PROSVETA Komentarji u Mj ••«<" fvarte - iiiinoisko ibomico je ^ k doioča, da mora ^ fSii in slehrna učiteljica .S v državi priseči zve-S? i Združenih držav in ^rfave Illinois. Predlog prejet in najbržnebov uledanju. toda SoUki od-v Chicagu, ki je pod kon-oiupana in demokrata silno IZ* sorte KeHyja, je tako J* da noče čakati na zbor-.Odbor namerava uveljavijo, po kateri se bodo mo-!iitelji in učiteljice zaveza-i bo zvesti ustavi Združenih iv itd. _ W emu je treba te zaveze ?Bur- i preplašeni do mozga, od-gjijo, da je mnogo učiteljev ¿iteljic "zastrupljenih ž ne-tfkimi idejami, s katerimi itao zastrupljajo šolsko ml*-r. Med učitelji je mnogo taki v šolah širijo komunisti- testirajo ?1tñ±z¿newdeam Iti pravilniku Meče ideje" učiteljev so kaj-I neameriške! Taki učitelji lino nevarni mladini, ustavi Imovini! Cim pa ti učitelji tkjo zvestobo ustavi, bo jie-lost minila, takoj bodo dobri irni . . . Chicagu, kjer še ni bilo ne-riike uprave, a je kljub te-pesto zavozilo v bankrot, so riji in učiteljice v javnih šo-rzadnjih osmih mesecih pre-le eno plačo! Mesece in me uče na "puf". p početje je seveda ameri-Mučno čakanje na plačo, rgavanje in gladovanje med ilji ni neameriško! To je v y Učitelj ali učiteljica naj H "puf", naj strada, «naj tr-Imanjkanje vsega,"*ft>da t+ mora mirno in tiho! Kakor ) samo malo pogodrnja, je «ameriško in žaljenje usta- Htrgano in lačno učitelj-»ki v osmih mesecih prejme i le enega meseca, naj se ob-v ameriško zastavo in naj kje ameriške ustave, mladiki P« uči, da je vse v redu v ji domovini" . . . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE STo^ J'.^TSir Chicago, III., četrtek, 17. maja (May 17), 1934. for aaailtm at «pocisl rate of posta«« provided for ia section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 14, 191». Uradniški In upmvniàkt pros Uri: 2667 8. Lawndalo Ava. Off toa of Publication: S667 South Lawndalo Ava. T« It phono, RookwoU 490« Subscription fd.oo $XKV.—NUMBER 97 Yearly__ 1322 milijonov dolarjev sa prihodnje ftekalno leto m vse to najgrše norčeva-nadčloveško potrpežljive-Hteljstva, tedaj ne vemo kaj »h norčevanje. pameten človek mora iti. da učitelj, ki toliko ča-& na plačo, je dovolj doka da mu je njegov poklic pr L ln n(' potrebuje vrhutega Mne prisege ustavi. Vsa ®eV4ni« od njega, da se ■Je dovolj ponižan—le udno Ponižati s "prisega «Jrtobe", je kruto žaljeni1 . naj požrtvoval ne j šega ** «avca; ne samo nor-M. temveč tudi žaljenje. "*»to da bi čim prej po-i a zaostalo plačo učite-» u redno izplačevanje pla-pa tuhtajo, kako bi w zavezali jezik in jim misliti samostojno mirni "prisegami na u- n demokratski gospo-«risu Illinois najbolje po-Wane sptmobno-T*1' »o. da sami še spa-pa da bi Učiteljem k*J «mejo misliti! " bplačitev zaontalih plač ' Notranji iaj-ji . ' • obenem tudi Atrije. je odreja lestvica za vrtcev od 2 sep- ' P^roleam UW ^ '"1 <«iredll. da 'Velja —D marca. Ukm jo 4kr>il nazaj do 2., plača $1.25 in1 robnik* pa 7ftc ' k*r Je precej '^'•a prej. Radi *»do morale ''•plakati več plači. Izdelovalci mehkih pijač bodo] lahko delali do 54 ur na teden; nizka plača.»—Male ribice jedo| velike ribe Washington. — (FP) — Na vprašanje, kdaj je pravilnik "konstruktiven," odgovarjajo delodajalci, da takrat, kadar je "liberalen in elastičen." Vse to je tudi pravilnik za industrije mehkih pijač, proti kateremu je vložila protest unija pivovarni-ških delavcev. Bazični delovnik 40 ur na teden se za pet mesecev na leto lahko raztegne na 44 do 54 ur na teden. 40-urnik bi veljal le pozimi, ko je trg za "mehko" pijačo majhen. Poleti se za 14 tednov lahko raztegne na 44 in skozi šest tednov pa na 54 ur na teden. Pravilnik je torej dovolj elastičen. Sploh je tako elastičen, da ne pomeni uposlitve enega samega novega delavca pri izde-avi sodavice in slične čorbe, pravi v protestu unija. Tudi liberalen je po znanem receptu "novih dealerjev." Za severne države je minimalna plača le 32.5c na uro, na jugu pa pet centov manj. Unija pravi, da bi morala biti najnižja plača ne manj ko 40c na uro. Protest najbrž ne bo dosti zale-gel, čeprav je prišel od močnejše organizacije. Se slabši so pravilniki manjših industrij. Ti pravilniki gredo skozi sito NRA navadno ne-opaženi. Naj navedemo nekaj eksemplarjev "newdealskih" plač v majhnih industrijah. Plača "88c"na uro je te aristokratska. Deležni so je le "bolj srečni." Delavci v kamnolomih mehkega kamna niso med srečnimi. Plača jim je določena le na 25 centov na uro. To je vsekakor en cent več kakor pa bodo prejemale delavke in "pohstolje-ni delavci" pri distiliranju smole. Kdor je junak in ima trdne kosti, bo mogoče dobil 30 centov na uro. Se bolj kraljevska plača je določena za delavce pri čiščenju rakov; dobili bodo celih 18 centov na uro ali po šest centov od funta mesa, "kar že več prinese delavcu." Delavke, zaposlene pri "plastičnih" drobnjarijah, bodo za dva centa na boljem. Njih "newdealska" plsča je 20 centov na uro. Pa naj še kdo reče, da ni "new deal" prinesel visokih plač. Pri čiščenju rakov znaša celih $7.20 za 40 ur dela na teden. Bnakih slučajev je več. Washington, D. C.—Predsednik Roosevelt je v torek vprašal kongres za nadaljnjo milijardo in 322 milijonov dolarjev, kar bo po njegovem mnenju aado-stovalo za izvajanje programa "new deala" za prihodnje fiskalno leto do 30. junija 1935. Večji del zahtevane vsote poj-de za relief in financiranje raznih načrtov za obnovo industrij, poljedelstva in kredita. Večja vsota je namenjena za farmarje, ki bodo prizadeti vsled letošnje suše. Roosevelt zahteva, da mu kongres dovoli navedeno vsoto, toda podrobnosti, kako bo potrošena, naj prepusti njemu. Franija m mora obaro-žiti do zob, svari vlada Doumergue zahteva 13 milijard frankov samo sa oboroževa nje . , i' Pariz, 16. maja.—Doumergue jeva vlada je včeraj pozvala zbornico, naj odglasuje za tri najst in pol milijarde frankov ($892,350,000), kar je četrtina vsega predvidevanega budgeta, za nabavo novih bombnih letal, bojnih ladij, gradnjo trdnjav in drugo opremo armade in mornarice. Zračna flota mora biti tako velika in močna—je rekel premier Doumergue—da bo Francija imela "streho samih letal nad seboj." 'HEMEALERJI' V KOKTEST«» ROVO HE Radi bi dobili boljše Ime za "pre-vžitkarake farme." Kontest je brez nagrad Pristanišča na zapadli popolnoma paralizirana Kalifornijski governer apelira na Kooaevelta za pomoč. Stavka prigtaništnih delavcev ustavila ladijski promet—Stavke in nemiri drugod. Stavka na gasolin-skih postajah v Clevelandu končana OUiaska alaktraraa v Kanadi Ima rtkori Elektriko prodaja po najnižji ceni, vendar pa je nspravils 10 milijonov rezerve Krojaški delavci izvojevali višjo mezdo ¡Denver, Colo.—-Med krajevno unijo Amalgamated Clothing Workers of America in Western Wholesale Tailoring Co. je bila podpisana pogodba, ki določa zvišanje mezde za 40 odstotkov. Pogodba je veljsvna za tri leta. Firma bo tudi plačala zaostalo mezdo v vsoti $3000, da tako zadosti določbam pravilnika NRA, ki je stopil v Veljavo v septembru lanskega leta. Plača rezačev je $37 za 36 ur dela v tednu. Winnlpeg, Manitoba. — Kolikor je znano, ima tukajšnja občinska elektrarna, ki je bila u-stanovljena pred 20 leti, rekord v prodaji cenene elektrike. Povprečna, cena komercialne in "domače" elektrike je nekaj več ko pol centa (.638c) za ktlovat-rto uro. Za domačo porabo je manj ko en cent (.864c) zs kilo-vatno uro. Kljub tej nizki ceni, najnižji v Severni Ameriki, je občinska elektrarna v 20 letih svojegs obstanka napravila 10 milijonov rezerve ín izplačala vse svoje obligacije. Vpliv nizke cene je viden tudi v porabi elektrike. Pred 20 leti je znašala povprečna porabs 390 kilovatnih ur na družino. Sodsj znsša 4418 kilovatnih ur ali več ko desetkrat toliko ko pred 20 leti. Elektriko producirá vods. KanadHkl železničarji nezadovoljni _ Winnipeg, Man. — Odkar so ameriški železničarji itvojevali vzpostavitev starih plač, ksr se bo zgodilo stopnjema v enem letu, je pričelo vreti tudi med kanadskimi železničarji, katerim so bile plače reducirane za 15'A. Med njimi se je pričelo gibsnje za odpoklic redukcije. fttirideaet rudarjev izgubljenih v Belgiji Bruselj, 16. maja.