jtev. 30
Velja po poŠti:
a celo leto naprej K 26-—
sa pol leta H	„ 13 —
aa četrt leta „	„ 6-50
sa en mesec n	„ 2*20
V upravniStvu: xa celo leto naprej K ti 4, ga pol leta „ „ 1V2( aa četrt leta „ „ 5'6C dO en mesec „ „ 191
9 Ljubljani, o ponedeljek, dne 29 marca 1909.
2a poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h,
Uredništvo 1« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod lei
=--dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi sr
at tfračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVII.
Inserat!:
Enostop. petltvrsta (72 mm) i za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo I« v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate Iu
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
vipavskem in idrijskem sodnem okraju!
Po svojih zaupnikih in na svojih shodih je S. L. S. v popolnem soglasju z vipavsko „ Kmečko zvezo" in s „ Katol. polit, društvom44 v Idriji postavila za kandidata kmeta
Bogomira Perhavca iz Vipave.
Liberalci Vam zdaj ponujajo zopet dva kandidata za deželni zbor. Volivci S. L. S.! Odgovorite na to liberalno snubitev tako, da pridete v soboto dne 3. aprila 1909 vsi na volišče, kjer oddajte glasovnice, na katere zapišite razločno in natančno ime kandidata S. L. S., ki se glasi:
Bogomir Perhavc, kmet v Vipavi!
Vodstvo S. L. S.
Deželnozborske nadomestne volitve.
KANDIDAT S. L. S. BOGOMIR PER-HAVC V ŽIREH.
Z i r c . 28. marca 1909.
Ob pol 12. uri dopoldne se je predstavil kandidat S. L. S. za deželnozborski volivni okraj Vipava in Idrija Bogomir Perhavc žirovskim volivcem. Shod se je vršil v gostilni gosp. Antona Kavčiča. Otvoril in vodil ga je M. Moškere, ki izjavi, da naznanjeni poročevalec državni poslanec Jožef Gostinčar ni mogel na shod, ker je tako bolan, da leži.
Kandidat S. L. S. Bogomir Pcrliavc naglasa nato v daljšem govoru, da se on ni silil za kandidata. Izjavil se je, da sprejme kandidaturo, šele potem, ko so se zanj izjavili vipavski in idrijski zaupniki S. L. S. Kandidira na programu S. L. S. Vse svoje moči hoče posvetiti, če bo izvoljen, svojim volivcem. Za idrijski sodni "kraj bo storil vse, kar bo le mogel. Pred iležclnozborskini zasedanjem že hoče obiskati vse idrijske občine in večje kraje, tla se pouči o željah in zahtevah volivcev glede na deželni zbor.
Župan Stanovnik toplo priporoča kandidaturo Perhavca. Pozna ga že dolgo vrsto let kot navdušenega in zvestega ter delavnega pristaša in organizatorja »Katoliško narodne« in S. L. S., ki je delal tako v gospodarski kakor tudi v politiški i" izobraževalni organizaciji krščanskega vipavskega ljudstva. Govori nato o potrebnih cestnih zvezah Čirov z Logatcem in Vrhniko. Poroča tudi kot tajnik konzorcija za zgradbo proge Ljubljana-"ravlje - Dobrova - Horjulj - Ziri-Spodnja •drija-Sv. Lucija. Pristavlja pa. da tega
ne poroča iz agitacijskih namenov, marveč zato, da bodo Žirovci poučeni v kakem stadiju se zdaj nahaja vprašanje imenovane proge, ki je za Zire in za idrijski sodni okraj velikega življenjskega pomena.
O delovanju deželnega in državnega zbora poroča nato Moškere. Zborovalci so pazljivo in navdušeno sledili izvajanjem govornikov in jim navdušeno pritrjevali. Nekaj malo nasprotnikov je bilo na shodu navzočih, a bili so tihi, poparjeni, mirni!
Žirovski shod sijajna zaupnica S. L. S. in njenim poslancem.
Shod je soglasno sklenil sledeče:
1.	Kandidat S. 1.. S, Bogomir Perhavc sc naproša, naj v slučaju izvolitve dela na to. da dobe Ziri prepotrebne cestne zveze.
2.	Potrdi se kandidatura kandidata S. L. S. Bogomira Perhavca.
Shod izjavi zaupnico S. I.. S., osobito njenemu načelniku dr. Ivanu Šuster-šiču, vsem strankinim državnim in deželnim poslancem, osobito poslancema Josipu Gostinčarju in monsignoru dr. Ignaciju Žitniku.
4. lzvrševalni odbor S. 1.. S. se naproša, naj pospeši ustanovitev prepotrebne »Kmečke zveze« za idrijski sodni okraj.
KANDIDAT S. L. S. BOGOMIR PERHAVC NA DOBRACEVI.
I) o b r a č e v a. 28. marca 1909.
Popoldne ob Vi na 4. uro otvori M. Moškere volivni shod S. I.. S. na Dobra-čevi v gostilni gospoda Blažiča. Udeležba velika. Navzočih je tudi nekaj liberalcev, a le malo, menda trije, ki so mirni in le natihoma v posebni sobi zbijajo šale. Kandidat S. I.. S. Bogomir Perhavc se predstavi volivcem in govori nato o liberalni
stranki in o njenem delovanju nasproti kmetu v tistih časih, ko je imela moč v rokah. Hlinijo in prilizujejo se zdaj liberalci kmetu, a kaj so storili zanj, ko so imeli še moč in gospodstvo kranjske deželne uprave v rokah. Predvsem so delali le na to, kar jc mestom v korist. Za ljubljansko gledališče, od katerega ima korist le gospoda .in celo za nemško gledališče so izmetali tisočake na tisočake; tisočake na tisočake za druge, meščanom koristne stvari. Liberalno geslo: »Liberalcem groš, klerikalcem knof«. se je izvajalo tako-le: > Gospodi groš, kmetom knof«. Kmetje, obrtniki, delavci so dobili od liberalne gospode le, kar so z največjo težavo izsilili. Pristaš seru S. L. S. iu hočem delati po geslu: »Z Bogom za ljudstvo!«
Horjuljski župan Stanovnik govori o zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora; o važnosti melioracijske postave, lovskem zakonu, ccstnem zakonu in o nameravani hipotekami banki. Več je storila S. L. S. v tem kratkem zasedanju za kmeta in za ljudstvo, kolikor jc storila liberalna ves čas, kar ic gospodarila v kranjskem deželnem zboru.
Podgrajski župan Rihar govori nato šaljivo in poljudno, kako skrbi cestni odbor za »dobre« cestne zveze v nasprotnem smislu. Domači kaplan Perko govori o krajnih razmerah in o potrebi in dolžnostih kmečkih zvez. Moškere je nato govoril o delovanju državnega zbora in o politiškem položaju.
Liberalni govornik psu je kmete. Izjavi, da »Notranjec« laže. — Preklicujc psovke.
Žirovski dacar Sprcitzcr ima besedo. Mož izkuša začetkom svojega govora na-hujskati zborovavce, ker je kandidat Vipavec. Pravi: »Žirovski kmetje ste neumni«. Ogorčenje med kmeti. Moškere:
»Razumem vaše ogorčenje, ker vas govornik žali, da ste .neumni. A ne motite ga. Nai nadaljuje svoj govor.« Razžaljeni kmetje so bili nato popolnoma mirni in pokazali, da so olikani bolj, kakor tisti, ki jih je žalil. Nato pa nečuveno razžali gospoda kaplana Perka. Moškere ga prekine, da osebno ne sme žaliti, govori naj stvarno. Spreitzer ves bled in v zadregi hitro izjavi, da prekliče svojo žalitev, kar vzame gospod Perko na znanje, nakar pove še zanimivo novico, da »Notranjec«. kakor vsi časniki, laže. ko piše, da Gruden kandidira.
Odgovor liberalcu.
Moškere konštatira da jc imenoval predgovornik kmete neumne. Sicer pa tako vsi znamo, da liberalci smatrajo kmete za neumne. Vzame tudi na znanje predgovornikovo izjavo, da »Notranjec laže. Čudi sc pa, zakaj da nasprotuje, da je kandidat Vipavec. Zelo čudno je, da nasprotnic pristaš Narodno-naprdne stranke kandidaturi Vipavca. Saj je bil svoječasni liberalni deželni poslanec tega okraja tudi Vipavec. Zakaj je pa bilo takrat vse prav v taboru liberalne gospode.
Zmeda med liberalci. Liberalci imajo dva kandidata.
Liberalcem se zdaj gre le za to, da delajo zgago in pa da spletkarijo. »Notranjec«, o katerem je izjavil predgovornik, da laže, objavlja volivcu oklic, v katerem poziva glasilo notranjskih liberalcev volivce, naj volijo Janeza Grudna z Jelič-nega vrha pri Idriji. Politično društvo -Jednakopravnost« pa razpošilja kmetom, o katerih je trdil predgovornik, da so neumni, pisma, v katerih jih naziva z »Vašim blagorodjem«. V pismu se obetajo med drugim take zadruge, proti katerim so liberalci v časopisju in po shodih klicali vse
medklici: »Pri nas so liberalci tako nastopali na shodih! Res je!«) Društvo »Jed-nakopravnost« pa ne priporoča za kandidata ob teh deželnozborskih volitvah Grudna, marveč čujte, priporoča Vipavca Antona Poljšaka iz Zapuž pri Sturji na Vipavskem. Res ne vem, kaj naj slore pristaši narodno-napredne stranke pri teh volitvah. »Notranjec« agitira za Grudna, »Jednakopravnost« pa za Poljšaka. (Bu-čen smeh.) Kdo ima prav? Ali ima prav liberalna postojnska, ali ima prav idrijska liberalna gospoda? (Buren smeh in pritrjevanje.)
Zaupnica S. L. 6. in njenim poslancem.
Shod je nato odobril besedilo resolucij, ki jih je sprejel dopoldanski shod v Zirch. Proti kandidaturi Perhavca niso niti glasovali navzoči liberalci. Proti ostalim resolucijam sta bila nasprotna dva, oziroma trije zborovalci.
Končno še opozarjamo, da so Pobra-čevci prosili, naj izve svet, da se noben Dobračevec ni obnašal na shodu nedostojno, marveč, da so sc nedostojno obnašali na shodu le trije žirovski liberalci.
Shoda v Zireh in na Dobračevi sta sijajni manifestaciji S. L. S.
ZAUPNIKI IN SOMIŠLJENIKI S. L. S. V VIPAVSKEM IN IDRIJSKEM VOLIVNEM OKRAJU. POZOR !
Liberalci delajo na vse kriplje skrivaj, da spravijo ob nadomestnih deželnozborskih volitvah vse kar leze in gre na volišče proti kandidatu S. L. S. Bogomiru Perhavcu. O liberalnih spletkah govori poročilo o shodih v Zireh in na Dobračevi. Liberalci so preplavili s pismi Volivce, v katerih jim priporočajo, naj volijo Antona Poljšaka iz Zapuž, »Notranjec« pa proglaša za liberalnega kandidata Janeza Grudna. Zaupniki in somišljeniki S. L. S. naj odgovore na liberalne spletke s tem, da pridejo vsi naši volivci do zadnjega na volišče. Slaba pota, za katera naj se volivci zahvalijo prejšnji liberalni večini kranjskega deželnega zbora, naj nobenega našega na dan volitve ne zadrže. To bodi odgovor liberalcem.
OB NADOMESTNIH VOLITVAH
v vipavskem in idrijskem volivnem okraju ki se vrše dne 3. aprila, zapišite volivci S. L. S. na volivni listek: Bogomir Perhavc. posestnik v Vipavi.
