PHIHDRSKI DHEVHIK , — GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE jg_X- • Stev. 100 (2719) TRST, sreda 28. aprila 195% Cena 20 lir Hazrednih sindikatov tržaški DELAVCI! Ob letošnjem prvem maju so delavci vseh strok Zel° r°snem položaju ter je zato nujen njihov eno-Ctl nastop, da se ta položaj izboljša. del t0^n,a^ te splo:ne želje je iniciativni odbor avcev formalno predlagal sindikalnim organizaciji11 in odborom, da bi se 1. maja dopoldne orga-"tiralo enotno zborovanje vseh tržaških delavcev, 's * zaneli borbo proti krizi, ki prizadeva prav delovno ljudstvo in na katero opozarjajo vse sin-' alne organizacije. Vodstvi Enotnih sindikatov in . e a'ske zbornice sta to pobudo odklonili, čeprav Us(iezala pričakovanju in željam vseh delavcev. ^ Delavci! Napnimo vse sile: v teh dneh in na atl T maja naj se ta predlog razširi na vse delav-°. Zahtevajmo od voditeljev sindikalnega gibanja, se skupen pregled delavskih sil čimprej ures-'» zahtevajmo, naj sindikalne organizacije in po-^ne stranke, ki se sklicujejo na delavstvo, takoj aCneio organizirati tak pregled, kajti prav v teh 'h okoliščinah moramo pokazati svojo doslednost 0 tam bi osnovnih interesov tržaških delavcev. Delavci! Enotno zahtevajmo zaporo odpustov in te industrijo ter obrtni- Zahtevajmo ladje za plovbo v tržaškem pri- ob Xaprej M mn°žični poseg tržaških delavcev v terattl^0 Prav'ice do dela, za dosego varnega obstoja Za dostojno življenje v lastnem domu. RAZREDNI SINDIKATI IZJAVE WiyiTOBfA CHURCHILLA T SPODNJI ZBORSICI ANGLIJA NI PREVZELA OBVEZNOSTI za votaškl poseg v Indokini Angleški ministrski predsednik zatrjuje, da njegova vlada ne bo podvzela ničesar, dokler ne bodo znani rezultati ženevske konference • Tndi v Washingtonu se spričo negativne reakcije zaveznikov manj govori o intervenciji v Indokini LONDON, 27. — V svojih napovedanih izjavah pred spodnjo zbornico je angleški ministrski predsednik Churchill zagotovil, da njegova vlada ni pripravljena vnaprej prevzeti obveznosti, da bo vojaško pomagala v indokitaj* ski vojni, dokler ne bodo znani rezultati ženevske konference. «Ne veže nas nobena nova obveznost vojaškega ali političnega značaja.« je dodal Churchill med močnim odobravanjem poslancev in zagotovil, da med razgovori prejšnjega’ tedna v Parizu zunanji minister Eden ni pristal na noben sklep glede Ir.dcki-ne, ki bi lahko pomenil prejudiciranje ženevske konference. Nadalje je Churchill poudaril, da je bil pripravljalni del ženevske konference, ki se je tikal proceduralnih vprašanj, ki so v tolikih primerih povzročale mnogo težav in zamude časa, prebro-den z lahkoto in v kratkem času. kar je «ugoden znak za duh, ki bi moral prevevati diskusije«. Nato je dejal, da povzroča položaj v obleganem Dien Bien Fuju «mnd-go napetosti v času, ko je potrebno presojati z največjim mirom«, m da je dejstvo, «da je najhujši napad na trdnjavo prišel prav ob času, ko se začenja ženevska konferenca«, sicer »značilen«, da pa zaradi njega ni treba izgubiti «na mednarodnem področju onega smisla za sorazmerja, ki mora navdihovati ženevsko konferenco«. Churchill je dal te izjave kot odgovor na interpelacijo laburističnega voditelja Attlee-ja. Odgovarjal je nato na šte- T1T0 POROČAL IZTOEMl) SUKTB 0 OBISKU V TURČIJI |im bi hotel minirati Morebitno dosego sporazuma? v Beogradu povsem upravičeno tolmačijo poudarjanje nesprejemljivo-* jugoslovanskih predlogov glede Trsta, o katerih si izmišlja italijanski tisk raznovrstne kombinacije - čudno mnenje zastopnika Foreign Officea (Od Jf°' našega dopisnika) ^ 'GRAD, 27. — Danes do-^ bila v Beogradu seja ^feri^ lzVršnega sveta, na t>0rO£j. ie maršal Tito podal ?Wij'°. 0 sv°iem obisku v ' H*0 0 raz8°vor>b s tur' rzavniki. Po poročilu ‘,vni , ‘ka republike je dr- tr.Jain'k za zunanje zade- vfšn Ca Popovič pojasnil izdate U SVe*-u nekatere mo-*bi (U-lz razgovorov s turški-!vet Ovniki. Zvezni izvršni čilo soglasno odobril poro- N0vf^ku in razgovorih ju-rčii, državnikov v V ' v ttiurUvaoD^n° ®asoPisje se je po-T-tjj razpisalo o tržaškem xenju- Sirijo se razno* , htb (.'ies“ 'n kombinacije. ,i>0hrlja‘,n°!’“ razgovorov piše S h n v^inega sporazu-ij> * žeiVSoslovan5ke strani, b. "itio .in “Panja za spoti11'*1 izi:>res'tev’ nl bi,° no" laJ^OovNki bi dale P°vod ^Sevniv, kombinacije o Hreni r,ov*l' jugoslovan- iwSlovan^°gih‘ Od8ovorn‘ Ju' »V^li, d.' kro&i so samo po-** tiar, -^e Ju*oslavija v jk1‘av P0ri.h za sporazumno v i “o sl zaa|ce8a vprašanja iN zve>;rajnih . tneJa, in so Vh. vtč»^l ■zrazili noDolnoma t'sk. zlasti pa itali- 'O nj. popolnoma bo . “Panje, da ,V6lav nčno rešeno. eraduVl*a’ Poudarjajo v 16 storila maksi- *IVEL rr.alne napore za rešitev tržaškega vprašanja. Kljub temu pa je zastopnik britanskega zunanjega ministrstva, kot poročajo tuje agencije, na tiskovni konferenci izrazil mnenje, da je potrebno s pridržkom gledati na vesti o bližnji rešitvi tržaškega vprašanja. Čeprav ni s tem zanikal jugoslovanskih naporov, vendarle ta njegova izjava ne prispeva k razčiščevanju ozračja, ki je potrebno za rešitev vprašanja. Ali ne izraža ta izjava strah pred optimizmom, strah pred možnostjo pomiritve na tem področju, se sprašujejo v Beogradu? B. B. V SZ se vračajo k stalinskemu sistemu? MOSKVA. 27. — Vrhovni sovjet je danes ponovno imenoval Malenkova za predsednika vlade in potrdil listo ministrov, ki jo je Malenkov predložil. Za predsednika prezidija vrhovnega sevjeta je bil ponovno imenovan maršal Vorošilov. Število raznih ministrov je od 38 narast-lo na 42. Za podpredsednike so bili zopet izvoljeni minister za trgovino Mikojan, predsednik državne komisije za načrtovanje Saburov, dalje Mihail Fervuhin, Aleksej Kosigin, Viečeslav Mališev in Ivan Tevosjan. V glavnem so posamezni ministri obdržali svoja sedanja mesta. V raznih gospodarskih ministrstvih pa so nastale nekatere spremembe. Malenkov je včeraj v svojem govoru izjavil, da nekatere industrije niso delovale, kakor bi morale, in da so bile določene nekatere spremembe. V Londonu komentirajo novo vladno listo v smislu, da to pomeni dejanski povratek k hierarhični obliki, kakršna je veljala za časa Stalina. Ustanovljen je bil nov odbor za državno varnost, ki mu predseduje A. I. Serov, ki je že bil podtajnik v zunanjem ministrstvu in bo sedaj poveljeval varnostnim silam v organizaciji, ki bo ločena od ministrstva. Med najvplivnejšimi gospodarskimi ministri so bili Pervuhin, Tevosjan in Kosigin razrešeni te odgovornosti in so vključeni v najvešjo hierarhijo kot podpredsedniki. Londonski strokovnjaki vidijo v ustanovitvi. odbora za varnost povratek k razdelitvi notranjega ministrstva v dva ločena organizma, kakor za časa Stalina. Ro Stalinovi smrti je Berija oba organizma združil. Berijev naslednik je bil Sergej Kruglov, ki je sedaj obdržal mesto ministra varnostnega sistema, zgubil pa je del oblasti in, važnosti zaradi ustanovitve odbora, ki ga bo vodil Serov. Povratek k stalinskemu sistemu tolmačijo v Londonu kot znamenje, da se Sz odpovedujejo v SZ odpovedujejo poizkusom, da bi dali večjo oblast. posameznim ministrstvomi Ka-’shington je Radford na vpra ‘ šanja ■ novinarjev o položaju vilna vprašanja laburistov Wyatta in Attleeja in konservativca Walker-Smitha m povedal naslednje: v Ženevi bodo upoštevali možnost, da dobi razpravljanje o Indokini prednost pred korejskim vprašanjem, da «bi se dosegel, če je le mogoče, sporazum o premirju«; predvsem pa se bodo britanski delegati zavzemali za takojšnje premirja v Dien Bien Fuju, ki naj o-mogoči evakuacijo ranjencev iz oblegane trdnjave. Butanska vlada nima namena poslati svojega člana v Indijo, Pakistan in Burmo, da bi u-, gotovila stališče teh treh vlad in pokušala doseči skupno politično linijo; obenem pa je angleška vlada <(z dolžno pozornostjo« sprejela nedavne Nehrujeve predloge za premirje v Indokini. O nedavnih izrednih sejah angleške vlade po nepričakovanem Edenovem povratku iz Pariza v London je Churchill izjavil, da so na njih proučevali «vsa aktualna vprašanja« in da je imela vlada «ugod-nost da je lahko računala s tehničnimi nasveti načelnikov glavnih stanov«. Na vprašanje laburista Sil-vermanna, ki je med drugim zahteval večjo koordinacijo med Anglijo in Indokmo v zunanji politiki, je Churchill zagotovil, da sta Eden in Nehru v stalnem stiku. Danes predpoldne pa je Churchill sprejel francoskega veleposlanika Reneja Massi-glija. ki se je šele ponoči vrnil iz Pariza, kjer je imel daljši razgovor s francoskim ministrskim predsednikom La-nielom. V dobro obveščenih političnih krogih zatrjujejo, da sta Churchill in Massigli govorila o zadnjem razvoju položaja v Indokini in o izjavah, ki jih je Churchill popoldne dal v spodnji zbornici. Razgovor je trajal pol ure. Kot zatrjujejo v londonskih političnih krogih, je Churchill obvestil Massiglija. da Anglija kategorično zavrača neposredno letalsko ali mornariško pomoč francoskim četam v Indokini in da nasprotuje tudi morebitnemu podobnemu ameriškemu pesegu, in to iz dveh razlogov; 1. ta poseg ne bj zajamčil ubranitve trdnjave Dien Bien Fu; 2. ta poseg bi utegnil na nepopravljiv način kompromitirati možnosti ženevske konference, da doseže kak uspeh. Obenem pa sodijo v Londonu, da se ZDA še niso popolnoma odpovedale zamisli intervencije v Indokini, da pa tudi ne sodijo več, da bi bila stvar tako nujna. Predvsem je, trdijo v Londonu, na to ohladitev v Washingtonu vplivalo angleško stališče. Medtem se je vrnil v Wa-shington admiral Radford, ki je včeraj nenadoma odpotoval iz Pariza kamor je komaj bil prišel, in ki se je spotoma ustavil tudi v Londonu in se posvetoval z angleškimi vojaškimi voditelji in s Churchillom. Ob povratku v Wa- kor za časa Stalina, se ohlast koncentrira v zgornjih plasteh. Razlika je le v tem, da ni v rokah enega samega človeka pač pa v rokah petnajstih ljudi. v Indokini samo izrazil upanje, da bodo Francozi v Dien Bien Fuju vzdržali vietmin-ški pritisk, m dodal, da se mu ne zdi, da bi se bil v GRŠKI LIST EOS" OBSOJA ITALIJANSKO POLITIKO ITALIJA NADALJUJE MUSSOLINIJEVO POLITIKO SOLUN, 27. — Solunski list «Fos» piše danes o reagiranju Italije na razvoj balkanskega sodelovanja in ugotavlja med drugim. da je zelo čudno vznemirjenje Italije zaradi balkanske zveze, ko vendar balkanske države nimajo nobenega razloga, da bi stopile v vojno proti Italiji, Nasprotno, poudarja list. je Italija vedno težila k prodiranju na Balkan in tudi sedaj nadaljuje isto politiko ki jo je izvajala že v času Mussolinija in pred njim. last poudarja, da Italija želi, da bi bil balkanski pakt šibak in neenoten. Ob zaključku piše. da bi Italija morala opustiti svoje sanje o gospodstvu nad Vzhodnim Sredozemljem. Objavljeno besedilo Natersovega načrta o Posarju PARIZ, 27. — Francoski ministrski predsednik Lamel je danes sprejel nizozemskega predstavnika v evropskem svetu Van Natersa, ki je pripravil načrt za ureditev sar-skega vprašanja. Komisija za splošna vprašanja v evropskem svetu je danes objavila besedilo tega načrta. Van Naters je danes pri objasnitvi svojega načrta izjavil, da je bil dosežen sporazum o sledečih točkah: 1. Na političnem področju: evropski komisar za obrambo in zunanje zadeve, dovolitev sedaj nedovoljenih strank, ko bo stopil v veljavo evropski statut in ko bodo ta statut jamčile zavezniške velesile in Nemčija. 2. Na gospodarskem področju: ohranitev gospodarske e-notnosti med Francijo in Posarjem, razširitev gospodarskih odnosov z Nemčijo, frank ostane plačilno sredstvo v Posarju in ohranitev statuta, ki sedaj velja za rudnike. 3. Na kulturnem področju: jamstvo za nemško kulturo v Posarju. , 4. Kar se tiče postopka se predvideva sklicanje mednarodne konference o Posarju, podpis evropskega statuta s strani prizadetih držav ;n referendum v Posarju. PARIZ, 27. Na današnji seji ožje vlade so razpravljali o položaju v francoskih posestih v Indiji. Govorili so izključno o Nehrujevem odgo-voru na Lanielovo poslanico. Zdi se, da se bodo pogajanja nadaljevala po diplomatski poti. zadnjih dneh položaj v Indokini znatno spremenil. Izjavil je tudi, da ga čaka v Wa-shingtonu »ogromno dela« in da zaenkrat nima v načrtu nobenega razgovora s predsednikom Eisenhowerjem. Včeraj zvečer pa je državni podtajnik za zunanje zadeve Bedeli Smith sklical šest republikanskih in šest demokratičnih predstavnikov zunanjepolitičnih komisij kongresa. Sodijo, da jih je obvestil o zadnjem razvoju mednarodnega položaja v luči poročil, ki jih je poslal v Wa-shington državni tajnik John Foster Dulles. Kaže. da so predvsem govorili o položaju v Indokini in o evropski o-brambnj skupnosti, zlasti v zvezi s Francijo. Demokratični senator Fullbright le izjavil po seji, da je državni podtajnik prikazal «zelo črno sliko« položaja. Vendar se nagibajo po včerajšnjem alarmu v Washingto-nu k mnenju, da je treba predvsem iskati politično, ne vojaško rešitev indokitajske-ga vprašanja. S tem razlagajo tudi Dullesovo zavrnitev francoske želje, da bi ameriško letalstvo pomagalo v bitki za Dien Bien Fu. Enostranski ameriški poseg v in-dokitajsko vojno — trdijo v washingtonskih političnih krogih — bi bil upravičen samo, če bi se poprej ponesrečili vsi poskusi za kolektivni nastop držav, ki so zainteresirane v jugovzhodni Aziji in če bi obenem vojaški položaj v Indokini posta! obupen. Poleg tega so-lijc v Pentagonu. da_ Dierj Bien Fu ni bistvene važnosti a obrambo vse In-dokine in da je njegova o-braraba predvsem moralnega pomena. Predvsem pa gre za ugotovitev, da zavezniške države nikakor nočejo tvegati vojaških pustolovščin v Ir.do-kini. O tem. da ZDA nočejo pod- vzeti ničesar na lastno pest. bi utegTrU pričati Judi poslanica, ki jo je predsednik Eisenhoiver poslal »Zvezi volivk« in ki pravi med drugim: »Bolj kot smo razvijali svoje odnose z ostalimi deželami sveta, večja bo naša lastna varnost. Le malo Amevikan-cev bi predlagalo opustitev naših zavezništev in prijateljstev in na| umik v izolacijo na našem kontinentu.