Ameriška Domovi ima AM€RICAN IN SPIRIT JPORC1GN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) a SLOVCNIAN Serving Chicago, Milwaiikee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€*R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, ^JUNE 13, 1979 LETO LXXXI — Vol. LXXXI Ameriška Domovina prva dva ledna v Juliju ne bo izšla zaradi počink svojega osobja Ameriška Domovina je v zadnjih letih zmanjšala število svojega osobja na skrajno možnost. Vsakdo v tiskarji je neobhodno potreben, prav tako ima Ameriška Do-jiovina samo enega urednika, ki mora biti vedno na me~ če naj list redno izide. Pri tako omejenem številu osobja more to do nekaj oddiha le tako, da gre na kratke počitnice tudi sam list. Ameriška Domovina v prvih tednih julija nfe bo izšla. Zadnja številka pred počitnicami bo izšla 29. junija, prva Po njih pa 16. julija 1979. Vse, ki imajo nujna sporočila, sestavke, napovedi in vabila za prireditve in nastope v juliju, prosimo, da te Pošljejo v objavo tako, da bodo najkasneje 27. junija v }'okah urednika, če naj bodo objavljeni še pred počitni-oami. John Wayne umrl LOS ANGELES, Kalif, ^nani junaški filmski igralec lohn Wayne, ki je nastopil v 200 filmih in v njih vztraj-110 zmagoval, je pretekli pone-ebek podlegel raku, s katerim Se je boril več let. y zadnjih dneh se mu je sta-P)6 poslabšalo in je bil večkrat v nezavesti za dalj časa. Po-^vno je padel v nezavest v ne-in v ponedeljek zvečer Vnirl, ne da bi se vrnil k zave-SP- Ob njegovi postelji so bili v času smrti trije pokojnikovi sinovi. Včeraj se je ves svet, ki gleda ^bieriške filme, spominjal ‘‘zad-Piega velikega junaka Divjega Zahoda”. Vietnam služi bilijone tolarjev z izgoni ljudi p v —----------- 0 računih vlade v Hong Kongu ho Vietnam dobil ^ izgon sto tisočev ljudi, Ki jih ne mara, 3 bilijone dolarjev v zlatu in tujih trdih valutah. Long kong. — Ko svobod-^ syet išče rešitev in nova bi-isča za begunce iz Vietnama, vv^ada Vietnama namerno in cnno poganja iz njihove do-°vine za visoko odkupnino. astopnik vlade e Preračunal, da bo Hanoi z ho H v Hong Kongu . —-v^.cn, ^a bo L Žil Var'ianiem ‘beguncev” zaslu-2 i V Latu in tujih valutah okoli ^ bij one dolarjev. Q ° število je navedel med sod-^ rszpravo proti posadki ladje IjUey Long, ki je pripeljala v teruf Long 3,318 beguncev, ka-^ vsak odrasli je plačal viet-t^i vladi okoli $4,000 v zla-$350 VSak °trok izpod 16 let pa ^Posadka ladje in vsi “begun-li a80 Se °bvezali, da bodo trdi-,a Sa zbežali iz Vietnama na Pobr C°lnih in da Lh ^ ladia iskav a na v^so^em morju- Pre- Sadat dobil široko podporo pri volitvah Pri pari amentarnih volitvah, pri katerih je nastopalo več strank, je Sada-tova dobila nad 84% glasov. KAIRO, Egipt. — Predsednik Anvar Sadat je s parlamentarnimi volitvami 7. junija, pri katerih je nastopalo več strank, dokazal arabskemu in drugemu svetu, da ima v domači javnosti trdno podporo in polno zaupa Samo 30% oobrava Carterjevo vodstvo P o v p raševanje New York Times in CBS News je pokazalo, da odobrava Carterjevo vodenje naše dežele le 30% prebivalstva. NEW YORK, N.Y. — Stiska za gazolin, divjajoča inflacija in strah pred gospodarskim zastojem p o v z r o čaj o prebivalstvu skrbi in ga spravljajo v negotovost. To ne vidi nobenega trdnega vodstva, ki ga sedanji čas zahteva. Povpraševanje javnega razpoloženja kaže, da predsednik Carter izgublja podporo javnosti. V letošnjem marcu je na splošno Carterj evo vodstvo ZDA odobravalo 42% povraša-nih, ta mesec je takih le še 30%. To je najmanjša podpora Brežnjevu javnosti, kar jo je bil predsednik Carter deležen, odkar je Beli hiši. MX bo olajšala delo za odobritev SALT 2 v Senatu WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Senatu Robert Byrd je dejal, da je Carterjeva odobritev gradnje nove medcelinske' rakete MX izboljšala izglede za odobritev SALT 2 v Senatu. Ta bo še vedno težavna in se bo zavlekla, toda sedaj je izgled, da bo SALT odobren. Kot je odločitev ugodna za o-dobritev v Senatu, bo verjetno vplivala neugodno na razgovore med Carterjem in. Brežnje-vim na Dunaju koncem tega tedna. Predsednikov glavni svetovalec za narodno varnost Zbigniev Brzezinski je v razgovoru na televiziji dejal, da je Carterjeva odločitev za gradnjo MX okrepila njegov položaj napram pri razgovorih na Dunaju. Nova raketa bo pomagala ZDA ohraniti strateško ravnotežje v jedrskem orožju. Tajnosti vodikove bombe po pomoti razkrite WASHINGTON, D.C. — Pra- brigal ali celo vodil kake zapis-vosodno tajništvo je priznalo ke. pretekli petek, da so bile leta ____________ 1975 po pomoti razkrite tajnosti vodikove bombe. Gradivo z njimi je bilo na odprtih policah knjižnice v Los Alamos znanstvenem laboratoriju v New so Preteklo soboto ujeli enega ! Nemška policija ujela enega glavnih teroristov BONN, ZRN. — V Frankfurtu SENATORJI SO PRIPRAVILI SVOJ ENERGETSKI PROGRAM nje volivcev. Njegova stranka je Mexico. najbolj zasledovanih in iskanih razkril energetski program, ki dobila nad 84% vseh glasov in J T-B. Taylor, nekdanji načrto- teroristov. Tekom aretacije v so ga izdelali on in njegovi to-bo imela v novem parlamentu'valeč jedrskega orožja, je dejal stanovanju, kjer sc ga pričakali variŠi. Program podpira skupi-preko 300 od 382 poslancev. jpred senatnim odborom pretekli varnostni organi, je bil ranjen, na. 19 senatorjev obeh strank in Kandidati, ki niso dobili pri mesec,..da .je bila ukinitev naj-* Rolf Heissler je eden najbolj iž vseh predelov ZDA. volitvah 7. junija nad 50% gla- j večje tajnosti nad tem gradivom iskanih ter oris tov, nemških j Sen. sov, bodo ponovno pred volivci “najresnejša kršitev ~~—mestnih ffveriWv Znnlp+pn nni ir varnosti”.. Ko je Senat odklonil energetski program predsednika Carterja, je skupina senatorjev izdelala lasten program in ga predložila skupno Kongresu v razpravo. WASHINGTON, D.C. — ZDA so kot večina ostalega sveta energetski krizi, ki bi bila veliko manj občutna, če ne bi bili vajeni rabiti tolikšne količine e-nergije kot nikjer drugod na svetu. V prvih deseletjih po drugi svetovni vojni je bilo nergetskih virov na razpolago v