»Notranjec« laže,
je trdil o njem na shodu v Dobračevi liberalni žirovski dacar Spreitzer, ki gotovo ve. zakaj je to trdil. Resnicoljubno glasilo poštonjske liberalne gospode ve o našem kandidatu Bogomiru Perhavcu lc, da je gostilničar. Ne pove pa, da je zaprl gostilno, da je pred vsem kmet, in sicer kmet, ki ie delal od mladega na gruntu in ob-iskaval tudi dve leti vinorejsko šolo. Kmetje, znajte, da ie kandidat S. L. S., Bogomir Perhavc, kmet in da boste volili kmeta, ko boste oddali svoje glasovnice dne 3. aprila za kandidata S. L. S., Bogomira Perhavc. posestnika v Vipavi.
AVSTRO - OGRSKA.
Kmečkfi shod
se je vršil v Opavi. Poročal je na njem Hohenblum. Sklenili so, da skličejo velik kmečki shod na Dunaj.
Stradalna stavka Srbov v ječi.
V Mitrovicah aretirani srbski veljaki so pričeli stradalno stavko.
Dunajska borza
je sklenila, da z ozirom na sedanji politiški položaj podaljša promet na borzi ob sobotah in ob dneh pred prazniki do en Eetrt na 3. popoldne.
Vsepoljskb časnikarsko društvo.
Dne 28. in 29. t. m. se vrši v Lvovu ustanovni shod vsepoljskega časnikarskega društva.
ZOPET PONEVERJENJA V RUSKI ARMADI.
Pri nekem moskovskem starinarju so zaplenili 20.500 vojaških črevljev in srajc, ki so bile ukradene varšavski intendan-turi.
Dnevna navite.
f Ožje volitve na Koroškem. Pri
ožjih volitvah je v splošni skupini v celovškem volivnem okraju prodrl nemški nacijonalec Gustav pl. Metnitz, ki je dobil 77S3 glasov, Grafenauer ie ostal v manjšini z 6052 glasovi. Nemški nacijonalci in socialni demokratje so šli združeni v boj proti Grafenauerju. Tako je šla socialna demokracija roko v roko s kapitalistično stranko, dočim bi bil njen prostor. ako bi bila res to, kar trdi, na strani ubogih zatiranih koroških Slovencev. Nastop Slovencev je bil nad vse sijajen. Število slovenskih glasov je od prve volitve zrastlo od 5099 na 6052 glasov! To po-menia. da bo ta mandat v bodočnosti go-
tovo izgubljen za nemške nacijonalce. Za uslugo socialnih demokratov so se nemški nacijonalci socialnim demokratom zahvalili s tem, da je v beljaško-borovelj-skem okraju, kjer imajo kmetje ogromno večino, njihov kandidat Brugger vrgel puško v koruzo in pri ožji volitvi okraj popolnoma prepustil socialnemu demokratu Eichu, ki jc dobii 4337 glasov, Brugger, ki je izjavil, da ne vzdržuje več kandidature, 658 glasov. V okraju Spital je izvoljen Steinvvender s 6571 glasovi, v okraju St. Vid pa nemški nac. Gross-bauer, ki je dobil 6869 glasov. Krščanski socialec Tatschl je dobil 1249 glasov. Danes voli kmečka skupina. Slovenci stopajo navdušeno v boj. — Ob 2. uri popoldne smo dobili iz Celovca brzojavko: Udeležba je splošno dobra. V okraju Pli-berk je Grafenauer siguren, da zmaga. V okraju Velikovec-Dobrlavas je slovenski kandidat Florijan Ellersdorfer doslej v večini. Njegove zinage je pričakovati. Povsod drugod visi. Vospernik in Skrbi-na nc bodeta izvoljena, v teh okrajih je položaj brezupen.
Shod na Čatežu pod Zaplazoin. -Denarni zavodi. — Kaj hočejo liberalci. Včeraj se je vršil shod na Čatežu, na katerem-je govorii prvi poslanec Mandelj, ki ga je motila znana liberalna garda iz Velike Loke in St. Lovrenca, ki jo je pripeljal slavnoznani Slajpah. Nato jc govoril dr. Lampe, ki je pojasnjeval sedanji položaj in obsojal one kroge, ki nepremišljeno tirajo jugoslovanske narode v vojsko. (Liberalci vpijejo: Vojska naj bo! Mi hočemo vojsko!) i)r. Lampe potem obsoja iiberalno stranko, ki ie zakrivila nezaupanje v slovenske denarne zavode, tako da so zapeljni ljudje v raznih krajih začeli dvigati denar. Liberalci so razširili brošuro, v kateri so Hribarjevi iu dr. Oraž-novi govori, naperjeni sicer proti Kranjski hranilnici, v katerih pa se razširja nesrečna trditev dr. Oražnova, da država v slučaju vojske seže na denarne zavode. Take trditve so vse obsodbe vredne, kajti izključeno je, da bi tudi v slučaju vojske država položila svojo roko na ljudske prihranke v naših denarnih zavodih, kakor je slovesno zatrdil v državni zbornici finančni minister Bilinski. Nato je govoril dr. Lampe o občinskih, cestnih zadevah in o razdolževanju kmečkih posestev. Liberalci so ves čas samo rjuli kakor divji. Klicali so med drugim: Vsem uradnikom se morajo penzijoni vzeti! (To si naj zapomnijo liberalni uradniki! Op ur.) Kleli so in rohneli in grozili govorniku, da ga bodo ubili. Na vprašanje, kaj mu ni všeč, je rekel neki mlekozobi liberalec: Mi hočemo punce imeti, vi nam pa ne pustite. Dr. Lampe jc domačemu ljudstvu na živem zgledu liberalcev pokazal, kaj in kakšna je liberalna stranka in zatrdil, da se bo vsak pošten človek boril proti takim ljudem, da ne pridejo več do oblasti. Dr. Hočevar ie pojasnjeval razne sklepe državnega zbora, zlasti zakon o živinski kugi. ki je veiike važnosti za kmeta. Kmet bo dobil od države odškodnino za okuženo žival. Liberalci: Mi nečemo odškodnine! Liberalci so pokazali tako nečuveno siro-vost in budalost, da jih je domače ljudstvo s studom gledalo in po shodu je prišlo več mož s Čateža zatrdit, da to niso domačini in da obsojajo sramotno obnašanje liberalcev. — Liberalci izkazujejo s takimi nastopi S. L. S. veliko uslugo, ker skrbijo, da se jih vedno bolj spozna in zna ločiti od poštenega ljudstva.
+ Shod v Bohinjski Srednji vasi. Včeraj, na tiho nedeljo, je imel pri nas shod poslanec g. župnik Piber, ki se ga je udeležilo zelo veliko mož in mladeničev iz cele zgornje doline, tudi s Koprivnika in Gorjuš. Z velikim zanimanjem smo poslušali, kako je deželni zbor v zadnjem zasedanju pokazal, da mu je resna skrb, pomagati izdatno tudi kmetiškemu stanu. G. poslanec je poročal o preosnovi deželnega šolskega sveta, o šolstvu sploh, o lovski postavi, ki se mora že enkrat iz-premeniti, povedal nam je, koliko se je odtnenilo v razne melioracijske namene, med katerimi je v prvi vrsti tudi izboljšanje planin. V varstvo planin je predložena tudi posebna postava Z glasnim odobravanjem so izrekli navzoči svojemu poslancu iskreno zahvalo in celi S. L. S. neomejeno zaupanje.
+ Na Golem je priredila »Kmečka zveza« dne 28. t. m. za ljubljansko okolico politiško-poučen shod, na katerem sta govorila deželni poslanec M. Dimnik in dr. Rožič. Udeležba ogromna.
+ V Zelimljah sta poročala na shodu »Kmečke zveze« dr. Rožič in deželni poslanec Mihael Dimnik. Shod je počastil s svojo navzočnostjo vladni komisar Si-mek.
+ Protest veterinarskih slušateljev proti imenovanju deželnega mlekarskega in živinorejskega nadzornika g Legvarta.
Slovenski slušatelji dunajske živinozdrav-niške šole. nahuiskani po nekaterih zagri-
žencih, protestirajo proti imenovanju g. Legvarta, češ, da je to atentat na njih poklic. Tem gg. sploh ni znan delokrog tega nadzornika. To mesto nima z živi-nozdravstvom sploh nobene stike, saj on vendar ne bode zdravil živine. On poučuje o reji živine, prašičoreji, o živinorejskih zadrugah, o pridelovanju krme, o mlekarstvu, sploh vse, kar se tiže živinoreje. O teh predmetih se na živino-zdravniški šoli, razen nekoliko govedo- in konjereje, niti ne predava. Za te stroke i so vendar poljedelske šole. Med temi po- j klici je razloček, kakor med juristom in i filozofom. Jurist se uči tudi nekoliko filozofije in filozof jusa, zato pa še ni jurist filozof in nasprotno. Živinozdravnik se uči živino zdraviti, ekonom pa isto rediti. Za živinorejskega nadzornika je potreba poljedelskih študij in večletne kmetijske in živinorejske prakse. On mora sam znati živino rediti, krmiti itd., in to je le ekonomu mogoče, on mora sam z rokami delati in ne samo iz knjig učiti. On mora dokazati pod kakšnimi pogoji in kako se izplača živino rediti, to mora pa najprej sam poskusiti. On mora nadalje poučevati pridelovanje krme. mlekarstvo, ki zahteva študij in skušenj, mora biti dober govornik in organizator, mora znati občevati z ljudstvom. Temu poklicu je potreba posebne nadarjenosti, pridnosti, skušenj in znanja. G. Legvart je dovršil visoko poljedelsko šolo in je potem kot Specialist za živinorejo na univerzi v Lip-skem, tudi je napravil usposobljenostni izpit za živinorejskega nadzornika. Proučeval je natanko živinorejo in mlekarstvo v Švici, Danskem, Švedskem, Nemčiji itd. in je sam več let praktično redil živino na raznih posestvih. Ze nad štiri in pol leta deluje v deželi v tej stroki z dobrim uspehom in ima pokazati sadove. On je osnoval prve živinorejske zadruge v deželi, katere danes lepo delujejo, in je vpeljal novo moderno mlekarstvo v deželi To mu prizna ministrstvo in vlada in je dobil za to posebna priznanja Se bolj pa njegovo delovanje cenijo kmetovalci, kajti on ima pri njih veliko zaupanja. Med Slovenci ima edino gospod Legvart te vrste študij. Gospodje slušatelji veterinarstva bi se v tem bili lahko natančneje informirali pri tržnem nadzorniku Ribni-karju in drugovih.
Občinske volitve v Dolenjem Logatcu. Prepozno za sobotno številko smo dobili iz Dolenjega Logatca brzojavko: S. L. S. si je prisvojila tretii razred v občinskem odboru.
-f- Državni zbor se zopet snide koncem aprila.
+ Profesor Sturm nižjeavstrijski deželni odbornik. Nižjeavstrijski deželni zbor je izvolil na mestu za predsednika državnega zbora izvoljenega dr. Pattaia za nižjeavstrijskega deželnega odbornika profesorja S t u r m a , ki je bil pred leti dalje časa profesor v Novem Mestu. Profesor Sturm je sicer rojen Dunajčan, a njegov oče je bil Slovenec, obrtnik in poznejši uradnik južne železnice, Gregor Sturm. S tukajšnjo Sturmovo rodbino je profesor Sturm v sorodstvu. Za razvoj krščansko-socialnega gibanja na Dunaju ima profesor Sturm velike zasluge.
4- Železnica Štanjel - Brežice. Poslanci Žitnik, Hočevar, Jaklič in Benkovič so ponovili predlog, naj vlada stori vse priprave za zgradbo transverzalne železnice od Štanjela na Krasu čez Notranjsko in po Krški dolini mimo Novega mesta do Brežic ob štajerski meji. Ta železnica bi bila velikega gospodarskega in strategič-nega pomena ker bi najkrajšim potom vezala hrvatske in ogrske dežele z zapadom države in Trstom.
—	»Leonova družba« v Ljubljani je za izdajo dr. Kosovih podatkov za zgodovino Slovencev dobila od naučnega ministrstva 500 kron podpore.