—Štirideset rudarjev je ostalo pod zemljo v premogovniku v Patursgesu po eksploziji, Upanje, da so še živi, je izgubljeno. . Dollfunmov monopol Mpatriotlzma" Dunaj, 16. majs. — Uradno glasilo Dollfussove klerofašistič-ne diktatorske vlade "Die Wie-ner Zeitung," piše, da edino ps-trioti bodo imeli javne službe v Avstriji, nihče ps nI patriot, če ni v Dollfussovi "domovinski fronti." Ce bi se kdo drugi izdajal za patriota, ki nI v "domovinski fronti," bo kaznovan š šest meseci zapora in plačilom 2000 šilingov ($880) t— Jeklarska industrljs povečala sk II vnesti New York—The American Iron * Steel Institute poroča, da je jeklarsks Industrija v tednu, ki se je končal 12. maja, obratovala 56.9% normalne kapacitet* To je najvišja atopnja sktlvno-ati od julijs Isnskegs leta, ko je obrat v enem tednu doeegel 58 96 normalne kapacitete. Produkcija se je takrst zvišala, ker I so hoMi magnatje povečati za log* pred ifpn-jftj*?! prsvilniks za jeklarsko industrijo. Washington.—(FP)—£e bi se bil originator ideje za ustanovitev "subsistence homesteads" ali prevžitkarskih fsrm izmislil boljše ime, bi si novi "dealerji" /danes ne belili glave radi tega nesrečnega imena, ki pomeni vse kaj drugega kakor pa idilične kmetijce, katere ima v mislih administracija zs nekatere, ki ne bodo več našli mesta v industrijah. (Najbrž ga ne bodo našli niti na idiličnih ali drugačnih prevžitkarskih farmah, ker o njih še ni sluha rasen par osamljenih slučajev.) Ker je dežela velika in med 120 milijonskim narodom gotovo tudi mnogo ljudi z bolj bujno domišljijo ko originator "subsistence homesteads," so v Wash-ingtonu prišli na idejo, da bi bilo 4obro razpisati kontest za boljše ime. Nagrad sicer ni nobenih, temveč le odlikovanje s priznanjem. Notranji department sedaj poroča, da je poplavljen s pismi, v katerih kontestantl priporočajo ,lepša imena. Na primer "Ely sian Homesteads," "Sylvan Homesteads" in celo "Freedom Farms," kar se gotovo lepše glasi ko "Subsistence Homesteads." Okrog prvih dveh imen pleše Idila, drugega spremlja svobo-ida, ki je gotovo bolj privlačna 'ko pa prazen lonec prevžitkar-jev. ' Mogoče je prav ime krivo, da v administracijskih krogih Še vedno le govore o tem Roosevel tovem eksperimentu, namesto da bi z njim pričeli. Zadnje ča se sploh dosti več ne govore ne kar je mogoče vzrok slabo ime Kakor hitro izberejo bolj prime ren pridevnik za te farme al "homesteade," je upati, da se prlčno dvigati nove farmske kolonije križem dežele. Tako lepa ideja vendar ne sme zaspati. Na par akrih zemlje z malo kočico se je res bolj težko preživeti, neglede če se imenuje "Elysian," "Sylvan," "Freedom" ali pa "Subsistence" farma Kdor se pa zadovolji z geslom, da je "nekaj bolje ko nič"—je tudi par akrov s kozo bolje ko nič. Na nič človek zmerom lah ko pride, do kočice s par skr zemlje in kozo Je pa tudi v te bogati deželi težko priti dandanes. posebno človeku, ki so mu zaprte tovarne, uradi ali trgo vine. R tem v zvezi je zdaj najglav nejša stvar to, da VI v Washington u hitro izbrali novo ime za te farme in milijonom brezposelnih odprli nov—"frontlr." Bo potem mogoče dober trg vsaj za koze. Vtllka stavka 6svl|arsklh delavoev v St. Lovita Stavkarji uittavili obrat v Šestih tovarnah Brown Shoe Co. St. IxHlla, Mo.—Po dolgih letih silnega Izkoriščanja so se de-avci pri Brown Shoe Co., kl ima svoje tovarne v državah Missouri, Illinois in Indiana, uprli in zastavkell. V »tavki je prizadetih nad dva tisoč delavcev, med temi mnogo žensk, in v Šestih tovarnah te družbe je obrat popolnoma ustavljen. Stavkarji zahtevajo zvišanje mezde, boljše delovne pogoje ln priznanje unije. Družba ima svoje tovarne v mestih Murphys-boro, Salem, Mattoon in Charleston, lil., Vlncennes, Ind., In Sullivan, Mo., glavni stan pa v St. Ixjuisu. Sodnijaki rekordi po-kazujejo, da je bila spotnana krivim in kaznovana 1. 1932 zaradi kršenja zakona za zaščito delafk. V" zadnjih letih deproslje Je stalno zniževala mezde ln uvajala prlganjaštvo. V mnogih primerih so ljudje, ki so bili na listi pomožnih organizacij, prejeli več nego ielavke v tovarnah Brown Co., kl so stalno delale. Na podlagi njene lastne statistike so delavke prejemale le par dolarjev na «eden. Skupna mezdna Izplačila za tisoč delavcev ln delavk so znašala le $13,000 na teden, v tej vsoti pa so u ki J učene plače visokih uradnikov. Povprečna tedenska mezda je bila $10, dasi so veiiko večino tvorili izurjeni d«lsvci. To dejstvo pojasn j u je veliko prof I te, ki Jih je kompanija kopičila v 'letih depresije. Ursdniki od Boot & Soe Workers unije so bili pripravljeni na pogajanja z upravo kompanlje predno je bila okllcana stavka, toda družba Jih ni hotela sprejeti. San Franclaco, Calif.. 16. maja.—Governer Rolph je včeraj brzojavno apeliral na predsednika Kooaevelta, naj federalna vlada stori br* kak korak, da bo stavka prlstanlščnlh delavcev na pacifični obali Callfornlje, Oregona In Washlngtona čim proj končana. Stavka, ki je popolna. je parallzirala parniški promet. Včeraj so bili krvavi nemiri v San Pedru, pristanišču Los An-gelesa, ko je policija hotela zaščititi |>eščlco stavkokazov pred ogorčenimi atavksrjl. V ostrem konfliktu je policija streljala na stavkarje In eden je obležal mrtev in 65 je bilo ranjenih. Ubiti, delavec je bil 20-letnl Dick Parker, ki jo komaj prejšnji dan stopil v organizacijo prlstanlščnlh delavcev. Izgredi so bili tudi v Oaklan-du, kjer je bilo več oaeb ranjenih; Ashtabula. O.—Tu je bila v torek zvečer krvava bitka mini stavkarji In deputlšerlfi pred tovarno Bow Socket Company. Deputišerifl In kompanijskl poboj niki so metali solzavke v množico stavkarjev, med katerimi je bilo mnogo žensk. Neki stavkokaz je bil ubit. Des Molne«, Iowa.—Htavkujo-čl klavniški delavci pri ' lows Packing Co. imajo tako dober plketnl sistem, da so v torek docela zaprli vsa pota do klavnic in ustavili so celo vlake s mesom in prihajajočo živino. Niti delovodje niso mogli v klavnic«. Buffalo, N. Y.—Stavka 1500 aeroplanskih delavcev pri Curtis Aeroplane & Motor Co. se nadaljuje. Cleveland. O.—Mesec dni trajajoča gasolinska stavka v Clevelandu je bila 15. maja končana In 2000 delavcev na gasolln-skih i k »staja h se Je vrnilo na delo. Delavci in družbe so sprejele načrt vladnega petrolejske-ga < hI bora, ki je posredoval. Načrt določa obvezno arbitražo vseh mezdnih In drugih *|H>rov. Nemčija Izgubila svoj največji bslon Berlin, 16. maja.—Izguba naj-večjega in najmodernejšega zrakoplova v Nemčiji, ki Je bil zad-nje dni uničen med dvigom v stratosfero in dva moža, ki sta bila v gondoli, sta izgubila življenje, je Uko razksčila Hitler-jevo vlado, da Je odredila strogo preiskavo. Balon Je odplul preko vzhodne PruslJr In Poljske ter padel ns tis blizu ruske meje. Korporsrijs Izkazuj« vlwike profite New York. — The Hocony-Vacuum Corporation je napravila lansko leto $22,545,462 čl-h tega dobička, se glasi poročilo, ki ga Je objsvils aadnjl Uden.l i>eta 1932 je njen profit znsšat $5,320,2*2 Njeni obratovalni stroški so se lansko Irto povečali za devrf milijonov dolarjev, kar pomeni,j da a* je njen profit povesi na račun delavikih mezd. Jeklarski dalavoi v Ali-baml vztrajajo v bo|> Na zahteve atsvkarjev m» ms. gnatje odgovorili m atrsll iz .strojnic lllrmingham. Ala Kegljanj«' strojnic, pokanje revolverjev In udarjanje policijskih količkov Je h Ho slišati U' dni na tej IfldtiJ strijski fronti, ko Je stavkovna situacija zavzela resnejše lice. fterifski deputijl in ]>oJiraJi so napadli skupino. Jeklarskih delavcev brez vsakega svarila in provokacije. Začeli so streljati na nje in posledica Je bila dva mrtva stavkarja in nad dvanajst ranjenih. Ostali stavkarji m» zbežali v zavetje, ko so deputijl in (Milicaji otvorlll ogenj iz «trojnih pušk. Stavka Je bila oklicana v rudnikih in Jrklarnah. ki Jih lastu-Jeta Itepuhlic Stael Co. in Ten-nessse Coal 4 Kailroad Co. Krog osem ddsvcev, članov International Union of Mine, MIII l Smelter Workers, Je 7apl«te nih v stavki. Stavkarji Mihova Jo višje mezde, skrajšanje de lovnih ur in priznanje unije. Senat odgU««o%al za kontrolo brzdava in radis Washington. D C.