obilni meri in nihče ni mislil na to, da jih bo nekega dne zmanjkalo. Šele arabski bojkot v letih 1973-1974 nas je prebudil iz te brezbrižnosti, pa žal le kratek čas. Ko je bila neposredna stiska mimo, smo mislili, da jo stvarno sploh ni. Prevrat v Iranu letos nam je dokazal, da je energetska kriza tu in da sama po sebi ne bo prešla. Energetski program, ki ga je predsednik Carter poslal Kongresu aprila 1977, je prišel iz njega komaj kaj sam sebi podoben. Predsednik ga je letos lotel dopolniti, pa je Kongres njegov predlog zavrnil. Pretekli ponedeljek je sen. Henry M. Jackson, demokrat iz države Washington, načelnik senatnega odbora za energijo, jutri. Socialistična delavska in Li- Senatni pododbor, pred kate-beralna stranka sta se dogovori- Hm je Taylor pričal, je razkril, li s Sadatovo za sodelovanje pri da je stara Komisija za jedrsko zaključnih volitvah, kar bo po- energijo, po pomoti odstranila ložaj Sadata še okrepilo. , tajnost nad gradivom, ki prilič- Tekom volivne kampanje je no jasno razloži tri načela za prišlo do nekaj izgredov in spo- gradnjo vodikove bombe. To H. M. Jackson je dejal, narodne mestnih gverilcev. Zapleten naj da ima obljubo sodelovanja bi bil v ugrabitev in umor Han- predsednika Carterja in vodni-sa-Martina Schleyerja leta 1977. ka demokratske večine v Senary AMERIŠKA DOMOVINA Je vaš Ust, podpirajte ga! VNEME tli R. Byrda. Napovedal je, da bo : program v glavnem uzakonjen do konca avgusta. ! Program obsega prednostne načrte, ki naj pospešijo gradnjo tovarn za sintetično olje, pospe- padov med prevnetimi volivci, gradivo je bilo nato v Los Ala- Čez dan pretežno sončno, nato šijo razvoj nejedrske energet-Dve osebi sta bili v teh izgredih mosu na razpolago vsakomur — delna pooblačitev.. Danes naj- ske tehnologije, zahtevajo od mrtvi, 27 pa ranjenih, pravi u- Amerikancu ali tujcu — da ga višja temperatura okoli 69 F (21 tovarn, da preidejo od porabe — ----------x:i- je kopiral, ne da bi se kdo za to C), jutri nekaj toplejše. olja k plinu ali premogu, pospe- radno poročilo. SEDANJI SLOVENSKI TRENUTEK PO POROČILU "NAŠE LUČI’ ii ■ - 1 V Celovcu na Koroškem izhajajoči ‘mesečnik za Slovence na tujem’ Naša luč, katerega odgovorni urednik je ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu dr. Janez Horn-boeck, je v svoji številki za letošnji junij objavil pod naslovom “Sedanji slovenski sko življenje, je sedaj vedno več skupin, ki se držijo skupaj, se zapirajo v geto, se širijo in zahtevajo šole v svojem jeziku in razne druge pravice, ne da bi se vključevali v slovensko družbo. Ni se mogoče izogniti vprašanju, ali zmore mali slovenski narod vsrkati toliko ljudi ž ju- go poslušali Kardeljevo pripovedovanje o svojem življenju in delu in o jugoslovanski partiji v jeziku, ki ni ne slovenščina, ne hrvaščina, ne srbščina, marveč nekakšna polomij ena in s p a k e d rana srbščina iz Beograda. Na prvomajskib partijskih proslavah v Bohinjski Bistrici trenutek” razgovor s ‘pozna- . _____________________ valci razmer v Sloveniji’, ki ga. Obstaja rešba nevarnost, govorniki govorili v srbščini ga posredujemo tu zaradi zanimivosti in poučnosti našim čitateljem. J e med tem razkrila, da naložili na Tau Tun. ladi?*5 te ‘begunce iuž V Pristanišču pno od Saigona. slej°da^ki kažejo, da je bilo do-i2 y113 razne načine pognanih Pretletnama okoli 300,000 ljudi, % 0^° ondl kitajskega porek-Vico *eh na-) bi Jih do polo-;j lih , as ° srurt na morju v ma-1 bo'v-ardl ^adjah. Računajo, da Shalletnam na sličen način poko jy.da ogorje in drugam pre-taw^6 nad pol milijona Ki-Že nV’ k* so živeli P° Več ■ Vietnamu rodov. 1 II. — Drugi vzrok današnjega občutja brezglavosti in otopelosti v Sloveniji je narodnostne narave. Tu gre najbrž predvsem za nekakšen naval z juga v Slovenijo. O gospodarskem zapostavljanju Slovenije bomo govorili ob vprašanju gospodarstva. Tu omenimo slovensko nezadovoljstvo nad tem, da prihaja v Slovenijo vedno več ljudi z juga. Po ljubljanskih ulicah in lokalih, pa tudi po ulicah in lokalih drugih slovenskih mest je srbska in hrvaška govorica vse glasnejša. Če so pred leti prihajali v Slovenijo bolj posamezniki, ki so se prej ali slej “poslovenili”, se vključili v sloven- da bo Slovenija v nekaj desetletjih/mogoče stoletjih, govorila le še hrvaško ali srbsko. — Kdo je krvi za ta priliv z juga? Gotovo tudi Slovenci sami. Skoraj vsa “nižja” in težja dela opravljajo le še južnjaki. Slovenec bo s težavo prijel za kramp in lopato. Ali si s tem tudi sami ne kopljemo groba? Ali nas potrošniška mrzlica, ki nas žene k “višjim”, boljše plačanim opravilom, včasih tudi v tujino, ne ugo-nablja, raznaroduje, razčlo-večuje? — Kaj pa pravijo k temu oblastniki? Pri uničevanju slovenske rodne zavesti je marljiva tudi partija. Ob Kardeljevi smrti so npr. lahko televizijski poslušalci ure in ure dol- tudi Stane Dolanc in Franc Popit. Tudi drugi slovenski politiki govorijo v skupščini in v drugih organizacijah v Beogradu spakedrano srbohrvaščino, čeprav bi po zakonu lahko govorili slovensko. Med sedanjimi slovenskimi komunističnimi veljaki je čut; za slovenski jezik popolnoma zakrnel. Pa še neko čisto drugo vprašanje, ki kaže na “skrb” režima za slovenstvo: kako je to, da dobi prišlek iz “bratske” republike v Sloveniji stanovanje razmeroma brž in brez posebnih težav, medtem ko mora nanj Slovenec čakati leta in leta? — Tretji vzrok današnjega nemirnega trenutka v Slove- težavami. Kardeljev delegatski sistem je v tako imenovano samoupravno družbeno in gospodarsko ureditev vnesel še večji nered. Storilnost dela je nizka, odgovornost zabrisana, n e p r a v ilnosti vse bolj pogoste, birokratizem raste. Lansko leto je tako prišlo do več stavk ali kakor doma temu s r a m e ž Ijivo pravijo, “prekinitev dela”. Sistem, kakor si ga je zamislil Kardelj, kaže poleg vseh dobrih namenov neučinkovitost. Ni dneva, da ne bi dnevno časopisje in druga sredstva javnega obveščanja tožila nad skrajno neurejenimi razmerami v gospodarstvu. Poleg vseh drugih hib, ki jih kaže slovensko in jugoslovansko gospodarstvo, so najbolj očitne težave v temeljnih gospodarskih