101 Naši dopisi. Iz Istre. ^. — Kar se le v večih mestih bolj po-goatoma godi, začelo se je tudi v malih. Ponoči med 14. io 15. marcem zavdala si je v Paznu neka še ne 19 let stara dekla. Našli so jo 15. t. m. zjutraj čisto pražnje opravljeno mrtvo na postelji. Zavdala si je z ogeljnim strupenim gazom, postavši zvečer v svojo spalnico dve prilično veliki posodi oglja, katero je zažgala. Ljudje pravijo, da jo je njen ljubi zapustil in mesto nje njeno sestro za ženo vzel; in to da je vzrok samomora. Gotovega vendar nihče prav ne ve. Pravila je pa sosedom, katerim je več zaupala, ia celo svoji lastni gospej , pri kateri je služila, da se bo sama usmrtila. Tega se ve, da jej nihče verjel ni. Njena gospd jo je vendar resno posvarila, naj ne kvasi tacih neslanosti, ampak moli naj Boga. Na to dobrohotno svarilo svoje dobre gospe se je pa smijala rekoč: ,,čemu moliti? duhovni sicer pravijo, da je pekel; jaz pa vem, da ga ni!u — Samomorka si je znala skrbeti za lepo gosposko krino-lino; na ples je rada hodila; tudi obnašati se je znala priljudno. V teh rečeh bila je toraj dobro „omikana". Kaj je toraj vzrok bil onega groznega čina, nego zani-kerna, brezverska, nekršČanska izreja? — Oče, zvedši za hčerino smrt, prišel je prašat po njeni zapuščini, katera mu je, prej ko ne, bolj na srcu ležala kot otrokova sreča. — Starisi! nočem vam tukaj pridigati, vsaj imate svoje duhovne pastirje povsod, kateri vam nepo-bitne resnice naše sv. vere oznanujejo in razlagajo, nje poslušajte; rečem vam le toliko: prevdarite dobro ta žalostni in resnični dogodek, katerega sem vam tukaj nerad popisal! Pošiljajte radi svoje otroke v cerkev in v šolo; toda bodite prepričani, ako sami svojih otrok doma nič podučevali in jih tako pripravljali ne boste na nauke, katere imajo v cerkvi in v šoli nadalje poslušati , ne bo tudi niti cerkev niti^ šola pri najboljši volji zaželenega vspeha dosegla. Človeku ostane rado to , kar se je že kot otrok od svojih skrbnih starišev navadil, kar je že z maternim mlekom vsesal; — tako nam je tudi najljubši in najmiiši tisti jezik, katerega smo se od svoje matere naučili. To je sv. cerkev od nekdaj dobro vedela, zato spoštuje ona vsako narodnost. Ravno to bi morala tudi šola in posebno ljudska šola biti. Ali žalibog! ravno v Istri niso osnovane ljudske šole na narodni , torej ne na natorni podlagi. To je menda edina provincija v Cislajtaniji, v kateri so slovanski otroci siljeni obiskovati tujo — italijansko — ljudsko šolo. V devetnajstem, tako imenovanem razsvit-Ijenem veku, ko je narodnostno vprašanje in omika ljudstev na narodni podlagi na dnevnem redu , bila bi to ironična laž, ko bi ne bila žalostna resnica! — ,,Naša Sloga" toži, da hoče naučni minister slovansko mladino v Istri ponemčiti. Meni se pa zdi, da bo slovanska 102 Istra poprej poitalijančena, kakor ponemčena. Saj se kaže, da so italijanske ljudske šole za hrvaško-slovenske otroke v Istri za to postavljene, naj bi nikdar sita sladka laška požrešnoat hrvaško slovensko ljudstvo v Istri že v korenini zatrla in njegov lep, od Boga mu podeljeni milozvočni jezik z „lingua šcava" psovaje, ljudstvu pri-studila, da bi se sramovalo svojega jezika in svoje narodnosti, kakor se tega, žalibog, že marsikateri sramuje, katerega sveta dolžnost bi morala biti: lastno svoje ljudstvo buditi in kazati mu pot do prave omike! To naj bi istersko-slovanski rodoljubi — če so res rodoljubi —- dobro prevdarili in odločno, brez vsacega ozira na nasprotno karnjelsko-laško stranko, po postavnem potu svojemu narodu pot do prave omike na narodni, ergo: natorni podlagi tirjali. Vsaj se vendar še nikjer slišalo ni, kar svet stoji, da bi se nemški otroci svoj a, b, c zaceli v francoščini učiti, ali italijanski v