« Francoski veleposlanik v Washingtonu Henri Bonnet se je danes 35 minut razgovar-jal z ameriškim državnim podtajnikom Bedellom Smithom s katerim je razpravljal o položaju v Indokini. Po razgovoru Bonnet ni hotel povedati novinarjem nobenih podrobnosti. Medtem poročajo iz Indoki-ne, da sodijo tamkajšnji opazovalci o zadnjih pojačenih vojnih naporih Vietminha, da to prej potrjuje vietminsko željo po miru, kot pa jo izključuje. Opazovalci sedijo, da je okrepljena vojaška delavnost Hošiminhovih oddelkov pri Dien Bien Fuju in drugod po Vietnamu predvsem poskus vplivanja na mednarodno javnost da bi imel Vietminh čim močnejše pozicije, ko bi se začeta pogajanja za mir. Nadalje menijo, da bo Hošiminh skrajno spravljiv v političnih vprašanjih, zato pa zahteven v vojaških zadevah in da bo zahteval umik francoskega ekspedicijskega zbora iz Indoki-ne, ponudil pa pristanek na vse politične svoboščine in tudi na sklenitev preferenčnega gospodarskega sporazuma s Francijo. Hongkonški dopisnik ameriške radijske mreže NBC pa zatrjuje,, da so tri kitajske divizije. skupno 18.000 mož, vključene v vietminsko vojsko v Indokini. Te tri divizije so baje prišle v Indckino 25. marca. Vendar trditve a-meriškega dopisnika nikjer drugod ne potrjujejo in jo sprejemajo z vsemi pridržki. Sporazum o odgovoru na sovjetsko noto o atlantskem paktu PARIZ. 27. — iz pooblaščenih krogov v Parizu se je izvedelo, da so v Londonu in Washingtonu dokončno odobrili odgovor treh zahodnih vlad na sovjetsko noto od 31. marca, s katero se predlaga udeležba Sovjetske zveze v atlantskem paktu. Ta odgovor bodo jutri proučili na seji francoske vlade. Trije zahodni ministri pa se bodo v Ženevi sporazumeli, kdaj naj se ta odgovor objavi. V zvezi z včerajšnjim govorom Malenkova v vrhovnem sovjetu, zlasti pa glede na trditev, da bi tri zahodne sile rade videle, da bi Francija postala žrtev nemškega maščevanja, je predstavnik Foreign Officea danes izjavil: «V interesu zahodnih držav je pokopati staro mržnjo in nasprotja med Francijo in Nemčijo, medtem ko je v sovjet- skem interesu, da ta nasprotja trajajo, zato da bi Zahodna Evropa bila razdeljena m šibka. Iskreno in prijateljsko sodelovanje med Francijo in Nemčijo je gotovo jamstvo miru in namen britanske politike je podpirati tako sodelovanje«. Na vprašanje, naj bi komentiral izjave Malenkova o pogodbi za kolektivno varnost, je predstavnik odgovoril, da v teh izjavah «res ni nič novega«. Danes seja italijanske vlade RIM. 27. — Jutri zjutraj ob 8.30 bo seja vlade. Predvideva se, da bo na seji zunanji minister Piccioni poročal o nedavnem zasedanju a-tlautskega sveta in o razgovorih, ki jih je ob tej priliki imel v francoski prestolnici z ameriškim državnim tajnikom Dullesom ter z ministroma Edenom in Bidaultom. Prvomajske parade v vseh republikah FLRJ BEOGRAD, 27. — V počastitev praznika dela 1. maja je poveljnik oboroženih sil Jugoslavije maršal Tito ukazal, naj bodo 1. maja v Beogradu in v glavnih mestih ljudskih republik vojaške parade enot JLA. Poveljnik parade v Beogradu bo generalni major Boško Djurič-kovič. Na večer pred 1. majem bodo v Beogradu izstrelili 50 strelov iz 24 topov, v glavnih mestih republik pa po 10 strelov iz 12 topov. Turški general Tunabojlu pri voj. vajah v " SKOPJE, 27. — Turška vojaška delegacija, ki se mudi na prijateljskem obisku pri JLA. je danes s korpusnim generalom Tunabojlujem obiskala nekatere vojaške enote v Kumanovem. General Tunabojlu je v razgovoru z dopisnikom radia Skopje izjavil, da je nedavni obisk maršaP Tita v Turčiji močno prispeval h krepitvi in k nadaljnjemu razvoju prijateljskih in zavezniških odnosov med s tremi balkanskimi državami. Zelo pohvalno se je izrazil tudi o organizaciji in izvedbi vojaških vaj, katerim je prisostvoval v Kumanovem. LETOŠNJA PRVOMAJSKA PROSLAVA bo borbeni dan tržaške mladine za zaposlitev9 za boljše življenj• ske pogoje in za preprecenje odhajanja našega delovnega ljudstva v emigracijo DRUGI PAN ZASEDANJA ŽENEVSKE KONFERENCE OBE KOREJSKI DELEGACIJI PRIKAZUJETA SVOJE STALISCE General Nam U predlaga resolucijo z načrtom izvedbe združitve Koreje - Južnokorejsbi zunanji minister zahteva «dokončanje policijske operacije 0ZN» in «konkretne akcije za mir» Tri alternative kolumbijskega delegata - Živahna obrobna delavnost zastopnikov velesil ŽENEVA. 27. — Druga seja ženevske konference ,se. je začela danes popoldne ob 15. uri pod predsedstvom sovjetskega zunanjega ministra Molotova. Bila je to prva delov na seja konference po včerajšnjem uvodnem zasedanju. Na seji sta govorila južnoko-rejski in severnokorejski zunanji minister, za njima na kratko še kolumbijski delegat, zaključila pa se je že ob 17, ker je Dulles svoj napovedani govor preložil na jutri. Dulles bo prvi govornik na jutrišnji seji, ki ji bo predsedoval Eden. Južnokorejski zunanji minister Pjunjungt.aj, ki mu je Molotov prvemu dal besedo, je poudarjal enotnost Koreje, ki traja že štirideset stoletij, r.ato pa je opisoval zgodovino Koreje od leta 1945 dalje in dejal, da je ZSSR vedno nasprotovala združitvi dežele in da se je uprla predlogu OZN za izvedbo splošnih volitev v obeh delih Koreje. Pjun je zahteval, naj se čimprej izvedejo svobodne volitve v vsej Koreji in izrazil nasprotovanje načrtom, da bi se oddelki OZN umaknili s Koreje, ko bi se umaknile tudi kitajske čete, kajti »oddelki OZN so bili na Koreji še pred kitajskim napadom, da bi izvedli policijsko operacijo proti severnokorejskim napadalcem, in zato lahko zapustijo Korejo šele. ko bo ta policijska operacija končana«. Nato je zatrdil, da je bil dogovor o premirju prekršen z gradnjo novih letališč v Severni Koreji, in zahteval »konkretne akcije v podporo miru«. Severnokorejski zunanji minister general Nam II je predložil načrt za združitev Koreje, ki sloni v glavnem na naslednjih točkah: v šestih mesecih naj se s Koreje u-maknejo vse tuje čete, obenem pa naj se imenuje komisija, sestavljena iz predstavnikov severnokorejskega in južnokorejskega parlamenta, ki naj pripravi izvedbo parlamentarnih volitev za vso deželo; skupščina, ki bi bila tako izvoljena, bi imenovala enotno korejsko vlado. V vmesnem razdobju bi bilo tre-oa v največji meri olajšati gospodarsko izmenjavo, promet itd. med obema korejskima republikama. Volitve naj bi bile po posebnem volilnem zakonu, ki bi med drugim predvideval tudi svobodo tiska in združevanja. Tretji govornik na današnji seji je bil vodja kolumbijske delegacije, veleposlanik Eduardo Zuleta Angel, ki je dejal, da sta za združitev Koreje mogoči dve poti; ali izvesti volitve pod nadzorstvom OZN v Severni Koreji in priključiti tako izvoljene poslance obstoječi južnokorejski skupščini, ali pa izvesti volitve v vsej Koreji, spet pod nadzorstvom OZN, Omenil je, da obstaja tudi tretja rešitev, ki pa je mnogo teže izvedljiva; združiti obe obstoječi korejski skupščini, ki bi imenovali združeno korejsko vlado. O imenovanju «vseko-rejske komisije« pa je dejal, da ta predlog ne upošteva dejstva, da prebivalstva obeh republik ni mogoče številčno primerjati. Ob zaključku je poudaril, da OZN ni mogoče nadeti označbe »vojskujoča se stranka«, ker so Združeni narodi na Koreji skrbeli samo za spoštovanje TJ=‘inc OZN. Med sej"o je dal Nam II razdeliti med delegate besedilo resolucije, ki jo je predlagal v svojem govoru. Mnogo bolj živahna kot seja sama pa je bila obrobna delavnost delegacij v Ženevi. Glavno delo se opravlja v rezidencah ministrov raznih velesil in tam se tudi pripravlja, jo sklepi. Sovjetski zunanji minister Molotov in francoski zunanji minister Bidault sta se sestala danes predpoldne v rezidenci francoske delegacije in razpravljala, kot poročajo, o indokitajskem vprašanju. Kot je znano, se je Bidault zavzemal za ta razgovor že od včeraj zjutraj in da bi do njega moralo priti že včeraj. Vendar je Molotov včeraj odklonil vabilo na sestanek, ko je zvedel, da bi se ga morala udeležiti tudi Eden in Dulles, ker očitno ni hotel dati razgovoru značaja štiristran-skega sestanka brez sodelovanja Kitajske. Razgovor med Bidaultom in Molotovom je trajal 40 mi- nut. Po razgovoru se je Molotov odpeljal v rezidenco a-meriške delegacije v Hotelu Rhone, kjer se je sestal z Dullesom. Ta razgovor je želel sovjetski zunanji minist.tr. Kot zatrjujejo v dobro obveščenih krogih, je Molotov izročil Pullesu sovjetski odgovor na načrt predsednika Eisen-howerja o mednarodni atomski banki. V ameriških krogih trdijo, da je bila Molotovova želja, da bi se sestal z Dullesom. povsem nepričakovana pa tudi, da je sovjetski odgovor na Dullesovo sporočilo od 19. marca o atomskem vprašanju po vsem videzu »konstruktiven«. Zdi se, da bosta Dulles in Molotov razgovore o atomski energiji nadaljevala s pogostimi sestanki med ženevsko konferenco. Bidault pa se je po svojem razgovoru z Molotovom — zatrjujejo, da je razgovor prekinil Molotov, češ da ima »važen zmenek z Dullesom« — sestal z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Kasneje se je obema pridružil še Dulles: vsi trije so imeli zasebne razgovore« pred kosilom, ki ga je priredil Eden. Napovedujejo da se bo Bidault jutri ponovno sestal z Molotovom. V francoskih krogih dodajajo, da je vtis po prvem Maurois in Včerajšnji «Giornale di Trieste« poroča zmagoslavno vest, da je izšla knjiga istrskega iredentista Pierantoma Quarantotti Gambinija «Pri-mavera a Trieste« pred kratkim tudi v francoskem prevodu, «La voce dTtalia«, glasilo italijanske kolonije v Franciji, pravi, da bo knjiga služita Francozom «a erudire un’opinione pubblica fin'ora insufficientemente documen-tata«, nato pa citira odlomek iz pisma, ki ga je Quarantot-tiju Gambiniju pisal znani francoski katoliški pisatelj Andre Maurois: «Merci, mon cher confrere, da ste mi poslali vašo knjigo. Začel sem jo citati in pretresa me. Kakšna tragedija in kakšna usoda, ki je zadela to nesrečno mesto h Ko je omenjena knjiga Izšla, smo v našem listu objavili več člankov, v katerih smo do kraja razkrinkali fal-zifikatorja, za kakršnega se je izkazal v tej knjigi Gambini, in nepobitno dokazali, da gre za enega najostudnejših in podlih pamfletov, ki so bili kdaj koli napisani iz sovraštva proti Slovencem in Jugoslovanom sploh. In ta knjiga naj sedaj služi za «pouk francoskemu javnemu mnenju«!!!, za katerega omenjeni italijanski pariški list pravi, da «samo priznava neznanje zemljepisa«, češ da je po 8. oktobru tudi francoski tisk dokazal «zadevno nezadostno poučenost«. Ne dvomimo, da je slavni francoski katoliški pisatelj Andre Maurois morda le napisal ' v dobri veri zgoraj citirane stavke, ker je verjetno prepričan, da se knjige povsod po svetu pišejo z ne- ko moralno odgovornostjo. Vendar pa je očitno, da ni poučen o resničnih dogajanjih v Trstu spomladi leta 1945. takrat ko so iredentisti mentalitete kakor Gambini (ki se hvali, da je antifašist) kot republikini skupaj z nacističnimi zvermi metali slovenske — v prvi vrsti slovenske! — in italijan.ice antifašiste v peči tržaške, rižarne, še prej pa jih obešali po stopniščih in oknih tržaške palače Rittmeger, požigali, ropali in v goreče hiše metali žene, starce in otroke (kot na primeri do tal požgana vas Lipica pri Reki), zakrivili smrt samo v Julijski krajini nad 42.000 ljudi, v vsej Jugoslaviji pa skoraj pol milijona; da je dalje že predfa-šistična Italija izvajala nad nami genocid in da nas je fašistična hotela cinično iztrebiti itd., itd., itd. C e bi vse to vedel, in še mnogo, mnogo nedopovedljivih grozot, bi pač Andre Maurois malo drugače pisal Gambiniju — če bi mu sploh pisal — gotovo pa bi vzkliknil z mnogimi tržaškimi Italijani: «Saj vi Slovenci se ne znate niti maščevatUs Čeprav nam je pravico do maščevanja že zaradi požiga samega Narodnega doma v Trstu pred 33 leti priznal leta 1946 v nekem svojem pariškem govoru sam italijanski demok ristjanski poglavar De Gasperi, Upamo, da se bo našel slovenski prsatelj, ki bo francoskemu književniku njegovo zmoto podrobneje in z vsemi potrebnimi krvavimi dokumenti pojasnil kot literat literatu. Res razgovoru med obema ministroma dober, in izražajo u-panje, da se bodo v tednu dni v Ženevi lahko začeli razgovori o indokitajskem vprašanju,. , 1 V «Palači narodov« pa so se sestali namestniki zunanjih ministrov šestnajstih dežel, ki so se pod zastavo OZN udeležile vojne na Koreji. Seja je-trajala poldrugo uro; na njej so govorili o proceduralnih vprašanjih. Vsak dan ob 9. uri predpoldne se sestajajo tudi predstavniki vseh dežel britanskega Commomvealtha. ki se udeležujejo ženevske konference. Danes predpoldne pa sta se še posebej sestala avstralski zunanji minister Robert Casey in novozelandski zunanji minister Sydney Webb. V četrtek bo priredil Molotov kosilo Bidaultu in še petim predstavnikom francoske delegacije. Za jutri pa je Dulles povabil na kosilo Ede-na in Bidaulta. Splošna stavka v Franciji PARIZ, 27. — Jutri bo t Franciji napovedana splošna 24-urna stavka, ki jo je organizirala Splošna zveza dela z zahtevo po zvišanju minimalnih mezd. V stavkj ne sodelujejo socialistični sindikati «Force Ouvriere«, ki izjavljajo, da zaradi neomajnega stališča vlade stavka n* more roditi sadu in da zado-biva v sedanjem trenutku političen značaj (prav v trenutku, ko zaseda ženevska konferenca). Splošni stavki pa so se pridružili krščanski sindikati, ki pa poudarjajo, da ne mislijo skleniti nobenega sporazuma o «enotni akciji« s kom-informističnimi sindikati. Redžer Dekih imenovan za odpravnika poslov FLR«I v Tirani BEOGRAD, 27. — Po sporazumu, ki sta ga dosegli, jugoslovanska in albanska vlada o obnovitvi medsebojnih diplomatskih odnosov, je danes - na poti v Albanijo prispelo v Titograd osebje jugoslovanskega poslaništva v Tirani. Skupino^ vodi tajnik poslaništva Redžer Dekih, ki bo do prihoda jugoslovanskega poslanika opravljal dolžnost odpravnika poslov FLRJ v Tirani. LONDON, 27. — Britanski ministrski predsednik Churchill je danes objavil v spodnji zbornici v odgovor na neko vprašanje, da bo minister Selwyn Lloyd vodil britansko delegacijo na zasedanju pododbora razorožitvene komisije ZN, ki se bo sestal v Londonu sredi maja. Poleg svetovalcev iz zunanjega ministrstva bodo med člani britanske delegacije predstavniki obrambnega ministrstva in raziskovalnega centra za a-tomsko energijo v Harwelln. PRVI MAJ, DAN BORBE ZA NARODNOSTNO ENAKOPRAVNOST! SFOMIMSKl DUETI Na današnji dan popoldne je leta 1945 komanda mesta Trst prejela po radiu poivelje IX. korpusa: «Pri<čnite z vstajo!