panogah: slabe ceste, slabe železnice in katastrofalno slaba telefonija. Ravno na področjih, na katerih je komunizem najostreje napadal “staro kapitalistično” ureditev, se je pokazalo, da sam še zdaleč ni dorastel nalogam, pred katere ga postavlja so- .... ~ 1'* V4.JC4 mji je gospodarstvo. Kaj bi g dobno gospodarstvo, nalogam, tem povedal? pj jjh sodobni kapitalizem v . . rešuje precej učinkoviteje kot Režim se mora soočiti z komunizem, vedno večjimi gospodarskimi (Dalje prihodnjič) šen pregled zveznih ozemelj z. ozirom na morebitna nahajališča plina in olja, ter prehod k rabi “gazohola” kot goriva za pogon avtomobilov v letu 1980. Poleg sen. Jacksona je sen. Metzenbaum v družbi s 5 drugimi senatorji izdelal in predložil posebni program za varčevanje z energijo. Med drugim hoče prepovedati nadaljno grad-njo “goltačev” gazolina, odločno in trdo izvajanje določila o 55 miljah kot naj višji brzini vožnje in načrtno nadziranje varčevanja energije v domovih in gospodinjskih napravah. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj predložil Kongresu svoj “Healthcare”, splošen, toda omejen načrt za zdravstveno zavarovanje. Predlog je bil sprejet različno tako v Kongresu kot v javnosti. KAIRO, Egipt. — Drugi razgovor med Egiptom in Izraelom o samoupravi palestinskih A rabcev, ki se je vršil v Aleksandriji, je bil zaključen brez kakega napredka. Predsednik Sadat je dejal novinarjem, da bo o vseh spornih zadevah govoril s predsednikom izraelske vlade Beginom, ko bo prihodnji mesec prišel na obisk v Egipt. MANAGUA, Nik. — Državljanska vojna se nadaljuje v glavnem mestu in drugod. ZDA so včeraj odpeljale iz Mana-gue okoli GO svojih državljanov, večji del osobja poslaništva in njegovih družinskih članov. Vlada A. Somoze trdi, da njene sile prevladujejo in da bodo strle upor sandinistov Ti govori jo o svojem splošnem napadu, ki bi jim naj prinesel zmago. LURD, Fr. — Včeraj je po ne rodnosti prišlo do ognja v rojstni hiši sv. Bernardke, °£fenj je napravil škodo le v pritličnem delu stavbe, kjer so prodaj alnice z nabožnimi predmeti, zgornji del z muze jem Bernardke Soubirous pa je ostal nepoškodovan. CAP GRIZ-NEZ, Fr. — Velik bel ptič Gossamer Albatros je včeraj preletel Rokavski preliv iz Anglije v Francijo s silo človekovih mišic. Letalo je gonil in vodil 23 let stari Bryan Allen iz Kalifornije ih dobil za svoj uspeh $205,000 na grade, ki je bila razpisana v ta namen že pred leti. Moskva gleda z nevoljo na Carterjevo odločitev razvoja in gradnje MX MOSKVA, ZSSR. — Moskovska Pravda, glasilo Komunistične partije ZSSR, je kritizirala odločitev predsednika ZDA za razvoj in gradnjo novih medcelinskih raket MX, ki bodo v prihodnjem desetletju zamenjale zastarele Minuteman rakete, j Nova raketa MX bo enako-I vredna vsemu, kar ima ZSSR j sedaj in kar utegne imeti v naslednjem desetletju ali dveh. j “Pravda” piše, da gradnja nove MX ni čisto v soglasju s SALT 2, ker da bo “oteževala” sovjetsko nadziranje izvajanja določil SALT 2. Iz Clevelanda in okolice DAN ZASTAVE— Jutri, 14. junija je Dan zastave, simbola ameriške svobode, naše svobode. Tej zastavi, za katero je dalo življenje že nešteto državljanov, predvsem mladih, smo dolžni vdanost, zvestobo in spoštovanje. Razobesimo jutri rdeče-belomodre zastave. Naj vihrajo v ponos svobodni deželi, katera nam daje možnost svobodnega življenja in delovanja! Telova procesija pri Sv. Lovrencu— V nedeljo, 17. junija bo ob poldvanajstih (11.30) pri Sv. Lovrencu slovesna sv. maša, po njej pa procesija z Najsvetejšim po bližnjih ulicah v Nevburgu. Slovenske narodne noše so prisrčno vabljene! BARAGOV DAN— Za pospešitev priprav bo v soboto 16. junija ob 8h zvečer sestanek v župnišču sv. Vida. Na sestanek vabi pripravljalni odbor zastopnike vseh katoliških društev in organizacij, posebno tistih, ki so aktivno sodelovale na zadnjem Baragovem dnevu v Clevelandu pred štirimi leti. Pridite! Sinčka so dobili— Dr. Robertu Grunesu iri njegove ženi ge. Eleonori, roj. Grasselli, se je v Palisades generalni bolnišnici v New Jerseyju rodil 6. junija 1979 sinček lan Emanuel, ki bo delal družbo sestrici Nataši in bratcu Danielu. S tem je postala ga. Silva Grasselli, 660 Birch Drive, Euclid, Ohio, osmič stara mama. Čestitke! t Spominska darova— Vinko in Mary Vrhovnik sta darovala v spomin umrlega župnika č. g. M. Jagra $10 za koroške študente. V isti namen je darovala v spomin pok. M. Jagra $10 tudi Mrs. Gilka Skorich (Turk). Vsem se J. Prosen toplo zahvaljuje v imenu Mohorjeve družbe. V tiskovni sklad AD — V Tiskovni sklad AD sta darovala ing. Jože Likozar s Highland Heights $35, Al in Agnes Koporc iz Bratenahla pa $15. Vsem prisrčna hvala! Seja— Podružnica št. 10 SŽZ ima v nedeljo, 17. junija ob dveh popoldne sejo v SDD na Waterloo Road. Vse članice vabljene! Domači krofi— Oltarno društvo pri fari sv. Vida bo v, soboto, 16. junija, prodajalo v farni dvorani krofe po deveti uri dopoldne. Pogreb— Pogreb pokojnega Antona Te-kavca, rojenega v vasi Ravne v fari sv. Mihaela na Blokah, ki je prišel v ZDA leta 1924, bil član Društva Najsv. Imena pri Sv. Kristini in Društva sv. Kristine št. 219 KSKJ ter Lige Ameriških Katoliških Sloveni | /, bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v četrtek v cerkev sv. Kristine ob 9.30. Iz raznih naselbin Piknik \ Milwaukeeju Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wisconsin, priredi to nedeljo, 17. junija piknik v Triglavskem parku. Ob enajstih dopoldne maša, nato kosilo in zabava s plesom. Vsi Slovenci iz Milwaukeeja, iz bližnje in daljne okolice prisrčno vabljeni na to poletno prireditev! ^MEEISKA DOMOWA, JUNE 13, 1979 Ameriška Domovina t\- x\ ■ i f a r- m v— n< > i »117 ST. CLAIR jpp^fe 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 AMERIŠKA Jame* V. IhiOUitlied Mon. mm DVINA (ISSN 0164-680X) ec — Owner, Publisher Wei, Fr L, except holidays and 1st two week* in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za S meseca Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 meseca Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: j United States: $28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $4$.00 per year; $25.80 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 69 Wed., June 13, 1979 ’ je Zahodna Nemčija in ZDA Pretekli teden je bil v Washingtonu na obisku za hodnonemški kancler Helmut Schmidt. S predsednikom Carterjem je razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo odno se med obema državama, posebej vprašanje NATO SALTT 2 in seveda gospodarski položaj svobodnega sve ta, zlasti, kar zadeva njegovo oskrbo z energijo. To vpra. sanje postalo zelo pereče in kočljivo, ko prihaja v oskrbi z oljem vedno do novih motenj in težav.. V razgovoru s sodelavcem znanega tednika ‘Time H. Schmidt dejal, da so njegovi osebni odnosi s predsed nikom ZDA Carterjem dobri, da izmenjujeta svoje misli preprosto in brez kakih posebnih zadržkov, kar je samo po sebi veliko vredno. Tudi splošni odnosi med vladama obeh dežel in tudi med njihovo javnostjo so zadovoljivi, če pomislimo na težavno preteklost in na dejstvo, da je ta ponekod še zelo živa. <- Zvezna republika Nemčija je v letih po drugi svetovni vojni postopno sprejela ameriško idejo o demokratičnem redu in.o federalni demokratični ureditvi, sprejela in uveljavila je ameriško gledanje na človekove pravice. Nemci so doživeli v tej dobi ponovno jasno in odločno ameriško podporo v bistvenih vprašanjih, kar od bivšega sovražnika in zmagovitega nasprotnika običajno ni pričakovati. To je pomagalo do nastajanja zaupanja v ZDA, v katerih vidijo sedaj Nemci jamstvo za svojo var nost. . Ameriška javnost vidi v Nemcih sposobne, delovne ljudi, ki se držijo podobnih načel in nazorov v gospodar stvu, domači in mednarodni politiki. Kancler Helmut Schmidt je dejal, da ima občutek, da smo Amerikanci sprejeli Nemce in Zvezno republiko Nemčijo za skora; svojega naravnega zaveznika. Amerika ima poseben odnos do Velike Britanije, ki izvira v preteklosti obeh. Tudi s Francijo imajo ZDA stare in tesne vezi in so jih imele od vsega početka, saj je Francija končno ZDA pomagala v boju za njihovo neodvisnost. Odnosi med ZDA in Nemčijo niso bili nikdar posebno tesni, ne v času cesarjev in ne v času weimarske republike, da ne govorimo o Hitlerjevi dobi. V okviru Mor-genthauovega načrta naj bi bila Nemčija po zmagi zaveznikov spremenjena v napol agrarno družbo, ki ne bi imela nikdar več možnosti in sredstev za ogrožanje svojih sosedov. Povojna stvarnost je kmalu prisilila ZDA in ostali zahodni sili k opustitvi maščevalnih misli in načrtov in k gradnji nove, demokratične Zahodne in Srednje Evrope, ki se^ bo sposobna z ameriško podporo braniti pred sovjetskim pritiskom z vzhoda. Taka Evropa je bila možna le ob vlkjučitvi Nemčije, dela Nemčije, ki je ostal pod zasedbo zahodnih sil. Ko so t-e odločili. Zahodno Nemčijo obnoviti, so zahodni zavezniki sklenili podvzeti vse potrebne varnostne ukrepe, da se ne bi ponovilo to, kar sta Evropa in svet doživela v drugi svetovni vojni. Zahodna Nemčiia je postala sestavni del Zahodne Evrope, v njenem okviru je dobila pravico in možnost gradnje lastne narodne obrambe. Pridni, vztrajni in sposobni Nemci so v kratki dobi prehiteli avoje sosede v gospodarski rasti in moči. To jim le postopno vračalo samozavest, pa večalo tudi niihov vpliv v mednarodni politiki. Danes je Zvezna republika prva gospodarska, politična m stvarno tudi vojaška sila v svobodni Evropi v ev-j opskem delu NATO. Ko vzdržuje največje obrambne si-je, so te podrejene vrhovnemu poveljniku NATO. Zvezna republika nima svojega lastnega generalnega štaba, ki le bil v cesarski in nato v weimarski Nemčiji nosilec nem-sKe vojaške moči in nemškega militarizma. Sedanje nemško narodno in državno vodstvo pouclar-,!d pupadnost demokraciji, človekovim pravicam, svo-ooclnemu Zahodu Pri tem je zadržano in previdno, da ne bi budilo starih spominov na nemško oblastnost in go-spodovalnost. Kljub vsemu ni pripravljeno stati ob strani ce smatra, da je treba ukrepati. Tako so nekateri v /.arinjem letu zaceli kar precej javno razpravljati, da je potrebno da Evropa vzaipe sama v svoje roke svojo bodočnost, ko ZDA pod predsednikom Carterjem ne kažejo m ajajo učinkovitega vodenja svobodnega sveta. Helmut Schmidt je priznal, da je nemško narodno gospodarstvo trdno in solidno, pa pri tem pripomnil, da ,]e to sorazmerno majhno, obsega komaj eno petino ame-i iškega. ISiemska marka je zavidljivo močna, toda ne smemo sami sebe varati. To ne pomeni, da bi moeli Nem-f1 k^?ltl ves svet- Amerikanci bi mogli boli ali mani Kupiti ves svet,” je ugotovil nemški kancler. Nato je ob navedbi slučaja Švice, ki ima še trdnejšo valuto v svojem franku kot Nemčija v marki, odlično o-premljene in oborožene sile, dejal, da kot nihče ne more zato imeti Švice za kako velesilo, tako tudi Zvezne republike Nemčije ni mogoče imeti za velesilo. Ta dejansko tudi nima nobene želje tak položaj iskati. Smrt slovenskega rojaka v Chicagu Mirko Geratič CHICAGO, 111. — V četrtek, 24. maja, je v bolnici sv. Antona v Chicagu umrl naš rojak Mirko Geratič. V bolnico so ga prepeljali iz Doma za ostarele. Svojo blago dušo je izdihnil v starosti 75 let. Na mrtvaški oder je bil položen 1. junija v Žefranovem pogrebnem zavodu. Veliko število prijateljev se je ta dan prišlo poslovit od pokojnega, pater Ka-list Langerholc je zvečer zmolil v pogrebnem zavodu rožni venec za. pokojnega. V soboto, 2. junija, je bilo njegovo truplo prepeljano v slovensko cerkev sv. Štefana. Nosilci krste so biii slovenski fantje v narodnih nošah, člani Slov. radio kluba v Chicagu. P. Kalist je opravil pogrebno mašo, med katero je imel zelo lep in ganljiv govor. Pevski zbor “Slovenska pesem” je, ko so truplo prinesli v cerkev, zapel žalostinko ter prepeval med sv. mašo. Tudi na Kruta smrt ga je vse prehitro iztrgala iz naše srede, saj je imel še mnogo načrtov v delu za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Naj počiva v miru božjem v svobodni ameriški zemlji! Naj zaključim moje poslovilne besede z besedilom kartice, katero so mu poslali slovenski javni delavci, zbrani v ameriški prestolnici, in je prispela prav na dan njegove smrti ter je