—Dillov zakonski načrt, ki |io Roosevtlto-vem priporočilu določa vladno reguliranje meddržsvnega In mednarodnega sistema komuni, kaclj po brzojavu. telefonu, kab-lu In radiu. Je bil 15. t. m. spre-jet v mnatu. * Kplakopslci proll otroškemu delu New York. — 'Protestantska eplskopalna škofija toga mesta se Je na svoji zadnji konvenciji izrekla za ustavni amendment, ki Ima odpraviti otroško delo. Kpiskopalci so se Izrekli tudi *s zavarovanj« delavcev proti brez-|H>s4«lnosti. ftkof Manning Je rekel, "da Je lahko najti in s«« mora najti pot za odpravo otroškega dela in re-šili delavstvo strahu pred brez-poaslnostjo". Rekel je tudi, da krščanstvo ni v skladu z vojno, perMckucIJo in slepim nacionali»-zmorn. Katoliška cerkev kot taka se na drugi strani ne ukvarja s socialnimi vprašanji oziroma pobija ustavni dodatek za odpravo otroškega dela Zdaj se Je vrgla tudi na pobijanje "nemoralnih", in "grdih" filmov |h» vsej dežHI. Nič nemoralnega in grdega pa ne vidi v izkoriščanju otrok. Delavski odbor zagrozil ¡n »d jetniku Washington. Narodni de-lavaki odbor Je zagrozil Klr-cblck. Backer man Shoe Corp. v New Yorku, da Ji Is» vzel plava-ga oris in Jo izročil J ust ič ne mu depart men tu v svrho prosektfcl-Je, ker J« odslovila več delavcev rsdi unijskih aktivnosti. 21 oaeb utooilo na Klnskrm Helalngfors, Finska, 16 maja. - Parnik l/>uh! Je včersj utonil v jezeru Kaliavesi in 21 potnikov, uključlvši tri otroke, je šlo z ladjo vred na dno Mornar* ako moAtvo in P» potnikov ae je rešilo, _ ^ 2 prosveta PR08VETA THE ENLIGHTENMENT «LAMLO IM UUnniMA IU)VM»U MA BOONS KODTOONB JBUNOTO t» I Mi IwlilMi M Z4~*m. ^ mm.) to bMi. MM •• m» ii m mi wirt toui u. Ckbmmmm to 9,M - -to M-. «« - ** - -sagg tor to. .,., Cliu^o) •»<« MH p«r »••' ft*—j- m4 cm» I'M f«**4*» M1.UU1 K« C*M KliMf p* »«v»« "ÂÏ^ti.'*« rM- -M—- MrlyU wUJ Ml M r*»rMi a ,M| Ur IM aUk a ItaU»' PROHVETA MIT U S*. LswmétU Ar».. Cktol*. Illtoft, ■CMBKB Of THK rr.UMUTKU FEItM Glasovi iz naselbin Domač drobiž Adamih «pel obišče Chicago Chicago.—Pisatelj Louis A-damič je bil povabljen na čika-ško konferenco Mednarodne ženske lige za mir in svobodo, ki se v rdi 28. in 29. maja v poslopju Palmer. Na dnevnem redu te konference je tudi vprašanje narodnostnih in plemenskih manjšin in ti'gu predmeta ae bo menda tikal Adamičev govor. Tavčarica pred aodišČem Us Angeles, Cal ifSodni j-sko postopanje proti France« Tavčarjevi, ki je bilo doslej v stadiju raznih zasliševanj, je končno rezultirulo v tem, da se mora obtoženka zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem zaradi vnovčenja ničvrednih čekov. Ves njen izgovor in trditve, da bo lahko vse poravnala, ker ima milijon dolarjev "makaronske ded-ščine" v Italiji, toda ta dedščina je zdaj "zmrznjena", ji niso nič ponuigule. Obtožilicu se glasi, da je Tavčarjeva deponirala ničvreden čok v neki banki v Hollywood u in nu raèun te vloge je potem dvignila s čokom vsoto $650. Nesreča Cleveland. — Anton Abram, predsednik društva M. 120 8N-P.l, se je zadnjo soboto zvečer ponesrečil na poti proti domu, ko ga je zadel avto. Hil je hudo pobit na nogi in odpeljali so ga v bolnišnico. Upanje je, da kmalu okreva. Ponesrečen deček Mi lle Vornon, Pa. — Dveletni sinček Thomasa I'od be vik a je padel z drevesa in si zlomil roko. Nahaja se v domači zdravniški oskrbi. fitlrje policaji Milwaukee.—»Nedavna vest v Prošveti, da je bil pred kratkim imenovan tretji rojak za policaju, je pomanjkljiva. V Milwau-keeju mi fce štirje slovenski policaji. Ime izpuščenega je Uiuis Rozman, ki služi na severni strani mesta. Nugla smrt lllaine, O.—Jos. Sumerja so in» Al i v kleti nezavestnega in vse prizadevanje, da bi g" oživeli, je bilo zaman. Star je bil 50 let, sa mec in doma iz fttrita pri Hučki na Dolenjskem. Stanoval je pri (nojem prijatelju Fr. Suligaju. Nov grob it Cleveland. — Umrl j«« Frank Starman, stur 51 let in doma iz Gorenje vasi nad Skofju Loko \ Ameriki je bil :il let in zapu-ma /eno, tri sinove, tri brate in sestro. Hil je član društva At. 5.1 SM'L Se ena avtna nesreča Cleveland. Mrs. Zituur je lotu precej pobita pri avtni ko-liziji zadnje dni. No\ grob v starem kraju < h velnnd. — Fiances Stopar J« prejela vest. da je v Zejah pri Piintraiiku uinrl njen mV Franc llergo« \ Marosti OH let. V Ameriki /a|»iiMva sina. hčer in brata Zbor JS/. Ik* v Cleielandu Chicago — Prihodnji redn Tlnir Jugoslovanske Hocialistične ivefc» In» v Clevelandu tal 1. do eptenrbra 1.1. Tako je zaklju • ilt* članstvo .IS'/, s *ploènim glu sova nJem. t.s« ilri i*»Mit»lll pri referendumu + 1.« orna, WasH. Tukajšnji Vol ikri no «m* pri volitvah iareklt va xiiî/anje plač g*«ilcem dvu proti riM*m>. /a referendum se je U.rilu administracija. Zanimiva Naše praznovanje l*rvega maja U Salle. III.—Mialil sem. da bv kdo drugi kaj poročal o naših prireditvah, ker pa ni, sem ae namenil, da poročam kako imo v nedeljo, dne 20. aprila, prazno-vali Prvi maj, mednarodni pravnik zavednega delavstva celega -veta. Aranžirala sta ga kluba At. 3 in 4, Ogleaby in U Salle. Naj prej je s. Leo Zevnik pred-atavil s. JoAka Ovna iz Chicafa. Njegov govor je bil globoko *a-mišljen; na široko in razumlji-vo nam je orisal današnje slabe razmere, katere vladajo po vaem svetu. Med drugim je rekel, da se moramo delavci boriti sami /.a svoje pravice ter za osvobo-ditev izpod mezdne sužnosti in krvosesov. Najboljša in najpo-štenejša je socialistična stran-ka. Zato je potrebno da ae vsak delavec pridruži socialistič-ni organizaciji, ki je delavska stranka. Po govoru je bila uprizorjena ¡gra "Grobovi bodo izpregovo-rili," socialna drama, podučljiva za slehernega delavca. Koliko trpljenja, stradanja in negotovosti za eksistenco mora delavstvo prenašati. Vsega pa je krivo delavstvo samo, ker noče poslušati iskrenih voditeljev, ki govore zanj, noče čitati delav-skega časopisja, ki piše aamo v prid njemu. Gospodarska struktura mora biti preurejena tgko, da bo vsak zagotovljen za svoje življenje na tem svetu. Ne pa kot sedaj, da delamo za tira-ne-kapitaliste, ki si z našim delom gradijo bogastvo, delavec pa mora poleg svojega dela stradati. Da je igra bila tako zanimiva, je bilo veliko ležeče na igralcih. Kajti oni so se potru-lili, da so naredili najboljše. )|fra je bila tako ginljiva, da je nnogim zdrknila solza. Igrali so dedeči: mr. in mrs. John Kernc, mr. in mrs. Frank Ravnikar in ijun sin, August Brate, Hubert Jereb, Anton Udovich, Justina Mohar, Christina Nadvesnik in njena hči. Nekateri zgoraj ome-ijeni niso člani kluba, kljub te- hrajev tično grajsko atmoafero iz osemnajstega stoletja zelo efektivno. Slikoviti kostumi so iluzijo realnosti docela izpopolnili. V vlogi graščaka M urnika je nastopil Ciril Stular. Svojo težko vlogo je izborno pogodil—na višku je bil zla*ti v tragičnih momentih. Tudi njegov bas je prišel do polne veljave, posebno v nižjih legah. Kaj naj pa rečem o Jennie Urbančičevi (so-pran), v vlogi Danice? Pravijo, da prevač kadila škoduje, toda ona ga zasluži, kakor tudi njen soigralec Frank Snyder < tenor), v vlogi cigana Janoša. Oba sta rojena igralca in pevca. V svoje vloge sta ae vživela tako naravno, da sta žela ponovne aplavze ob odprtem odru. Občinstvu je zlasti ugajala Dani-čina arija