hrvaščini! Zakaj se toraj ravno z Istersko-slovanskimi otroci narobe dela? — Otroci, kateri so siljeni italijansko šolo obiskati, s tem le dragi čas tratijo. Namesti omike širi se surovost in nespoštovanje najsvetejših reči. — Ker sem zgoraj „Našo Slogo" omenil, prišlo mi je na um tudi o „Slogi" katero reči. Upam, da mi tega si. vredništvo „Sloge" za zelč vzelo ne bo. „Sloga" je po mojih mislih namenjena prostemu narodu. Ravno zato bi morala biti tudi bolj praktična, kakor je praktično ljudstvo, kateremu je namenjena. Na prvi strani dona-šati bi morala kratke pa dobre narodno gospodarske in obrtniške članke. Politična kronika naj bi zavzemala na kratko le zadnjo stran, ne pa prve; vsaj se njen program pod naslovom glasi: „poučni, gospodarski i politični list". Ergo: politika zadnja! — Še bolj nepraktična zdi se mi „Slogioa" oblika ali format. Že poprej je bila oblika za kmeta nepriročna, kam bo pa zdaj to plahto spravljal? Ali bi ne bilo boljše, ko bi izhajala v manjši obliki pa vsaj trikrat na mesec, da bi sčasoma postala tednik? V manjši pa priročniši obliki izhajajočo „Slogo" mislim, da bi kmet rajši bral in lože shranjeval, da bi jo kasneje večkrat pogledal. Stroški bi ne bili menda veči. Sploh: bi morala „Slogau bolj odločno stopiti na noge in boriti se za pravice, katere po Božjem in natornem pravu slovanskemu ljudstvu v Istri pristujejo. Povedal sem le svoje misli, ker želim ravno „Slogiu najboljši vspeh na narodnem polji v Istri. — Kar se ne najde morebiti nikjer, najde se zopet v malem mestu Pazinu. Čisto katoliška mladina na Pa-zinski gimnaziji dobila je iz Moravske nekega ]uda za svojega učitelja. Dober tek! Ravno tako stoluje v Pa zinu tudi nek Ogeraki jud kot c. k. okrajni zdravnik. Sliši se pa, da je gluhonem — za ljudstvo v Istri stanujoče. Govori se, da mora z bolniki mimično govoriti, kar se res ni čuditi, če se pomisli, da je ubogi Izraelov sin tako pošten in vesten bil, da je sprejel službo med ljudstvom, katerega ne razume on in ljudstvo ne njega. V Gorici 25. marcija. — Imamo jo tedaj „Piazza grande"! Ko so pred nekaj leti v prvo zabrusili med svet to mrvco italijanske ,,idejeu , ni menda nikdo veroval, da se kedaj uresniči: — tako absurdno se je zdelo vsacemu Goriškemu korenjaku, zbrisati z oglov stari „Travnik". In danes — nam kaže majhna, lična modra tablica z belimi črkami, da na „Travniku" — ni več „Travnika" ! Dobro čutimo Slovenci to zaušnico, ki nam so jo dali naši laski gospodarji. Ali, če ste, gospoda, zbrisali „Travnik" z zidov, niste ga zbrisali iz našega spomina in srca, pa tudi iz svojega ne. Za nas ostane Travnik — Travnik, za Vas pa t u d i. Kakor mora Vas bode tlačil vsikdar, dokler se bode Vaše in naše mesto klicalo ,,Gorizia" = „Gor i ca". Najpred ste morali mestu dati drugo imž, in potlej še le ulicam. Da se bodo druge ulice imenovale po ime- nitnih možakih Goriških, proti temu nimamo nič, tem manj ker so nekatera teh imen slovenska. Prav tam pa, kjer so se hoteli ogniti slovenskega imena, zabredli so v jako smešno abotnost: — na »Studencu" namreč. Ce mi ni spomin popolnoma oslabel, klicalo se je staro sprehajališče pri bolnišnici milosrčnih bratov ,,Studenec" — ne po kakem studencu ali vodotoku, katerega ondot nikjer ni, ampak po stari zamrli rodbini Goriški „Studenitz" (ponemčena pisava slovenskega imena), kakor imamo „Brajdo Vaccanovo" po rodbini „Vaccano" in ,,Rabatišče" po rodbini „Rabatta". In kaj so naredili naši laški jezikoslovci iz „Studenc-a"? Prestavili so ga v laški „Acquedotto" (vodotok!!). O — qui poi avete pigliato un granchio! — Tudi klerikalni so naši mestni očetje (kedar hočejo). Malemu prostoru pred škofijo, katerega smo šteli prej k ,,Travniku" ali pa h ;,Gospojski ulici", dali so zdaj ime „via deli Arci veaco v a d o". Sploh je zdaj vse ,,via", nič več „contrada", kakor prej. — Kaj poreče rajnki okrožni glavar baron B u f f a k preimenovanja naših uiic, in kaj si bode mislil, ko ne bo več videl na novih ploščicah — nemških imen?! Ko je bila dala naša mestna gosposka pred kakimi 25 leti (vsied prve italijanske „ria-cossa-e") napisati samo italijanska ulična imena po oglih , zaukazai je mogočni paša — prototip staro-avstnjskega burokrata — brž narediti tudi nemške napise; in naredili so jih. Da bi bil ukazal slovenska imena napisati, nastal bi bil gotovo resen vpor. — Mene — slednjič — pri vseh teh nepotrebnih novota-rijah le ena reč mika: vedel bi namreč rad, kateri ulici je odmenjena Čast, da se bode klicala ,,via F—i"? Jez menim, da moja, katera še uradnega imena nima. — Danes še le sem prebral novi ukaz mestne gosposke zadevajoč izpraznovanje stranišč po pneumatiČ-nem sistemu, katero se ima pričeti 15. aprila. Nove zapovedi so jako ostre; ne vem , ali 3e bodo dale izpoi-novati, in pravijo, da mislijo mnogi hišni gospodarji proti njim protestovati. Sicer pa „napredeka" imamo v Gorici več ko v katerem večem mestu. — Dela za novo pokopališče so po dražbi oddana. Naši 2 pogrebni društvi nas tolažite zdaj s tem , da se damo na starem pokopališči pokopati — če hočemo — v metalnih trugah , da nas potlej lahko prenesejo na novi „mirodvor". Pač ni je reči na svetu dandanes, da bi se je ne poprijela špekulacija. — Ta špekulacija pa ni menda še dosegla našega te dni pokopanega „Kalistra". Umrl je 20. dne t. m. veliki bogatin — posestnik, trgovec itd. gosp. Blaž Lenassi, rojen v Karniji na Beneškem. Začel je zrna nabirati za pogačo na Notranjskem; zapustil je zdaj čez 800 tisuč goid. — Vse obravnave s porotniki pri tukajšnji okrajni sodniji — razen ene — so se končale z obsodbo dotičnikov. Ene izid pa je bil tako čuden , da je državni pravdnik napovedal pritožbo zoper verdikt porotnikov. — Tisti goljufi, ki so Kanalske kmete za 200 gold. osieparili z obljubo , da jim „hudič (v Panovcu) zaklad prinese", so vjeti. — Dne o. aprila se snide tedaj tudi naš deželni zbor in te dni nam mora prinesti „Wien. Ztg." imenovanje deželnega glavarja in — slovenskega (?) podglavarja. — Naš vrli, mnogozaslužni nadškofijski kancelar in konsist. svetovalec g. Stef. Kafol je postal častni kanonik naše prostolne cerkve. NovomeStO 22. marcija. (Vabilo v zbor podružnice kmetijske.) Podružnica naša je določila 4. dan meseca aprila za zborovanje svojih udov, in je svojim obravnavam postavila sledeči program: 1) Začetni govor g. predsednika; — 2) napredek v poljedelstvu, njegova važnost in vrednost in pa kaj je naloga kmetijskih družeb o tej zadevi; govori predsednika namestnik g. Anton Ogulin; — 3) o praktični izpeljavi kmetijskih razstav ca Dolenskem, govori tudi predsednika namestnik; — 4) o potrebi vpeljave priseženih inešetarjev pri prodaji kmetijskih pridelkov, govori gosp. baron Wam-polt-Umstadski; — 5) o glivah kot vzrokih rastlinskih bolezin, govori podružnice tajnik g. prof. Drganc; — 6) o novem Burgovem plugu in kako dela poroča gosp. Jakob Mohora; — 1) o gnoju in njegovih obstojnih delih, poroča grajščinski upravnik gosp. Riick; — 8) obravnava še kakih drugih predlogov, ki jih družbeniki že pred začetkom zborovanja predsedniku naznanijo. — Ker ste 3. in 4. točka posebno važni, je želeti obilnega udeleštva pri tem zboru, ki bode ob 2. uri popoldne 4. aprila v risarski dvorani c. k. vise realne gimnazije. Podružnice družbe kmetijske odbor. Iz Tuhinjske doline 25. sušca (O pokončevanji za-rubljenih zemljišč) so nam „Noviceu v 9. listuvgrozen dogodek povedale. Enako morem tudi jaz iz Srna r-tinske fare naznaniti. Nek posestnik, kateremu c. k. sodnija Kamniška