* V SOBOTO NA STADIONU „PRV1 MAJ' NA VRDELSKI CESTI NA LETOŠNJI PRIREDITVI PRVEGA MAJA nastop združenih pevcev ob spremljavi godbe Za popoldanski prvomajski nastop se pripravljajo vsi naši pevski zbori, ki bodo zapeli „Mi otroci smo svobode ”, „Mi ne klonemo" in »Bilečanko” - Pevce bo spremljalo nad 50 godbenikov Samo trije dnevi nas se ločijo od delavskega praznika. Za popoldansko prireditev, ki bo na stadionu «Prvi maj», so priprave v polnem teku, le one tovariše, ki morajo pripraviti stadion, moti dež, ki že dva dni neprenehoma prši izpod oblakov. Posebno živo je pa po naših prosvetnih društvih, kjer se pevci, folkloristi, tamburaši in drugi pripravljajo na nastop. Za danes naj omenimo le pripravo pevcev, ki bodo kot vsako leto tudi letos nastopili združeni, v enotnem zboru, s skrbno izbranimi pesmimi. Čeprav smo dejali, da bodo nastopili kot vsako leto v združenem pevskem zboru, pa bo letos pri njihovem izvajanju nekaj novega, kar doslej še nismo slišali. Predvsem naj omenimo, da se za prvomajski nastop pripravljajo skoraj vsi naši zbori. t. j. oni, ki aktivno delujejo. Tako bomo na dan 1. maja videli v vrstah pevcev oktet iz Sempolaja, mešani zbor iz Nabrežine, s Proseka in Kontovela, mladinrki zbor iz Trsta, pevce iz Lonjerja-Ka-tinare, Bazovice, Padrič, Boršta, Plavij, Opčin, Velikega Repna in seveda Barko-vljane in Cankarjevce. Združeni zbor bo letos zapel dve pesmi, ki jih naša publika doslej še ni slišala: «Mi otroci smo svoboden Karla Boštjančiča in Simonitijevo »Mi ne klonemo*. Poleg tega oa bodo zbori «Igo Gruden*. «Ivan-Vojko* in «Lonjer-Katinara» zapeli še zahtevno Vrabčevo «Bilečanko». In ker smo predstavili nastopajoče zbore in povedali, s katerimi pesmimi bodo nastopili, lahko povemo, kakšna bo novost pri letošnjem nastopu. Pevci bodo nastopili skupno oz. o> spremljavi godbe na pihala, ki -šteje čez 50 godbenikov. Da gre za velik godalni kompleks, ki bo tudi samostojno nastopil, ni treba še posebej poudariti. Pesmi, ki jih vadijo naši zbori za prvomajski nastop, je inštrumentiral za godbo na pihala Rado Simoniti, dirigent nastopajočega zbora pa bo Oskar Kjudtr. Povedati moramo še, da se pevci resno pripravljajo na nastop, saj bo tako kot za poslušalce, tudi zanje ta nastop nekaj novega, Ce bo lepo vreme —i upajmo, da se bodo do sobote oblak; razkadili in da bo posijalo sonce — tedaj bodo naši pevci prav gotovo dosegli priznanje množice meščanov in okoličanov, ki bodo prihiteli na prvomajsko prireditev, ki bo v soboto 1. maja popoldne na stadionu «Prvi maj*. Danes na uradu za delo spor uslužbencev kinematagratov Na sedežu Zveze industrij-cev so se sestali predstavni- ki kinematografskih uslužben cev in njihovih delo.dajalcev, da bi se pogajali o rešitvi spora, ki je nastal po zahtevi uslužbencev, da se jim zvišajo plače. Kot smo že pisali, bi morali ti uslužbenci stavkati, potem po so se stavki odrekli v pričakovanju na pogajanja. Stara delovna pogodba sicer zapade 30. junija, toda sindikati bi radi rešili vprašanje do 15. maja, ko se začnejo predstave v kinematografih na prostem, ker za uslužbence teh kinematografov ni nobene posebne pogodbe. Sindikalni predstavniki so predvsem zahtevali predujem na bodoče poviške. Prvi dan pogajanj so obravnavali predvsem vprašanje uslužbencev kinematografov na prostem. danes pa se bodo predstavniki delodajalcev in uslužbencev sestali na uradu za delo ter nadaljevali pogajanja. Splovitev „Gemme" v ladjedelnici Sv. Justa V ladjedelnici Sv. Justa bodo 8. maja splovili motorno petrolejsko ladjo «Gemma». ki ima 2.300 ton, in katero gradi ladjedelnica za skupino beneških brodarjev. Upajo, da bodo kmalu zatem postavili gredelj slične petrolejske ladje za isto skupino, ker bo drugače ostalo splovišče ladjedelnice prazno. Pogajanja za graditev druge petrolejske ladje so skoraj že pri kraju. Razpravljanje o položaju v podporni ustanovi SELAD Predstavniki gradbenih delavcev BS in tovarniškega odbora SELAD so se včeraj sestali z ravnateljem oddelka za javna dela ZVU ter z ravnateljem ustanove SELAD, da bi razpravljali o spomenici, ki so jo izročili omenjenemu oddelku 15. aprila. Med drugim so razpravljali o delovnih normah, ki jih hoče vsiliti delavcem na delovnem mestu v Ul. delTEremo ta-mošnji delovodja Laurenti in proti katerim delavstvo protestira, ker za SELAD ne velja pogodba gradbene stroke, ki predvideva take norme. Nadalje so proučili vprašanje varnosti delavcev v Ul. Re-voltella, ker so v bližini vedno strelske vaje. Končno so sindikati predočili dr. Caffa-relliju in ravnateljstvu SELAD Comegiallu vprašanje izmen, plačila prispevkov za zavarovanje proti brezposelnosti, plačila praznikov, ki padejo na dneve med tednom, položaja v prodajalni SELAD v Ul. Crosada Nocoj ob 18. uri pa bo na sedežu ES v Ul Zonta skupščina delavcev SELAD. SEJA DEVINSK0-NABRE2INSKEGA OBČINSKEGA SVETA Til m BREŽir ISKI 08 n II SVET oroiii ’8Z m liu slovi insne zemlie Svetovalci izrazili solidarnost s prizadetimi kmetovalci od Domja in izRicmanj - Odobrena obračuna za 1. 1951 in 1952 Sinoči je bila na županstvu v Nabrežini zadnja redna jesenska seja občinskega sveta devinsko - nabrežinske občine. Po čitanju zapisnika je župan prebral interpelacijo svetovalca Albina Škrka glede nekih tiskovin z občinskim žigom, ki naj bi bile odposlane brez vednosti tajnika oz. župana, zatem pa še resolucijo glede razlaščanja slovenske zemlje, ki jo je predložil svetovalec tov- Ivan Milič. O obeh stvareh so se svetovalci pomenili ob koncu seje. V prvi točki dnevnega reda je odbornik za finance Flori-dan poročal o obračunih za leti 1951 in 1952. ki so ju potrdili izvoljeni računski pregledniki. Svetovalca tov. Colja VČERAJ ZVEČER Z LADJO ..TOSCANA" IZPRED POMORSKE POSTAJE Odpotovalo je 750 novih izseljencov žrtev raznarodovanja in dušitve Trsta Tokrat je na žalost odpotovalo v Avstralijo še vež Slovencev kot s prvo skupino, kar je zgovoren dokaz raznarodovalnega značaja izseljevanja - JDveinpolurna zamuda zaradi dolgotrajnega vkrcavanja Sinoči ob 19.30 uri je odplula iz Trsta v Avstralijo ladja Tržaškega Lloyda »Toscana* s 750 tržaškimi izseljenci, za katere ni bilo dela in kruha v njihovem rodnem kraju Trstu. Ladja je odplula z dve in polurno zamudo, ker se je vkrcavanje izseljencev in nakladanje prtljage močno zavleklo. Ves čas vkrcavanja, to je od prvih popoldanskih ur pa do odhoda ladje je bilo ob vhodu v pristanišče veliko število izseljencev, njihovih svojcev in prijateljev ter drugih ljudi, ki so vztrajali in kljubovali dežju, vetru in hladu. Ves čas so tudi na ladji-nem krovu stali izseljenci, ki so se glasno pozdravljali z domačimi in znanci ter si dajali razne znake. Ko sta vlačilca potegnila ladjo od pomola so začeli vsi avtomobili na nabrežju trobiti, matere in drugi sorodniki izseljencev so jokali, vsi, ki so ostali na pomolu in na nabrežju so zadnjič glasno pozdravljali. Ves prizor je bil zelo žalosten in marsikomu, ki je prišel samo pogledat odhod ladje, se je utrnila solza. Culi pa so se tudi ogorčeni komentarji na račun župana Bartolija in posebno škofa Santina, ki si je upal kot v posmeh malo pred odhodom ladje celo priti pozdravit izseljence, čeprav se vsi iredentisti radujejo zaradi njihovega odhoda in so prav oni krivi za hudo krizo, ki je nastala zaradi načrtnega uničevanja tržaškega gospodarstva in stalnega naseljevanja priseljencev iz Itali- S SKUPŠČINE OF ZA SEKTOR SV. IVAN - PODLONJER SOLIDARNOST S KMETOVALCI KATERIM KRADEJO ZEMLJO Na sestanku so razpravljali tudi o proslavi stoletnice slovenske šole pri Sv. Ivanu, o pripravah na 1. maj, o organizacijskih vprašanjih OF itd. Na stadionu «Prvi maj* so se v ponedeljek zvečer sestali številni člani OF sektorja Sv. Ivan - Podlonjer. Razpravljali so o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih, o domači problematiki, o nalogah OF, o pripravah za 1. maj in o proslavi stoletnice slovenske šole pri Sv, Ivanu. Ob zaključku seje pa so izvolili nov sektorski odbor. Na sestanku je bilo tudi govora o razlaščevanju zemljišč za industrijsko pristanišče. OF sektorja Sv. Ivan - Podlonjer ostro protestira proti razlaščevanju slovenske zemlje in izraža svojo popolno solidarnost s kmeti, ki se ne glede na politično pripadnost, enotno borijo za svojo zemljo in svoj obstoj. Ob strani prizadetih kmetov stoji v|e naše ljudstvo, ker je cilj razlaščevanja spoditi slovenski živelj z rodne grude, da bi se tu zasidrali tujci, in je namen italijanskih nacionalistov poitalijančiti naše kraje. Pri tem jim pomagajo tukajšnje oblasti, ZVU in gospodarski krogi, ki z ene strani likvidirajo obstoječo tržaško industrijo, na drugi strani pa jemljejo našo zemljo za «razvoj industrije*. Po uvodnih besedah tov. Kolariča je tov. Bole podal izčrpno poročilo o sedanjem političnem stanju in o gospodarski krizi, ki v Trstu zajema vedno večji obseg. Govornik je poudaril, da se drugod po svetu stremi po napredku, razvoja industrije in po razširitvi trgovine, medtem ko je v Trstu glavno vprašanje, kako bomo ohranili, kar imamo, in rešili vsaj nekaj. Sedanjega stanja je kriv italijanski imperializem, ki nasilno priključuje tržaško gospodarstvo k Italiji. Tržaško prebivalstvo to dobro razume in se temu upira; izraz tega so številne demonstracije brezposelne mladine, brezposelnih delavcev, akcija obrtnikov in trgovcev itd. Gospodarski položaj je postal tako resen, da se bojijo za »voj obstoj ne samo de- lavci in kmetje, ampak tudi trgovci, obrtniki in drugi. Nekaj klije, kipi, čeprav ni še enotnega nastopa, ker vodstva raznih političnih skupin to ovirajo, saj jim križa račune. Potrebno je, da se to ojači, da dobijo akcije za ohranitev tržaškega gospodarstva večji obseg, da pride do enotnega nastopa vseh sil, ki hočejo, da dobi Trst zopet svoj položaj, ki mu pritice, in da se poveže s svojim naravnim zaledjem, zaradi katerega je rastal in se razvil. Govornik je zaključil, da bomo le s svojo vztrajnostjo in nastopom lahko nekaj dosegli in da ne smemo čakati križem rok rešitve iz sedanje krize. Ro govoru tov. Boleta se ie razvila diskusija o aktualnih političnih vprašanjih, o vlogi kominformističnega vodstva in o najvažnejših domačih problemih, o katerih pa Do novo izvoljeni odbor še podrobno razpravljal na svojih prvih sejah. mam Na stotine ljudi na pomolu neloaj »r pred odhodom ladje je in ezulov, ki se jih je naselilo v Trstu po uradnih statistikah v povojnih letih kar 46.000. Ko je odpotovala v Avstralijo prva ladja izseljencev, je iredentistični tisk, zlasti pa »Messaggero Veneto* hinavsko pisal, da so odšli samo ljudje italijanske narodnosti ter celo svaril pred nevarnostjo poslovenjenja Trsta. Takrat je odpotovalo mnogo Slovencev, sedaj pa še mnogo več. Včeraj je bilo povsod na ladji slišati Slovensko govorico in tudi petje, prav tako je bilo nešteto Slovencev med tistimi, ki so prišli pozdravit emigrante. To je nov dokaz, da se izseljujejo pred-sem Slovenci in tudi taki Tržačani, ki ne marajo prihoda Italije. Hkrati pa je to tudi najbolj otipljiv dokaz, da so Slovenci zapostavljeni, da jim ne dajo zposlitve, saj bi sicer ne odhajali v tujino, ker vsakdo raje ostane doma, če dobi delo. Stvar je žalostna tudi zato, ker je nekoč bilo tržaško pristanišče polno ladij, ki so dovažale in odvažale blago, danes pa se morajo domačini prvič v zgodovini Trsta množično izseljevati z ladjo, ki je pred devetnajstimi leti vozila italijanske vojake umirat v Abesinijo za ustvarjanje italijanskega imperija in ki sedaj zopet odvaža ljudi prav zaradi italijanskega imperializma, čeprav se sedaj izraža na drug način. Tržačani so to dobro razumeli. Povsod je bilo slišati, kako so ljudje dejali, da morajo domačini odhajati, da napravijo prostor tujcem. Prav zato in tudi zato ni preveselih vesti, ki prihajajo od tistih, ki so odpotovali prvi, naj naši ljudje ne zapuščajo svojih domov, marveč naj se raje borijo, da bo zagotovljeno delo v Trstu predvsem domačinom. 12. maja bo odplula še ena ladja, še prej pa odpotuje skupina izseljencev z letali. Za tiste, ki so se vpisali za odhod, je še vedno čas, da se premislijo, preden odpotujejo služit grenak kruh v tujino. Izseljencem, ki so včeraj odpotovali, pa želimo srečno potovanje in bivanje v Avstraliji ter da bi se nekoč lahko zopet vrnili na rodno grudo. Kaj »sejo in kaj ne prodajati v drogerijah Občina obvešča, da je z odlokom županstva od 14. a-prila t. 1., ki bo stopil v veljavo 1. oktobra t. 1. dovoljeno prodajati samo v drogerijah naslednje predmete: pralne vode, proste ali v steklenicah, klor, pomivalni prah, loščila za tla, prosta ali v vrečicah oz. v zavojih, luskina-sta mila, jeklene gobe in volno. smirkov papir, plavilo za perilo, vžigalnike, parfum ira-na toaletna mila, zobne paste in parfume nasploh. V drugerijah pa se ne smejo prodajati neslednji predmeti; ruski čaj, kakao, pudingi, sirupi, med in sladkarije nasploh. 