on ni več videl. Glasi se: Dragi Mirko: Pionirja “Slovenske države se hvaležno spominjamo, voščimo vse lepo in dobro. Bog Te živi! Ta prisrčni pozdrav gre za njim v večnost. Obljubljamo Ti, da bomo nadaljevali začeto delo! Slovenci v Chicagu kakor v e-migraciji smo s pokojnim izgubili velikega in delovnega Slovenca ter odločnega protikomunista. Iz vseh njegovih člankov skozi leta lahko vidimo, kako nas je bodril, naj ostanemo dobri katoličani in zavedni Slovenci. Čeprav se včasih kdo ni v vsem strinjal z njim, je vendar vsak moral priznati, da je bil Mirko velik poštenjak, veliko je daroval v dobre ali narodnostne namene, ni mislil na sebe, pomagal je, v kolikor je mogel, povsod, kjer je videl potrebo. Ne bi bil ta dopis popoln, če ne bi omenil g. Antona Gabra in pokopališču šo mu pevci zapeli n;iegovo dobro ženo Ano’ ki sta res lepo v duhu krščanske Iju- še dve pesmi v zadnje slovo. Po končani maši je pogrebni sprevod, kateremu se je pridružilo precejšnje število avtov, odpeljal na pokopališče Resurrection, kjer je bil pokojni Mirko Geratič položen k večnemu počitku. Pri odprtem grobu je v imenu Slovenske narodne zveze iz Chicaga spregovoril Ludvik Jelenc, v imenu Slov. radio kluba pa se je od pokojnega poslovil g. Stanley Simrayh z naslednjim govorom: Dragi slovenski rojaki, prijatelji in znanci pok. Mirka Geratiča! V imenu Slovenskega radio kluba naj izrečem nekaj besed v poslednje slovo z zahvalo za veliko delo pokojnika v službi slovenskega naroda. Lahko bi rek-da je pokojni Mirko velik del svojega življenje posvetil narodnemu, kulturnemu in krščanskemu delovanju. Že kot mlad preprost fant je v svojih rodnih Slovenskih goricah organiziral fante v orlovskih krožkih in pozneje v odsekih slovenskih ' antov. Kot samouk je bil pravi ljudski vodnik mladine zelene Štajerske. Bil je odličen ljudski govornik in dober časnikar. bežni mu pomagala in imela skrb za njega. Prav tako je njuna zasluga, da je Mirko imel tako lep pogreb; pomagali so pri tem Gabrovim tudi ‘ p. Kalist, Ludvik Leskovar in Žefranov pogrebni zavod. Samo Tone Gaber in njegova žena vesta, koliko potov je bilo treba napraviti, koliko telefonskih klicev sta napravila tiste dni, predno je bilo vse urejeno za pogreb. Sedaj še malo iz Mirkove živ-Ijenske poti. Rojen je bil 8. julija 1903 v Negavi v Slovenskih goricah, kjer zapušča štiri sestre. Po prvi svetovni vojni se je v njegovi domači fari ustanovila organizacija Orla, h kateri je kot mlad fant takoj pristopil. Skozi Orlovsko organizacijo se je spoznal s takratnim župnikom Francem Gomiljškom, ki je na mladega Mirka veliko vplival, sadove tega vpliva je imel celo življenje ter ostal dober katoličan in zaveden Slovenec. Kmalu po razpustitvi Orlovskih društev leta 1929 je bil Mirko obtožen, da rovari proti jugoslovanskim Sokolom; 9. oktobra je bila razprava na sodišču v Mariboru, kjer je bil opro-Pred vojno je bil redni mari- jščen vsake krivde. Kmalu nato borski dopisnik “Slovenca” bi j je doM pov^jio ^jmim Slovenskega gospodarja”. Med ue ZVeze v Mariboru, kjer so mu vojno je zbezal pred nemško o- j ponudili mesto pomožnega tajnika. Tako se je 16. novembra preselil v Maribor, kjer je ostal kupacijo v Ljubljano, kjer je bil tajnik Štajerskega kluba, ki pomagal štajerskim izseljencem in pregnancem. Po vojni se je umaknil pred rdečo revolucijo na Koroško, od koder je leta 1948 prišel na posredovanje župnika č. g. Merkuna v Barberton, Ohio. Tam je pričel izdajati list “Slovenska pravica” in že naslednjega leta se je preselil v Chicago, kjer je postal prvi urednik lista “Slovenska država”: Zadnja leta je pridno dopisoval v “Ameriško Domovino” pod imenom “Toti Štajerc” stalno kolono “Izpod stolpa sv. Štefana in okolice”. do nemške zasedbe Štajerske leta 1941. Po razpustu Slovenske kmečke zveze je dobil službo pri mariborski upravi dnevnika ‘Slovenca’. Ko so se politične razmere izboljšale ter so ustanovili Fantovske odseke, je ves prosti čas posvetil tem. Med tem časom je postal tudi mariborski meščan ter bil kmalu nato imenovan tudi za mestnega svetnika. Po zasedbi štajerske leta 1941 je živel nekaj mesecev doma, 2. januarja 1942 pa je prišel v Ljubljano, kjer je takoj pričel pomagati izseljencem in drugim pomoči potrebnim. V maju 1945 se je kot odločen protikomunist umaknil na Koroško. Tam je zvedel, da so ravno za Binkošti istega leta a-retirali doma njegovega očeta, ga odpeljali v Maribor, kjer je izginila vsaka sled za njim. Leta 1949 je Mirko Geratič e-migriral v ZDA, kamor je prišel 19. julija. Prvo je bil nekaj časa v Akronu, O., 29. aprila 1950 pa se je preselil v Chicago, kjer je patem živel do svoje prezgodnje smrti. Takoj po prihodu v Chicago je pričel aktivno delovati, tako je uredil prvo številko mesečnika “Slovenska država”, ki je izšla 27. julija 1950. Par mesecev pozneje je ustanovil 28. oktobra Slovensko narodno zvezo, katere tajnik je bil veliko let. Leta 1953 je obhajal 50-letnico življenja, SNZ mu je za to pri liko napravila prijetno presenečenje. G. Janko Tajcman je to lepo opisal v “Slov. državi” 20. avgusta 1953. Od mesečnika SD in organizacije SNZ v Torontu je bil ob priliki praznovanja 29. oktobra imenovan za “moža le ta”. To se je zgodilo 27. oktob-bra 1968. V letu 1969 je stopil v pokoj kjer je bil v službi, toda ostal je še vedno zelo aktiven, to smo videli iz člankov v SD in Arne riški Domovini. Za njegovo 70-letnico mu je v AD g. Ludwig Leskovar napisal lep članek, za 75-letnico njegovega rojstva pa v mesečniku SD njen urednik g. V. Mauko. Za zaključek naj napišem, kot je bilo napisano na spominskih podobicah z Mirkovo sliko: “Dobri naš Oče, bodi milostljiv duši Mirka, ki je zvesto služil narodu in Tebi. Prosimo Te, prištej ga med izvoljene ter na njegovo prošnjo izpolni naše in njegove želje, da bi Slovenci ohranili vero in svobodno živeli v svoji domovini!” Ludvik Jelenc -:---Or----- Baragova dneva se nam bližata! CLEVELAND, O. — Nekoliko več kot dva meseca bo preteklo, ko bomo na lep in slovesen način v našem Clevelandu praznovali Baragova dneva. Zlasti pri dejo'v poštev Indijanci, ki jih