—	Izpraznjena srednješolska mesta. Od 14 do 27. t. m. so bili razglašeni sledeči razpisi: Moderna filologija: Eger (r, Fr. E. d., 10. IV.), Teplitz-Schonau (r, Fr. E. d.. 17. IV.), Gostopeč (Auspitz, r, Fr. D., 30. IV.), Line (r, F. D., 15. IV.) — Zgodovina in zemljepisje: Kromeriž (r, 30. IV.), Dunaj, XV. (r, 10. IV.), Celovec (uč. 30. IV.). — Matematično-iiaravoslovna skupina: Litomerice (r, 10. IV.). — Prirodo-pisna skupina: Trst (r, novo sistemizirano mesto, 30. IV.). — Prostoročno risanje: Brno (r, 25. IV.). — Telovadba: Olomuc (r, 15. IV.). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Konzul Schvvegel pride, kakor se nam poroča, okolu Velike noči na Bled obiskat svojce.
—	Na smrtni postelji postal baron.
Dne 20. t. m. je na Dunaju umrl člen gosposke zbornice, predsednik protestan-tovskega cerkvenega sveta, sekcijski načelnik in tajni svetnik dr. Rudolf Franz. Kakor je bilo te dni čitati v »Wiencr Zeitung«, mu je cesar podelil baronstvo z datumom od 19. t. m., torej dan prej, nego
j je umrl. Sekcijski načelnik dr. Fran-/ je I zaprosil za umirovljenje. Tej prošnji jc j cesar ugodil in mu o tej priliki podelil baronstvo.
—	Krka je vsled zadnjega deževja močno narasla. Del kostanjeviških vrtov je pod vodo.
—	Trgovina s krompirjem. Od Škofje Loke se nam poroča: V naši okolici je polno tujih kupcev in prekupcev, ki na-kupavajo krompir. Radi tega je cena krompirju zelo poskočila. Neki posestnik prodal ga je že po 12 K 100 kg.
—	Dva srbska agenta so zaprli na meji. Eden je ruski grof, jud Majerski-Sil-berstern, za drugega pa še ne vedo imena. Moža sta nabirala prostovoljcev za Srbijo. Nek polocijski agent se jima je ponudil za prostovoljca, nakar sta mu dala denarja. Agent ju je nato zaprl. S seboj sta imela jako kompromitujoča pisma.
—	Milana Pluta, uslužbenca belgrad-skega tiskovnega urada in poročevalca o veleizdajskem procesu za srbske liste in »Slovenski Narod« v Ljubljani, so v Zagrebu v »Narodni kavarni« prijeli in odvedli na policijo, koder mu je šef policije naznanil, da je za pet let izgnan iz Hrvaške z motivacijo, da je kot uslužbenec srbskega ministrstva za zunanje zadeve propagiral srbsko idejo.
—	Nova Parmova opereta. V Zagrebu so na ondotnem deželnem gledališču peli novo Parmovo opereto »Apolonov hram«. »Hrvatska« piše o premijeri: »S> nočnja premijera dokazala je i opet, da i najbolji kompoziter uz loši libreto ne može stvoriti nista osobita. Taj se »nialheur« dogodio i našem časnoni starini Zajcu u dva puta (»Nihilistica« i »Seoski ple-mk>) a evo i Parmi. I njegov »Lukavi služnik«, a i »Apolonov hram« stradavaju radi lošeg libreta, te se nikako ne mogu da dovinu sudbine »Caričinih Amazona-ka«. A cla je u Parme sposobnosti i za skladanje operete, kakovu današnji »moderni« duh traži — o toni nitko ne dvoji. Dokazom je tomu i sam drugi čin smoč prvi put izvedene operete. Opčinstvo je ipak sa ljubavlju i simpatijom primilo komad. Samoj izvedbi dalo bi se puno prigovori ti — ali o tom možda iza reprize. — Se hujše pišejo o tej opereti drugi hrvaški listi, posebno glasila Starčevičan-cev, ki proglašajo opereto kar za »svinjarijo«. pravijo, da je pod njihovo častjo da • lje se baviti z opereto in obžalujejo, da je gospod Parma »se dao u službu jedne na stranputice skrenule umjetnosti«),
—	Zmrznil ali radi slabosti umrl je v noči od 26. na 27. t. m. Janez Purgar, posestnik s Krajnega brda pri Krašnji na veliki cesti na Učaku pri Trojanah. Kupil je na sejmu v Teharjih pri Celju voli. Tovariši trdijo, da si ni privoščil podpore v grdem vremenu in težki poti in tako obnemogel. Mož je bil blag.
—	Opozarjamo na oglas domače tvrdke Makso Sever, Ljubljana.
—	P n. naročniki naj se izvolijo čim-preje poslužiti v petek doposlanih jim položnic, da se bo moglo poskrbeti za redno nadaljevanje pošiljanja lista. Ako bi kateri gospodov, ki mu poteče te dni naročnina, položnice pomotoma ne bil prejel, nai jo izvoli reklamirati.
HlSNA PREISKAVA PRI BIVŠEM GOZDARJU SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Praga, 29. marca. Potrjuje sc, da so pri hišni preiskavi v stanovanju bivšega gozdarja srbskega dvora, Frana Be-sečnega v Kraljevih Vinohradih našli le dve pismi prestolonaslednika Jurja, ki sc nanašata na nakup lavskih psov. J3esečny je bil osumljen, da je posredoval med srbsko bojno stranko in češkimi protivoja-škimi krogi. Pismi so izročili državnemu pravdništvu.
infolianste noulce.
lj Opozarjamo na jutrišnje javno predavanje v veliki dvorani »Uniona«. Predavanje se prične točno ob pol 8. uri zvečer.
Ij Rdeči križ in liberalna psevdo-ak-cija za ranjence. Rdeči križ je, kakor znano, svetovna, internacionalna organizacija za oskrbo kakoršnihkoli ranjencev v vojski. Organizacija je razpletena čez ves kulturni svet; kult. narodi brez razlike stanov, vere itd. so njeni člani in sodelujejo v zmislu in po intencijah družbe. Naših par, v besedah skrajno požrtvovalnih, delavnih in človekoljubnih liberalcev pa si je omislilo svojo novo posebnost: za nocoj, ponedeljek zvečer, namreč sklicujejo v »Mestni dom« slovensko žen-štvo, da se pogovorč o pomožni akciji za cventuelne vojaške ranjence. Nam bi niti na um ne priSlo omenjati tega brezdvom-no mrtvorojenega deteta, če bi ne vedeli, da je glavna nakana vseh takih in podobnih liberalnih manevrov loviti nepoučene
ljudi v svoje politične zanjke. Kajti malo pomisleka, pa se spregleda počenjanje te gospode, ki se hoče v nekako konkurenco postaviti z izborno ozganiziranim »Rdečim križem« ln potem tista požrtvovalnost, kjer se je treba brez frakov in belih rokovic res lotiti dela, — radovedni smo koliko časa bi vztrajala in kakšne sadove bi .še rodila, izvzemši liberalna samohva-lisanja in »svobodomiselne« fraze, kakor jih čitamo vsak dan v »Slovenskem Narodu« in podobnih kulturnih listih. Ce hote liberalci končno s Hribarjevim navdušenim častilcem dr. Šlajmarjem, delati med nepoučenimi ljudmi reklamo, tedaj pravimo, da imamo Slovenci dandanes, hvala Bogu, dovolj izvrstno izšolanih kirurgov na razpolago, ki gotove »specijaliste za bolezni vsake sorte« saj dosegajo, če ne daleč nadkriljujejo. Tudi domneva liberalna gospoda, da se bo z deželnimi in drugimi prostori kar na gotov komando razpolagalo, kakor se je delalo to v polpreteklih dneh. Tej naivni gospodi povemo na ušesa, da bo z deželno bolnico razpolagal deželni odbor kranjski in nikdo drugi, pa naj se piše Peter ali Pavel, in da se na Slovenskem ne bo postavljalo več Potemkinovih vasij! Naši somišljeniki, ki se morejo res posvetiti oskrbi ranjencev in mislijo, ne s kričanjem, ampak s pravim samaritanskim delom olajševati trpinom bolečine, naj se zanesljivo vpišejo v družbo »Rdečega križa«.
lj Vojaki na poti na jug. Mnogo razburjenja je bilo te dni. Vlak za vlakom je vozil vojaštvo mimo Gradca, Zidanega mosta, Maribora, Jesenic in Ljubljane. Nekateri graški in dunajski listi imajo o tem obš.rna poročila, ki so slična onemu, kar se je godilo na ljubljanskem kolodvora. Graški listi žc smejo natančno poročati o vojaških vlakih, zato se tudi nam ne more braniti, da bi v isti obliki ne poročali: Vlak za vlakom je drdral mimo Ljubljne. Čete, ki so se vozile skozi Ljubljano, na tukajšnjem kolodvoru n?so vse kosile, oziroma večerjale. Posebno veliko je imel restavrater gospod Schrey opraviti 24., 25., 26. in 27. t. m. Iz nekaterih vlakov vojaki sploh niso izstopili, približno 1500 vojakov, večinoma Cehov in Po-žuncev, je pa morala Schreyeva kuhinja vendarle preskrbeti. Gospa restavrater-ka je ljubeznivo stregla izmučenim vojakom, pomagali so ji mesarski mojster g. Počivavnik, njen soprog in osobje restavracije. Vojaki gospe kar prehvaliti niso mogli, ter so posebno slavili njeno kuhinjo. G. Schrey je dal natisniti posebne letake o cenah jedil in pijač za vojake. Drugod so listi polni tožb o postopanju restavraterjev, posebno na Zidanem mostu, v Selzthalu in St. Mihaelu, kjer je bilo posebno viharno. Tam so vojaki, kakor poročajo graški listi, proti odiranju protestirali z glasnim žvižganjem ter so se častniki odločno postavili na stran vojaštva. Tamošnji restavrater je že odstavljen. Skriro nič lepše ni ravnal nemškutar-ski restavrater na Zidanem mostu, ki je tudi v preiskavi. Dunajski listi obširno poročajo o odhodu pešpolka 87. z Dunaja, Zagreba, o odhodu čeških vojakov itd. Godbe so igrale Radeckijevo koračnico. Pešpolk št. 84. je spremljalo na kolodvor na tisoče Dunajčanov. Na kolodvoru so bili nepopisno ginljivi prizori, ko so se poslavljali družinski očetje od svojih družin. Nihče pač ni mislil, da bo pomirjenje prišlo tako hitro. Dunajčanje so vojake na kolodvoru bogato obdarili, tudi v Gradcu je čakalo vojake na stotine ljudi, ki so vojakom plačevali pijačo, jedila in jim dajali v vozove cigare. V Zagrebu so bile pri odhodu ondotnega vojaštva hrupne demonstracije proti Srbom. Godba je igrala »Liepa naša domovina«. Posebno hrupno so demonstrirali Frankovci, ki so peli »Marš, marš, Beograd je naš.« Mariborski nemški listi poročajo, da je bil na ondotni postaji posebno bogato pogoščen pešpolk št. 7. Nemški listi tudi vedo, da je linški pešpolk imel v vozovih zapisano: »Gift fiir Serbien«. V Dunajskem Novem mestu je neka pivovarna vojakom v vsak vagon postavila sodček piva. Posebno dobro da se je na poti imel pešpolk štev. L, v Gradcu pa posebno 73. pešpolk, opavški polk in polk iz Heba. Včeraj in danes vojaških vlakov ni bilo več. Naj bi vojaki se kmalu srečno vrnili med svoje drage!
Dr. Lueger se ie danes z brzovlakom peljal mimo Ljubljane iz Lovrane nazaj na Dunaj. Dr. Lueger jako dobro izgleda.
lj Umrl je v 77. letu starosti okrajni tajnik v pokoju g. Jožef P i c h I e r, ki ie dolgo časa službo\ld v Idriji, Planini, Logatcu, Črnomlju in Kočevju, zadnji čas pa 18 let pri kranjskem deželnem odboru. IVI ;e plemenit mož, ki je z vnemo deloval pri dobrodelnih društvih, veteran ka-toliško-narodnega gibanja. Pogreb je bil danes popoldne. Svetila mu večna luč!
lj Žensko truplo v vodi. Pri Vevčah so našli v Ljubljanici truplo stotnrkove
soproge Schivvitz pl. Schivvitzhoffen, katero so žc nekaj tednov pogrešali.
li Redni občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana se vrši jutri, v torek, dne 30. t. m. popoludne ob pol b. uri v porotni dvorani tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča.