50.000 ameriških cigaret zaplenjenih pri Sesljanu Oddelek za davčno policijo pri finančni straži v Trstu je 26 t. m. ob 21.30 zaplenil 50.000 ameriških cigaret v avtomobilu «Fiat 500» z značko 16708. Do zaplembe je prišlo v nenavadnih okoliščinah pri Sesljanu na cesti, ki vodi v Cerovlje. Eni osebi iz avta se je posrečilo v temi uiti, vozač tppolina pa je bil aretiran. brežju, kako se je 42-letni ribič Giuseppe Gallo, iz Kopra, zgrudil na tla. Priskočili so mu na pomoč in ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Toda že med vožnjo je mož umrl, verjetno zaradi srčne kapi. Popoldne pa je umrl zaradi srčne kapi 45-letni Gualtiro Sturm iz Ul. Scala santa 67. Sel je po ulici, v kateri biva, pa se je naenkrat zgrudil na tla in zdravnik Rdečega križa, ki je kmalu nato prišel, je mogel ugotoviti le njegovo smrt. in Milič sta zahtevala čitanje zapisnika, ki bi ga morali podpisati revizorji, toda zapisnik še ni bil sestavljen in zato niti podpisan. Oba svetovalca sta zaradi tega pred odobritvijo obeh obračunov zahtevala, naj se kaj takega ne zgodi več, pri čemer je tov. Colja še posebej poudaril, da naj se za leto 1953 predloži občinskemu svetu skrbno sestavljen zapisnik, katerega naj podpišejo izvoljeni pregledniki občinskih računov, Obračuna sta na razpolago javnosti za dobo 3D dni. Odbornik Floridan je še predlagal, naj občinski svet potrdi predlog upravnega odbora. po katerem si lahko občina najame 4 milijone lir posojila za razne tekoče stroške. Svetovalec tov. Ivan Milič je glede tega pripomnil, da je nedopustno jemati posojilo pri Tržaški hranilnici, za katerega je treba plačevati 7.5 odst. obresti, če se ta denar rabi n. pr. za SELAD, ki ni občinska ustanova. Zupan je odgovoril, da je to sicer res, toda treba je upoštevati, da bi morali v nasprotnem primeru marsikdaj odpustiti delavce, ker ni bilo denarja za izplačilo mezd. Temu je krivo neznosno birokratsko poslovanje nadrejenih oblasti, kar je sicer prišlo do izraza tudi v nadaljevanju seje, ko so poročali drugi odborniki o javnih delih Tov. Colja je tako poslovanje označil za nepravilno, a kljub temu koristno, če se na ta način lahko pomaga prizadetim delavcem. Najetje posojila je bilo nato odobreno. Zaradi pomanjkanja prostora bomo danes izpustili poročila o javnih delih in SELAD ter bomo o tem in o diskusiji spregovorili v posebnem članku. Omenimo naj le intervencijo svetovalca Kralja iz Slivna, ki je zahteval, naj v bodoče gospodarske načrte sestavlja občinski svet in ne občinski odbor, kot se je to zgodilo sedaj. Ugotovil je namreč, da občinski odbor ne pozna potreb posameznih vasi ter pripomnil, da se vaščani še danes- smejejo raznim ((iniciativam* občinskega odbora, medtem ko se prepotrebnih del ne lotijo. Ob koncu seje je bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo je predložil tov. Milič. V resoluciji, ki jo bo odposlal upravni odbor ZVU in v vednost Kmečki zvezi in Zvezi malih posestnikov, občinski svet občine Devin - Nabrežina obsoja razlaščevanje slovenske zemlje pri Domju »n Ricmanjib, ki stremi za spreminjanjem etnične črte našega področja, zahteva da se s takim ravnanjem preneha ter izraža svojo solidarnost s prizadetimi kmetovalci v borbi za njihove pravice. 2upan je še razložil interpelacijo svetovalca Škrka, vendar so o tem vprašanju raz pravljali na tajni seji. Osvobodilna fronta Seja izvršnega odbora OF za Tržaško ozemlje bo danes 28. t. m. ob 2*. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29. Prosimo za točnost. Tajništvo Okrajni odbor OF dolinskega okraja vabi člane širšega aktiva na izredni sestanek, ki bo danes 28. t. m. ob 20. uri na sedežu v Dolini, kjer se bo razpravljalo o pripravah za 1. maj. I. okraj. Danes 28. t. m. ob 20.30 bo v Ul. Ruggero Manna 29 plenarna seja okrajnega odbora OF. Zaradi važnosti problemov, ki jih bodo na seji obravnavali, je udeležba vseh novoizvoljenih članov odbora obvezna. Krajevni odbor OF Lonjer -Katinara vabi svoje člane im prijatelje na skupščino, ki bo v četrtek 29. t. m. na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju. Govoril bo tov. dr. Jože Dekleva. K obilni udeležbi vabi odbor. (n zatone 19.08. Dolžina dneva 14.09 uurw vzide ob 2.23 in zatone ob JUTRI, četrtek 29. aprila Robert, Tankosl-ava ( GLKIMLISCE VEBPp Jutri ob 21. uri bo drugi PROSVETNO DRUŠTVO h I V A N VOJKO* s Proseka — Kontovela priredi v nedeljo 2. maja 1954 ob 17. uri na dvorani na KONTOVELU GODBE NA PIHALA Na sporedu so venčki narodnih pesmi in odlomki iz oper. GLASBENA MATICA TRST V sredo 5. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU Večer slovenske narodne in vedre glasbe ter narodnih plesov kon- JULli uu t.i. ui» — cert orkestra Tržaške h ni j e pod vodstvom dirigenta u na Dbtona in s sodelovanjem. v • nista VValterja Giesekinga. « di izmenjave dirigenta J* 0 menjan tudi program, ki 1« slednji: Beethoven: Leonora št. 3 ^ vertura), Beethoven: Konce ., 5 za orkester in klavir, Mow* Koncert Kv 467 za brk:ft!L. , klavir, Gershwi-n: ((Amerikam Parizu*. u Nadaljuje se prodaja vstoP0 za proste sedeže. Rossetti. 15.30: «Alarm na Jugl“' G. M. Canale, L. Amanoa-Excelsior. 16.00: »Tretji letrojL ceja», J. Reti, A. M. Fenice. Danes zaprto, v F?hte zvečer gala predstava, pod morji*. u ^o- Nazionale 16.30: «Ne ‘sc ,>ey, Astra Rojan. 16.00: «Verj D Kerr, R. Walter. l6 oot Cristallo. (Trg . PerugT0’ 0. «Gospa hoče imeti biz° O’ Keefe. . 30.OO. Grattaclelo. 15.00, 17-30' 22.30: «Tunika». t(c8 Alabarda. 15.30: ((Zgodba ^ ljubeznih*. K. Douglas. geli- ae Beri* Ariston. 16.00: «Cyrano de rac», J. Ferrer, M. W p Armonia. 15.00: ((Narednik spa», B. Stanwyck. rtin(0, Aurora 16.00 , 20.00: «V vm V. Leigh, C. Gable .ja Z». Garibaldi. 16.00: nOpers^P R. Mitchum. .. vongo*' Ideale 16.00: «Furija v j. VVeissmuUer Kot** Impero. 16.00: ((Bagdadske ne», V. Mature. . _.in. petr> Italia. 16.00: »Dogodivščine Viafena>16.00: «Za žaluzi^strol* Walters. Mladoletnim naj zabranjeno. „nnevt>lK Kino ob morju. 16.00- : « obsojenca*, R. Hudson, letnim prepovedano^ ^jv0fi« KROG TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel v četrtek 29. aprila 1954 ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani svoje redno predavanje. Govoril bo univerzitetni profesor dr. Anton Ocvirk o temi : »Pesniška podoba Srečka Kosovela*. Vljudno vabljeni ! IZPRED POROTNEGA SODIŠČA ŽENO .IE ZAPRE V SOBO IV PBEP VRATI ZAKURIL Urama zakonskega življenja dveh južnjakov, ki zvračata krivdo za nesoglasje eden na drugega - Bazprava se bo verjetno zaključila v petek Podlegel poškodbi zaradi padca z vespo Včeraj popoldne je umrl v glavni bolnišnici 54-letni Lu-dovico Makselj, stanujoč na Čampi Elisi št. 3, ki se je v nedeljo zvečer ponesrečil pri Miramaru, ko se je s svojo vespo vračal z izleta domov. Pri padcu si je nesrečnež zlomil tilnik. Vzroki nesreče niso znani. Na ulici ju je zadela srčna kap Včeraj dopoldne je osebje Rdečega križa zapazilo na o- j OD VČERAJ DO DANES j ROJSTVA, SMRTI IN POROKE PRIHODI IN ODHODI LADIJ V ponedeljek so priplule v Trst sledeče ladje: Iz Haife: jugoslo- POROCILI SO SE: mizar Na-tale Usenič in šivilja Bruna Sosič, vratar Valentino Radin In bolničarka Clelia Sain, šofer Co-simo Lanzetlotti in uradnica Ana Brezar, pek Alberto Posar in prodajalka Edda Deponte, mehanik Lino Predonzan In šivilja Liliana Moratto, mizar Franco Franceschipis in šivilja Marija Puc, gasilec Galliano Satvti in agent CP Odetta Russo, šofer Raffaele Gesu in knjigovezka Emilia Delbello, mehanik Gior-gio Kralik in vezilja Lucijana Bre»ič, UMRLI SO: 62-letna Ermene- gilda Luxa por. Nemec, 59-letna Angela Ferluga por. Gulln, Li-cio Pri vi ter a, stara 6 mesecev. vanska ladja »Korana* s 340 pomaranč, iz Sidone ital. ladja »Maria Cristina* s 16498 t surovega olja, iz Gradeža it. ladja »De Amicis* s 60 t litega železa, z Reke jugoslovanska ladja »Ba-kar* z 12 potniki, iz Benetk no-landska ladja »Draco* s 75 t raznega blaga. Odplula je proti Chioggi ital. ladja »Ottaviano* z 200 t olja. FINANČNO RAVNATELJSTVO SPOROČA, da bo zaradi praznika 1. maja žrebanje loterije že v petek 38. aprila ob 16. uri. Igrati »a loterijo bo zato mogoče samo do petka do ure, ki je sicer v veljavi za sobote. VREME VČERAJ Najvišja tem-peratura 9.0, najnižja 7.9, ob 17. uri 8.5, zračni tlak 1013.9 stalen, veter 33 km vzhodnik, vlaga 76 odstot., padavine 12,3 mim, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11.3 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina, Ul. Girvnastica 6; Maddalena Ul .dellTstria 43; Plzzul-Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Harabaglia, Bar-kovlje in Nicoli. Skedenj. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 6« Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 Originalnejše slike nespodobnega, moralno pokvarjenega zakonskega življenja bi noben film ne mogel pokazati tako prirodno, kakor ga je predočila včerajšnja razprava na porotnem sodišču, kjer sedita na zatožni klopi mož in žena: 40-letni Antonio Strincone, rojen v najjužej-šem delu Italije, je obtožen, da je lani 29. julija hotel ubiti ženo, katero je zaprl v sobo in nato pred vrati zakuril. Poleg poskusnega uboja je obtožen tudi ugrabitve, ker je ženo zaprl v sobo in poskusa požiga. 32-letna Giu-seppina Iancone, rojena v istem mestecu kot mož, ki se je poročil z njo, ko je imela 15 let, pa se mora zagovarjati, da je s torbico razbila možu veš zob katere je moral kasneje, zaradi nastalih komplikacij, izdreti. Obtožnica proti možu je izredno ostra in po njej bi se moglo sklepati, da je bila v majhnem kletnem stanovanju (če ga smemo sploh tako imenovati) zakoncev Strincone v Ul. Bonomo 1, julija lani velika tragedija. Resnica pa je druga, pa čeprav je dejanje tedaj dvignilo precej prahu. Tragedija ni izbruhnila nenadoma in nepričakovano: oblaki so se zbirali že davno prej in tu in tam so strele ljubosumnosti padale na ženo. Ta pa je vse še pospešila Strincone je delal in je, po njegovih izjavah sodeč, prinašal denar domov. 2ena seveda trdi obratno in ga je opisala kot pijanca. Nekega dne je opazil, da se je ženi začela družiti z neko sosedo in zahajati v bare. To mu ni ugajalo, že posebno, ker se je sramovala njegove prisotnosti, češ da je ona «gospa», on pa navaden analfabet. Ta beseda, ki seveda odgovarja resnici, pa je Stricona najbolj užalila. Sicer je hotel biti tudi on gospod in ne navaden zidar •— vsaj tako trdi njegova žena —, ki je izpovedala, da jo je večkrat nagovarjal naj si najde kakega jkfuhumea ali pa naj gre v jav- no hišo, kamor bi jo celo sam peljal, da bi tako prislužila denar, s katerim bi si on ((kupil eno obleko na teden*. Strincone, ki govori v svojem skoraj nerazumljivem narečju, je to zanikal in prikazal bodisi na zasliševanju na policiji bodisi pred sodiščem, kakor tudi v memorialu ki ga je iz zapora poslal tožilstvu, svojo ženo kot .ahkoživ-ko.* Mož je šel tako daleč, da je ženo ob koncu vojne (bil je vpoklican in je bil 3 leta z doma), pripeljal iz rojstnega kraja v nane mesto samo zato. da bi se izognil govoricam, ki so o njej krožile. Kar pa je mož trdil, je žena zanikala in obratno. Kakšen pa je pravzaprav vzrok dejanja? Strincone trdi, da mu je žena tistega dne že ob 9.30 prinesla za kosilo riž in fižol, kar je ostalo od prejšnjega dne. Zaradi zgodnje ure jo je zapodil domov, Opoldne je našel enako hrano in seveda lačen odšel zopet delat. Zvečer se je vrnil, nekeliko vinjen, ker je na prazen želodec spil kozarec vina in našel zopet — riž in fižol, žena pa je bila v postelji. Od jeze jo je odgrnil ji odnesel odeje in rjuhe, odnesel 6-let-nega otroka iz sobe, zaklenil vrata in pred njimi napravil kup iz papirja in cunj ter ga zažgal. Njegov sin je tedaj na materino prigovarjanje stekel na policijo, kamor je stekel tudi on v strahu, da ne bi otrok zašel pod kako vozilo. Policija je bila nitro na mestu in je s pomočjo jetni-ce, ki je s kladivom razbila ključavnico, odprla vratu sobe, ki je bila že polna dima. Soba je bila brez oken; le majhno okence, skozi katero bi se lahko Strinconova žena v skrajnem primeru rešila je vodilo v kuhinjo lastnice stanovanja. Strincona so seveda takoj aretirali, izjavil je, da je hotel samo prestrašiti ženo, čeprav je slednja izjavila, da ji je, proden je prižgal Kup papirja, zakričal: «Sednj boš umrla v plamenih*. Ti plameni pa so komaj ožgali spodnji del vrat in ogenj bi ugasnil sam od sebe in tudi dim bi nikakor ne mogel, vsaj tako so trdili policijski agenti in tudi poveljnik gasilcev inž. Cattalani, ki je prišel pričat, ( usmrtiti ženske, ki bi se lahko rešila bodisi skozi okence bodisi z dobrim udarcem v na pol preperela vrata. Na vsak način ni bilo nobene nevarnosti, da bi zgorelo celo poslopje. Strinconova žena, ki elegantno oblečena sedi na zatožni klopi, nekoliko stran od osovraženega moža, kateremu ne privošči niti pogleda, je izpovedala marsikaj o možu. Predvsem je zanikala, da je bila obtožena, kakor je mož trdil, nekega nepoštenega dejanja na sodišču v Agrigentu. Odšla je sicer na razpravo kot priča, ker sta jo dva mladeniča, njena sovaščana, hotela posiliti. Nasprotno pa je bil njen mož Že obsojen, ker je z nožem napadel nekega delavca. Večkrat jo je poslal tudi ponoči z doma in ji stalno trdil, pa če je bil pijan ali trezen, da je mlada in lepa in da bo z lahkoto zaslužila. Mislil je pač, da bi se prodajala, kar je seveda ona z gnusom odbila. Zenska je končno trdila, da je bila večkrat žrtev besnega moža, ki jo je tudi napadal z raznimi predmeti. Včerajšnje priče, povečini agenti in tehniki, niso povedali v glavnem nič novega Zanimivejše bo pričevanje sosed ki bodo prišle na vrsto v petek dopoldne. Do tedaj so nafnreč odložili razpravo Ljudska prosveta Tajništvo Zveze prosvetnih de lavcev sklicuje za danes sredo 28. aprila ob 18. uri redno odbo-rovo sejo. Prosimo za točnost, # * * 29. t. m. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani redno predavanje. Govoril bo univerzitetni profesor dr. Anton Ocvirk o temi: Pesniška podoba Srečka Kosovela. Zveza prosvetnih delavcev ERS vabi na predavanje vse članstvo in ostale šolnike. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi ob petdesetletnici foto razstavo. Prosimo vse interesen je-fotoamaterje naj se zglasijo v društvenih prostorih zaradi pojasnil. Tržaški filatelistični klub »L Košir*. Danes 28. t. m. od 18. do 21. ure redni sestanek članstva za zamenjavo znamk. Ob 20. uri redna seja upravnega odbora. Massimo. 16.00: Petra Pana* itk- Moderno. 16.00: «Bes_.™*L> stom*, W. Holden. ’ Mlad’ini 'dr O L k/l 11//, »v . pod 16 let prepovedano-Savona. 15.00: ((Trdnjava Y. De C ar lo. M„rosti Sv Marko. 16.00: «N?r0-' Opero*, G. Lollobrigiba. C-Secolo. 16.00: «Notre - Dan Laughton. »kriv Vittcrio Veneto. 15.30: * dajštva*, C. Bickford. . ^ Azzurro. 16.00: »Skrivnost1* lega moža*. A. Sherida • jjgi*. Belvedere. 16.00: ((Trije S Granger. »o** Marconi. 16.00: ((Izpovedi Doyle», B. Stanvvick fef' Novo cine. 16.00: ((Topaz . nandel. pf* Odeon 16.00: «Otroci se dajajo*. ciffelov** Radio. 16.00: «Mož z Ei«° stolpa*. C. Laughton. ^ »• Venezia. 16.00: ((Zavojevan^' Hayward, Zveza prosvetnih d<1fTCprirej> roča vsem šolnikom, da . jjt v junija letos dvodnevni u 91 Ziljo in k Osojskemu lel Koroškem. „e Zaradi pravočasne.0^* jntfv nega dovoljenja, naj 9* *>J' senti prijavijo čimPrt>* kasneje pa do konca edežu ZPD, Ul. Zastrupitev z alkoholom Z rešilnim avtom so včeraj ob 17.20 pripeljali v glavno bolnišnico 58-letnega Pom-pea Ruzziera iz Ul. De Amicis ki so ga sprejeli na II. oddelek zaradi zastrupitve z alkoholom. Ni mogoče še vedeti kako in kje se je zastrupil ker Ruzzier ne more še go- r\ j _ 1 u« ,, 1 ~ »iHin oiiivv: i-lmvvjji j i ic m voriti. Ozdravel bo v treh i (prva izvedba); 21.00 Večerni or- petih dneh. Ikestralni spored. SREDA, 28. aprila 1954. JIJRUM.UVAtlsKA C O A A . .. k 'I A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 11.00 Šolska ura: Zakaj je 1. maj d-elavsk-j praznik; 11.30 W. A. Mozart: Predigra k glasbeni' komediji Impresario, L v. Beethoven: Simfonija štev, 1 v C-duru; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Ponarodele pesni' poje kvintet Niko Stritot; 17.00 Popularna plesna glasba; 17.20 Z pesmijo in plesom po naših krajih; 18.00 Poročila v hrvaščini 18.15 Za vsakogar nekaj; 21.00 S knjižne police; Eojer: Izseljenci 21.30 B. Sm-etan-a: «Moja domovina* - izvaja češki filharmonični orkester, dirigira Vaclav Tatich 23.00 Zadnja poročila v italijanščini T It Ml' II. 308.1 m ali 980 kc-aek 11.30 Lahka glasba; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.30 Scherzj in capriccl; 14.15 Kulturni obzornik; 17.30 Plesna glasba; 18.00 John lreland: Koncert za klavir in orkester; 18.24 sehuman: 4. stavek iz simfonije št. 4; 18.40 Komorna glasba; 19.00 Zdravniški vedež; 19.15 Priljubljene melodije; 20.05 Pestra glasba; 21.00 Aktualnosti; 21.15 Koncert violinista prof. Karla Sancina; 21.35 Elgar: Slike z morja; 22.00 Književnost in umetnost; 22.15 Priljubljene lahke melodije; 22.45 Sibelius: Bel-zacarjev praznik; 23.00 Chopinovi študiji. r. I, U V K A I .1 A 327.1 m. 202,1 m. 212.4 m Poročila ob 5.35. 6.00'. 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Lahka glasba; 12.20 Nasveti za dom; 12.30 G Rossini: Uvertura k operi »Tatinska sraka*, E. Adamič: ((Tatarska suita*; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Vesele slovenske narodne pesmi poje Ljutoljafiskii komorni zbor; 18.00 Operetna glasba; 18.25 Glaic beni razgledi; 18.40 Mazurke slovanskih avtorjev igra pianist Roman Klasinc (Chopin, Skrjabin, Szvmanovski); 20.00 Radijska igra Irvvln Shavv: Pokopljite mrtve dobijo vse zadevne i° re rJ' vsak dan od 17. do 1“-zen sobot. Trst K Motoklub »Amatorl* Tr9 pvaj* redi samo za člane 8. l0tij'0 - 9* .pore^ Reko in v Crikvemco - r ( nl, Vinj. Vpisovanje do 29. 15. in 16. maja izlet v isayafl)e no, Kranj in na Bled. do 6. maja. t o<' Motoklub »Jadran* 0^CriKvJ' ganizira 2. maja izlet dir ’ nico ob priliki motorn j9 o* Vpisovanje vsak dan w 20. ure na sedežu. ,e( n* SPDT priredi 9. maia ‘ ^ Slavnik. Vpisovanje samo še danes. ^jij« j Motoklub »Adrija* *a p0 i3. j, Crikvenico. Odhod h pe5KU. v soboto čez blok na sovanje samo Se dam Motoklub »Skedenj* tudi izlet v Ljubija0 ob priliki nogometne■ $ ^ Jugoslavijo B m A0*.f,je bo v Ljubljani. VP1 ^ 20. ^i maja na sedežu od _ • ,ejljo Izleta se lahko u°c vozila s karnetofti ADEX IZB 8. in 9. maj* izlet v NOVO n0VO MATEH1JO-O0 IDRIJO Vpisovanje 15. in 16 izlet v POREČ KASTELIB VIZINJAN 16. ntaJ* izlet v 195* HERPELJE-^a«?0 SKOCIJAN-0 Vpisovanje pri «Adria-E ^ 2 F. Severo 6-b VIDEL SEM RUSKO IN J KO »SLOVANSKO SO-'IALNO REVOLUCIJO" Italka -nasl?dnieaa selci 50 - Uas 0ZA rojak, s SOnnZ,e ■ dclQa leta baV‘ s^rni „n,mJ ln. gospodar-uoini ,vPrasanji. Po prvi nožnJt naP'sal študijo o ,Vj °s£l odprave denarja. liV2g(frreste P°časi in težavno lahod -1mi ~ in z nami ves •*VZ(joi ,Pa gremo zelo naglo TLvzhajate’ mi za_ IH Vs ’ *.a“b sem odgovar- Vsbvi- k' so me v tvim. 1Jl P°vPraševali kako LTrstu- Tak je bil Ptavii •»Pravil Vt'S' ki ga ie name Sospodarski položaj ‘'!|'h' lof-u’ sem i° P° de" j Ko b etlh zopet obiskal. In Im.l hoteli jugoslovansko ^alno S aidja l --e^-^vansK.a revo-korak naprej. To je ra- I tusvl r®v°Iucijo primerjati kitieni ’ • m°rali reči, da jugoslovanska revo JUlljCy Vrt" 11 im i°’ ako Pomislimo, da 4t j*J Voktj n Je uiso mogli nasla-livin„u. n°ben praktičen zgo-, 1« Primer UROrI Odlila V*^a se Ie Predvsem I« aaD Slavni napaki, ki so %i 5Vl^. Rusi, to je stood-i^ine Š??*a!izaciji zasebne ’ ki je posebno razo-ruske kmete; ti so ^Pričakovali, da jim bo *mij0 dala, ne pa vzela >(ia ' a „£em mestu ni se-^t(>bn080Pe sPuščati se v ženiti °jt'’ vendar moram bdel jJ. /a je name, ki sem 2 dan ..evolucijo, napra- ^aj vasn»i gospodarski po-1 iusn ,Jugoslaviji vtis, da Sla vanska revolucija ‘kf LPopravljena izdaja ru-Siji Prav so tudi v Jugo-2'iali Prvem zagonu socia-je v?,01®8 nekoliko več. u° potrebno. !S Dr^3^8 javnost se za-2a ^ve jug0. Si v vPrašanji, in sicer ‘Slavi?01 gre pravzaprav JPiitem Ja’. ab naprej v soji^, ]n ab nazaj v kapitali-5;...-ugič, kako se danes vsem, kar imamo več ali manj | jasnjuje gospodarsko politiko Najvažnejši je od- zivi? C’°l na' Jc a» d PrV° vprašanje, ker 2* r, a?i tega odgovora ** ^ragoUmet' tud' odgovor Sdtyjina razlika med kapital 'n socializmom tiči rtje u ab podržavi, se ^Podarstrnelj kapitalističnega j.,iiščev Va’ odpravljeno je jsjbj Uje, končana gospo-j ,žic odvisnost ljudskih »ti "isti" ?asebn'h interesov ll,l’0vii„„Cn’b špekulantov u-Oaoa skupna (to je 2lr°ma gospodarske- C g°spoH ntr0la nad nar°d-f darstvom in zač^ >'nično°VO’ skupno ali so-gospodarstvo, C?t‘*la'e^ P0 tei poti b’ za luksus in kar ni neobhod- no potrebno za življenje. Vsekakor niso nekatere poljedelsko šibkejše pokrajine, kakor n. pr. Kras, še dobro na nogah in tem je potrebno. da ljudska vlada posveča prav posebno pažnjo. Najvažnejše pa je dejstvo, da ljudstvo spoznava in priznava, da se gospodarski položaj, čeprav polagoma, vendar stalno boljša. Iz tega izvira zavest, da je obstanek zagotovljen in da lahko brez skrbi in v miru živijo in čakajo na boljše čase. Tam ni tiste zbegane nervoznosti, ki vlada pri nas. In ko pride človek iz Trsta v Ljubljano ali na Reko, se mu zdi, kakor da bi bil prišel iz viharja v mirno zavetje. Brezposelnosti, ki je v starem gospodarskem sistemu v dobah miru neizogibna, ni v Jugoslaviji, ker jo novo, organizirano gospodarstvo ne pozna. Kljub temu so mi prišli na uho glasovi o sporadičnih pojavih brezposelnosti, Ti pojavi pa niso normalni, ampak so le slučajni in kratkotrajni. med zaposlenostjo pri nekem končanem delu in pripravami (zgradbe, postavljanje strojev itd.) za novo delo. Zjnano je namreč, da jugoslovanske ladjedelnice pri polni zaposlenosti ne uspevajo zgraditi vseh ladij, ki so ju-goslovanki mornarici nujno potrebne. Prav tako je tudi z izdelovanjem papirja. Tovarna papirja v Vevčah je morala n. pr. skrajšati izdelovanje svojih navadnih vrst papirja na polovico, da more namesto tega proizvesti 8000 ton rotacijskega papirja na leto, dokler ne bo dokončana nova velika tovarna za rotacijski papir v Vidmu pri Krškem, ki bo pričenši s prihodnjim januarjem proizvajala 30.000 ton časopisnega papirja na leto. Ker porabi Jugoslavija okrog 23.000 ton na leto, bo ostalo za izvoz 7000 ton; za to bo prejela približno en milijon dolarjev, medtem ko mora plačevati zdaj za tuji rotacijski papir okoli 1,800.000 dolarjev na leto. Razen tega bo lahko izvažala tudi več navadnega papirja, ker bo tovarna papirja v Vevčah, ki ne bo več izdelovala rotacijskega papirja podvojila svojo proizvodnjo navadnega papirja. Ta primer iz industrije papirja je važen, ker nam po- nove Jugoslavije, ki stremi za tem, da po možnosti proizvede sama vse. kar je mogoče proizvajati iz domačih surovin in da izvaža rajši izdelke kot surovine, ker lahko tako izboljša svojo plačilno bilanco in poveča možnost za zaposlenost domačega prebivalstva v industriji. Drugi tak primer je skoraj dokončana ogromna tovarna za aluminij v Kidričevem. Ko bo ta tovarna začela obratovati, se bo zmanjšal izvoz jugoslovanske surovine boksita in hkrati zmanjšal uvoz dosedanjih izdelkov iz aluminija. —od— Veliko trancosko prevozno letalo vrste «Hurel-Dubois 32», ki kot letala «Dakota» služi v vojni in miru za splošni osebni in tovorni promet. Tovrstna letala imajo po dva dvoosna motorja izdelave Pratt and Whitney R-1830 po 1.200 HP in lahko prevažajo 40 oseb ali do 6.425 kg tovora. IZ ZASEBNEGA ŽIVLJENJA KREMELJSKEGA POGLAVARJA SOVJETSKE BIROKRATSKE KASTE STALIN IN TRAGIČNA SMRT NADE2DE ALILVJEE NE V Moskvi so se leta 1946 pojavile v knjigarnah knjige s spomini o Stalinovem življenju. Te spomine sta pisala oče in hči Sergej in Ana Ali-lujevna. Oba sta bila Stalinova sorodnika. Stalinova druga žena Nadežda je bila hči starega železničarskega strojnika Sergeja Alilujeva. V maju 1947 je moskovska «Pravda» ostro napadla te spomine. Stalinov časopis je navedel, da je to pisanje «ne-dovoljena svoboda*, da se v teh spominih izmišljajo stvari, ki se niso nikoli zgodile in da Stalin ni bil nikoli v prijateljstvu s piscema. Spomini so kmalu izginili iz knjigarn. Zakaj je Stalin to storil? Kaj ga je privedlo do tega, da je dal odstraniti knjigo, 1 -"t ^ 4» • A »m !spp!lpil|(| i RfjJI 4» žJIP 4» <» , ' P°državljati, če že i) stra aj veletrgovino, \ - n'so razumele, iv ta>„S danes ne mo- hSr™eU’ da kliuč Utovini ,neSa gospodarstva Hj{g°vinj 'n predvsem v ve-(» 1'0rt.?:arvadi tega prav . čeprav vse dru-ramo, če pa ta 'ij,',ah j, 'rg°vino, pustimo Dr,a.P'ta*'Stov. Jugosla-V^Va ?. in do zdaj edi- V till J kl ie, izognivši se tCneman^ ruskega ^gumno izvršila to, I k preh°d v sociali- 0 P°trebno, to V bi tenie trgovine. S žat>aH '*e tudi naivaz-S to 110 ' evropske dr- V6 trp °fde' bi se da-'V0 Ves cvet pred \ tlb , arnostjo vodiko-LUk V'>v*č bi vse člo-J tln^^čairs1-U, kratslu slogi ^aV' bom' blagi"N gr.d1-K . zapaH druzbeni red. N , iudsif'un°'evroPski vo-C ljurt1*1 množic — ko S? -hStvo dalo oblast % ^eli rt So znali ali pa V sv0j0 guma, da bi i7-\ 50 z0rt Zg°dovin.sko na-rV^staš, Prišli na po-ob'”b' L ^ no * V- s svojo Pos°eblk0 ogrožajo mo pa tiste ti \r nvjtc ai manjšem me 0jPo v tem pogle »ni Zemlie našeg; >nA abjanskih ve i^i "‘“Van trUstov. ljudstvo mora kakor živi vjt ra na novo grad: ’ti Ploj. elano domači k K. Dk* » ^ VrVii« a.__ l! Vrbu tega še \f?io zas2;ražniki' ki bi - UznJiti. Skrbeti X X baairernrtJlti- S1 \ 1* Predvse m za \ ^ hal lJreCtVS ' iSbs Prehrlj "UJno P°' 'bbo Uudstva \SnXil gu2 ed tega so ' Jbi r,^ ?e brane v ^ttednji . Ij*em kot *teih * n tišji sloji • Postali Pa v r;v Skmt: ' > - Z obiska v Dijaškem domu v Ulici Buonarroti 31. I Z razstave slovenske knjige, ki jo je prosvetni krožek Opčine priredil preteklo nedeljo v svojih prostorih. stane in pesem tudi. Vesna je zagledala maturitetne naloge za matematik o. Vesna ve, da je to slaba točka njenega Sama. In rekli smo že, da je Vesna že postala Eva in zaradi tega Vesna ukrade očetu naloge... «Ampak obljubi, da ne boš nikomur povedal Obljubiš?» «Obljubim. Pa kaj je noter?« «Zdaj še ne smeš pogledati. Sele ko bom odšla.« In zmenila sta se s Samom, da prideta na Ljubljanico in je odšla. Sandi pa še ni odpustil Samu poznanstva s tem angelom in mu je iztrgal pismo iz rok, še preden ga je prebral. ((Hura! Krištoff, jih že imamo...!« Toda Samo je obljubil... in sploh, kaj se to pravi takole vzeti iz rok! ln Samo upravičeno navali na Sandija, Sandi pa nič ne vidi in nič ne ve. V blaznem zmagoslavju maha z nalogami. ((...Hura, Cosinus je zame-hurjen! Domovina rešena!« In tako se je zgodilo, da je po nesreči Samo dobil tako po nosu, da se mu je poznalo in so ga morali pošteno povezati. Najhuje pa je bilo to, da tak ni mogel na sestanek. Sandi Pa je kot dober tovariš takoj pripravljen obvestiti Vesno, da je Samo bolan in da ne more na Ljubljanico. Lepo se napravi in odide In skoči v čoln, kjer Vesna že čaka: «Jaz sem Sandi«. «Me prav nič ne zanima«. «Kaj nt Samo nič pravil o meni?