v finalu drugega dejanja, ko jo kruti oče valed njene ljubezni do Janoša zavrže, August Platt (bariton) in Ciril Rant (tenor) sta igrala vlogi študenta. Oba posedata odrsko rutiranost—odlikujeta ju jasna intonacija in lepa harmonija. V prvi točki sta bila nekoliko plaha, toda sta ae hitro osamosvojila in nam z zanosom podala pristne tipe brezskrbnih ljubimcev in idealistov. Darinka (Ana Plazar) in Sa binka (Urška Sem rov) sta študentoma in Danici zvesto sekun dirali. Ker sta že od narave različnih temperamentov, sta ustvarili kontrastno sliko, kar je učinek le še povečalo. Pevsko sta obe kvalificirani, toda v duetu ne pride lahki aopran mrs. Pla-zarjeve vsled močnega alta mrs. Semrove do polne veljave. V soloapevih je pa mrs. Plazar s svojim liričnim sopranom ne-prekosi j i va. Ciganko Coko je predvajala Mary. Rant. S svojim nastopom nas je presenetila. Ona poaedu-je lastno tehniko, katero prilagodi sleherni vlogi. Iz Coke je iztisnila tako izpiljen karakter, da bi delal čast profesionalnemu odru. V pevski vlogi je sedaj nastopila prvič, toda svoj sodelovali iz prijaznosti, ^metast mezzo-sopran je obvia- mu so. sakar se Jim v imenu obeh klubov najlepše zahvaljujemo za uspeh, h kateremu so nam pomagali. V zadnjem dopisu sem poro-•ul, da so bili trije tukaj rojeni zastopani v igri "Navaden človek," v resnici so bili štirje, fletrta je bila Mary Kramaršič. Poznamo jo že več ko deset let, ' uprizoritvi "Ciganske neveste," ker mi kot režiserju to delo ue pristoju, pač pa omenim le mimogrede glavne vrline in hi-!m\ v zadoščenje naših vrlih di-letantov. Opereta je bila podana z uma-terakega vidika nepričakovano dobre, kar je nemala zasluga dirigenta John Herlisga. ki je na-študiral razmeroma težko glasbeno delo s priproatimi delavci-pevci tako zadovoljivo, da zasluži vse priznanje. Opereto je otvoril zbor in te pri prvi toOki si je osvojil številno avdijenco.l Me*an kot tudi dekliški zbor, oba sta bila vokalno kakor tudi igralsko itborno trenirana Vnak nastop, l h m I i 1» i samostojen ali v 11 itAn mhlih. je bil razigran, sigo-ren in temperamenten. Višek, je P« do*«»gel v finalu prvega de. )anja \ k on t rove ml s ciganko I oko. Koliftti m» nam vsporv«lno $ tboroin prkorali ns ud*r roman- dala z največjo lahkoto. Joško, grajaki oskrbnik, >e bil v rokah Anton Chesnika (bari ton). Dasi glasovno ni bil povsem neoporečen, pa je bil v svoji komični in deloma resni vlogi tako zanosen in razgiban, da nas je zadovoljil popolnoma. Grajsko gospodinjo Cenko je v odličnih kreacijah markirala Mary Jurca. Njen pristni humor, namišljena oblast nad slu-žinčadjo in pa njene hlače ao iz-vale pri občinstvu cele salve smeha. V kombinaciji z JoSkom sta dala celotni sliki "finishing touches." Miha, konjski hlapec, Frank Nograšek (bas), je bil dobro razpoložen. Bil je postaven slovenski fant. Ob njegovem nastopu ae je zasmejalo toplo majsko solnce izza cvetočih slovenskih goric. Frank poseduje čist, sočen in mehak dramatičen bariton, ki ga zna mojsterako kontrolirati, v kretnjah in mimiki pa potrebuje še nekoliko izgla-jenosti. Dekla Anica (mezzo-aopran) Josephine Spendal, je v aplošnan ugajala. Njen naatop je bil »i- guren—igra pa v gotovih momentih make pretirano. Ona sicer poseduje lep glasovni material, ki pa potrebuje še neko-ligo izglajenosti—zlasti v prehodih, kar bi ae pa dalo z vztrajnimi vajami izpopolniti.—Rezika (sopran), Valerija Kos, je nova osebnost na odru. Kot začetnica s prvimi podplati ima še dolgo pot do "gledališke amaterske karijore." Z vztrajnostjo se bo nedvomno izpopolnila. — Meian, Daničin zaročenec, Jaoob Gor ur (tenor), je imel le kratko vlogo, zato jo je tembolje naštudiral. Brez nje bi ne bila opemta |>o-polna. Učinkovito je zadel tudi note, kar smo pri vajah pogrešali. Lisjak nas je pač presenetil! S tem je izčrpana liata naših lokalnih umetnikov - diletantov. Izvršili ste ogromno kulturno delo, kakršnega doaedaj še ni podvzela nobena druga slovenska naselbina izven Clevelanda. žrtve, ki ste jih s tem doprinesli, vam je poplačala navdušena av flijenca, ki se je z vami veselila, z vami plakala in z vami trium firala. 1 Omeniti moram tudi genijalni orkester pod vodstvom J. Ber lisga, ki je ob tej priliki upošteval nasvete ter nj preglasil ,p*v-cev-solistov. Opazil s?m tudi da je moral parkrat loviti zbor in soliste, ko šo mu ušli iz tira kar se mu je izborno posrečilo Orkester je izborno ilustrira dejanje na odru. Glaaba je bila ikladna z vsebino. Obe sta se nedsebojno podpirali in—zmagali, zmagali pri publiki in kri • -iki. Frank česen. Poročilo s potovanja Wheatland, Pa.—Mnogim zve stim naročnikom sem bil oblju bil, da jih obiščem, česar pa vsled razmer nisem storil. Ob ljubili so mi, da se bodo nanovo naročili na Prosveto. Dne 7. maja sem odšel v west-morelandski okraj. Najprej sem se ustavil v Claridgu, kjer sem izvedel, da delajo samo po en dan v tednu. Nič kaj razvese Ijiva vest. Obiskal sem Lovren ca Šturma, ki je bil delegat na 10. konvenciji. Ponovil je ce loletno naročnino; z njim sva se marsikaj pogovorila. Obiskal sem tudi druge rojake. Nekateri so se naročili, drugi obnovili naročnino, tretji pa so že leli, da se jih počaka, da bodo naročnino poravnali kakor hitro bo mogoče, želijo pa, da se jim list ne ustavi. Upravništvo bo rado ustreglo njihovi želji, samo če so pri volji ostati še nadalje naročniki. Prenočil sem pri Li karjevih, zakar se jim iskreno zahvaljujem, tako tudi za postrežbo, Johnu Urankarju pa za polletno naročnino. Moja naslednja postaja je bila mesto Greensburg. Obiskal sem rojake v okoliških naselbinah posebnega uspeha pa ni bilo, kajti razmere so take, da jih n vredno omenjati. Pričakujejo du se kmalu vrnejo boljši časi Na Hutchensenu sem dobil enoletno naročnino, nato sem odpotoval na Herminie, ker sem Iz vedel, da bodo imeli dne 12. ma ja "pedo," katere pa nisem ča tal, ko ao.ml povedali, da delajo e po eden «li dva dni v tednu. Povsod so me vpraševali, če je kje kaj boljše* da bi "mufali." Pred "mufanjem" sem jih svaril, naj ostanejo kjer so, kajti razmere ao povsod slab* V nekaterih naselbinah dela jo tudi po 4 in 6 dni v, tednu, dela pa se ne more dobiti, ker so vsi prostori oddani, poleg tega pa skorp nič ne laslužijo.— Kar se mena tiče, nimam nobe naga pravilnika. JtejamJe vedno po starem, zato pa si bolj pogosto vzamem pefttnfee. Anten KW*p&ek. Koncert a predstavo Lorain, O,—V nedeljo r.večer, dne 20. maja, bo spet dana lepa prilika vsem prijateljem, petja in drame do par veaeltti, užitka polnih ur, ako posetite konoert s predstavo v Hrvatski dvorani na Pearl in 82. ulici. Ta kon cert in igro prireja dobreznani oktet "Zagreb" pod vodstvom pevovodje M. Novačida. Slovenci smo imeli te večkrat priliko slišati te yevce po radiju, pro-šlega decembra pa tudi v Slovenskem domu ob priliki uprizoritve drame "Mrak." Pianistka zbora'je dobrozna-na» Slovenka Sofija Kodelja Pod njenim apietnim apremlje-vanjem in zmo&nim vodstvom pevovodje Novečfta se je zbor tako lepo razvil in napredoval« da se divimo njihovemu čuv-stvenemu petju. Pesmi znajo tako lepo izvajati, da človeka ponesejo njihove vesele in tužne melodije v daljne kraje . . . Poleg rasnih pevakih točk bo na programu tudi šaljivi prizor, ki bo izvajan pod vodstvom komika F. Kosteliča. Kdor želi imeti v nedeljo res prijeten ve čer, naj pride v Hrvatsko dvorano in ne bo mu žal. Pričetek ob 7.30 zvečer. Vstopnice pr blagajni po 25c. Po programu bo ples in domača zabava. Frank Posavec. Zadružna proslava Waukegan-No. Chieago, I1L— Kot običajno vsako leto, proslavi ženski zadružni, odsek tudi le-toa svojo obletnico, in sicer v soboto, dne 19. maja, ob 8. zvečer! pravljene. Unije so b v prostorih SND. Razlika letos] ščene, stavke so prepo bo, da jo proslavi s podvojenim programom. Glavna govornica za ta večer bo mrs. Beranek