Ij Telefonska uprava pošilja strankam samoneškc tiskovine in načelnik tukajšnje sekcije g. Gustav Stedry je bil toliko predrzen, da je poslal danes tako tiskovino v naše uredništvo z zahtevo, naj tiskovino podpišemo. Se ve smo to z ogorčenjem odklonili. Najodločneje zahtevamo, da pridejo takoj na dan slovenske ali vsaj dvojezične tiskovine!
Ij Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih opozarja s tem na svoj letošnji redni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dnč 1. aprila ob pol 6. uri zvečer v bibliotečni dvorani c. kr. deželne vlade.
lj Ljubljanskim veterancem c. kr. deželna vlada za Kranjsko ni —, ker tudi ne more, marveč jc le vojaškemu veteranskemu društvu za ljubljansko okolico n a J e ž i c i dovolila na prošnjo, da smejo člani tega društva, ki stanujejo slučajno v Ljubljani, vplačevati mesečne doneske temu društvu kakor tudi dobivati tedenske bolniške podpore na Miklošičevi ulici št. 10, od toga društva. To je, po informaciji na merodajnem mestu, resnica. Vse drugo govorjenje in pisarjenje ne odgovarja resnici. Pozor torej, 'ljubljanski vcteranci! Obdržite mirno kri.
Ij De! nabrežnega zidu se porušil. Od nabrežnega zidu, ki je bil zgrajen po potresu med novima hišama Ant. Krejčija in M. Gerberja, se je vsled moči te dni pri oglu Gerberjeve hiše kos zidu odtrgal in padel v vodo.
Ij Vode so začele upadati. Stanje voda (Ljubljane, Ižice in pritokov) je postalo nižje. Unec je pal za 20 cm; le Sava, Sora in Bistrica še neznatno naraščajo. Nekaj njiv in polja na Barju je še preplavljenega; ljudje in živina so izven nevarnosti.
Ij S trga. Pretekli teden so cene naslednjim živilom poskočile — v Ljubljani, seveda: 100 kg krompirja, ki je stal pred mesecem dni 6 K — stane zdaj 8 K 40 h, bela moka prej 42 h, zdaj 50 h kg; bukova drva, 24 palcev dolga, pred mesecem 20 kron, zdaj 24 kron.
lj Sobotni vlaki državne železnice so imeli vsled spodrsnenja stroja s tira pri Javorniku, popoldan in zvečer četrt- do ; polurno zamudo.
lj Občni zbor bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov na Kranjskem. Ker je bil prvi občni zbor dne 18. t. m. nesklepčen, vrši se v četrtek, dne 1. aprila t. 1. v salonu hotela »Ilirija« (na levi) ob 8. uri zvečer nov občni zbor, na kar se gg. člani uljudno opozarjajo.
Ij Koncert dunajskega velikomestne-ga orkestra pod vodstvom Nedbala v Ljubljani. Slovensko glasboljubivo občinstvo opozarjamo, da bo koncert velikega, na višini velikomestne popolnosti stoječega orkestra (60 do 70 mož) pod vodstvom genijalnega in najtemperamentnej-šega dirigenta Nedbala nudil tako izreden, velik in popolen užitek, kakoršen se nam ,v dobi naše kulturne vzbuje 70 let šele drugič nud.! Prvič naslajali smo se ob zvokih tako popolnega velikega orkestra, ko jc v Ljubljani koncertirala »Češka Filharmonija« pod vodstvom Celanskega. Takrat je bilo vse občinstvo očarano od divne lepote igranja tako velikega orkestra. Sedaj se nam v dobi 70 let drugič nudi prilika v slovenski dvorani v Ljubljani naslajati se na najidealnejši in najpopolnejši lepoti orkestralne glasbe, take glasbe, kakoršna v sedanjem stoletju v modernih velikih mestih cele civilizirane Evrope za najpopolnejšo in najlepšo velja! Naš narod ima toliko glasbene nadarjenosti v sebi. da, čeprav smo pozno v tej stroki kulturno delovati začeli, s tem hitrejšimi koraki napredujemo in da v pevski in orkestralni umetnosti uspešno stopamo med glasbeno kulturne narode. Naša glasbena izobrazba tako vrlo po »Glasbeni Matici«, slovenskem gledišču in po drugih cerkvenih in posvetnih glasbenih društvih napreduje, da se moramo tega dejstva veseliti in bilo bi nespametno, če ne bi z veseljem pograbili izredne prilike, razširiti si zopet v tej stroki naše glasbeno obzorje in naslajati se z razumom in čutom na lepoti divne. idealne, vseblažil-ne glasbe. Petkov večer 2. aprila bo za Ljubljano glasben praznik, dogodek, ki nas bo duševno razvedril in vzpodbudil k tem vztrajnejšemu delovanju in napredovanju. Spored nam bo podal dve naj-itnpozantnejši deli slovanskih glasbenih velikanov svetovne vrednosti: predivno Smetanovo simfonično sliko »Vltava« in Cajkovskega tragično simfonijo »Pathoti-que«, ki veljata po celem svetu kot naj-
genijalnejši slovanski skladbi. Mojster Nedbal je za Ljubljano danes spremenil spored in še lepše točke (od zadnjič objavljenih) odbral, tako da bo poleg prej omenjenih kolosalnih del izvajal še dve najefektnejši skladbi moderne svetovne glasbe: Goldmarkovo uverturo »Sakun-tala« iu Wagnerjevo večno lepo predigro k operi »Mojstri pevci norimberški«.
StolersKe novice.
š Hrvaški skladatelj na graškem odru.
Na graškem gledališču so peli z velikim uspehom Albinijevo novo opereto »Mada-ine Trubadour«.
š V Brežicah vrši se v sredo dne 31. t. m. vinski sejem, na katerega podružnica c. kr. šta arske kmetijske družbe za brežiško okolico vse interesente še enkrat opozarja. Prodajalci in kupci v obilnem številu dobro došli!
š Snežni plaz s strehe je ubil v \Val-du na Štajerskem Marijo Polderer.
š Desno roko prestreli! si je po nesreči na Teharjih gostilničar J. Tlaker.
š Karol Linhart, »Štajerčev« urednik, pride pred moriborske porotnike 5. aprila.
O ŽELEZNIŠKI NEZGODI PRI JAVORNIKU
se nam piše: Vsled te nezgode bil je tir popolnoma zaprt in ker ni bilo še nobenega orodja inprivzdigovalnih žrjavov pri rokah, so morali čakati pomoči iz Ljubljane in Knittelfelda. V par dneh sc bo eden tir že uravnal za promet, dozdaj pa morajo potniki hoditi mirno polomljenega stroja na drug vlak, kar napravlja vedne zamude. Tovorni vlaki se pa morajo podariti čez Koroško in Štajersko na Ljubljano. Škoda je vsekako velika iu železnica bo morala šteti mnogo tisočakov za razbiti stroj, voaove in tir. Največja sreča v celi nesreči pa je, da ni nihče izmed potujočih znatno poškodovan, ker se vlakni prekopicnil čez visoki nasip. Vzrok nesreče jc baje ponižanje železničnega terena vsled izpranih tal.
Razne stvari.
Postrešček obsojen na 12.000 kron globe. Najvišje sodišče je potrdilo razsodbo sodišča v Inomostu, ki je obsodilo nekega postreščka na 12.000 kron globe, ker je pomagal pri utihotapljanju blaga iz Švice v Avstrijo. Postreščka je neki trgovec naročil, da mu je dotično blago dc-val v druge zavitke in dalje odpošiljal. Postrešček je zaman izjavljal, da ni vedel, da bi kaj kaznjivega delal, da je spre-jemaire naročil proti plačilu njegov zaslužek, s katerim preživlja rodbino. Ker postrešček tako visoke globe ni mogel plačati, je sodišče v Inomostu spremenilo to globo v z a p o r dveh let in 28 d n i. Najvišje sodišče je sedaj potrdilo krivdo, le zapor je 64 let staremu po-streščku spremenilo v eno leto in šest mesecev strogega zapora.
Ženske v avstrijski trgovini. V Avstriji je zaposlenih v obrti in trgovini 1,062.920 žensk. Število zaposlenih moških ni niti trikrat toliko. Od 1000 zaposlenih oseb je 262 žensk, 738 moških. Poleg teh podatkov so uposlene ženske največ v tekstilni industriji, 270.427, v trgovinah 203.059, v industriji obleke 184.586, v gostilnah in pivarnah 145.191.
Oče ubil tri otroke. Vsled silne bede je v Godollo na Ogrskem ubil nekdaj jako oreinožni mizarski mojster Salewski svoje tri otroke v starosti šest do deset let. Svojo ženo je težko ranil. Orožniki so morilca aretirali v bližnjem gozdu.
Telefonska In Mavnn porotlls.
MIR !
(Glej poročila na prilogi.)
Peterburg, 29. marca. »Vcstnik« je izvedel iz najkompetentnejšega vira, da so pogajanja na Dunaju o formi izjave srbske vlade, ki bo končala avstrijsko-srbsko krizo, imela popoln uspeh in je v tem oziru med velevlastmi popolno sporazumlje-me. Srbska vlada poda avstro-ogrski vladi k svoji zadnji noti dopolnilno izjavo, kakoršuo želi Avstrija, to pa vsled posredovanja in prijaznih svetov, katere podajo velevlasti v Belgradu. Na zastopnike velevlasti v Belgradu so že odposlana tozadevna potrebna navodila, da se tako prepreči nevarnost avstro-ogrskega ultima-tuma iu vojni zapletki med Avstrijo in Srbijo.
Dunaj, 29. marca. Danes bodo zastopniki velevlasti storili napovedane korake v Belgradu. Milovanovič je vse potrebno z diplomati že včeraj uredil, tako da bo današnji korak zastopnikov velevlasti le še navadna formalnost. Včeraj je imel
Milovanovič daljši pogovor s predsednikom odbora za narodno obrambo, Nuši-čem, katerega je prosil, naj z ozirom na spremenjeni zunanji položaj vladi ne napravlja težkoč. Nušič je obljubil podpirati vlado.
Belgrad, 29. marca. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero je preklicalo poziv prihodnje vrste rezervnikbv k orožnim vajam. Že pozvani rezervniki ostanejo doma. Vesti k) izrednih odredbah oblastnij so neutemeljene. V mestu vlada mir in red. Življenje po bclgrajskih ulicah je imelo včeraj in ima danes docela obi-ča;no lice. Občinstvo je popolnoma mirno sprejelo vest. da je odpoved prestolonaslednika definitivna. Posebno se povdarja važnost, da jc skupščina edina.
Duna', 29. marca. Kurzi so na današnji borzi zopet jako poskočili.
AVSTRO-OGRSKA SE NE ODPOVE PRAVICAM NAPRAM CRNIGORI?
Dunaj, 29. marca. V politiških krogih se mnogo komentira1 dejstvo, da se dozdaj ni ničesar slišalo o izvršitvi prvotne namere naše vlade, ki da je bila pripravljena tudi k izpreinembi § 29. berolinske pogodbe. Oficielni korespondenčni urad poroča le, da so se velesile sporazumele glede razveljavljenja § 25. berolinske pogodbe. Črnogorske vode bi potemtakem tudi v naprej ostale pod zdravstvenim nadzorstvom Avstro-Ogrskc in zaprte vsem vojnim ladjam.
PREISKAVA PROTI PRINCU JURIJU?
Zemun, 29. marca. Truplo sluge Kolakoviča danes izgrebejo, da preiščejo, ako je na truplu še kaj znamenj nasilstva.