je škof F. Baraga pripeljal iz teme k pravi luči, da so postali otroci božji. Zato je že vse v naj-lepšem teku in pripravi. Pogosto se vršijo sestanki pri Mariji Vnebovzeti pod vodstvom župnika č. g. Victorja Tomca. Teh sestankov se stalno udeležita naš novi župnik pri Sv. Vidu č. g. Jože Božnar in č. g. France Kosem, ki je za stalnega tajnika pri našem Cleveland skem škofu Jamesu Hickeyju, za kar je nam Slovencem to v velik ponos. Srečni smo, ko naš škof James Hickey vedno po svojih močeh sodeluje pri delu za Baragovo oeatifikacijo. Zakaj bi mi Slovenci stali ob strani, ko vidimo na svoje lastne oči mnogo dobrih katoličanov, raznih narodnosti, ki po svojih močeh sodelujejo, da bi imeli čim preje našega škofa F. Barago na oltarju. Za Slovence bosta omenjena Baragova praznika posebnega pomena, nam vsem v velik ponos. Vse katoliške organizacije in društva naj bi ob Baragovih dnevih po svojih močeh sodelovali, ker v tem slučaju bomo Bogu pokazali, da smo zares njegovi otroci. Baragova dneva bomo imeli 1. in 2. septembra. V soboto, 1. septembra, ob 7.30 zvečer se bo slavnost pričela pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. s procesijo s prižganimi svečkami, molitvijo rožnega venca in litanijami Matere božje. Nedelja, 2. septembra: Ob 11.30 dop.: Kosilo v Slovenskem narodnem domu, St. Clair Ave. in East 65 St. Ob 2.30 pop.: Pontifikalna sv. maša v katedrali sv. Janeza Ev. Pridigal bo Most Rev. Joseph Bernardin D.D., nadškof v Cincinnatiju.. ■ Ob 4. pop.: Program v avditoriju sv. Janeza, East 12th in Superior Ave. Mnogo je nažlh rojakov, ki živijo daleč od Clevelanda, želijo pa priti na Baragova dneva; v Cleveland in bi rabili.Pašo po-, moč. Vsi smo dolžni pomagati tem našim bratom, ki smo vsi iste krvi in le v tem slučaju smemo pričakovati božji'blagoslov, ki bo za vedno ostal med nami. Za potrebna pojasnila za Baragova dneva lahko kličete po telefonu č. g. Victoria Tomca, 761-7740. Jože Vrtačnik Slovenski domobran land .spominsko proslavo pri spominski kapelici Brezjanske Matere božje Orlovega vrha n« Slovenski pristavi... Na Orlovem vrhu je tvoj spomenik, slovenski domobran, postavil ga je tvoj brat, še živeči slovenski domobran. Sem, k temu spomeniku se napoti slovenski rojak na nedeljo, 17. junija, da se pokloniš spominu slovenskega domobranca. Tu, pri tej spominski kapelici bo darovana slovesna sv. maša ob pol enajstih (10.30) dopoldne za vse žrtve komunistične revolucije. To naj bo dan spomina slovenskega domobra-na. Bičani in umorjeni slovenski vojaki domobranci, dajemo vari največji vzklik:’Slava vam! , Domobranec ■rt" '■> k * Filip Oreh-Lampič ' “ iL J- * !- WICKLIFFE, O. — Minulo je 34 let, odkar si ti, slovenski vo-jak-domobran, bil svoj zadnji o-boroženi boj na, slovenski zemlji. Bil sem in sem eden od vas, ki niste omahovali ali zapuščali svojih enot kot strahopetci. Z vami, slovenski domobranci, sem bil, ko smo bojevali zadnjo oboroženo bitko ob f-eki Dravi, da je tako bilo mogoče civilnemu ljudstvu prekoračiti most preko reke Drave in mirno iti v notranjost Avstrije. Premnogi pozabljajo to bitko, katero si ti, slovenski domobran, bojeval, da prikrajšaš trpljenje slovenskemu ljudstvu, ki je bežalo pred drhaljo komunističnih tolp. Slovenski domobran, pred 34 leti ti je bila zadana težka naloga. Reši, kar se rešiti da ... O, še dobro se spominjam, kako nas je ranilo, ko smo izvedeli, da so možje-voditelji slovenskih strank odvzeli generalu Leonu Rupniku poveljstvo Slovenskega domobranstva. Bil sem , deklet, žena Č. g» Matiju Jagru v trajen spomin CLEVELAND, O. — Po dolg1’ mučni bolezni je nebeški Oč® 2. junija poklical domov v večno domovino č. g. Matijo Jagra’ da mu za njegovo vestno Pa' stirsko službovanje podeli zasF' ženo plačilo. Pokojni je bil sl°' vit pridigar, strog in pravičeri da je moralo vse njegovo delovanje biti perfektno- izvršerri pričata krasni cerkvi, kateri je z vso ljubeznijo zgradil Bogu ^ Mariji na čast in njegovim fara' no m v večni spomin. Zelo se je v svojih mlajših lotih trudil za obstoj slovenskega naroda, zato je pri Sv. Vid11' kjer je bil tedaj kaplan, nadzorstvom msgr. Jerneja nikvarja, tedanjega župnika, u' stanovil Baragovo pevsko* dramatsko društvo, katero )e zelo spretno vodil in nadzor0 val. Lepo število mladih fanto'j in mož smo V V- XXkJJkJLV*^ VAV/XAXVy f-f X lAAAkf O V IX« X—' AA. UWAJtl J > eden zadnjih slovenskih domo- j navdušeno sodelovali pri P0^ brancev, ki smo prekoračili P1'1 številnih igrah. Z veselje ^ most preko reke Drave in se na- |in ponosom smo prepevali potili proti Vetrinjskemu polju. |še lepe nabožne in narodne Pe^ Vetrinjsko polje,’ namočeno s ,smi in število iger, katere solzami in trpljenjem slovenske- s ponosom prirejali na odru S ^ ga ljudstva. Slovenski bežeči venskega doma, enako tudi P0^ narod ni klonil, kot ni klonil ske koncerte, katerih režiser slovenski vojak-domobran. bil naš priljubljeni č. g. ]Vlatlb Kako globok je spomin na,Jager- Njegova slovenska du^ dneve, ki se jim preživljal z va- ni mirovala, dokler ni bil &°s^ mi, slovenski domobranci, na.žen njegov plemeniti namel. polju pri Vetrinju. 34 let je mi- |F>a, ljubezen in narodna zave^ nilo, odkar ti je Anglosaks dajal,nista vzkipela šele po vojni, zagotovilo in obljubo, da te bo pak sta živeli od prvega premestil s sončne kraje Italije, venca, ki je stopil na amerkri1 Naj večja laž v zgodovini človeštva! Tujčeva obljuba je bila le prevara. Slovenski domobran, bil si iškariotsko prodan od njega, kateremu si tako globoko veroval. Tvoja pot, slovenski domobran, je bila moja pot. Ne samo na Spominski dan, temveč mnogokrat v letu sem v mislih s teboj, slovenski vojak, domobran. Teharje, ena naj večjih moril-nic komunistične drhali nad slovenskim domobranstvom. Trpljenje, ki ga je prenašal slovenski domobranec v Teharjih je skoraj nepopisano. Rana, ki je bila zadana mlademu slovenskemu domobrancu, ni bila telesna rana. Mladi domobran je krvavel, ko je moral gledati, kako so komunisti zverinsko, iztrgavali iz objema slovenskih mater njih dojenčke in otroke. Slovenski domobran, branil si svoje