is Chicaga Ona je aktivna zadružničaek* in urednica delavskega lista. Po na rodnosti je Cehinja in govori tako dobro, da vsak, ki jo ališi enkrat, jo želi večkrat slišati. Na akordino igrata Edward Bartel in Robert Zakovšek. V umetnem plesu nastopi 8 šolskih deklic v petju pa Mamie Kirn in Elsie Novak, spremlja jih Prances Kirn. Redkost na našem odru je Paul Sifler. On bo igral pla no solo. Zadnja točka na programu bo film, na katerem 'boste imeli priliko videti zadružno de lovanje celega sveta, kaj lahko delavstvo doseže z zadružn štvom. Vstopnina je 10 centov. Otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti, zraven pa bodo po-streženi s sladoledom, Za ostale bo ples. Pripravljalni odbor. Popravfk \ dopisu Antona Demsharja ic W. Alliaa, Wis., z dne 10 maja ae je vrinila «pomota ki daje pomenu besedila napa čen vtia. V zadnjem stavku tretjega odstavka bi se mora lo pravilno glasiti kot sisdi "Veliko sem Jih še slišal, da biv šeg« milwauškega šerifa, sodru ga Al Bensona" itd., ne pa "biv šega milwauškega aodruga A Bensona." Izpuščena je bila beaeda "šerifa" in zanjo vejica Toliko v popravek. Uredništvo. tudi če bi v* Tul živim že U ^' nobeno leto tak* in sedaj. P* »i Slovenci Nihče se ne adramf krajev se sliši, da 2Jm nico SNPJ, samo m nobenega gl*8u ^ Atvo ne more podv^ti akcije, ker nas je Ji Preveč razt^no Z jeni. Delavstvo v Nemci 1HHW skOTMufc, Stavke ao prepoved** poskus organiziranji se smatra za veleizdi ■■ - Gdanako. — (TIS) -je že pred dolgim čaioi njena delavska zakor pristnem smislu poatalj Kot je bilo pričakovati je tudi zgodilo, kajti tj daja je legalna potrdit jeČih razmer. V koliki naša na nemške delava obzirna persekucija pr sedanjosti legalizirana no pozabljena. Delavska" zakonodj aktualno diktaturo m delodajalca nad delavi primerno naziva za 1 dočim se delodajalec naslovom "voditelj", pomeni najbolj rea skrpucalo "delavske" je, ki jo je videla Evrt njih 50 letih. Ker ne v kakih specifičnih reg bo treba izpopolnjev« kutivnimi odredbami i kakršni so bili podani že prej. Poleg razumljivem da ¿0 zadnje dete nacij ganov ruši temelje i pristnega delavskega 1 Nemčiji, za katere m borili desetletja, odpri prav tiste delavske zal dali revolti izza 1,1918 vi socialni značaj. I ^pogajanje in vse prav ščito delavskih interei Hemeel Insiill H *.n «lar^r* pu«M»«re. pomaga očetu tu kliče atare pri,atelje na telefon, naj podpišejo kavelR kar m tudi »torili. Suša in mrčes A H) La. Iowa.—Delavske razmere so zanič. Pred kratkim ao listi poročali, da je v državi Iowa 8,000 unijskih rudarjev, dela jih \m okrog 2,000, pa še ti delajo le po dva ali tri dni v tednu. . Farma rake razmere ao tudi slabe. Za svoje produkte ne dobijo skoro nič, potrebščine pa morajo drago plačati. Poleg tega se j« lani priklatil neki uničujoči mrčes. Kar nam ni suša uničila. Je pa mrčes. Utos kaše tudi bolj slabo. Dne 8. aprila Je malo deževalo, potem pa nič do 12. maja. Sedaj nam Je pa namočil. Preveč dežja pa no bo, vsak' poskus organizi lavcev se smatra za stvo. Nacijski vodje, ki 1 nemogočim, se v seen zgraditi nekakšne vrit sistem, da bi zadovolji čakajo na izpolnitev ljub. Zato ustanavljaj) ne tovarniške celice, t< ki tovarni je načelnik ce delodajalec sam, ii lahko samo lojalni ni pravljene so vse den metode, kajti delavsti odvzeta vsa moč in vi reprezentacije po ivoj nih zastopnikih. Delod loča delovne pogoj«, in mezde. ' Danes so roke in 1 ških delavcev popolna ne, toda vprašanj« j«< združena sila nemških sto v in nscijev dovolj 1 bi dolgo držals delava kajti znaki odpora «o javili v večjih indiwtri diščih. ___ Trije ugrabitelji «Htl . jeni v dosmrtii 1 Los Angeles. Calfl moški, aretirani 14. m policija našla ugrablje! Jonarja W. R. Gettleja šila brez odkupnin«, e gi dan ie obsojeni v ječo, ko so priznah. m ^ kier se ne - g roimU. da «ta "" g trgoma v mefli morjem ____ ah— MUdiasšl M ^ s klgai te H »al r4 BP*teK 17. MAJA PROSVETA 8 nasilno prizor tik * M«, fc fc, ¡ : ¡ft »nj. b, , k ^ 1% t« r ifiMft IÜL ■Mudé »t Is |«CSSlSTi^> je taked začel pripovedovati, da je otroke ie dobro preskrbel in da pojdeta jutri še onadva na daljše potovanje. Žena Še ni slutila nesreče. Ko pa sta prišla blizu doma in je žena opazila veliko gručo ljudi, se je skoraj onesvestila: zaslutila ie, da se je moralo zgoditi kaj strašnega. Mož pa je ie preprosto vprašal: "Zakaj se neki ljudje tako zbi rajo?" Tedaj so ie atopiji k njemu detektivi ter ga prijeli. Tudi ženo so odvedli, da ne bi videla groznega «prizora. Izročili so jo sorodnikom, Loeskeja odvedli na Dolicijo, stanovanje pa zape čatili, ker pride sodna komisija šele naslednji dan. Loeskeja so zasliševali na policiji, dajal pa je zmedene od govore, ki so pričali, da je mož zblaznel. Mislil je, da je ¿e Trbovljah ter dejal, da potrebuje žensko moč v pisarni, a ker je ni, se sam. obleče v žensko ter opttatilja dak> še aaiiensko. Dejal je tudi: "Z ženo greva zdaj na dopust, otroci pa *o že preskrbljeni. Poslal sem jih v naročje in v varstvo Materi božji, saj> jih imam tako rad.—Loeskeja bodo izročili sodtoču, a od tam ga bodo oddali pač umobolnici na Studencu. Se en ustreljen tihotapec. — Pri Sv. Križu nad Mariborom je bil od graničarjev ustreljen ,27-letni čevljarski mojster Alojz HojnUc, ki je ie delj časa tihotapil saharin in drugo čez mejo. Na klice graničarjev je začel be-žati, ti pa so ustrelili za njim ter ga ubili. — Tihotapstvo saharina je posebno poglavje. U-voz saharina v našo državo je skorajda onemogočen, ker je previsoka carina nanj. Za 100 kg saharina plačaš 150,000 Din carine in drugih stroškov. Carina je zaradi tega tako visoka, da se prepreči uvoz in raba saharina pri nas. V državi imamo namreč sladkorne tovarne, ki producirajo toliko sladkorja, da ga tudi izvažajo. Mnogo so ga in ga menda' še izvažajo v Av-Btrijo. Toda.— in to je tisto pro-kleto — sladkor je pri nas doma mnogo dražji kakor v Avstriji, kjer ga uvažajo od nas in je kljub carini in večjim .prevoznim stroškom mnogo cenejši kakor pri nas. To, kar počenjajo naše sladkorne tovarne s cenami, to je zločin nad vsem prebivalstvom v državi, posebno pa še zločin «lad delavskimi in kmečkimi otroci. Sladkor je namreč tako drag (16 Din kilogram), da si ga delavske in kmečke družine ne morejo nabaviti toliko, kolikor bi potrebovale zase in o-trokie, posebno zdaj, ko je mnogim tjglavskim družinam žitna kava edina redna dosegljiva hrana. Uživajo jo po večini premalo sladkano ali sploh grenko, in tako pogrešajo otroci neobhodno potrebne hrane — sladkorja. Zato ni čudnega, če je mladina tako bolehna, rahitična in neodporna za razne bolezni. Toda kdo bi mogel kaj storiti proti zločinski politiki sladkornih tovaren, katerih <ifčarji so—naši glav-n( politiki in državniki!! Ti so tudi z visokimi carinami poskrbeli, da je uvoz saharina onemogočen. S tem pa so tudi pognali bedne obmejne kmete in obrtnike in delavce v tihotapstvo. Saharin je v Avstriji zelo po ceni, njegova aladkoba sicer ni zdravstveno priporočljiva — toda sila kola lomi. In prodaja saharina v Sloveniji in na Hrvaškem uspeva zelo dobro, ker prodajajo tihotapci sahariti zelo poceni in imajo še dober zaslužek s tem nevarnim poslom. Odjemalcev je dovolj povsod, treba je le tihotapiti, tihotapiti. Tako obstoji cels mreža tihotapcev in razpečevalcev saharina in četudi bodo graničarji vsakega za-sačenega tihotapca saharina u-; strelili, to tihotapstvo bo trajslo| še zmerom, dokler bo zločinska _ politika sladkornih magnatov o-'»mnnila. da je! nemogočala revnejšim prebival-odhajati iz cem kupovati pravi, zdravi slad-Kristina takoj ! kor. Znižati je treba sladkorno | ,-'**Hke, ki ho je, ceno, pa bo tihotapstvo upadlo! " ? žensko. Od» I Sladkorna cena — to j« najbolj r,i nasproti. | kričeči zločin nad mladino! preoblečen v: pnfMr pr| Novem «estu. —, 1 v «vno pošto, P,hI