PROGLAS KRALJA PETRA NARODU.
Belgrad, 29. marca. Včeraj popoldne je uradni list priobčil sledeči proglas: »Srbskemu narodu!
Moj sin, princ Gjorgje, dosedaj prestolonaslednik, je imel povoda, izraziti svojo nepreklicno voljo, da se odpove svojim pravicam in prednostim kot prestolonaslednik, ki so mu šle po ustavi kot mojemu prvemu sinu. Vsled tega sem se posvetoval, v navzočnosti predsedništva skupščine in predsednikov državnega iu kasacijskega dvora, z ministrskim svetom in sklenil, da sprejmem odpoved prestolonaslednika in da podelim njegove pravice in predpravice s pravicami prvo-rojenstva v soglasju z ustavo svo'cmu drugorojenemu sinu, kraljeviču Aleksandru. ki ga s tem proglašam za dediča svojega prestola. Ko to naznanjam srbskemu narodu, prosim blagoslov božji svoji kraljevski rodovini in vsem dragim podanikom. Peter.« Proglas so podpisali vsi ministri.
KRALJ PETER SE ODPOVE PRESTOLU.
Dunaj, 29. marca. Jugoslovanska korespondenca poroča iz Belgrada, da se med srbsko vlado in kraljem Petrom vrše pogajanja, da se kralj Peter odipovc prestolu in to vsled neuspeha v zunanji politiki. To ie tembolj verojetno, ker so vsi poslanci skupščine dobili poziv, naj ostanejo v Belgradu, ker stoji domovina pred važnimi dogodki.
Zemun, 29. marca. Profesor Cvijič je ustanovil ligo za varstvo narodnih pravic. V skupščini se ustvarja močna skupina, ki nasprotuje popustljivosti vlade napram Avstro-Ogrski. V političnih krogih se boje avstrijske invazije prihodnji teden (?). Vse je odvisno od vsebine avstro-ogrske note. V vojaških krogih so jako previdni. Kraljev konak je zastražen.
Belgrad, 29. marca. Listi ostro napadajo dinastijo. Neki list prinaša z debelimi črkami članek z napisom: »Volili bodemo kralja« ter pravi, »kdor je nesposoben, naj gre«. Listi, ki so še pred dnevi pisali za prestolonaslednika, ga sedaj napadajo. »Stampa« pravi, da je v rokah oderuhov. Sumljivo je, ker listi nič ne omenjajo naslednika v prestolonasledstvu princa Aleksandra. Vse je namreč za to, da postane prestolonaslednik sin kraljevega brata princa Arsena, princ Pavel, ki je po Belgradu splošno znan in sposoben. Ne bi bilo nič čudnega, če pride vest, da se je Aleksander na korist princu Pavlu odpovedal prestolu.
Belgrad, 29. marca. Večina listov jako mimo piše in se uda v izpremenjeni položaj. Ij; radikalni listi napadajo vlado in ji očitajo, da je domovino izdala.
Belgrad, 29. marca. Odbor za narodno obrambo se jc s posebno deputacijo poslovil od prestolonaslednika. Prestolonaslednik je rekel, da se je odpovedal v trenutku, ko je položaj tak. da ni hotel biti zanj soodgovoren. Prišel bo trenotek, ko se bo izvedelo za pravi vzrok odpovedi in takrat se bo izvedelo, da je ravnal kot pravi Srb.
IZVOLSKIJ POJDE.
Peterburg, 29. marca. Izvolskij je pri-! šel pri cesarju v nemilost. Car je zahte-
val, naj dcmisionira. Naslednik baje ne bo diplomat po poklicu.
NOVE HIŠNE PREISKAVE IN ARETACIJE V PRAGI.
Praga, _;tA marca. Včeraj jc bilo tu 20 novih hišnih preiskav in nekaj aretacij pri narodnih socialnih urednikih in agitatorjih. Urednik Spatny in agitator Hatina sta aretirana. Gre se za protivojaško propagando. Tudi v provinci je orožništvo izvršilo mnogo hišnih preiskav in aretacij.
DEMONSTRACIJE V PRAGI.
Praga, 29. marca. Včeraj so bile radi nemških buršev v Pragi zopet velike demonstracije.
Met3oro!ogično poročilo.
Vlilna n. morjem 306 2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
27
28
n
29
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop
SUnjc barometra
v mm
730 4
Tcmpi-raturs
po Celzija
6 1
34 2 33 7
42 109
Vtlrovl
N«b»
|1B S ° G
o. >
sl. szah.
sl. vzh. sl. jug
00
Srednja predvčerajšnja lemp. 6'2°, norm. 5 80.
oblačno
del. obl.
9. zveč. 7. zjutr. 2. pop.
34 2 33-7 32 0
4-6 -04 13 2
sl. sv?h sl. sever sr. jzah.
jasno megla jasno
00
Sredn|a včera)šn|a temp. 6 6», norm. 6 0»
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od Č00 do 1000 litrov proda po nizki ceni. Dobe se tudi sodi od 15 do 20 hektolitrov.	66 12
FRAN CASC90
Šelenburgove ulice št. 6.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah Ia tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naša vžigalica!
Spretnega	:
stenosrnfu
zmožnega slovenske in nemške stenografije 860	sprejme takoj	3-1
dr. Josip Furlan, oMikvLMni.
Krasno
pomlcdansko modnega blag gospode in d

»i
priporoč
H U
•1 t*
Mbert Mi

I	f i
Ljubljana. Mestni trs 19


Brez vsakega posebnega obvastila.
Katarina Pichler naznanja, potrta najgloblje žalosti, v svojem imenu kakor tudi vseh ostalih sorodnikov vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlopoklicatik Sebi njenegaiskreno-Ijubljenega, nepozabnega preblagega soproga oziroma brata, strica, gospoda
Jožefa Pichler-ja
c. kr. okrajnega tajnika In pomožn. koncept, uradnika dež. odbora v pok.
ki je danes ob 5'/., popoldne, po zelo dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 76 let, vdan v voljo božjo mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 29. marca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Starem trgu št. 17 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župnih cerkvah sv. Jakoba in Marijinega Oznanjenja.
Preblagi ranjki se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 27. marca 1909.
Venci se na feljo pokojnikovo hvaležno odklanjajo.	^
873
Zahuflla. 11
vinskih sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rosner
rn drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9
V	pretužnlh, za nas toliko težkih dneh, ki so nam bili usojeni s prerano izgubo našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Antona Zupana
gostilničarja, mesarja in posestnika
došlo nam je vsestransko toliko tolažil-nih dokazov srčnega sočutja, da nam je dolžnost, izreči tem potom vsem so-čuvstvujočlm dragim sorodnikom, ljubim prijateljem in znancem našo iskreno, presrčno zahvalo.
Prav iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem udeležnikom, kateri so prihiteli iz Ljubljane in okolice v tako velikem številu, da izkažejo blagemu ranjkemu zadnjo čast, kakor tudi vsem Ijubeznji-vim darovalcem prekrasnih vencev.
Posebna zahvala pa bodi izrečena častiti duhovščini, sl. zadrugi gostilničarjev, kavarnarjev itd., sl. zadrugi mesarjev, telov. društvu „SokolaH, gospodarskemu naprednemu društvu za Št. Jakobski okraj in sl delavskemu pevskemu društvu .Slavec", ki je ranjkemu zapelo srce blažilno, ginljivo zadnje slovo.
Sprejmite iskreno hvalo vsil
V	Ljubljani, 29. marca 1909.
Žalujoči ostali.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
1097
Vsled ved mesecev trajajočega zelo napetega političnega položaja je deželno ln gospejno društvo Rdečega križa za Kranjsko dolžno opetovano opozarjati na važno nalogo Kdečega križa, ki obstoji v prvi vrsti v podpiranju in izboljšanju državne oskrbe za v vojski ranjene iu obolele vojake.
Dasiravno je upati, da se ohrani mir, obračamo se kljub temu na vse domoljube z udano in nujno prošnjo, da pristopijo k našemu društvu kot člani, ker bi bilo le na ta način mogoče izpolnjevati važno naflogo Rdečega križa.
Letni prispevek znaša samo 4 krone. Novi člani pa se sprejemajo ustmeno ali pismenim potom pri kateremkoli spodaj podpisanih.
Ljubljana, meseca marca 1909.
Predsedstvo deželnega in MeM pomoM društva Rdečega križa za Kranjsko:
Ivan Murnik. Karla bar. Schwarz. Peter vit. Grasselli. Antonija Kosler. Beti pl. Laschan, roj. bar. Rechbach.
Deželnovladni svetnik dr. Fran Zupane.
priporočano opetovano od knezoškof. ordi narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — lzborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40 — 55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
Gostilna
blizu Ljubljane, dobroidoča, s krasnim vrtom, acetilensko razsvetljavo, popolnoma nanovo urejena, se odda radi nenadnega odpoklica najemnika v vojaško službovanje takoj ali s 1. aprilom 1.1. ozir. pozneje v najem.
Naslov se poizve v upravništvu »Slovenca".	828 (l)
l
Kdor hoče varno, mirno in hitro
v AMERIKO
potovatt, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	1639 3o
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani e
Kaiserin Auguste Victorta nosi 25.000 ton
Amerika....... 24.000 ,
President Lincoln ... . 20000 , President Grant..... 20.000 .
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo I s dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
Za Spori in promet.
s
Zaloga koles
Puch, (Styria), Globus, Regent In druslU Molnil znamk ter posameznih dfJov
Izposojevanje koles
prejem koles za emijlira^je : poniklanje ter popravilo
solidno in oeno.
Karol Cameri?
Ljubljana, Dunajska c. si. 3
CJčenea
iz dobre hiše sprejme fakoj v trgovino mešanim blagom gosp. Ivan Repouš 1 Št Janžu, Dolenjsko.	858 3
proda 5«
prodajalniška (speče rijska) oprava. - - - - »
Kje, pove upravništvo tega lista
874
^roela
£»/$> približno
100 met. stotov
dobrega sena.
Cena po dogovoru.
875	Kje, pove upravništvo tega lista
Vabilo
na
XI. redni občni zboi
»Kmetijskega društva" v Podkorent
registrovana zadruga z omejeno zavezo
kateri se bode vršil
18. aprila 1909 ob 4. ari popoldne ▼ zadružni hiši
Dnevni red:
1.	Poročilo v računu in odobritev računi
za leto 1908.
2.	Volitev tretine odbornikov.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Načelstvo.
V slučaju, da bi prvi zbor ne bil sklepfen, s< skliče vsled S 36. pravil drugi obfni zbor ob 5. ur istega dne z istim sporedom.	876 1 —
Najlepši čebulček
MAKSO SEVER, Ljubljana.
kakor vsakovrstna druga zanesljiva semena priporoča
Po pošti najtočneje.
879	1-1
(Liter po 60 vin.)
Anton Dernič
izdelovatelj orgel v Radovljici.
Vljudno javljam, da sem po večletnem delovanju pri prvih svetovnih tvrdkah, sedaj
otvoril lastno obrt
in se čast. duhovnikom, organistom in cerkv. predstojništvom priporočam za napravo
cerkvenih orgel
pnevmatičnih in elektropnevmatičnih naprav, tako, da se igralnik lahko vozi ali prestavlja na vsak poljuben prostor. — Vsakovrstna predelavanja, vglasbein popravila starejših orgel in različnih inštrumentov točno in ceno. Z velespoštovanjem
750 7-1	Anton Dernič.

70, dtufe 29. marca 1909.
Hq Balkanu se jasni.
Ko smo v soboto pozno zvečer prejeli brzojavko, cla je srbska vojna uprava sklenila oupustiti vse rezervnike, kar jili je čez redno število mirovnega stanja pod zastavo, zavladalo je nepopisno veselje, ne le v našem ožjem krogu, ampak povsod, kjer bratski srbski narod uživa iskrene simpatije. Mi smo vojno vedno per-horesciraii in zato nas iz srca veseli, da vojne ne bo.