« sNe«. «Veste, danes ga ne bo«. ln Sandi je objasnil, da so se s tepli in da so vsi videli naloge in da ima Vesno rad. Vesna pa nima razumevanja za Sandijevo ljubezen in hoče nazaj. Sandi pa se udari po glavi: sam je še predlagal, naj žrebajo Vesno... Vesna obstane in začne se ji svetlikati: «A tako! Zdaj mi je pa jasno: pismo, poznanstvo, ljubezen, vse je bilo domenjeno, zato ker je moj očka vaš profesor. Naloge so bile važne za vas. Maturitetne naloge!« Sandi jeclja. «Ze naloge, ampak poslušajte me do konca...«. «Nič nočem slišati! Veslajte nazaj!« »Ampak, Vesna...«. «Veslajte nazaj!« «Jaz vas imam račht. Klofuta. «Jaz vas pa sovražim!« Toda to je rekla Vesna že iz vode, ko je plavala na breg Se enkrat se je obrnila. ((Sama tudi sovražim!« * * * Ce je ljubezen močna, je udarec tem hujši. In čim več udarcev človek prejme, tem bolj se jih navadi in postane trd. Toda Vesna je bila nežna in mehka in bila je mlada in zato je napisala poslovilno pismo. Dve pismi: eno Samu in eno očetu. «Samo! Ko boš to čital, bom že na letališču. Mislim, da se padalo ne bo odprlo... Očetu sem priznala, da sem ukradla naloge in da naj jih zaradi tega spremeni. Nekoč, a tega je že celo večnost, vsa Tvoja Vesna« Samo je vzel suknjič in ga oblekel. Ko je šel proti vratom, se je zaustavil pri Sandiju. »Ce se Vesni kaj zgodi, te bom tako premlatil, da ne boš vedel, kje si doma!« Potem je odhitel, kakor bi šlo za lastno življenje. Teto je r.ašel že na letali- šču. «Strbajs, kje je Vesna?« ((Tamle, v letalu, starta«. Samo je gledal, kako se letalo vzdiguje, teta pa je obupovala: ((Saj ne bomo tukaj mirno gledali, kako gre uboga punčka v smrt. Storite že nekaj, no!« Strbajs je odletel k radio-oddajniku, toda ta je bil silno daleč. Letalo pa že visoko. »Saj ne bom preživela, če se ji kaj zgodi«, joče teta. Samo pa le gleda. Letalo naredi krog, potem pa se pojavi bela snežinka, pa še ena in še več. «Skačejo!« Potem pa vrsta skokov zastane. Samo strmi v zrak. Od letala se loči črna točka in začne padati. »Vesna!« Teta zavpije. Toda. . padalo se odpre in Vesno nosi veter, kakor da sploh ne misli pasti na zemljo. Samo plane na kolo in hiti za padalom, tja nekam proti severu proti Savi. Zn res ni Vesna padla na zemljo, ampak na drevo. Pravzaprav. obvisela je na drevesu. In Samo je bil brž gori pri njej. »Ne odpnem te prej, dokler mi ne dovoliš, da ti vse objasnim!« «Veš, Vesna, v Tivoli sem res prišel zaradi nalog, kakor hitro sem te zagledal, sem pozabil nanje, in ti veš, da mi potem niso bile niti na kraj pameti. Vesna, najbolj sram me je bilo takrat, ko si mi prinesla tisto pismo z nalogami.... Zdaj mi pa povej, če me imaš še kaj rada!« Vesna je zabingljala z nogami. »Se, samo pomagaj mi!« In Samo jo je potegnil k sebi, čvrsto stisnil in odpel. I.n Vesna ga je objela okoli vratu in zajokala od razburjenja. * * * Oče Cosinus se je oddahnil, teta je bila vsa srečna, in Sandiju je tudi padel kamen z njegove kosmate duše. In pomislite, ko so sedeli študentje pri maturi in je profesor Cosinus napisal naloge na tablo, so videli, da jih ni spremenil. Sicer jim to nič ni pomagalo, ker so bili trdno prepričani, da jih bo in se ravno teh niso učili, a znak je le, da se je za temi očali nekaj zganilo. Nekaj, kar se s številkami ne da definirati. Toda zdaj nimajo časa, da bi razmišljali o tem, kajti naloge so težke in štiri ure kratke. In so se znojili. In so maturo naredili (ka- ko je ne bi, saj jo večina naredi!). Zunaj je tako svež zrak. če prideš iz šole. Se lepši pa je, če prideš od mature. In še lepši, če te zunaj čaka pomlad in pa mlada deklica... Tudi mama Kocjanka je bila zadovoljna s svojimi študenti, Pograbila je Vesno pod roko in rekla. »Ala, zdaj pa na kosilo!« »Smem, očka?« je vprašala hčerka Cosinusa. Profesor pogleda teto in se nasmehne. »Le pojdi!« In gre mati Kocjanka s svojimt mladimi. Profesor pa gleda za njimi in zdi se mu, da bi nekaj rad, pa sam ne ve kaj. Vprašujoče pogleda teto. Njej pa je to ženski instinkt že povedal: »Le reci, le...«. In Cosinus res reče: »Gospa Kocjanova, greva lahko z vami?« Sandi je od veselja kar poskočil: sam Cosinus gre z njimi na kosilo. Sprejmejo ga v svojo sredo in gredo. Cosinusu se zdi, da še nikoli ni šel tako lahko po stopnicah, kakor tokrat. In ko so prišli na Grad, sta jih vsa vesela sprejela klepetava soseda in pa slikar, ki se je prej vedno strašno jezil za vsako malenkost. KONEC. ki je bila tiskana 14 let po smrti njegove žene Nadežde? Stalin je bil često gost Sergeja Alilujeva. V Tiflisu, v Bakuju in pozneje v Petrogradu so se pri Alilujevu zbirali revolucionarni ilegalci na konference ali skrivali pred policijo. In tako je tudi Stalin spoznal to družino in nekaj časa celo stanoval pri njih. Vsa družina Alilujevih je delala za revolucijo. Pri njih so zbirali pomoč za tiste, ki so jih carske oblasti pošiljale v Sibirijo ali v zapore. Tik pred revolucijo je Stalin stanoval pri njih. Leta 1918 pa se je oženil z mlajšo hčerko Nadeždo. General NKVD, Aleksander Orlov ki je objavil spomine o najbolj tajnih dogodkih v Kremlju in okoli njega, piše, da ni bila nikaka tajnost, da se Stalin ni razumel s svojo ženo. Orlov pravi o njej; «A-lilujevna je bila inteligentna ženska, in ni hotela biti brez dela. Leta 1929, ko je komunistična mladina skupno z najboljšimi elementi v partiji šla v tovarne, da bi pomagala pri hitrejšem dvigu industrije v državi, je Alilu-jevna izrazila željo, da bi se vpisala v neko tehnično šolo, kjer bi se naučila obrti. Stalin je najprej to odklonil, končno pa je popustil. Ona si je izbrala tekstilno stroko in se začela učiti, kako se dela viskoza. Nadežda je bila srečna, da je ušla Kremlju in da se je mogla kretati med ljudstvom.« Toda vsak dotik z življenjem je prinesel Nadeždi nova spoznanja. In ta spoznanja so bila porazna. Orlov piše: «Alilujevna je obstala, ko je videla, v kakšnih razmerah je živela sovjetska žena. Videla je namreč, da so ženam in otrokom delavcev pred kratkim odvzeli zagotovljen obrok hrane... Povedali so ji, da je na tisoče sovjetskih deklet, prisiljeno prodajati se, da bi obvarovale pred lakoto sebe in svoje starše... Alilu-jevna je slišala o lakoti, slišala je o tropih zapuščenih otrok, ki tavajo po cestah in prosjačijo kruha...« Poveljnik Stalinove telesne straže Pauker je nekoč pripovedoval Orlovu o prizorih, ki so se dogajali med Stalinom in ženo vprav zaradi takih primerov. Nekoč je Ali-lujevna z ogorčenjem pripovedovala Paukerju in Stalinu ’o primerih ljudožerstva v U-krajini. Dva brata, ki sta bila lačna in že brez uma, sta poskušala prodati meso ubitega človeka... D'jaki. ki so to videli in povedali Alilujevni, so bili aretirani. Stalin pa je nahrulil syojo ženo s kopico najbolj surovih izrazov in ji prepovedal še nadalje hoditi v šolo. Pauker je navedel še naslednjo podrobnost, ki jo navaja tudi Orlov; «...Bila je odločna žena. Ce bi samo videli, kako je nekoč skočila in začela kričati na njega (Stalina) in se mu postavila tik pred obraz ter kričala; ,Ti si mučilec, da, to si ti, ti mučiš lastnega sina, mučiš svojo ženo, mučiš vse rusko ljudstvo!’« Prišla je matura in z njo matematična naloga pri Cosinusu. Potili so se, toda nazadnje so srečno prestali tudi to težavo. Leta 1932, in sicer v začetku novembra, je Vorošilov, pripravil sprejem. Ob tej priložnosti je dala Stalinova žena nekaj pripomb, iz katerih je bila razvidna njena povezanost z ljudstvom, ki je živelo v pomanjkanju. Ko sta se s Stalinom vrnila v stanovanje sta se sprla. Takoj nato se je slišal strel. Nadežda Alilujevna je v 31 letu svoje starosti umrla. Tako piše dober poznavalec sedanjih razmer v Moskvi, ameriški publicist Louis Fischer, ki je živel dolgo let v Moskvi. Orlov pa piše o istem dogodku takole: «Neki častnik, ki je bil poveljnik straže pred Stalinovim stanovanjem te usodne noči, mi je pripovedoval sledeče; «Cim sta se Stalin in njegova žena vrnila s koncerta se je slišal iz spalnice strel. Ko smo pritekli v sobo, je ona ležala na tleh v: svileni večerni obleki. Na P°“ du pa je bil samokres. Lahko smo povsem gotovi, da je umrla zaradi strela iz samokresa. Kdo ga je izstrelil?« «Mnogo pozneje — piše Orlov — je Stalin razširil svojo verzijo o Nadeždini smrti, po kateri naj bi bila njegova žena zbolela ter nato ozdravela in kljub opominom zdravnika prenaglo začela hoditi iz stanovanja, tako da se je bolezen povrnila in da je zaradi tega umrla.« Takrat ni tega nihče jemal resno. «V krogih NKVD sta krožili dve verziji. Po prvi, ki so jo sprejeli za uradno, je Alilujevna napravila samomor; po drugi, katero so širili s pritajenim glasom, je na Nadeždo streljal Stalin sam«. Dve okoliščini v tej zvezi pa dokazujeta, da Stalin ni imel čiste vesti. Kdor je Stalina poznal iz poznejših dogodkov, opazi takoj, da je šlo za prozorno licemerstvo. Prva okoliščina je pogreb, ki ga je Stalin pripravil svoji ženi. Opisujejo ga kot pogreb, ki se je po svojem razkošju kosal s pogrebom ruskih caric. V veličastni pogrebni povorki so šli vsi visoki funkcionarji vlade, partije in družbenih organizacij. Vse to je bilo čudno, ker se do tedaj kaj takega ni dogajalo v sovjetski praksi. Celo sam Stalin, ki se je tako zelo bal atentatov, je del poti sam šel za krsto in prisostvoval pogrebu. Druga okoliščina pa je bil pokop na pokopališču. Po revoluciji so uvedli sežiganje, Lenin je bil izjema. Nadeždo Alilujevno pa niso sežgali, ampak pokopali. Zakaj? Iz verskih razlogov prav gotovo ne, ker v njeni družini ni bil nihče veren. Krogla, ki bi se bila pojavila v pepelu, bi bila preveč nerodna zadeva tudi za takega mojstra kot je nedvomno bil Stalin. Orlov je bil dolgo let prijatelj enega Nadeždinih bratov. Pavla, ki je bil komisar tankovskih enot Rdeče armade. Leta 1937 pa ga je nenadoma srečal v Parizu, in sicer kot navadnega uradnika v sovjetskem paviljonu na mednarodni razstavi. Orlov piše; {(Rezident NKVD v Franciji me je tistega dne povabil na večerjo. Pavlu sem dal naslov restavracije in ga povabil, naj bi se nama pridružil. Ko sem prispel v restavracijo, me je Pavel že čakal. Iznenadilo me je, da ga rezident ni poznal in zato sem ju seznanil. Ob koncu večerje, ko se je Pavel za trenutek odstranil, mi je rezident šepnil: #Ce bi bil vedel, da ga boste privedli, bi vas bil opozoril. Imamo nalogo, da g« držimo stalno pod nadzorstvom.« To me je presenetilo.« Po večerji se je Orlov sprehodil s Pavlom Alilujevim vzdolž Seine. «Vprašal sem ga, kako se je zgodilo, da so ga poslali na razstavo kot uslužbenca. «Zelo enostavno. 2elijo, da sem čim dlje od Moskve«, mi je rekel z grenkobo. Nato me je pozorno pogledal v oči in vprašal: «Ali niste ničesar čuli o meni? Zadnja leta so se zgodile mnoge spremembe. Verjetno veste, kako je umrla moja sestra.« Pokimal sem, on pa je nadaljeval; «Da, od tedaj, ko se je to zgodilo, me on (Stalin) ne sprejme več.« VIETMIHSKI GENERAL DJAP Ko govorimo o Indokini in o tamkajšnji vojni, ki se vleče že sedem let. navadno omenjamo Hočiminha, to je voditelja, ki stoji na čelu borbe proti kolonialistični politiki Francije, na čelu borbe za svobodo in neodvisnost Vietnama. S svojo močno osebnostjo je Hočiminh brez dvoma dal pečat temu zgodovinskemu razvoju in verjetno je tudi on tisti, ki daje pečat strateški, to se pravi vojaški strani te velike borbe. Toda na vojaškem področju prihaja čedalje bolj v ospredje mlajši človek, in sicer general Djap. Ta mož se pravzaprav imenuje Vo Ngujem Djap. Star je 45 let. Francozi so ga imenovali «vulkan pod pepelom« in ta vzdevek je dobil zato ker napada Francoze na točkah, na katerih se oni čutijo najbolj varne in v času, ko sploh ne pričakujejo napada. V vrstah francoske kolonialne vojske krožijo fantastične pravljice o Djapu. Postal je dobesedno ulegendarna« oseb- nost. In vendar Djap ni nikaka legenda, ampak preprost, hkrati pa zelo sposoben človek, ki je tako rekoč rojen vojskovodja. Francoski generali, ki so se šolali v najvišjih vojaških akademijah in imajo v mezincu vse teorije o vojni, mu niso dorasli. Djap se je rodil v vasi Ank-sa v Severnem Anamu in je že v mladih letih preživljal hude razmere kolonialnega izkoriščanja, v katerih se je nahajala njegova domovina. Djap je kmečki sin in kot tak je v mladih letih občutil težave suženjskega življenja. Toda ambiciozni starši so ga kljub velikim žrtvam poslali v šole Bil je v zavodu v mestu Hue. Srečanje z mestom, s proletariatom in še predvsem z otroki proletariata, opazovanje prvih sindikalnih borb, prvih protifrancoskih političnih akcij, vse to je delovalo na mladega Djapa, ki se je kmalu lotil pblitičnega dela. Kot študent je že vodil stavke proti francoskim »go- spodarjem« in v tej dobi je osnoval tudi list, ki ga je imenoval «Tieng Dan«, to se pravi ljudski glas. Bil je to sicer ilegalen list, razmnoževan na roko, toda vse kaže, da je bil učinek tega lista zelo neprijeten za oblasti; saj so Djapa zaradi tega obsodili na tri leta zapora. Ko je prišel iz zapora mu je bilo 23 let. Odšel je tedaj v Hanoi, kjer se je vpisal na pravno fakulteto. Med tedanjimi njegovimi profesorji je bil tudi Dang Tai Mai, ki je danes član Ho-čiminhove ljudske vlade. Med. tem ko je Djap v Hanoiu redno dokončeval svoje učenje, se je udejstvoval v delavskem gibanju in postal član delavske stranke. Ukvarjal se je s propagandnim delom, hkrati pa intenzivno sodeloval v uradnem glasilu partije »Narodu«. Ko je bila leta 1939 partija prepovedana, so izdali nalog, da se zaprejo najbolj delavni