Andrejevim hribom na des-r *w'Ji ženi ter mem bw»gu Krke stoji Mano-1 domov, vanjska hiša in gospodarska; ' in mol J|| poslopja Antona Malenška, ki > v ^ n«Htl>P jm* ie v n asi op 11 J7»voje otroke i* tragedija: poštni bolan. je z bajoneti svoje tri otroke, češ t it do tem blazen govoril ^ eCal Presneti m •e «to poslal v naročje Ma- Lttoeske je poštni urad-nekaj meseci je bil še rbovTjah. kjer je bil dpravi-uite. Tudi njegova žena je ^tna uradnica v Trbov-gož je že pred časom živč-jbolel ter so se že v Trbov-luuali znaki rahle blazno-Itko Bi je hotel dati v briv-obriti obrvi, ves denar s poje nekajkrat odnesel s sabo, jkrat pa se je oblekel tudi nino obleko ter si dal tudi loviti po meri žensko oble- i teh dejanjih je žena vide-% ge moža loteva blaznost, eljali so ga v ljubljansko jvalnico in od tam v u močo na Studenec. Oče Loe-ive, ki živi v Ljubljani, pa prosil, naj Mirka, ki ni bil ren okolici, izpuste in da bo pri njem v Ljubljani. Loe-e bil izpuščen iz umobolnite, fli so tudi premestitev žene ljubljansko glavno pošto, bi bil nameščen tudi Loe-ko bi okreval. ela sta tri otroke: 7 letno iko, 5 letno Lejo in 3 let-Mirka. Težko je bilo treba i obema, da so se prfeživ-Zadnje dni pa je prišlo več sev na to uradniško družinske je duševno zmeden nekaj poštnega denarja v rljah, zaradi tega je tekla njemu kazenska oz. disci-rna preiskava. Pred nekaj pa je izšel odlok finanč-ministra, da se poročenim licam odtrgajo draginjske de. Loeskejeva družina, či-tkaistenca je bila zvezana odki obeh zakoncev, je bila i zelo zadeta. Dne 25. apri-usodne^a dne — pa je pri-»odi&a povabilo, da naj se K zglasi na sodniji zaradi disciplinarne preiskave za-nckaj tisočakov. Vse to je »izbilo sodu dno — in Loe-' zvečer, ko je bil sam do-blaznosti umoril vse svoje troke. finega dne popoldne je »il ženo v mesto v službo. » je vrnil domov. Doma » trije otroci ležali, ker so °«l>ice. Sosedje so slišali, 1« boeske s svojimi otroki r*rjal do mraka, okrog 6.' ? *«e utihnilo. Kmalu po-MMa njegova mačeha • a vrata spredaj so bi-i" na trkanje se ni ' Glasil, Pač pa je zagle-»**Ha, da je pri zadnjih 4 »Nil* iz Loeskejevega visoka ženska po-1 Menim klobučkom ter J*™° Ravnika proti me-i I Ut1*' ^ je ta ^nska fcoeske, ki je prav-^•tanovanju ubil vse svoje J" vrnila v stanova- 01 "«skejeva sastra Kri-\ ' t lM,I>rej odšla z »*kupovat živila, ker je ■^l^injstvo pri Loe. " mačeho sta skupaj m v ¡Snovanje — odprli Pa živi v Argentini, doma pa mu gospodari žena Tinca. Gospodarska poslopja stoje okrog stanovanjske hiAe, med njimi tudi dvojni kozolec, v katerem je bilo še nekaj sena. Ta kozolec se je na doslej nepojasnjen način 20. aprila vnel. Prihiteli «o šmihelaki in novomeški gasilci ter so ogenj fckaUzirali, kozolec pa je pogorel do tal. S kozolcem je tudi pogorelo 100 snopov škompe in nekaj orodja. Skoda je krita z zavarovalnino. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. K sreči so gasilci rešili o-«tala poslopja, sicer bi bila pogorela vsa domačija do tal. Utonil v Savinji. - V ponde-Ijek 23. aprila so na Ljubnem pri jezu potegnili iz Savinje moško truplo. Dognali so, da gre za 20 letnega Silvestra Žibovca s Krnič-kega vrha pri LuČah. Obleka utopljenca je bila raztrgana, na glavi je imel več ran, v obleki mu je manjkala ura in denarnica. Zaradi tega niso sprva vedeli, ali gre za nesrečo ali morda za roparski umor. Sodni ogled trupla pa je dognal, da gre je za nesrečo, in da sta mu ura in listnica padla iz raztrgane obleke, ko je voda truplo premetavala po skalah. Od tod tudi rane na glavi. Silvester 2ibovec bi moral 23. aprila k vojakom, Pa je s fanti popival v Kaduhi, odkoder je vinjen šel domov, ter v pijanosti strmoglavil v Savinjo. Velike požarne katastrofe.— Medjimurju je 23. aprila pogorel velik del velike vasi Donja Kraljeviča. Požar se je zaradi vetra naglo razširil ter je pogorelo nad 100 hiš posestnikom.— Istočasno javljajo o velikih požarih v okolici Osijeka v Slavoniji in v okolici Karlovca. Povsod tod so zgorela cela naselja. "Goriški Slovenci". — Stari politik in trgovec, nekdaj znan voditelj meščanske slovenske stranke v Primorju, nekdanji goriški založnik in tiskar Andrej Gabršček je napisal že II. del knjig« "Goriški Slovenci", in izide ta knjiga že letos poleti. Ta drugi del obsega politično življenje primorskih Slovencev od 1901 do prevrata in še dalje do 1923. Tretja knjiga, ki jo piše Gabršček, pa bo imela naslov "Trst in Istra". Bosanska srednjeveška vraža,—Zgodilo se je, da so v vasi Zivice v Bosni kmetje odkopali grob skopuha in vražarja MiH-Čkega ter zabili mrliču oster glo-gov kol v prsi. Zakaj? V Mili-čkem so poznali čarovnika in ko je ta umrl, so govorili, da se je "povampiril", t. j. da se vrača na svet ter straši. Po stari vraži se ljudje znebijo takega vampirja le, Če zasadijo mrliču o-ster glogov kol v prsa. Kmetje so to izvršili. Sedem jih je moralo pred sodnika. Vasovalec ubil fanta.—V Slav-ščini (ptujska okolica) je večja skupina fantov razgrajala po vasi, pa so pri tem opazili, da vasuje 26 letni Janez Holz pri svojem dekletu. Fantje so ga hoteli prepoditi, Holz pa se je skril na stranišče ter od Um v silobranu oddal več strelov iz revolverja. Streljal je sicer na slepo, a vendar je zadel v prsi 20 letnega hlapca Konrada Po-Ijanca i» Hvaletincev, ki se je zgrudil ter kmalu umrl. Holza so aretirali. Železiiliarski os Ritki pred kpngresom Odseki odobrili načrt za starostno peiul io in osnutek za skraj-šanje delovnika na Šest ur Washington. — (FP) — Odseka obeh kongresnih zbornic sta odobrila dva žeJezničarska zakonska osnutka tikajoča se pen-zije in skrajšanja delovnika in bosta prišla na debato še v tekočem zasedanju. V nitji zbornici je podpisalo posebno peticijo 145 kongresnikov in bo ielezni-čarsko vprašanje prišlo na dnevni red 29. maja. Načrt za starostno pokojnino je bil sestavljen po daljšem pogajanju med dvema šelezničar-skima skupinama, ki sta prvotno imeli vsaka svoj predlog, finega so iniciatirale železničar-ske unije, drugega pa Zelezni-čarska penzijska asociacija. Končno je med njima prišlo do sporazuma in je bil iz obeh o-snutkov sestavljen sedanji načrt. Njegove glavne točke so: V svrho izvajanja zakona bodo vse železnice smatrane za skupnega delodajalca. To pomeni, da delavčev status ne bo spremenjen, kadar dobi delo pri drugi železnici. , V sklad bi delavci prispevali 2% od zaslužka, Železnice pa dvakrat več. Penzija bi se pričela s 65. letom ali po 30 letih službe na železnicah. Znašala bi od 60 do 76% odstotkov plače oziroma zaslužka v zadnjem letu. Delavec, ki ima 30 let službe na železnicah, ni pa še dosegel 65 let starosti, bi v slučaju upokojitve prejemal 4% manj za vsako leto pod 65, letom starosti. To se ne tiče delavcev, ki bi bili upokojeni radi mentalnih ali fizičnih poškodb; ti bi prejemali maksimalno pokojnino, ki bo po računih senatnega odseka znesla u-krog tisoč dolarjev na leto. Upokojitev bi bila prisilna s 65. letom. Le v izrednih slučajih, če se dogovore vse prizadete stranke, bi bila uposlitev dovoljena do 70. leta, ne pa dalj. Vlada bi ne prispevala v sklad, ki bi bil pod njeno upravo. U-pravljali bi ga trije člani pen-zijske komisije, katero nastavi predsednik Združenih držav. Senatni odsek meni, da bi prvo leto priAlo okrog 90 milijonov v penzijski sklad, penzije bi pa znašale okrog 50 milijonov. Prvo leto bi bilo penzioniranih o-krog <50,000 železničarjev. Voditelji železničarjev pravijo, da so dobri izgledi za sprejetje tega načrta, ker mu je baje naklonjena večina v obeh zbornicah. Glavno vpraAanje je, da pride do glasovanja pred razi-dom kongresa. Glede skrajšanja delovnika na šest ur je stvar bolj zamotana. Na konferenci z novinarji je predsednik K o o s e v e 11 kazal "nevtralnost", ko je bil vprašan, kaj misli o tem vprašanju. Sploh je vprašanje pr<*zrl. Iz tega se da sklepati, da osnutek nima podpore administracije kakor je nima niti Conneryjev predlog za splošno skrajšanju delovnika na 30 ur v tednu. Tretji predlog se tiče modifi- kacije obstoječega železničarske-ga zakona. Unije in tudi vladni koordinator železnic Joseph Eastman so za definltivno prepoved kompanijskih unij in za ustanovitev novega sistema za izravnavanje sporov na lelesni-ca h. Pričakuje se, da se pridružita Eastmanovemu osnutku tudi odseka za meddržavno trgovino obeh zbornic. Eastmanov načrt podpirajo tudi železničar-ske unije. KoavtatiJ« banfcrtHranih farmarjev Vršila se bo v Minneapollsu prihodnji mesec in bo zastopala radikalne elemente med farmarji .Minneapolis, Minn. — (FP) — Druga narodna konvencija levičarske United Farmers lige se bo vršila v tem mestu od 22. do 25. junija. Na konvencijo so pozvani vsi bankrotirani, mali in revni farmarji. Pričakuje se velika udeležba, nad tisoč farmarjev iz vseh krajev dežele. 