Druga, za mirni razvoj srbskega spora važna vest je bila, da je princ Jurij ostal niož-beseda ter ni umaknil svoje odpovedi. Skupščina je med tem njegovo odpoved vzela na znanje, in kar je glavno, z vsemi proti glasu enega poslanca. Prestolonaslednik postane princ Aleksander, ki ga slikajo kot mirnega, marljivega mladeniča, ki ima pa pred bratom gotovo vsaj to prednost, da ni kompromitiran.
Ne smemo pa prikriti, da vsa nevarnost še ni odstranjena. V Srbiji se je bati resnih notranjih zmed. Bojna stranka, ki je s padeoni princa Jurija doživela tako strahovit udarec, ali bo se hotela, ali bo se po vsem bojnem kriku mogia udati v usodo? ln ljudstvo samo; ki je zadnje mesece toliko trpelo vsled zastoja izvoza, trgovine, obrti in vsega gospodarstva, ljudstvo, ki bo leta in leta drago plačevalo izredne vojne naročbe, poprave utrdb itd., ali bo zdaj dostopno miroljubnim opominom iste vlade, ki mu je doslej vedno dokazovala, da je Avstro-Ogrska sovražnica Srbije, da je vojna neizogibna in zmaga gotova? Bojimo se, da bodo nasprotniki vladajoče rodovine med priprostim, zbeganim ljudstvom našli marsikoga, ki ne bo hotel, ne bo mogel razumeti te nedoslednosti srbskih vodivnih krogov. Saj se že oglašajo nasledniki za srbski prestol, in izrekla se je celo bizarna misel, naj bi se Srbijo proglasilo za volivno kraljestvo.
Kaj se zgodi, ako nastane v Srbiji revolucija? Da se je pogajanje med našo in angleško viado glede skupnega koraka v Belgradu tako dolgo vleklo, je pripisati baš temu vprašanju. Anglija je hotela, da se monarhija zaveže, da v danem slučaju Srbije ne bo okupirala. Kakor je videti, se naša viada ni udala, in ostane torej to vprašanje odprto. Toda upajmo, da bo nesrečna Srbija obvarovana domačih bojev in da nastopi vendar že enkrat pot mirne notranje konsolidacije po vzgledu bližnje Rumunije in zadnji čas Bolgarije. Ako se to zgodi, ako se Srbija gospodarsko dvigne in utrdi na znotraj, pridobila bo si vpliva tudi na zunaj.
V naslednjem podajamo vesti, ki smo jili sprejeli o balkanskem vprašanju tekom nedelje in danes.
Velevlasti edine.
Dunaj, 28. marca. Glede koraka, ki ga nameravajo velesile storiti v Belgradu, je na podlagi pojasnil, ki jili je podal angleški veleposlanik zunanjemu ministru Anhrenthalu, dosežen popolni sporazum. Velevlasti bodo jutri, v poned., po svojih zastopnikih v Belgradu srbski vladi svetovale, naj poda na Dunaju izjavo, ki je dogovorjena med Avstro-Ogrsko in ostalimi velesilami. To izjavo naj poda dodatno k svoji noti poslani avstroogrski vladi dne 14. marca. V zvezi s tem je dosežen z velesilami tudi popoln sporazum glede razveljavljenja člena 25. berolinske pogodbe. Tozadevni nasvet dunajskega kabineta odobrč vlade te dni.
Prestolonaslednik vzdržuje odpoved.
Belgrad, 28. marca. Ker prestolonaslednik Juri vztraja pri svoji odpovedi, se je vršil včeraj popoldne pod predsedstvom kralja kronski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri, predsedniki državnega sveta, kasacijskega, apelacijskega dvora in glavne računske kontrole. Prestolonaslednik Juri je izjavil na zapisnik, da se odpoveduje pravicam do prestolo-nasledstva. Zapisnik so podpisali kraljevič in vsi navzoči. Na ustno vprašanje, ali vztraja pri odpovedi, je princ odgovoril z »da!« Na to je kronski svet sklenil, naznaniti to državno listino narodni skupščini. Potem proglasijo princa Aleksandra prestolonaslednikom.
Skupščina vzela odpoved na znanje.
Belgrad, 28. marca. Skupščina jc Vzela zapisnik včerajšnjega kronskega sveta o odpovedi prestolonaslednika Jurja v prilog princa Aleksandra na znanje, in sicer z vsemi glasovi proti glasu mladega radikalca Markoviča. Markovič je protestiral proti postopanju skupščine, ki da Je protiustavno. Ker pa jc skupščina vkljub temu protestu vztrajala pri svojem sklepu, je smatrati zdaj odpoved prestolonaslednika Jurja kot dovršeno dejstvo.
Znamenita seja srbske skupščine.
Belgrad, 28. marca. Ze dolgo pred pričetkom seje so galerije natlačeno polne. Časnikarji v svoji loži živahno razpravljajo o odpovedi prestolonaslednika Jurja. V zbornici je le mala skupina poslancev, ki skušajo mladoradikalnega poslanca Markoviča prepričati, da je odpoved potrebna. Po otvoritvi seje se zbornica kmalu napolni. Pred vsem čitajo do-šle vloge. Na to naznani predsednik Jo-vanovič, da ga je ministrski predsednik Novakovič obvestil o odpovedi prestolonaslednika in naprosil, da postavi to zadevo na dnevni red. V tem so prišli v dvorano vsi ministri. Ministrski predsednik Novakovič prečita pismo, s katerim se prestolonaslednik odpoveduje pravicam do prestola, nadalje zapisnik o včerajšnjem ministrskem svetu in kraljevo lastnoročno pismo predsedniku ministrov, s katerim kralj konštatuje odpoved in izraža željo, da bi princa Aleksandra proglasili prestolonaslednikom.
Med čitanjem teh listin, ki so jih poslanci poslušali svečano mirno in tiho, za-done z bližnje cerkve zvonovi. To je na vse navzoče napravilo globok vtis. Predsednik Jovanovič pravi, da mora narodna skupščina napram tej odpovedi zavzeti svoje stališče in predlaga, naj vzame skupščina listine, ki jih je prebral ministrski predsednik, na znanje. Z vseli strani odobravajo ta predlog.
Predsednik Jovanovič konštatuje, da je njegov predlog sprejet. Poslanec Markovič zakliče: To je protiustavno! Skupščina ne sme tega vprašanja na tak način rešiti!
Predsednik izjavlja, da poslanec Markovič nima besede. Stvar je rešena.
Poslanec Markovič pravi, da ne bo govoril, ker mu predsednik ne dovoli besede. Postopanje skupščine je protiustavno. Zadovoljuje se s tem, da to konštatuje.
Zbornica preide na dnevni red. Občinstvo zapušča galerijo — razočarano.
Podrobnosti k odstopu prestolonaslednika.
B e 1 g r a d , 28. marca. Opozicionalni časniki, zlasti »Zvono«, še vedno luido napadajo bivšega prestolonaslednika Jurija in mu očitajo, da je spravil domovino na rob propada. Ce bi dr. Milovanovič ne bil spoznal v zadnjem trenutku, da je za rešitev (Srbije neobhodno potrebna odstranitev Jurija, bi bila Srbija nedvomno zgubljena. Vladni časniki se trudijo, da rešijo kraljeviču vsaj dobro ime in pravijo, da je njegova abdikacija sad njegove domovinske ljubezni, izraz njegove lastne volje, pomagati domovini iz zadrege. Pač so časniški napadi radi Kolakoviča v prvi vrsti gnali kraljeviča k odstopu, vendar pa je storil svoj sklep šele vsled zatrdil svojega očeta, kralja Petra, in ministrov Novakoviča in dr. Milovanoviča, da je njegov odstop od prestolonasledniških pravic tista neobhodna žrtev, ki jo v tem trenutku zahteva blagor domovine. Toda nasprotno časopisje oporeka, da se je Jurij rade volje odpovedal in pravi, da so imeli kralj in ministri ajko težko stališče, predno so prestolonaslednika pripravili do tega, da jc spisal odstopno pismo. Najprvo ga je opominjal kralj Peter sam, a ker je Jurij ostal trdovratno pri zahtevi, da Srbija poskusi svojo srečo z orožjem, je kralj dal poklicati ministr^ Novakoviča, Zivkoviča in Milovanoviča, da mu pojasnijo položaj. Zunanji minister je opozarjal na spremembo ruskega vladnega stališča nasproti Srbiji, vojni minister pa je razložil, kako nesorazmerje vlada med silnimi vojaškimi pripravami Avstroogrske iu med neznatno srbsko vojno močjo. Ta bi bila v eventuelni vojni z monarhijo strta, uničena in z njo vred Srbija financi-jelno ubita .Temu polomu bi ob vladajočem mednarodnem položaju prav lahko sledila aneksija Srbije po Avstroogrski. Prestolonaslednik je še vedno ugovarjal, nakar mu je kralj Peter rekel, da drugega izhoda nima Srbija, kakor da se on odpove. Šele tedaj se je udal in napisal znano pisnvo na ministra-predsednika.
Kraljevič Jurij o bodočnosti Srbije.
Z e m u n, 28. marca, lz Belgrada se poroča, da je končna rešitev prestolona-slednikovcga odstopa v vseh politiških krogih vzbudila veliko zadovoljstvo; to pa tembolj, ker se je bilo glasom »Malega Zurnala« in »Politike« še vedno bati, da bo kraljevič Jurij pod vplivom vojaških krogov preklical svojo abdikacijo. Današnji listi pa vsi poročajo, da je kraljevič Jurij nasproti vsem osebam — tudi nasproti Pašiču — kategorično izjavil, da ostane pri svojem sklepu, ki ga je preje dobro premislil. Njegova neovrgliva namera je, da v najkrajšem času zapusti Srbijo, ker vc, da jc to za blagor domovine, ki jo tako zelo ljubi, nujno potrebno. Kljub sedanjim težkim razmeram, upa, da se bo
Srbija visoko povzdignila in da bo prišel čas, ko bo mogla vresničiti svoje načrte, katerih za sedaj vsled neugodnega mednarodnega položaja ne more izvršiti. Kraljevič je prosil Pašiča, naj v tem smislu dalje vodi srbsko radikalno stranko — Kam se misli obrniti bivši prestolonaslednik. ko zapusti domovino, še ni znano, vendar se pa za gotovo smatra, da bo vstopil zopet v rusko vojsko.
Sprememba tiskovnega zakona.
Belgrad, 28. marca. Govori se, da jc kraijevič Juri stavil pri svoji odpovedi kot pogoj, naj se spremeni tiskovni zakon, cla ga listi ne bodo mogli neprestano nesramno napadati.
Preokret v srbski politiki.
Belgrad, 28. marca. Današnji jutranji listi pišejo kot o gotovi stvari, da bo imel skupni korak zastopnikov troentente, ki ga pričakujejo jutri, popoln uspeh. Dr. Milovanovič da je zaupno obveščen o formuli sir Greya, ki ji je pritrdil baron Aehrenthal. Srbski zunanji minister je izrazil zlasti zadovoljstvo nad tem, da Srbija pred Evropo in Avstro-Ogrsko ne bo ponižana. Takoj po intervenciji zapadnih velesil odpošlje srbska vlada neposredno dunajskemu zunanjemu uradu noto, v kateri izjavi, da se je vsled prijateljske opo-zoritve troententnih vlad prepričala, da srbska politika zadnje dobe deželi ne koristi; izrazila bo pripravljenost, da bo v bodoče gojila s sosedo prijateljsko razmerje, k čemer spada predvsem stalna ureditev obojestranskih gospodarskih zvez. Obenem bo srbska vlada opozorila, cla ie že preklicala pozivanje rezervistov nad normalno stanje in da bo popolno raz-oroženje ob meji v najkrajšem času dovršeno.
Avstro-rusko razmerje zboljšano.