člani pokreta, med njimi tudi Djap, Uspelo mu je izogniti se aretaciji, aretirana pa je bila njegova žena, ki so jo kmalu po aretaciji v zaporu umorili. Ob isti priliki so v zaporu pobili tudi mnoge druge voditelje delavskega gibanja. Djap se je umaknil čez mejo na Kitajsko, kjer je živel do leta 1944, ko se je moral po naročilu partije vrniti v Vietnam, da bi vodil partizansko borbo proti japonskemu okupatorju. Ko pa je bila Indokina osvobojena, je bila tu vzpostavljena prva ljudska vlada, ki je izšla iz volitev, na katerih je Hočiminhovo osvobodilno gibanje dobilo 90 odst. vseh glasov, V tej vladi je bilo Djapu poverjeno ministrstvo notranjih zadev. Na tem položaju je Djap sodeloval v razgovorih s francosko vlado. Znano je namreč, da je šel tedaj Hočiminh v Pariz in da je poizkušal najti s Francozi kompromis. Toda francoski vladajoči krogi niso imeli najmanjšega namena sprijazniti se z zahtevami Hočiminhove vlade, niso namreč hoteli prenehati z izkoriščanjem Indo-kine, in po dolgem zapravljanju časa so končno prešli v ofenzivo. V tem času, to se pravi pred sedmimi leti, je Vo Ngu. jen Djap postal — Djap. Poverili so mu nalogo, da iz prejšnjih partizanskih borcev organizira redno vojsko, ki bi bila sposobna upirati se francoskemu ekspedicijskemu korpusu. To ni bila lahka naloga, toda Djap je bil odločen, dovolj inteligenten, in tako je povsem uspel. V razmeroma kratkem času je Dj'ap organiziral popoln vojaški stroj. S to vojsko. «ki je nastala iz nič«, je v prvem času uspešno odbijal francoske napade, pozneje pa z nekaterimi u-spešnimi akcijami osvobodil razsežne predele svoje domovine. Posebno učinkovite so bile njegove akcije v zadnjih treh letih. Djapova vojska je dosegla vrsto sijajnih zmag, in te zmage so povzročile zaskrbljenost v Parizu in tudi v Wa-shingtonu. Kar najbolj zaskrbljuje Pariz so izredno nagle in nenadne akcije Dja-povih enot, to je tisto popolnoma tajno premikanje .veli- kih enot in napadi na krajih, kjer jih ne pričakujejo. V prejšnjih letih so poudarjali, da so Djapovi uspehi posledica dobrega poznavanja kraja, potem klime in vztrajnosti njegovih ljudi v hudem primitivnem življenju po gozdovih, v močvirjih itd. Te uspehe so hoteli tolmačiti z gverilsko metodo bojevanja, zasedami in podobnim. Toda s časom so morali ugotoviti, da ni vse v tem. da ne gre samo za partizansko bojevanje in da ima Djap redno vojsko, ki se bori v enakih pogojih, kot francoska vojska. Ko je Djapova vojska osvobodila posebno važne položaje v Tonkinu, ko je neposredno napadla francosko armado v Laosu, v Taji in na nekaterih drugih večjih bojiščih, so končno spoznali, da gre za normalno vojsko. Posebno uspešna je bila Djapova ofenziva v Laosu lanskega leta. V začetku letošnjega leta pa je vzbudila ' veliko pozornost nova ofenziva na področju okoli meje med Laosom in Siamom. In se je izkazalo, da Djap razpolaga z odličnim vojaškim aparatom. V decembru lanskega leta je Djapova vojska osvobodila Thakek, O bitki za to mesto so strokovnjaki rekli, da je bila popolna, medtem ko je bil rezultat te borbe največji vojaški uspeh zadnjih let. V samih štirih dneh so Djapove enote popolnoma izolirale to področje in presekale vse glavne arterije, ki so vezale Francoze z ostalo Indokino. Francozi so ostali zaprepaščeni in ne brez vzroka. Djap zelo dobro pozna premoč sovražnikovih sil in on se zaveda n. pr., da je položaj Francozov v Indokini boljši zaradi premoči v zraku ter da imajo Francozi mnogo močnejše in številnejše topništvo, in da imajo tudi mnogo boljše in modernejše orožje. Toda kljub temu se on ne boji raznih »načrtov«, ki so jih tako dolgo proučevali v Parizu in ki so dobili svoj «imprimatur» celo v Washing. tonu. To premoč sovražnika skuša Djap paralizirati z dvema svojima elementoma, in sicer z brzino in s tem, da sovražnika iznenadi. Da bi oslabil učinek premoči francoskega letalstva skuša Djap izvesti več svojih napadalnih akcij v dneh, ko so zračne razmere neprimerne za letalstvo. Zračne razmere cesto preprečujejo Francozom izko- riščanje njihovih močnih tankovskih enot in težkega topništva. Djapova oborožitev je pretežno lahka in to mu omogoča nagle premil e. Toda to še ne pomeni, da Djapova vojska nima težkega topništva in letalstva. Tudi lanskoletna bitka za Tai se smatra za umotvor. Tu je prišla do veljave glavna značilnost Djapove vojske: brzina m iznenadenje. Djapove sile so iznenada napadle trdnjavo Na San, za katero so menili, da je izredno važna v francoskem o-brambnem pasu. Razmere za Francoze so bile zelo nevarne, zato so umaknili svoje čete z drugih obrambnih položajev na tem področju, jih privedli v Na San v prepričanju da bodo tako odbili ofenzivo in prisilili Djapa, da vrže vse svoje sile proti francoskemu topništvu pred Na Sanom. Djap pa je s svoj« strani še nadalje streljal im^ Na San, zavedel Francoze ter hkrati izvedel drugo ofenzivo na področjih, s katerih so a« Francozi umaknili zato, da M bolje branili Na San. Tako je njegovi vojski uspelo osvoboditi Tai. (Nadaljevanje sleJR TBiT, torek 27. aprila 1954 VREME Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z manjšimi padavinami. Možne so tudi krajevne razjasnitve. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 12.6 stopinje; najnižja 10.7, stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RA »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 18.24: Grieg: Poroka v Troldhaugenu. — Trst I.: 20.20: PreI\ _ ključka z natečaja: «Novi glasovi v lahki g Slovenija: 12.30: Jan Sibelius: Štirje prizori iz s dovine. 15.30: Koncertni valčki. iii HftniiJHH: »•««•••»■ i'. •••=•"1 *- j. v’ ■ .. PREDZADNJE KOLO JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Kljub Dinamovi zmagi nad Crveno zvezdo končna odločitev šele prihodnjo nedeljo Tudi Partizan še vedno upa - Hajduk je končal na četrtem mestu 18,20 m. tSEMI REZULTATI: Vojvodina-BSK 2:2 (1:1) Spartak-Hajduk 2:0 (0:0) Rabotnički-Proieter 0:2 (0:1) Radnički-Vardar 2:0 (1:0) Partizan-Odred 2:0 (1:0) Dinamo-Crv. zvezda 1:0 (0:0) Sarajevo-Lokomotiva 2:2 (2:2) Od nedeljske tekme v Zagrebu med Dinamom in Crveno zvezdo je bilo skoraj odvisno, kdo bo letošnji državni prvak. Zmagovalca v tej tekmi je čakalo prvo mesto v lestvici, kar je pred zadnja tekmo v prvenstvenem tekmovanju mnogo. Ni bilo lahko reči vnaprej, kdo bo zmagal, in tudi tekma sama ni dala zmagovalca vse do zadnje minute. Tedaj je mladi srednji napadalec Dinama Osojnak dosegel gol, ki je pomenil zmago> prvo mesto na lestvici in precej verjetno tudi prvo mesto na koncu prvenstva. Kajti Dinamo mora igrati le še z Lokomotivo v Zagrebu, ker je vsekakor laže kot pa za Partizana in Crveno zvezdo tekma med njima samima. Dinamu je dovolj tudi ena sama točka, da ga Partizan ne prehiti, ker bi mu v tem primeru pripadlo prvo mesto zaradi boljše razlike v golih. Nedeljska tekma v Zagrebu sicer ni bila nič lepa, ker so bili verjetno igralci zaradi važnosti tekme na obeh straneh dokaj nervozni. Sicer pa je bila Crvena zvezda v rahli premoči. Tekmo je gledalo 40.000 gledalcev. Tudi tretji pretendent za prvo mesto, Partizan, ni pokazal prave igre v tekmi z Odredom. Mnogo volje ni bilo na nobeni strani. Vsekakor pa je Partizan dokazal, da ceni Toplakovo igro, saj mu je nastavil kar dva «varuha», ki ga nista izpustila izpred oči. Prvi gol je padel iz dvanajst-metrovke. Partizan je sedaj na drugem mestu in bi še lahko postal prvak, če prihodnjo nedeljo premaga Crveno zvezdo in če Dinamo izgubi z Lokomotivo; pogojev je torej dovolj. Toda če bo v nedeljo izgubil, tedaj se bo moral zadovoljiti s tretjim mestom. medtem ko bi mu drugo mesto odvzela Zvezda. Hajduk se ne more več premakniti s četrtega mesta in hiti mu tega mesta nihče več ne more odvzeti. V nedeljo je bil v Subotici in je igral zelo zmedeno in raztrgano, medtem ko je Spartak pokazal dovolj lepo in dobro igro. Ostale tekme niso imele posebnega pomena. Neodločen rezultat v Novem Sadu med Vojvodino in BSK je gotovo uspeh za Beograjčane, kakor je gotovo tudi Lokomotiva za dovoljna s točko, ki jo je prinesla iz Sarajeva. Rabotnički je igral s Proleterjem zelo mlačno, kakor da mu ni več mari ne igra ne rezultat. Saj je res svojo kariero v I. ligi zaključil že prej, toda igrati je le treba do kraja. Tudi tekma med Radničkim in Var- darjem v Beogradu je bila mlačna, ker tudi tukaj točke niso bile več posebno važne. Pred poslednjo tekmo v letošnjem nogometnem prvenstvu je torej lestvica taka: LESTVICA: 25 18 4 3 66:22 40 5 3 75:30 39 4 4 51:20 38 3 6 54:32 35 5 7 58:36 31 3 11 44:48 25 25 10 4 11 34:43 24 25 7 7 11 36:39 21 Dinamo Partizan 25 17 Cr. zvezda 25 17 Hajduk 25 16 Vojvodina 25 13 Spartak 25 11 Sarajevo BSK Lokomotiva 25 7 5 13 48:43 19 Radnički 25 8 3 14 36:47 19 Vardar 25 5 10 10 28:35 18 Proleter 25 5 8 12 31:60 18 Rabotnički 25 4 3 18 18 81 11 Odred 25 3 4 18 35:69 10 Tudi Toplak (Odred) med kandidati za reprezentanco V Zagrebu je zasedala komisija za sestavo državne reprezentance. Tajnemu sestanku so prisostvovali Pešič, Tir-nanič, Lemešič in Wolfl. Po sestanku so člani komisije dali novinarjem podatke o reprezentanci. Sklenili so, da bosta jugoslovansko reprezentanco, ki se bo pomerila z re- prezentancama Belgije in Anglije, trenirala Čirič in Higl. Izbranih je 33 nogometašev, in sicer vratarji: Beara, Stojanovič, Kralj, Krivokuča; branilci: Stankovič, Crnkovič, Belin, Zekovič, Stipič; krilci: Horvat, Spajič. Milovanov, Klajič, Čajkovski, Boškov, Mantula, Luštica, Ljubenovič, Pajevič; napadalci: Rajkov, Zebec, Dvornič, Bobek, Milu-tiiiovič, Mitič, Veselinovič, Vukas, Toplak, Papec, Conč, Petakovič, Kaloperovič, Lipu-šinovič. Komisija je sklenila priglasiti še tele igralce: Tasič, Ma-tcšič, Osojnak, Ognjanov, Da-cevski, Lovrič in Davidovič. Reprezentanti se bodo 4. maja zbrali v Zagrebu, kjer bodo začeli trenirati. Reprezentanca za tekmo z Belgijo bo določena 8. maja. Nato pojde 16 igralcev v Beograd na trening za tekmo z Anglijo. Po tekmi z angleško reprezentanco bodo počivali do 20. maja. Zatem bodo skupno taborili v Ljubljani ali Mariboru. Hkrati bo določen tudi trener, ki bo reprezentanco pripravljal na svetovno prvenstvo in bo hkrati član komisije za sestavo in pripravo reprezentance. PAT OBRIEN svetovni rekorder je vrgel kroglo 18,20, kar je za 16 cm boljše od dosedanjega svetovnega rekorda. Vendar pa so nekatere ovire, zaradi katerih ta met najbrž ne bo priznan kot nov svetovni rekord. ŠE PET KOL V ITALIJANSKEM PRVENSTVU Inler prehitel luuenliis Trieslmo čaka še težka pot, če se hoče ohraniti v prvi liq: REZULTATI: Legnano - Genoa 1-1 Milan*- Fiorentina 2-1 Napoli - BologDa 2-1 Palermo - Novara 1-1 Roma • Juventus 1-1 Sampdoria - Triestina 2-1 Spal - Lazio 0-1 Torino - Atalanta 1*3 Udinese • Inter 0-2 Prvi trije v italijanski lestvici se neprestano love in menjavajo med seboj mesta. Trenutno je na čelu zopet Inter pred Juventus, ki ima sicer prav toliko točk, in pred Fiorentino, ki je zaostala za dve točki. Inter je moral zmagati v Vidmu, da je dosegel svoje sedanje mesto. Furlani niso igrali podrejene vloge, toda po dežju se je končno le izkazalo, kdo ima več igralske spretnosti in po prvem polčasu brez gola sta v drugem polčasu padla dva gola: oba so dosegli Milančani. Kakor je bilo gostom gotovo mnogo do zmage, ker jim gre za prvo mesto, tako je bila tekma važna tudi za Udinese, ki se nahaja v coni za izpad iz prve lige. Juventus je igrala z Romo v Rimu in po igri bi najbrž pletnega moštva. Fiorentini je nerodno zagodel Milan, ki mu končno ne more biti več tako važno, ali zmaga ali ne. Tudi v nedeljo njegova zmaga ni bila prav zaslužena, toda prišla je pač zadnjo minuto v igri. Zmago-nosni gol je dal tisti Nordahl, ki že toliko let drži Milanovo moštvo pokunci. V nedeljo je bjl sicer poškodovan in ni mogel mnogo igrati. Toda čim se je zopet razživel, je postala tudi igra bolj živahna in konč-no je le odločil tekmo v korist svojega kluba. Napoli je z Bologno odigral odlično tekmo in je dobro usi-dtan v zgornji polovici lestvi ce še kar dobro mesto na sredi ima še vedno tudi Torino kljub nedeljskemu porazu na domačem igrišču po Atalanti, ki je v nekaj tednih prišla z 18. (zadnjega) na 10. mesto. Na dobrem mestu je tudi Sampdoria, ki je imela v nedeljo v gosteh Tržačane. Dobro, da je bil v nedeljo Nu-ciari na mestu, ker bi bil poraz sicer spričo dobro razpoloženih nasprotnikov hujši. Tudi Ganzer in Secchi sta bila dobra. Skoda, ko je neva- niti ne zaslužila točke, ki jo ■ ren Secchijev strel zadel v je prinesla domov. Toda tudi prečko. Prihodnjo nedeljo bo Roma ni pokazala posebnega, Triestina igrala doma z Ata-že zato, ker pač ni imela kom-Jlanto, kar bo gotovo nudilo [X 1 1 X X 1 2 2 2 1 1 1 I zanimivo tekmo. Novari bi poraz na tujem terenu skoraj ne mogel več škoditi niti glede plasmaja r.iti moralno. Vendar pa se iz Palerma ni hotela vrniti praznih rok, čeprav je Palermo moštvo, ki mu grozi izpad iz prve lige in mu je torej vsaka točka potrebna. Čudno moštvo je tudi Lazio: res da je Lazio že premagal tudi Fiorentino na njenem igrišču, toda zdelo bi se, da je bilo to bolj slučaj. Toda v nedeljo si je priboril zunanjo zmago tudi proti Spal v Ferrari. In končno sta v Legnanu nastopila še domači klub in Genoa. Genoi je za popolno varnost pač še bila potrebna kaka točka in eno točko so Genovežani res odvzeli skromnemu Legnanu, ki je sedaj spet na zadnjem mestu. LESTVICA : Inter 29 16 10 3 53 26 42 Juventus 29 16 10 3 47 28 42 Fiorentina 29 15 10 4 42 22 40 Milan 29 14 9 6 59 34 37 Roma 29 11 11 7 46 33 33 Napoli 29 11 11 7 43 32 33 Bologna 29 12 8 9 43 34 32 Torino 29 9 12 8 33 37 30 Sampdoria 29 9 10 