drage z orožjem v roki, bil si strah komunizmu in njegovih tolp. Predno ti zada brat-komunist muče-niško smrt, hoče da je tvoje srce popolnoma ranjeno in izkrvav-Ijeno. / Teharje, o kako grozni so moji spomini na tvoj kraj. Umoril mi moje lastne brate, domo-orance. Lastni brat domobranec mi stopa pred oči, me opominja na grozote, katere je moral pretrpeti pod bičem rodnega brata komunista. • • i Slovenski domobranci, bičan; in umorjeni pred 34 leti, vam, ki, smo bili vaši soborci, pripravlja organizacija — vaša organizacija — Tabor DSPB Cleve- zemljo, pa do današnjega dl1 , F’ather Jager je veliko Pr^j, mogel, da se je ohranila W0 ^ nja slovenske matere. Bog ^ bodi bogat plačnik! C. gospod Matija Jager jc y sodelovanjem svojih fara110^ sezidal dve krasni cerkvi, en0 ^ Barbertonu v čast presv. ^ ^ Jezusovemu, drugo, še lepš°' ..j Collinwoodu v čast Vnebovzeti. Njegovi načrti morali biti najfinejši, iz naj^0^ šega materiala. Božja hiša ^ ra biti kras zemlje in neba* je bilo njegovo geslo. Ni bil samo dober dušni stir, imel je tudi zelo usnaifi® srce do sirot in žalujočih. N ^ ljubi Bog poklical k sebi dva dobra soproga in 0°eta.’ N v polnočni uri prihitel ir* podelil zadnjo popotnico v g, nost. Meni in mojim mali^jj trokom je ostal zvest in pomočnik. Ostala bom dolžnica do smrti! Dolga bolezen je končno ^ njemu izčrpala zadnje moc ^ ga položila vsega zmučenegav1wl dolgega trpljenja na nirtvri iii* postelj daleč proč od faranov in prijateljev. Vsa ^ Č. g. Viktorju Tomcu, sedan.i6 ^ župniku Marije Vnebovzot0’ ^ je sprejel njegovo truplo * i položil pred oltar, kjer je »° Jager toliko let blagoD3 svoje ljudstvo in skrbel za - , dušni, in telesni blagor. , Skrbhb-dušni , pastir, ^ počivajte v ameriški zemJ1'^ Vaši nekdanji učanci in uce^e Popravilo hiš Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer. (x). Wanted Old baseball cards. Fair prices paid. 486-1653 or 944-2095. (66-71) Rooms for Rent 3 furnished or unfurnished rooms, all carpeted, also garage. Cfith and St. Clair Ave. area. 383-9140 (66-70) For Sale By Owner Large 3 bedroom bungalow on Ivan Ave., off E. 222 St., close to St. Christine’s. Built-in cupboards in kitchen and dining room, gas fireplace, large finished upstairs, basement, garage, big lot. Low 50’s. 261-4079. <66-70) iščejo oskrbnika za ter za letošnjo sezono človeka za drobno prodajo. Interesent]e naj kličejo tajnika na 881-6762. (69-74) ! DAY WORKER Every 2 weeks, near Mayfield and Belvoir Rds. Call 381-8359 after 5 p.m. (69-71) HIŠA NAPRODAJ ALI V ZAMENO Hiša v dobrem stanju, lepo zemljišče, 3 ali 4 spalnice, parketna tla, garaža, je naprodaj ali v zameno za hišo v Sloveni-prednostjo na Koroškem. Kličite 681-7367. (66-70) Hiša naprodaj Enostanovanjska, 6 sdb, brez garaže, v okolici sv. Vida.. Sprejme dolg na vpis, če je treba. Ugodne obresti. Kličite- 431-0628 ; (Jun 8, 15). AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 13, 1979 Vaclav Beneš-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Orožje je zopet švignilo po vzduhu. Odbila sta se že neko-likokrat, a vselej sta se vrgla drug na drugega s podvojeno silo. Danci so gledal boj s pritajenim dihom, a njihove desnice so počivale na ročajih mečev, da bi v času potrebe priskočili svojemu gospodu na pomoč. Toda Estrichson ni delal svojemu dedu Niklotu sramote. Ni trajalo dolgo in Gunceli-nov meč se je zlomil v tri kose. I * V tem trenutku je tudi Estrichson zabodel svoj meč v - zemljo. . “Pojdi med svojce in jim povej, da so nesrečnemu ljudstvu vstali branitelji v nas — v Dancih!”.- “Koliko bolj usmiljeno ste ravnali vi, ko so priplule vaše ladje k tukajšnjim bregovom?” Guncelin se je porogljivo za-krohotal. Tudi zdaj ga ni še zapustila nemška prevzetnost, in premeril je mladega viteza s pogledom, v katerem se je zrcalila neizmerna jeza, združena z zaničevanjem. “Ni časa, da bi odgovarjal!” Estrichson je udaril nadutega • Potovanja skupinska In pnipaoa • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov sa obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Trave! Service 6516 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 5* Nemca s ploščino svojega meča v obličje, prav tako, kakor ta onikrat očeta Dobrogosta. Guncelin se je vrgel nanj z galimi rokami; toda Dancev meč ga je zadel pod pazduho v odprtino pri oklepu ... ‘Stoj! — Ni vreden, da bi se ga dotaknil naš meč! Primite ga!” Guncelin se je roval kakor stekel, in bela pena je brizgala celo Dancem v obraze; toda nič ni pomagalo. Zvezali so ga, pred-no je mogel po nemško našteti do dvajset. “Na konja z njim! — In pritrdite vezi, kar naj trdneje je mogoče!” Guncelin je škripal z zobmi, kakor bi pilil železo. Vitez Estrichson se je šele zdaj natančneje obrnil po dolinici. V bližini je sedelo nekoliko sklonjenih mož, katerih roke so bile priklenjene k nogam s težkimi verigami. Bili so to ujetni ki staroste z očetom Dobrogo-stom. A niti lastnim očem niso mogli verjeti. Da bi se jih hoteli usmiliti Danci. — Da bi jim Danci pomagali, pregnati Nemce iz domovine? Staroste so se ozirali drug v drugega in — niso verovali. Tudi je težko verovati, čeprav dejanju, katero ni nikdar nikomur niti prišlo na misel! A vendar se je zdelo, da je to res, ker je tudi ta nasilnik to očital mlademu vitezu... Dobrogostove roke so bile sklenjene, in njegove kalne, krvave oči obrnjene v pomladno nebo, ki se je zlasti nad temnim zelenjem smrečjim lesketalo ka- f-rr ffie ^^Pamilyr Society* %u$4 ONB FA1RLANE DRIVE! JOUET.IL 6C434 Sine«* 1914 . * . ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. E For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts Die Holy Faxnily Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action ProgKtms are: 1. Schola* ships for the education «f young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba kor rumeno zlato. Danci so med tem Guncelina že posadili na konja. Tu se je dvignil naj starejši izmed jetnikov, vezi na rokah in nogah so mu zazvenele, ostati je moral sklonjen k zemlji, vlekel se je skoro do konja, postavil se med Guncelina in mlade- sv. Družine Officers President . First Vice-President___ Second Vice-President Secretary Treasurer ........... Recording Secretary First Trustee........ Second Trustee ______ Third Trustee________ First Judicial .... Second Judicial Third Judicial .... Social Director .. Spiritual Director Medical Advisor .. ••••••••MM«*« Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M.' Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, Joseph A. Zalar, M.D. O.F.M. Anglo-ameriške mere DOLŽINSKE: l inch = 12 lines = 2.54 cm 1 foot = 12 inches = 30.48 can l yard = 3 feet = 91.44-cm l mile = 1760 yards — 1609J4 as PLOSKOVNE: l square foot — 144 sq. inch« = 929.03 cm2 l square yard — 9 square fed — 8361.12 cm2 l square mile = 640 acres = 2.59 km2 PROSTORNINSKE: 1 cubic foot — 1728 cubic inches = 2-8,316.70 cm3 1 cubic yard = 27 cubic feet = 0.76 m3 TEKOČINSKE (Vel. Britanije) I pint = 4 gills = 0.571 1 quart = pints = 1.14 1 1 (Imperial) gallon = 4 quarts = 4.551 TEKOČINSKE (ZDA): t pints = 4 gills = 0.471 l quart = 2 pints -- 0.95 1 1 gallon = 4 quarts = 3.79 ] UTEŽI: t grain (troygrain) — 64.8 mg 1 dram = 3 scruples = 1.77 g l ounce = 76 dram = 23.35 g l pound (libre, lb.) = 16 ouae« — '453.59 g l stone = 14 punds (lbs.) — 6.35 kg I hundredweight (centweigfet, cwt.) = 112 pounds (lbs.) ss 50.8 kg l ton (long ton) — 20 hundredweights (cwts.) — 1016.04 kg l ton (short ton) = 20 cental — 907.18 kg MERA ZA ŽITO je bushel. V Vel. Britaniji: Imperial bu- shel — 36.37 1; v Ameriki Winchester bushel — 35.257) SrfERA ZA BOMBAŽ: 1 bale = 205 kg. ga viteza ter govoril z groznim glasom, da je tudi Estrichson stopil nazaj. “Če si naš osvoboditelj, gospod, ne vem; toda da si sovražnik tega vražjega človeka, vidim.” “Vse oprostite okovov!” “Bogovi naj ti plačajo, gospod, ki so najboljši plačniki! — Toda komaj sem spoznal tvojo dobrotljivost, že prihajam s prošnjo. — Ce hočeš tega tu kaznovati, kakor zasluži, mu stori, kakor je on storil tamkaj onemu starcu in kakor je vedno mučil naše rojake. Priveži ga za rep njegovemu lastnemu konju.” Za nekaj trenutkov je bila starčeva prošnja izpolnjena. Nato so Danci pobirali plen, vrednost v orožju, zlatu in srebru. Mladi vitez se je spustil v pogovor z očetom Dobrogostom. V njegovem obličju se je zrcalilo globoko spoštovanje do moža, ki se je odločil za tako težavno delo in kateremu bi bilo moglo današnje sonce tako lahko svetiti poslednjič. Oče Dobrogost je pripovedoval mlademu osvoboditelju o starejšem Niklotovem sodrugu, kako je poslednjem času neprenehoma mislil samo na Dansko, kako je edino v danskem kralju videl zvezdo rešiteljico, kako se je samo nad dansko zemljo svetil njegovemu očesu poslednji svit rešitve za osirotelo očetnjavo ... Estrichson je napeto poslušal in zrl v poteptano travo; le zdaj pa zdaj je izrekel kako vprašanje ... “Starejši obešenec je bil brat mojega deda.” “Niklot je tvoj ded, gospod?” “Moj oče je njegov sin.” “Da si ti Prislavov sin, gospod?” “Tako je oče!” Oče Dobrogost je povesil glavo in se za kratek čas zamislil. “Šele zdaj bom blagoslavljal trenutek, ko se je vzbudilo v meni hrepenenje, da bi se napotil v tukajšnje kraje... šele zdaj, gospod, kajti dosedanje trpljenje je bilo za mene ogenj skušnje . .. Moji nameni se spenjajo višje, segajo dalje, samo dodeli mi, Bog, da bom mogel vztrajati tudi v bodoče . “In jaz zopet blagoslavljam trenutek, ko sem spoznal tebe in ko si mi dovolil, ozreti se v tvojo kristalno dušo... O če- i; ČE SE SELITE izpomlte ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: ........................... MOJE IME: .................................. Moj stari naslov: ...........;............. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO j j n “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. \ 1 “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” škem junaštvu, o hrabrosti tvojih rojakov, o vaši imenitnosti, o vaši Pragi, o zlatem Višegra-du sem slišal tudi v svoji domovini; toda danes sem se prepričal o češkem srcu, požrtvovalnem v najvišji meri in plemenitejšem. kakor si je mogoče misliti ... Ali mi hočeš oče, Dobrogost, ali mi hočeš biti prijateljski svetovalec?” “Gospod, kdo bi ne hotel? — — Ti stareš okove, v katere je vkovano vse tukajšnje ljudstvo, kateri stiskajo tudi njegove prsi, in jaz bom rušitelj duševnih vezi! Gospod, vsemogočni Bog naj blagoslovi najino prijateljstvo!” (Dalje prihodnjič) ------o------ Po vodnih potih TOLEDO, O. — Okoli šest sedmin vse železne rude, ki j° rabijo ameriške železarne in je' klarne, prihaja na mesta uporabe po vodnih potih Velikih jezer. . * - • • '' '' L '-v' '' •• '' ' ■ 'J - ’ : ,v\;- ' ' -• -• GROMOVA POGREBNA ZAVODA 1953 Eatst 62 Sl 17019 Lake Shore Blvd. 431-2efe» »31-63ttt> GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 131-1235 NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 60432 NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM 1% ,y AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 17. junija 1971 "V Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: $28.00 na leto $14.00 za po leta S, ................................................ ............................................... '' * ..... .......... y .............j; ........ Za to darilo pošiljam znesek $ ......... . . 'J - Moje ime in naslov: ....P..,. ....................... Sili ............................. “Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu.” V BLAG IN LJUBEČ SPOMIN ob šesti žalostni obletnici, od kar nas je po volji Vsemogočnega, v polnem cvetu mladosti, za vselej zapustila naša nadvse ljubljena hčerka, sestra, nečakinja, tetka in svakinja 1952 1973 MARY RIHTAR Njena blaga duša je poletela v večno srečo dne 13. junija 1973 Ura slovesa pred šestemi leti V miru božjem sladko snivaj, bila> draga, nepozabna nam, težke ločitve spomin se budi. v nebesih z atom rajsko srečo Ljubezen do Tebe pa vedno je uživaj živa, do svidenja na vekomaj! v našem življenju kot lučka gori. TVOJI: MAMA, SESTRI IN BRATJE Z DRUŽINAMI TER OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, dne 13. junija 1979.