'United Farmers liga je glasnik naj rad i kal ne j šega elementa med farmarji. Ustanovljena je bila pred par leti. Svojo prvo konvencijo je imela lansko leto v Chicagu in je bila pod komunističnim vplivom kakor bo najbrž tudi prihodnja. Konvencija bo mešanica radikalnih farmarjev in "lumpenproletariaU". United Farmers liga ima svoj stan v Chicagu. Na svoji čikaiki konvenciji je okrtačila progresivne senatorje, farmarsko Holiday asociacijo in njene voditelje s socialisti vred, ker smatra vse skupaj za "orodje kapitalizma". Revolucija zaradi operaciji ' i i I Kaj vse se lahko zgodi v danaA> nji Itusiji V listu "American Spectator" poroča znani pisatelj J oh a Dos Passos o revoluciji, ki je izbruh-nilu v Batumu zaradi operacije, katero je izvi bk'ka. Videli lU k ra;r,° «Hanje iz-am, ki vse dotlej w'ji slaboumnosti Ko se je to raz vedelo po mestu, so zaetavkali vsi zdravniki in tehniki v Batumu in so aahte-vali od prebivalstva, naj ae postavi na njihovo stran iz ljubes-ni do "znanosti". Izbruhnila j« revolucija in prišlo je do javne obravnave. Ta je pokazala, da je prejel kirurg od perzijskega trgovca veliko vsoto denarja. Sodišče je odločilo: brez denarja bi se operacija lahko smatrala za znanstven poskus, ker }>a je Per-zijec plačal kirurga, pomeni nje-gov zdravniški poseiek "protlre-volucijo". Zdravnik j« bil obsojen na smrt in so ga zaprli v ječo. Ker pa je bil izvrsten strokovnjak, ga niso mogli dolgo |M>grešatl v bolnišnici in so ga Minuli Izvrševanja poklica izpustili, Zdaj je začel vojak zasledovati .perzijskega trgovca. Njegov trud pa je bil jalov. lakaaalo se je, da je Perzijec ie davno pobral šila in kopita ter pobegnil čez mejo. Kako sii nemški nsriji v Berlinu pruatltulrali delali praznik PmI msj. odm je Hitler. govorniškem V še aerazltkaaa Pomladna ofonalva rasnih «kape-d Icl J Kakor vsako leto, je tudi letošnja pomlad sprožila celo vrsto ekspedicij, med katerimi je uvrstiti nekatere med prav velike. Prve odprave, ki so odšle na pot, so bile seveda odprave— iskalcev aakladov in marsikatere med njimi, n. pr. oksiaHiiclja angleškega avtomobilskega rekorderja Campbella v Peščeno puščavo bivše Nemške Jugozapad-ne Afrike, so se vrnile s praznimi rokami nazaj. Druga, kakor ekspediclja francoskega raiisko-valea grofa de Proroka, ki je hotel odkriti pravljično deželo Ofir, so Imele baje uapeh, o o-«tal i h, kakor tudi o večjem številu ekspedicij na Kokosove o-toke ali o ekapedlcijah, ki hočejo dvigati potopljene ladje i bajnimi zakladi v Sredozemskem morju, pa nismo slišali šs nič konkretnega. Precej številni so tudi poleti v stratosfero, ki se pripravljajo v bližnji bodočnosti. Ce« dva meseca bodo v Bruslju dogotovlll gondolo za balon, s katerim se dvigne v stratosferne višine slavni pionir stratosfernlh poletov prof. Plccard s svojim asistentom Cosynsom. V Rusiji gradijo ta čas kar dva strato-sferna balona In prvi polet 'bo baje ie prihodnji mesec. Nekako v istih dneh se dvigne tudi Apanski pilot Herrera, ki hoče v — odprti kabini doseči najmanj 25,000 m višine, Američani grade spet največjega Izmed stratosfernlh balonov, ki vzleti približno v dveh mesecih. Rusi pripravljajo še neko drugo ekspedicijo oziroma kar 40 posameznih ekspedicij z različnimi nalogami, ki pa bodo rabile vse raziskovanju najvišjih vrhov v Pamlru. Da ima ena teh skupin nalogo stikati za zlatom in drugimi dragocenimi rudninami, se razume skoraj samo po sebi. Med ekapedjcljaml te vrste Je omeniti tudi eksjMtdlcljo nemških alpinistov in raziskovslcev pod vodstvom Willyjs Merkls ris K, 120 m visoki Nangs Parbat, "goro groz«", v Himalaji. Angleži pa hočejo preiskati kar v štirih skupfrosh neraziskane predele kanadskega Skalnatega pogorja — dasl ti predali na zemljevidih prav za prav ne figuri-rajo več z znamenito "belo liso" neznanih ozemelj. Mnogo Je pač na zemlji dežel, ki so vse lepo zarisane in zabeležene v zemljevidih, ki pa o njih dejansko ns vemo ničesar!* Kanada «uma je pripravila več pohodov v novo pridobljena o-«emlja na njenem severu, okrog Keverneg» tečaja. V ostalem pa za letos ni pričakovsti bogve kakšnih presenečenj v Arktidl. liuei nekaj pripravljajo, s po-| požrl sebe in druge . . . Da, če spijem le dva kozarčka, me zgrabi, da bi kar koga zmlel . . . Potem s«*m pa dva dni Man. — Nikar ne pij, je rekla resno. Preizkuiaja ljubezni — O. nič se ne boj, poanam ae! Zmajal je a glavo; sovražil je žganje, kakor ga more sovražiti le poslednji potomec pijanskega rodu, ki mu Uko tiči v meau, kar je podedoval od prednikov, prepojenih in pokvarjenih z alkoholom, da je bila najmanjša kapljica zanj strup. — Zaradi matere mi je nerodno, da so me postavili pod kap, je dejal, ko je pogoltnil grižljaj. Mati živi težko, pa sem ji zdaj pa zdaj pošiljal po ato soujev. — Kje imaš mater? — V Parizu ... Perica je, v Rue de la Gout- te-d'Or. Umolknila ata. Kadar je pomislil na vse to, mu je rahel drget zameglil črne oči, bežna bojazen pred zlom, čigar neznani zametek je snoval v njegovem vedrem mladostnem zdravju. Včasi je uprl oči v temo jame; in v tej globini, pod dušečo težo zemlje, je videl spet svojo mladost, svojo brhko in še krepko mater, ki jo je oče zapustil, se spet povrnil, ko je bila poročena že z drugim, in kako je potem živela med dvema moškima, ki sta jo glodala in vlačila za sabo po mlakužah, vinu in grdobiji.. Tu spodaj se je domislil ulice, vse podrobnosti so se mu povračale v spomin; umazano perilo sredi štacunice, pijanost, ki je zasrhrajala vso hišo, in klofute, ki bi bile včasi skoraj človeku zdrobile čeljust^ — Zdaj pa, je počasi nadaljeval, ji od teh tridesetih soujev ne bom mogel ničesar več pošiljati ... Vem, da bo od revščine poginila. Obupan je skomignil*z rameni in se vnovič zagrizel v kos. — Ali bi pil? ga je vprašala Katarina, ki je odčepila pločevinasto čutaro. 