10 32 36 28 Atalanta 29 9 8 12 45 44 26 Novgra 29 8 10 11 31 38 26 29 9 7 13 30 33 25 29 9 7 13 30 41 25 29 7 8 14 31 48 22 29 6 10 13 30 52 22 29 6 9 14 31 51 21 29 7 6 16 31 52 20 29 4 10 15 37 53 18 Nagrade zaslužnim osebam na delu Odbor Trgovske zbornice je na zadnji seji med razpravljanjem o raznih vprašanjih o ekonomskem položaju pokrajine proučeval tudi sezname udeležencev natečaja za nagrade pri delu in za ekonomski napredek. Sezname je sestavila posebna komisija, imenovana od odbora Zbornice na podlagi člena 5 razglasa o natečaju. Po ugotovitvi, da je bilo do določenega roka predloženih 55 prošenj, in sicer 21 za kategorijo A, 30 za- B, 2 za kategorijo C in 2 za kategorijo D, je odbor natančno proučil stanje vseh udeležencev natečaja. Ker razglas natečaja določa za kategorijo B samo tri nagrade, je bilo na seji odobreno povišanje nagrad na 8, tako da bodo lahko nagrajena vsa podjetja, katerih delovanje se je pričelo v preteklem stoletju. Z nagrado za delo bo nagrajenih 18 natečajnikov. Nagrajevanje bo prihodnjo nedeljo, 9. maja ob 10. uri zjutraj v sejni dvorani Trgovske zbornice ob prisotnosti najvišjih oblasti. Nagrajenci bodo sledeči: kategorija A: za delavce pri podjetjih pokrajine, ki so se izkazali v dolgi delovni dobi za marljive in zaslužne na delu: 1. Egone Missio - Tržič -45 let v službi pri CRDA v Tržiču; 2. Angelo Colussi - Ronke -56 let v službi pri kmečkem podjetju De Dottori; 3. Ettore Novotny - Gorica -42 let v službi pri podjetju C. Krainer v Gorici; 4. Giuseppe Marchi . Gorica - 42 let v službi pri S. p. A. Isontina Alimentari; 5. Maria Tommasi - Gorica - 34 let v službi pri genciji TEL VE v Gorici; 6. Adelma Simonetti - Gorica - 34 let v službi pri S. p. A. Industria Freddo v Gorici; 7. Francesco Polh - Gorica -33 let v službi pri podjetju Marie Pecile v Gorici. Kategorija B: za podjetja, ki imajo več kot 50 let neprekinjene dejavnosti, in sicer industrijska, trgovska ali rokodelska podjetja, če imajo več kakor 25 let dejavnosti: 1. podjetje Antonio Calli-garis - Ronke - ustanovljeno leta 1795; 2. podjetje Gianni Trobitz -Gorica - ustanovljeno leta 1804; SEJA POKRAJINSKEGA SVETA 2000 tržiških delavcev pred začasnim odpustom Pokrajinski stet je razpravljal o krizi in predložil resolucijo i/ Rim Lazio Genoa Spal Triestina Udinese Palermo Legnano ZMAGOVITI STOLPEC TOTOCALCIA: m K 59-letniJ.Umek še vedno najboljši JUST UMEK Ogromna množica je sledila nedeljski tekmi v hoji od Milj de Trsta. Nastopili so veterani, to je tekmovalci, ki štejejo vsaj 50 let. Med njimi je bil slavni Just Umek. Prire ditev je odlično organiziral športni krožek gostilne Novi bunker. Že na startu v Miljah se je nabralo tisoče ljudi. Kot zadnji so startali štirje: Just Umek, ki ima 59 let, Rovatti, Radivo in Pacor. Vsi ostali pa so dobili nekaj handicapa, s čimer je postala tekma zanimivejša, saj so lahko tudi slabši bili nekaj časa med vodečimi, ker so pač prej startali. Just Umek je ze takoj po startu začel hitro korakati in se razmeroma kmalu odlepil od vseh svojih tekmecev, ki so ž njim vred startali. Se dovolj pred ciljem pa je Umek dohitel tudi Kerta, ki je imel handicapa ter ga na cilju pustil precej za seboj. Ljudi pa je bilo pri cilju na Trgu Perugino toliko, kot jih zlepa ni za kako prireditev. Zmagovalcu Umeku in tudi ostalim tekmovalcem so priredili prave ovacije. Ni manjkalo seveda niti fotografov in pa radio-reporterjev, ki so takoj posneli tudi nekatere izjave tekmovalcev in prirediteljev. Zdravnik, ki je tekmovalce pregledal pred in po tekmi, je izjavil, da bodo ti tekmovalci š“ delali preglavice mlajšim Tekmovalci so prihajali na cilj v tem vrstnem redu: 1. Just Umek (59 let) 0.57’, handicap 0; 2. Kert (56) 1.07’ hand. 8’; 3. Gasperazzo (56) 1.04’30" hand. 5’; 4. Semola (54) 1.09’ hand. 8’; 5. Milan Umek (69) 1.32’ hand. 30’; 6. Grabar (52) 1.21’ hand. 8’; 7.110. Radivo (50) 1.05’ hand. 0; Detla Zotta (53) 1.21’ hand. 8’; 11. Pacor (57) 1.05’30” hand. 0; 8. Kaucich (55) 1.21’30” hand. 12 Rovatti (50) 1.05’31” han-8’; 9. Furia (53) 1.22’ hand 8’; | dicap 0. Renato Gor-. ustanovljeno Umberto Do-. ustanovljeno Ugo Calliga-. usatnovljeno Giuseppe Gre-ustanovlje- 3. podjetje jan - Gorica leta 1801.) 4. podjetje nati - Gorica leta 1880; 5. podjetje ris - Ronke leta 1859: podjetje goriš - Gorica no leta 1860; 7. podjetje Maria Utili - Tržič . ustanovljeno leta 1881; 8. podjetje Maria Pecile -Gorica - ustanovljeno 1. 1883. Kategorija C: za industrijska, trgovska ali kmečka podjetja, ki so med svojim delovanjem izvedla v svojih podjetjih tehnične izboljšave: 1, Giuseppe Vecchiet - Gorica - kmečko podjetje; 2. podjetje Giuseppe Gre-mese - Gorica - brivski in frizerski salon. Kategorija D: za osebe, ki so v zadnjih treh letih iznašle patent za industrijo: 1. Antonio Vidam - Ro-mans - lastnik patenta štev. 42437, imenovan «Alfabetiere Vidanio. Prvi v štirih kategorijah ter lanski nagrajenci bodo priso-Rimu. Množica Hudi ob cilju pri Trgu Perugino. Predstava v korist jetičnim Zveza za pomoč jetičnim bo tudi letos organizirala predstavo. .izkupiček pa bo namenjen za sklad pomoči jetičnim, Predstava bo dne 30. t. m. ob 21. uri v dvorani kina Vittoria na Travniku. Program omenjene predstave obsega več točk. Med drugim bo na predstavi imel glavno točko znani radijski pevec Gi-no Latilla 54-letni Henrik Reja iz *(e’ verjana, ki je zaposlen v Ste-verjanu pri gradnji nove vojašnice, se je včeraj zjutraj ob 11.30 ponesrečil na delu. Ker je bilo pokvarjeno neko orodje, ki mu je služilo pri delu, ga je hotel Reja popraviti ter si pri tem odsekal prvi členek sredinca desne roke. Rešilni avto, ki mu je prišel na po-bolnico Kot blisk se je \ceraj po vseh krajih goriške pokrajine raznesla vest, da je direkcija CRDA v Tržiču obvestila sindikalne organizacije, da bo v kratkem primorana suspendirati 2000 delavcev, zaposlenih v ladjedelnici, ker so izven produkcije. Znano je namreč, da so v Tržiču vsi doki razen enega, kjer se gradi petrolejska ladja popolnoma prazni in da popravilo ameriške ladje «Maripose» še ni po vsem zagotovljeno in tudi sicer bi ta ladja dala dela komaj 600 de-lr.vcem, ter bi vsi ostali še vedno bili brez dela. Suspendiranje ladjedelniških delavcev je zadnji korak pred odpusti, kar je bilo pri zadnjih delavskih demonstracijah v Trstu tudi poudarjeno in kar tudi tržiški delavci strnjeni v skupni borbi odbijajo. Ne gre pa tu samo za 2.000 delavcev, marveč za mnogo večje število, ki bi ostali brez dela. Zakonski osnutek Tam-bronija namreč še ni bil v parlamentu odobren in tudi tedaj bo morda komaj v januarju zajamčil nova naročila tržiškim ladjedelnicam. Toda tudi glede tega CRDA nima veliko upanja, ker so že druge italijanske ladjedelnice, ki bodo pograbile levji delež državne pomoči in si tako zajamčile domača in tuja naročila. Kriza največjega goriškega industrijskega objekta je prišla do izraza tudi včeraj na seji pokrajinskega sveta, ko je svetovalec levice zahteval odgovor na resolucijo, ki jo je goriški pokrajinski svet izglasoval marca, ko je po številnih akcijah tržiškega delavstva in resolucijah občin' skih svetov ugotovil, da se bliža razdobje krize v podjetjih CRDA, ki bo povzročilo še večje poslabšanje gospodarskega položaja goriške pokrajine. Odgovor predsednika go-tifke pokrajine je bil vseskozi negativen. Ministrstva, razni senatorji in druge odgovorne osebnosti v Rimu so sicer z razumevanjem sprejeli resolucijo goriške pokrajine, ven dar konkretne pomoči niso mogli niti obljubiti, kaj šele da bi ukrenili potrebno za nabavo novih naročil CRDA, piedvsem kar zadeva ladje-r.i.ški oddelek, ki najbolj potrebuje naročil. V diskusiji, ki je nastala, je bila ponovno poudarjena lepa zamisel mi r.istra Tambronija, ki pa se ne more uresničiti, ako ne bo materialnih sredstev, s katerimi bo omogočeno italijanskim ladjedelniškim družbam znižati ceno proizvodnje in tako tekmovati z Japonsko in Nemčijo, ki odvzemata vedno bolj vsa svetovna ladjedelni-ška naročila Italiji. Vlada je dolžna preskrbeti delo tržiškim ladjedelnicam dokler ne bo realiziran Tambronijev zakon. Suspendiranje 2000 delavcev pomeni, da bodo po 6 mesecih odpuščeni. Delavci v Tržiču so proti suspendiranju, direkcija pa nima druge izbire, ker nima naročil. Končno so pokrajinski svetovalci sprejeli resolucijo na ministrski svet, s katero se naproša naj prepreči neizbežno krizo. Obenem pa bo pokrajinski svet sestavil posebno komisijo, ki bo v Rimu intervenirala v korist tržiških ladjedelnic. Tržiški delavci ne smejo pristati na podoben sporazum, kakršnega je sindikalno vodstvo v Trstu sklenilo z direkcijo CRDA in tako privolilo v začasno suspendiranje več sto delavcev, ki za sedaj sicer dobivajo materialno pomoč, so p,* v stalni bojazni, da je to sedanje stanje le čakanje na čas, ko bodo ostali na cesti brez dela in pomoči. Rimske oblasti so sicer vedno obljub ljale Tržiču pomoč, minister Tanjbroni je delegaciji tržiških ladjedelnic nedavno zagotovil, da ga položaj v ladjedelnici ne vznemirja, ker je prepričan, da Tržiču ne bo manjkalo naročil. Danes smo prišli do odloka direkcije, s katerim je prav zaradi pomanjkanja naročil primorana suspendirati 2000 delavcev!' To je torej začetek krize, na katero smo mi skupno z vsemi, ki jim je pri srcu delavski razred opozarjali oblasti. Toda krizo je mogoče ustaviti; potrebna so le naročila, ki jih morajo odgovorni vladni krogi v Rimu priskrbeti tržiškim ladjedelnicam, če verovati gospodarske krize, kakršne še ni doživela. Križem kiažem po Julijskih Alpah (Nadaljevanje s 3. strani) sva obupala, da bova to noč spala pod streho. Sicer se nisva kdove kako vznemirjala, kajti zadnje dni sva se namenila živeti čisto pustolovsko, pod geslom: t. KONEC. iz Ul. sv. Gabrijela. Cisotto se je , ob tisti uri peljal s kolesom po Ul. Trieste proti središču mesta, kjer je nesrečno pade’ s kolesa in si ranil čelo. Žalosten epilog igranja deklic Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 14. uri odpeljal bolnico Brigata Pavia 10-letno deklico Marijo Bevilac-qua iz Moše. Ul. Gorizia štev. 53. Ko je deklica prišla domov iz šole je takoj šla na dvorišče m se tamkaj - jl0 s prijateljicama. N’ w je mnogo časa, ko je: de** jeB bila žrtev igre. Med 'Sr“u#e. so se deklice spravile * ^ kemu orodju, ki 3? j^ii-dvorišču. Po nesreči J , ca dala desno roko P° , } je, ki ji je odneslo del P* desne roke. DEŽURNA LEKARNA- ^ Danes posluje ves da" ^ ponoči lekarna Venuti» batta 18 - tel. 21-24. RIM« koncert ((Princesi")1 CORSO. ob 21. uri: VERDI. 16.30: Bali«, mour in B. Crosby. CENTRALE. 17: «Miren •n U' barvni filmi barvni film. J- Wayne-VITTORIA. 17: —- j,jc. «PostržekJ' ta ’53». barvni filnti re in H. Vidal. ODERNO. 17: «otok isC„li da», barvni film. B- p;s. in «Dolina bobrov»> ney. 'prom Ha predvaja danes z začetkom ob 18. uri ARTHUtt LIIBIN 101! m ipovin oogiimn (Nadaljevanje s 3. strani) in trdili, da njih sovražniki niso na fronti, ampak da so njih sovražniki tisti, ki jim doma pijejo kri in so trumoma zapuščali fronto. Na milijone so šteli tedaj ruske de. zerterje. Ruski boljševiki niso tedaj pozivali ruskih kmetov in delavcev naj branijo caristično državo in armado, ampak so počenjali vse, kar je bilo v njih močeh, da so oboje razbili. Le na ta način jim je bilo mogoče, da 50 potem, na ruševinah caristične armade in države mogli organizirati svojo Rdečo armado in svojo vlado. Prav tako so se vedli tudi jugoslovanski komunisti v drugi svetovni vojni. Italijanski komunisti pa so se vedli, kakor je razvidno iz zgoraj navedenega članka, ravno nasprotno: namesto da bi rušili, so branili kapitalistično armado in državo. Sedaj, ko jih je Amerika brcnila iz vlade, pa mečejo vso krivdo na socialdemokratično izdajstvo in na klerikalno kliko. Kdo naj bi jih sedaj ščitil, ko so vendar armado, državo in njeno polifljo pustili v rokah kapitalistov. Ne-le pustili, temveč celo pomagali utrjevati. Iz vsega zgoraj navedenega članka je jasno razvidno, da so se voditelji italijanske komunistične stranke tresli le pred socialno revolucijo in le tedaj stopili borbo, ko se je bilo treba proti tej socialni revoluciji boriti. G. Veliko izbiro konfekcij po resnic® nizkih cenah vam ®u 5901» Športne srajce z dolgimi rokavi . iz pravega bombaža od 1.350 lir Moderne letne hlače . . .za 1.950 * Moške kompletne obleke . za 3.950 lnterloc s polovičnimi rokavi v vseh barvah .... za Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom. Bogata izbira športnih jopičev MalltjeVi Trsi, Ul. limeus šl.3 (noval moč. ga je odpeljal v kjer so bo zdravil nekaj dni. I hočejo goriško pokrajino ob- Padec s kolesa Včeraj ob 1. uri popolnoči je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia 54-letnega Maria Cisotta ktaniKL a V KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 8 »II. nad. — Telefon Številka 93-808 m J*'633- ** **c*to1 r« JpmvK« SV. FRANČIŠKA it. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8 do 13.30 1» od 15 - 18 - Tel. rLLi^Zavsak mm vtitne v Urin. 1 stolpca trgovsk, 60 finančno_ upravni 100. 90 Wt -Z* »irtn«^ R Sestavljena iz najboljšega material" j^fitj'^ Izdelana po najnovejiih tehniških 0 Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zahtevajte |o svoie m DOlJov predal 37*358 -C«. Ol. * Prt««, 141. Tet M NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna «00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub, Jugoslavije: Izvod 10, ‘neS' postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tr.ozern, tiska. Drž p nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 606 . j 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk" OZ'