M a g d e b u r g , 28. marca. »Magde-burger Zeitung« javlja iz Peterburga: Car je včeraj sprejel avstroogrskega poslanika grofa Bechtolda v daljši avdijenci. Di-plomatje so mnenja, da se je razmerje med Rusijo in Avstro-Ogrsko znatno zboljšalo.
Razoroženje čet.
Z e m u n , 29. marca. Obnašanje mnogih vojvod srbskih prostovoljnih čet pro-vzroča srbski vladi mnogo skrbi. Bati se jc, da posamezne čete nastopijo na lastno pest ter da vkljub razorožbi utegne biti spopadov na meji.
Srbija se bo z Avstro-Ogrsko direktno pogajala.
London, 28. marca. »Times« pišejo: Srbski ministrski predsednik je izjavil našemu belgrajskemu dopisniku, da se bo Srbija zdaj z Avstro - Ogrsko neposredno pogajala, s čemer se srbska vlada doslej ni mogla sprijazniti.
Razpoloženje po abdikaciji.
Belgrad, 28. marca. Razpoloženje v mestu je popolnoma mirno. Ljudstvo je razglas o polnopravosti odstopa kraljeviča Jurija in proglasitev princa Aleksandra za prestolonaslednika sprejelo čisto mirno. V politiških krogih se zlasti opozarja na dejstvo, da je skupščina enoglasno postopala in je tako koalicijski vladi zagotovljena mirna in dosledna likvidacija cele zadeve. Ker pa vojaškim krogom še ne zaupajo prav, ostane konak zastražen. Tudi z dežele prihajajo vesti o popolnoma rednem in mirnem razpoloženju med prebivalstvom.
Razoroževanje.
Belgrad, 28. marca. Cuje se, da izda vojni minister jutri naredbo, s katero dobe vsi rezervisti, kar jih je v vojašnicah, dopust. Ta odredba je začetek raz-oroževanja.
GIBANJE PROTI KARAGJORGJEVI-VlCEM.
R i m , 28. marca. Gibanje proti Ka-ragjorgjevcem narašča, čeprav si ne upajo nezadovoljneži na dan. Veliko častnikov in precejšen del inteligence zvrača vso odgovornost za neizmerno ponižanje Srbije v balkanskem konfliktu na kralja Petra Karagjorgja in na člane »Slovanskega juga«, ki je s svojo nespretno propagando v Bosni Avstriji izdal svoje načrte. Obstoja celo stranka — neorganizo-vana seveda — ki propagira po različnih več ali manj vplivnih osebah misel, da bi Avstrija Srbijo v slučaju revolucije oku pirala, Karagjorgjevce in zarotnike pre gnala in poskrbela za novo, pošteno dinastijo.
Srbija volivna kraljevina?
Dunaj, 28. marca. Iz Belgrada poročajo: Vojaštvo v Belgradu je silno razburjeno, ker se jc kraljevič Juri definitiv / no odpovedal pravicam do prestola. Tudi * iz notranjosti prihajajo vznemirjajoče vesti. Bati se je, da vzbrulme revolucija
Princ Jurij se je napram rusk. poslaniku Sergeju, ki ga jc prišel nagovarjat, da bi spremenil svoj sklep glede odpovedi, brid-co pritoževal nad postopanjem Rusije. Govori se, da je dinastija Karagjorgjevl-čev v nevarnosti. Nekaj poslancev namerava predlagati v narodni skupščini, da bi se Srbijo proglasilo za volivno kraljestvo.
Odbor za narodno obrambo ostane miren.
Belgrad, 28. marca. Včeraj je dr. Milovanovič dolgo konferiral z vodjem narodnega odbora, Nušičem, ter ga prosil, naj isti v sedanjih težkih časih vlado podpira. Nušič je baje izjavil, da je k temu pripravljen.
Napadi belgrajskega tiska na princa Jurja.
Belgrad, 28 marca. »Zvono« še vedno drzno napada bivšega prestolonaslednika in naravnost propagira misel, naj bi se Karagjorgjeviče odstavilo, ker da so Srbijo osmešili. »Dnevni List« piše: Veseli nas, da se je Juri odpovedal prestolu, kajti po svojih lastnostih bi bil dober glavar roparjev, ni pa sposoben za vladarja kulturne države.«
Princ Juri zbolel?
B e ro 1 i n , 28. marca. »Berliner Zeitung« poroča iz Belgrada: Kakor javlja osebni zdravnik bivšega prestolonaslednika, je poslednji vsled razburjenja zadnjih dni zbolel ter se poda te dni v neko morsko kopel na francoski Rivieri.
Utis dogodkov na kralja Petra
Praga, 28. marca. »Venkovu« poroča posebni poročevalec iz Belgrada, da je bil v komiku in videl kralja Petra, ki je nanj napravil vtis, da je popolnoma potrt in uničen. Na obrazu mu ni začrtana re-,signacija in razočaranje, marveč bolest moža, ki je moral mnogo nad za vedno pokopati.
Princu Aleksandru pretijo s smrtjo.
Z e in u n , 28. marca. Tu je razširjena govorica, da dobiva princ Aleksander mnogo pretilnih pisem, gotovo iz bojne stranke. Obljubljajo mu smrt, če sprejme prestolonasledstvo in ne stori vsega, da bi pad svojega brata preprečil.
Napadi listov na groia Forgacha.
D u 11 a j, 28. marca. Neki diplomat, oseben prijatelj grofa Eorgacha, je opozoril ministrskega predsednika Novakoviča na neprestane grde napade, katerim je v belgrajskem tisku izpostavljen avstroogrski poslanik. To hujskanje bi utegnilo imeti za posledico dejanske napade na poslanika in vsled tega poostrenje položaja. Ministrski predsednik je izjavil, da napade obžaluje, da pa vsled tiskovne svobode proti krivcem ne mure ničesar storiti. Nemški listi poročajo k tej stvari, da je neki belgrajski list imel te dni sledeči oglas: »Grbav pes, ki sliši na ime Eor-gacli, se je priklatil z Dunaja. Lastnik naj pride nemudoma ponj.«
Pogovor s črnogorskim ministrskim Predsednikom.
Berolin, 28. marca. »Lokal-An-zeiger« poroča pogovor svojega dopisnika na Cetinju s črnogorskim ministrskim predsednikom Tomanovičem, ki je med drugim rekel: Mi smo bili vedno na stališču, da je priklopitev Bosne in Hercegovine po Avstroogrski nezakonita in moramo na vsak način zahtevati, da velesile to priznajo. Drugo nečeino. Ni dvoma, da je aneksija zadela življenske kor.sti Srbije in Crnc gore. Zlasti Črna gora je danes tvorba brez krvi, ki mora umreti, če ne dobi od kod novih življenskih sil. Knez in ministri so si vedno prizadevali izogniti se vsakemu sporu z mogočnim soseuom. Koliko časa bo to mogoče? — Pocakaj-mo in zaupajm pravičnosti velesil, ki bodo našle pravo pot za Crnogoro in srbstvo.«
Dopisnik pristavlja, da so dogodki v Belgradu in priznanje aneksije na Ruskem vodilne kroge v Crnigori silno potrle.
Srbski begunci na Ogrskem.
Veliki Bečkerek, 28. marca. Sem je prišlo dela iskat več srbskih vojaških beguncev, topničarjev in orožnikov, ki so izjavili, da ne morejo več prenašati pomanjkanja, ki so ga trpeli v srbski vojski, Bili so raztrgani in lačni. Poslali so jih v Segedin, kjer dobe zaslužka.
Aehrenthal nahujskal Japonsko proti Rusiji?
Dunaj, 28. marca. Inozemski listi, izmed avstrijskih pa »Reichspost«, opozarjajo, cla jc Japonska nameravala, ako bi bila Rusija zaradi Srbije Avstriji napovedala vojsko, takoj zasesti vso Mandžurijo in prodirati v Sibirijo. O tem da sta se dogovorila Aehrenthal in japonski princ Kuni, ki jc bil nedavno na Dunaju. Rusija je, ko ji je to sporočil njen dunajski poslanik, takoj odnehaia.
Položaj v Belgradu. — Pred revolucijo?
Zemun, 29. marca. V Belgradu so bile včeraj velike demonstracije za in proti princu Juriju. Med častniki je veliko ogorčenje, ker se je prestolonaslednik odpovedal v najkritičnejšem času. V Belgradu je vojaštvo konsignirano. Princ Jurij bo odpotoval tc dni v Peterburg, kjer se stalno naseli.
'V Zemun prihajajo rodbine, ki beže iz Srbije. Pravijo, da sc boje revolucije ter da v najkrajšem času izbruhne splošna revolucija. Vlada je pozvala mnogo čet iz središča v Belgrad. Baje obstaja zarota proti Karagjorgjevičem. Govori se, da postane naslednik kralja Petra na srbskem prestolu princ A r t u r Conaught. Včeraj so po Belgradu raztrosili nad 1000 slik tega — angleškega princa.
Vsi srbski poslanci so dobili tajni nalog, naj ne zapuste Belgrada.
Dr. Milovanovič o položaju.
Berolin, 28. marca. Posebni poročevalec lista »Lokal-Anzeiger« v Belgradu jc imel pogovor z dr. Milovanovičem, ki je mej drugim rekel: Jaz pravzaprav nisem mogel nikoli verjeti na izbruh vojne med Avstro-Ogrsko iu nami. Kaj bi moglo Avstro-Ogrski biti na tem, da se z nami vojskuje. Taka vojna mora imeti svoj razlog. Jaz pa nobenega ne vidim. Stroški bi bili ogromni. Da bi nas gospodarsko uničila, pa vendar ne more biti v interesu monarhije. Mi gospodarsko napredujemo in bomo gotovo, ako se našega razvoja ne zavre, sčasoma glavno izvozno tržišče za avstro-ogrsko industrijo. Vojnega davka bi nikakor ne bili v stanu dati. Vzbuditi v nas čustva sovraštva in maščevanja vsled nesrečne vojne bi gotovo ne bila nikaka korist. Najti sc mora pot, po kateri bo v bodočnosti zopet mogoče priti do dobrih medsebojnih odnošajev in pospešiti obojestranske koristi. Mi živimo hiša tik hiše in se moramo sporazumeti. Kar se tiče gospodarskih odnošajev med Avstro-Ogrsko in nami pač nimamo veliko izgleda za ugodno trgovinsko pogodbo, kajti v Avstro-Ogrski — zlasti v prvi polovici — je postala agrarna politika merodajna. Mi smo obstoječi položaj sprejeli in se bomo, če ne gre drugače, znali še bolj prilagoditi. — O političnem položaju se je Milovanovič izjavil tako: »Sporazum med Dunajem in Petrogradoin ima najbolši izgled, da ohrani mir. Upamo, da se položaj v ponedeljek ali torek končno razjasni.«
Kako le prišlo do aneksije?
Dr. Friedjungova odkritja o hrvaško-srb-ski kbaliciji.
Zgodovinar dr. F r i e d j u n g je objavil v »N. Fr. Presse« 25. marca članek, ki je vzbudil silno senzacijo. Ker smo v tem oziru čisto nepristranski, priobču-jemo, kar prinašajo drugi listi, brez vsakega komentar a.
Dr. Friedjung trdi v omenjenem članku sledeče:
Rovanje Srbije proti Avstriji.
Rovanje Srbije proti Avstriji se je začelo 11. junija 190,3, ko so zarotniki umorili kralja Aleksandra in Drago. Peter Karagjorgjevič je vedel, da se umor namerava in tudi zaprisegel, da bo zarotnike za umor plačal. Obljubil je to pismeno s formulo: »Jaz, princ Peter Karagjorgjevič prisegam pri svoji časti, da dokler bomo jaz in moji nasledniki na srbskem prestolu, zarotnikov in njihovih potomcev nihče ne bo samo sodnijsko preganjal, ampak se jim bodo zagotovila najvišja mesta v deželi.«
Zarotniška stranka je zdai obrnila svoje oči na Bosno. Ko je 1. 1905 ogrski
kralj prišel zaradi armade v konflikt s
Košutovo stranko in je polkovnik Fabri-cius zasedel parlament z vojaki, so nade zarotnikov visoko vzplamtele. V Belgradu se je spočela misel osnovati koalicijo med Hrvati in Srbi, pomagati tako Ogrom do neodvisnosti in dobiti od njih za plačilo Bosno.