0! kava je, ne bo ti škodovala ... Saj Človeka duši, če kar tako požira. A on je odklonil: saj je že to dovolj, da je vzel polovico njenega kruha. Ona pa je z do-brotljivim obrazom vztrajala in naposled dejala: — Nu prav! Če si že tako vljuden, bom pa jaz prva pila .. . Anrpak potem ne smeš odreči, bilo bi grdo. Pomolela mu je čutarico. Dvignila se je na kolena, videl jo je prav pred sabo v svitu obeh svetilk. Zakaj mu sprva ni ugajala? Zdaj, ko je bila vsa črna, ko ji je bil obraz pokrit s finim premogovim prahom, se mu je zdela prav posebno mična. Na obrazu, ki je bil potopljen v temo, se je iz velikih ust svetlikala belina zob, oči so se širile in sijale v zelenkastem J)le-sku, kakor da so mačje. Kita rdečih las, ki se je bila izvila izpod čepice, jo je ščegetala v i}ho, da se je smejala. Ni se mu zdela več tako mlada, utegnila bi vendar imeti kakih štirinajst let. — Tebi na ljubo, je rekel, se napil in ji vrnil čutaro. Napravila je še en požirek in ga prisilila, da ga je tudi on napravil; rekla je, da hoče ž njim deliti; in ta ozki vrat, ki je šel tako od ust do ust, ju je zabaval. Hipoma mu je prišlo na misel, ali je ne bi vzel v naročje in jo poljubil na usta. Imela je velike, bledo rožnate ustnice, ki jih je premog le poudarjal, da ga je vedno bolj mučilo poželjenje. Toda ni se upal, preplah je bil, saj je imel doslej opraviti v IJIle-u le z ženskami najnižje sorte in ni vedel, kako naj se vede z delavko, ki živi še pri starših. — Ti imaš torej kakih štirinajst let, ali ne? — Kakšnih štirinajst! petnajst jih imam!... Debela res nisem. Dekleta pri nas ne rasto tako hitro. (Dalj« prihodnjič.) umrla l>om . Oh rečem Novela Gospa Okuma Je pristoplcala s košarico. Mojster Kumagoro je i »oglodal iznad dela. "Nu, Kumašen." je pozdravil malo in marljivo frizerko, ki je ves dan hiniila od hiše do hiše, dobfo pazi na konja. Toda "Oh mojater. ko me iw razu-;nesreča nikoli ne počiva. Neke- more sama živeti. Kadar je .slabe volje, moraš pač molčati." "Jaz že lahko sama živim," se je branila. "Saj tega lenuha samo jaz redim! Vzlic temu me pa vsak dan nažene: 'Glej, da se mi pobere*!' Mislim, da ima drugo, in to me neizmerno boli." Kumagoro se Je popraskal po glavi. "Ce je tako, je slaba. Preizkusiti ga moraš, ali te ljubi." "Kako se pa to napravi, mojster?" je vprašala z Jokajočim glasom. Tedaj se je častiti mož vzravnal. "Poslušaj in dobro pazi, kaj ti povom: Živel je nekoč na Kitajskem moder mož, ime mu je bilo Konfucij. Imel je lepega konja, ki ga je ljubil, kakor le kateri človek ljubi žival. Konjskemu hlap- mrš. Kavno zato. ker se ne bi hotela ločiti, nem prišla k ti bi." Stari je zmajal s plešasto glavo. "Potem ne p« ne smeta več prepirati. Ali še ljubiš svojega motar Postavila je k<»Anri» na IIa. *g«>dilo. "Vsaka apodohna lena ljubi svo- Modri K jega mola. Toda on strašno gr- brado. 'Ali do ravna a menoj " šili?' "Prav al povedala." je i»ilo. Ali ga nemara poznaš? Konfucij mu je bilo ime." "Čenče!" je rekel Hačigoro. "Vse tvoje govorjenje so same čenče!" "Daj no, vsaj trenutek spravi jezik za zobe, saj me boš čisto zmešal! Torej ta mož je imel čudovito lepo skledo za riž, in na njej so bile naslikane prekrasne cvetlice. Od sile lepe . . ." "Kje stanuje ta mož?" je vprašgal Hačigoro. Stvar ga je začela zanimati "In na Kitajskem je stanoval. Saj se samo po sebi razume." "To je predaleč, da bi ai mogel skledo ogledati . . Kumašen se je začela razvnemati. "Tak poslušaj vendar. Stvar je važna. Torej, živel je neki uradnik, Kaneno mu je bilo ime, in je imel konja, kakršnega na vsem svetu ni." "Nu?" "Pa je na Konfucijevih stopnicah njegova žena razbila ono lepo skledo za riž, toda uradnik ni zinil niti besedice o konju, čeprav mu je do mrtvega zgorel. Vidiš, tako dober je bil s svojo ženo." "Stoj!" je zavpil Hačigoro. Ne razumem prav, v kakšni zvezi naj to bo." Razsrdila se je. "Ce zmerom vmes govoriš, kako naj ti potem človek stvar pametno pove! Čakaj, pokazala ti bom." Hačigoro je protestiral. "Ce hočeš sosedi posoditi posodo, vzemi kakšen drug lonec, ne ravno tegale!" Okuma je stekla proti stopnicam, se po vseh pravilih prevrnila in obležala pod stopnicami. "Vidiš, zakaj pa ne hodiš počasi!" je menil mož, ne da bi vstal. j "Skledo sem razbila," je zaslišal jokajoč glas od spodaj. Hačigoro je planil na noge. "Za božjo voljo, pa si vendar nisi roke porezala! Skledo bomo že drugo dobili, samo da je tvoja roka zdrava in cela!" Zena je zavriskala med solzami. 'O, kako moder, kako pameten je mojster Kumagoro! Moj mož me ljubi, moj Hačigoro me ljubi!" Mož je pa stal in ni besede razumel. Ovlla mu je roke okoli vratu. "Tebi ni za lepo skledo," je u-darilo iz nje, "ti ljubiš samo mene, tebi je samo do tega, da se mi nič ne zgodi!" Tedaj se je Hačigorov obraz raztegnil v zadovoljen režaj. "Kolikšna sreča! te bi si bila pri padcu porezala roko—kako bi potem frizirala ljudi? Jaz bi pa ves teden ne imel česa jesti !" Toda mala Kumašen spet ni prav razumela in je bila zelo, zelo srečna. "New deal" še ni pomagal temu brezposelnemu delavcu, ki prenočuje na prostem vpark* Obojestranska zventoba Njen mož se je vrnil z daljšega potovanja, žena ga pozdravi na postaji in ga vroče poljubi. Nato ga vpraša: "Ali si mi bil pa tudi zvest?" "Kako moreš sploh vprašati! A ti?" Noben mož mi ni niti blizu pri-šel." . Ponoči nenadoma krik ne ž*-ria v snu: "Ježeš, moj mož!" Mož to sliši, skoči iz |N plane k oknu in si* zavihti I cesto. itelji na Najzanenljivejše dnevne de-, lavake vent i no v dnevniku "Pro-»▼rti/* Ali jih flute vsak dan* Iz otroških ust "Nekatera ženska imena so nastala iz moških," razlaga učiteljica. "Tako na primer Frančiška iz Franca, Josipi na iz Josipa, Ernestina iz Ernesta. Kdo ve še kakšen primer?" "Jaz," dvigne roko Frtačev Matevž. "Barbara iz barbara!" e Strog režim Zdravnik: "Gospod Ocvirk, a-li nemara vi veste, od česa ima vaša gospa krvne podplutbe na hrbtu T Ocvirk: "Seveda, gospod doktor! Odkar je bolna, leži* vsako noč na hišnem ključu." ženitvena ponudba Rad bi se seznanil s Slovenko, najsibo samska ali vdova brez otrok, glavno je poštenost; v starosti 40 do 48 let in imela naj bi vsaj nekaj prihrankov. Pisma pošljite na naslov: H. F., 1314 Cora Street, Joliet, 111.—(Adv.) proletarec je slovensko glasilo socialistične stranke v Ameriki. Vsak delavec in rojalk, ki se zanima za socializem, bi ga moral redno čitati, ker vam kaže PRAVO SLIKO SOCIALIZMA Naročnina znaša $3.00 na leto, $1.75 na pol leta Naslov: proletarec 3639 W. 26th Street CHICAGO, ILLINOIS Pišite po nai cenik knjig! ' Moški—pozornost! Tukaj je poerbno naznanil», ki bo povoljno vnakrrnu. kl je dospel "«rednjo »Uro.t" In m éutl, da potrebuj« canealjivo TON IK O. Da bo ugodeno Uaočerim. kl bi M moco«e branili aH «amudili s naročilom Nuga-Tone od pošiljatelja direktno, m ta predpla »daj prodaja potSm vaeh lekarnarjev. Dolar na meeec cdravilo—bodita sam avoj—nabavita ai steklenico ie danes-, jam ¿eno. IZ NEW YORKAli NOST V DritROV Bodoča tri plutja Co motorparnikov "Saturn 19., "Vulcania" junija J turnia" zopet augusta 1 lo zanimiva za Jugoslc Te plovbne vožnje sc lašč planirane omogoe Slovanom pravočasni njih domovino za viitj in ljube tamkajšnje 8p poletja v svoji deželi. Ti izvrstni Cosulici parniki plujejo direktn Yorka v Dubrovnik p prevožnji Sredozemskej "Saturnia" «e lx> u Azorih—Lisbon], Port —Alžiru v Afriki, N Palermu in Dubrovnik prispe 2. junija. "Vuk pa izogne Azorov in Lii parnik potem ko prists poliju in Palermi v Si naravnost v Patras in Dubrovnik, kamor dosj nija. Tretja plovba b nia", ki odpluje 11. au enako važna in zanimiv tivna. Ta priljubljeni pristal: v Azores, Lii braltarju, Alžiru, Nap lermi, Patrasu in I)u kamor bo dospel dne sta. Rezervacije so prece hu. Turistični razred, i cej priljubljen med J ni, je vedno patronizin d i, ki vedo kaj se pra v zvezi s prekomorskii njem. SUlfMM Wwes m amec Mre.—I:!• A. M. lil:« Tel. Herritea eil ConsisteaUj Lov Pri 32 6N* STATI Oppotlte Dnvl» ülorf, U naroČite si novo knjigo The Native's Retui ki je ravnokar izšla. Spisal Louia Adamič To knjigo lahko dobite pri nas kot član s poštni* za $2.00. Pošljite nam Money Order ali v gotovini di priporočenem pismu. Na naslov: Prosveta, 2657 S. I dale Ave., Chicago, III. Pišite takoj. Ime.................................................................. Clan St. - Naslov Mesto........................................ Država TISKARNA UP 6PIUUEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča * Tiaka vabila za veselice In »hode, vizitniee. knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. ^ slovaškem, češkem, nemškem, anglcákem jm*»1 VODSTVO TISKARNE APKLIKA NA Cl* 8. N. P. J„ DA TISKOVIN« NAK0CŠ V SVOJI TISKARNI Vaa popu ni L* daje md.tro Cone smerne, enijsko é*> Pišite po Infer*«*)« - S.N.P.J. PRINTEI 2S57-M So. La wads le A"** Teletm M»«" i9U 0L