Avtentično poročilo dr. Spalajkoviča o svojih potih na Ogrsko na ministra zunanjih zadev.
Dr. Friedjung pravi, da ima pred seboj na pisalni mizi poročilo kr. srbskega sekcijskega šefa dr. Miroslava Spalajko-viča od 4. junija 1907, v katerem referira ministru za zunanje zadeve o svojih agi-tacijskih potih po Ogrskem. Spalajkovič v tem poročilu objavlja pogodbo, ki jo je sklenil z nekaterimi poslanci hrvaško-srb-ske koalicije — imen, pravi dr. Friedjung, da ne objavi, ker noče ponuditi materiala za veleizdajski proces v Zagrebu. Srbska vlada plača razun že prej dovoljene subvencije še 12.000 fr., zato pa omenjeni člani hrvaško-srbske koalicije srbski vladi dajo na razpolago liste: »Srbo-bran« in »Srbsko Kolo« iz Zagreba, »Sr-bina« iz Gospiča, »Slobodo« iz Mitrovice in »Srbsko Misao« iz Karlovca. Omenjeni poslanci so tudi Spalajkoviča prosili, naj srbska vlada naprosi carja, da pritisne na Franca Jožefa, da podpira boj hrvaško-srbske koalicije proti banu. Spalajkovič pa jih je poučil, da to ne gre, ker bi se s tem vpliv krone povečal, kar pa ne sme biti, kajti nič se ne sme zgoditi, kar bi »srbske aspiracijc na Bosno in Hercegovino kompromitiralo«. (Dobesedno.) Dr. Friedjung objavlja nadalje zveze poslanca Supila z dr. Pašieem in pristavlja, da bo, ako bo Spalajkovič ali srbska vlada to utajiti izkušala, objavil imena podkupljenih poslancev in pa tozadevno vsoto.
Rovanje »Slovenskega Juga« v Sarajevu
in Banjaluki. — Kdo je Nastič?
Dr. Friedjung dokazuje na podlagi korespondence dr. Spalajkoviča, katera se nahaja v njegovih rokah, kako je kara-gjorgjevska stranka pod egido Pašiča izkušala soraviti s sveta kneza Ferdinanda bolgarskega in Nikito črnogorskega. V Bosni pa je S. J. osnoval 1. 1906 revolucionarno organizacijo in postavil za glavnega urednika »Srbske Riječi« v Banjaluki uradnika vladnega srbskega tiskovnega urada Jankoviča, ki zdaj sedi v ječi, obsojen na 15 let zaradi veleizdajc. Glavni material pa je dal Avstriji Nastič. Nastič ie človek tako umazan, da treba njegovo ime prijeti rajši s kleščami, kakor z rokavicami, saj je izdal svoje prijatelje črnogorski vladi za svitle dukate. Tudi veliko laže; vendar pa je dal avstrijski vladi na razpolago original Pribičeviče- 1 vega statuta in pisem.
Srbsko-turška zveza proti Avstriji v Bosni.
Maja 1907 so se zbrali v Bosni Srbi in proglasili načelo, da je avstrijski mandat časoven in pravi suveren v Bosni sultan. Avstrijska vlada proti temu ni mogla nastopiti, ker ji je pogodba s porto (1879) vezala roke. Srbi so se združili z mohamedanskimi opozicionalci in 1. 1908 je »Slovenski Jug« poslal tej opoziciji 15.000 fr., da vrže pri občinskih volitvah v Sarajevu lojalne elemente.
Jeseni I. 1908 je mladoturški odbor »Edinost in napredek« sklenil s »Slovenskim Jugom« pogodbo glede Bosne. Ko so na Dunaju za to izvedeli, je baron Aerenthal pooblastil avstro-ogrsktega generalnega konzula pri Hilmi-paši, Rappa-porta, da stopi z mladoturškim odborom v Soiunu v zvezo zaradi ustave, ki naj bi se v Basni uvedla. Odbor pa je Aeren-thalu sporočil, da monarhija sploh nima
pravico podeliti Bosni ustavo, temveč le zato le sultan koinpetenten.
Nato je Aerenthal, ki je tudi žc davno izvedel, da nameravajo bosanski opozicionalci poslati zastopnike v parlament v Carigrad, sklenil, da Bosno anektira. Pridobil je zato Izvolskega v Buhlavi in Izvolskij je to stvar še poleti 1908 sporočil zaupno dr. Milovanoviču v Be.grad. Ravnotako Tittoni.
Da se je Izvolskij pozneje postavil proti Aerenthalu, to je povzročila le Anglija, ki se je zbala okrepitve Avstrije in Nemčije. Kajti to je njena smrt. Tako je prišlo do neksije.
Člani hrvaško-srbske koalicije protil dr.
Friedjungu.
T u š k a n, predsednik koalicije in dr. M e d a k o v i č sta poslala v »N. Freie Presse« izjavo, v kateri v imenu koalicije izjavljata, da je, kar je dr. Friedjung priobčil glede na koalicijo, čisto izmišljeno in poživljata pisatelja, naj imenuje imena in dejstva brez rezerva, da se mu bo dala prilika, svoje trditve dokazati pred sodiščem.
Odgovor dr. Friedjunga koaliciji.
Dr. Friedjung je nato v »N. Fr. Pr.« od 28. marca poslal izjavo, v kateri pravi, da so njegova izvajanja od prve do zadnje besede resnična in jih on do zadnje pičice vzdržuje. Kot zgodovinar je vpo-rabil samo pristne vire in dokumente, katere zna ločiti od nepristnih. Kar se pa tiče poziva koalicije, je brezmiseln, kajti bolj jasno ni mogel govoriti in dokazati zvez hrvaško-srbske koalicije z Belgra-dom kakor jih je. Ni mu torej treba »dejstev konkretizirati«. Ce pa hoče koalicija izvedeti imena, naj ga toži, kajti on bo v tem slučaju dal sodišču na razpolago pristne akte in dokumente.
Kaj pravijo Mažari?
Andrassyjev lojalni »Magyar Hirlap« označuje srbske člane koalicije plačane špione in poživlja Hrvate, naj počasne celo zadevo. — Listi Košutove stranke se silno jeze na Friedjunga in pravijo, naj se ga toži zaradi njegovih infamnih trditev, ker dolži neodvisno stranko naravnost ve-leizdajstva. — Hrvaški koalicijski listi so razburjeni in »Pokret« odreka Friedjungu kvalifikacijo za zgodovinarja.
»Fremdenblatt«
glasilo z u n a n j e g a m i n i s t r -i s t v a , označuje odkritja »na'slavneje poznanega zgodovinarja« dr. Friedjunga, za avtentiška in dokazuje na njihovi podlagi, da je bila aneksija prepotrebna. Z aneksijo se je paraliziral strup, s katerim so iz Belgrada hoteli otrovati moč monarhije na jugu. Srbska vlada je s svojim obnašanjem podala sama dokaz za obstoj propagande. — Poučeni krogi domnevajo, da je dalo dr. Friedjungu akte dr. Spaiajko-viča iz srbskega ministrstva za zunanje zadeve na razpolago avstrijsko zunanje ministrstvo samo.
Pozor!
Vrtnar
prva moč, z dobrimi spričevali, išče službe ara m s t c april. Naslov pove uprav. »Slovenca". 8225-1
Ustna veda
Specialiteta za kadilce.
3265	Glavna zaloga:	(11)
Lekarna Ub. pl„Trnkozcy v Ljubljani


Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoozy zraven rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.	3257 52—
*	Letošnje šmarnice. Že so se začela kazati znamenja, da se nam kmalu povrne ljuba pomlad; čimdalje bolj se nam bliža »Krasni majnik«. Treba torej že misliti na to, da si pravočasno oskrbimo primerne »šmarnice«. Slovenci imamo sicer že veliko zbirko šmarnic, že kar neko šmar-niško literaturo. Vendar si želimo vsako leto še novih šmarnic. Naša marljiva »Katoliška Bukvama« nam jih je že preskrbela za letošnji majnik. Naslov jim je: »Marija Devica n a j m o d r e j š a«. Zbral in uredil Andrej Šimence. Cena vezane knjige 2 K 40 h. Nazivljanje »Devica najmodrejša« je opravičeno po vsebini. Za vsak dan nam namreč knjiga podaje štiri reči: 1. En oddelek iz Marijinega življenja, v kolikor se more posneti iz svetega pisma in iz ustnega izročila. Že v tem oddelku se vpletajo nekateri nauki. 2. Posebej pa se vsak dan iz dotične epizode Marijinega življenja opisujejo primerni nauki za življenje pod zaglavjem »Nauk«. 3. Za vsak dan je pridejan še nauku primeren »zgled« in štiri krajše ali daljše molitve v čast Matere božje. Za javno berilo so letošnje Šmarnice tudi zato primerne, ker duhovnik kaj lahko izpušča, ako se rnu zdi za njegove poslušavce kakšna reč manj primerna, umestna ali potrebna, ali pa tudi prideva, ako to posebej zahtevajo okoliščine njegovih poslušavcev. Da je knjiga res priporočljiva, jamči že ime pisatelja, ki je že poznan kot večletni marljiv in priljubljen sotrudnik »Duhovnega pastirja«. Ta priročna in lično vezana knjiga se lahko porabi kot molitvenik, ker obsega ob koncu tudi masne in druge najpotrebnejše molitve. Dobi se v »Ka t o 1 i š k i Bukvami« v Ljubljani in velja 2 K 40 h.
*	Zemljevid bojnega polja avstrijsko-srbske vojske je ravnokar izšel pod naslovom: »Osterreichisch - serbiseher Kriegsschauplatz zur Veranschaulichung der Operationsgebiete und Kriegsziele im Konflikt zvvischen Osterreicli - Ungarn, Serbien und Montenegro. Mit statisti-schen Begleitvvorten: die Friedens- und Kriegsstarken der beteiligten Heere. Be-arbeitet von Paul Langhans.« Cena zemljevidu s poštnino vred 1 K 30 vin. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
,luotfin"
6 masnih pesmi
za mešan zbor zložil Josip Si-cherl, organist v Ribnici. V natis dovolil kn.-šk ordinarijat v Ljubljani dne 9. decembra 1908 Stev. 5431. — Par-t.tura K 1 —.	859 8—1
Velikonočne pesmi TŠf
napevi). Drugi natis, partitura K 1—.
25 Marijinih pesmi ftfj'
napevi), za mešan in moški z^or. Part tura K 2 - , glasovi a 30 v.
Naroči se lahko po nakaznici pri skladatelju, poštnine prosto in na vsakih 10 izvodov en izvod brez plačno. Dobi se tudi v Kat Bukvami.
Sedaj vsaka obleka iz blaga za R4 - ceneje!	mm MMM 31*
Obleka za gospode od K 12 stane sedaj K8—; obleka za dečke od K 10 — stane sedaj	A ffc	X • v
K 6—; kostnmi za otroke od K 7— stane sedaj K 5-—; kostumi za prati za otroke	11 RftVMfffftlllft
= od K 2- stane sedaj KI-	=	||l QUllQlUvll
Kostumi za dame seda] K 8- ceneje!	mu,m, »KM tr,»5
Kostum za dame od K 16— sedaj K 8 —; jopica za dame od K 8— stane K 4—!	MMHJ"HMt I1CM1II I' B Al. J«
Podružnice Splfet, Celovec ln Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnice Splfet, Celovec ln Trst
	sprejema vloge na knflžlce in na te- /■ '/O/ koči račun ter je obrestufe po čistih ~~/2 /O Kupuje in prodaja srečke in vse vrste [vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	
- DelnlSka glavnica -K 3.000.000.		Rezervni lond K 300.000.