posestva ni še po očitni dražbi prodala — al zarubljeno in cenjeno je že bilo — prodal je pod in hlev, v gozdu pa vsa mala drevesca od kraja do konca za prav majhen denar, kar je veliko več škode kakor vrednosti. Naj zato si. odbor kmetijske družba tudi ta dogodek v prevdarek vzeti blagovoli, da se silovito poškodovanje kmetijstva in gozdov ustavi z vso ostrostjo, če ne, bo ta silovitost se širila kakor kuga po deželi. Naj nam za Božjo voljo si. družba kmetijska na pomoč pride, da naše kmetijstvo reši pogina! Iz Ljubljane. -~ Mestni volitveni boj je pri kraji. V obče rečeno, je resultat volitev ta, da je narodna stranka dobila enega odbornika več v mestni odbor; dozdaj jih je imela 8, sedaj jih ima 9. V 3. razredu je narodna stranka sijajno zmogla; dr. Ahačič je dobil 160 glasov, Regali pa 159, memo Komarja in Matij ana, ki sta dobila 89 in 90 glasov. Volitve 2. razreda se niso udeležili narodni meščani; tudi v 1. razredu so kandidatje nasprotne stranke dobili večino glasov in to iz rnnozih vzrokov, katere razložiti prepuščamo našemu „čenčarju". — (Odbor družbe kmetijske) je vpričo deželnega gla varja viteza dr. Kalteneggerja in pa zastopnika deželne vlade pl. Fladunga preteklo nedeljo imel sejo, v kateri so se obravnavaie mnoge zadeve o državnih podporah, ki jih še za letošnje leto hoče si. ministerstvo nakloniti družbi kmetijski. Prihodnjič poročamo kaj več o teh obravnavah. — {Nabiranje in oproŠČevanje vojaških novincev) se bo vršilo: v Ljubljani za mesto 10. in 11. aprila, za okolico pa od 9. do 14. aprila; v Kamniku 17., 18. in 19. aprila; v Litiji 21., 23. in 24. aprila; v Krškem 27., 28. in 30. aprila, 1., 2. in 3. maja; v Novem mestu 5., 7., 8., 9., 11. in 12. maja; v Cr-nomlji 14., 15., 16. in 17. maja; v Kočevji 22., 23., 24., 25. in 26. maja; v Radolici od 16. do 19. aprila; v Kranji od 21. do 27. aprila; v Vipavi 14. in 15. maja; v Postojni 17., 18., 19., 22. in 23. maja; v Logatcu 25., 26., 28. in 29. maja. — {Glasbena Matica) ima svoj občni zbor 4. aprila zvečer ob 6. uri v čitalnični dvorani. Po zborovanji je glasbena zabava v Čitalnični restavraciji. — Društvu sv. Vincenca je presvitii cesar iz lastne blagajnice daroval 200 gold. — {V ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenskem) je zdaj v zaporu okoli 180 žensk, katere oskrbuje 17 usmiljenih sester. — {V Srbijo) je — tako je g. pl. Radica v starih listinah našel — leta 1717. koj, ko so Srbi Beli grad zopet v posest vzeli, vsak dan mnogo rodovin iz Krasa, Pivke in Vipave skozi Ljubljano potovalo tje in se ondi naselilo (um sich daselbst hauslich niederzulassen). To je iatereBantna notica, ki kaže, da so Slovenci v starodavnih časih v veliko oži dotiki bili s Srbi kot danes. — {Slovensko gledišče.) Velikonočni pondeljek bodo predstavljali znano dobro čarovno burko „Zapravljivec" na korist marljivega komika gosp. Kaj želj a. Igra in beneficijant zaslužita do vrha polno hišo. — {CenČe iz Ljubljane. 4. epistel.) Volitveni šunder je tedaj potihnil in — tihi teden je nastopil povsod. V 3. razredu, kjer voli narod, je propala nemčurska stranka tako sijajno, kakor je zmogla v 2. razredu , to je, v razredu ,, birokratov", kjer nam po sedanjem volilnem redu ni nikakoršnega upanja zmage; zadosti bi bilo tedaj, ko bil bi le en volilec prišel v pondeljek na „rotovž", zmaga njih bila bi ravno tako enoglasna brez štrapacov. V 1. razredu so naši sicer propali, al kdo se bode zdaj še temu čudil, ki ve, da 1. razred — razred magnatov —obstoji iz zelo različnih faktorjev in da mnoge volivce tega razreda pritiska atmosfera sedanje sisteme, mnogo je pa tudi takih, ki se, kedar volitev ni, delajo za i?narodnjake" ali jih celo naši za „narodnjake" imajo, pa se pri volitvah poskrijejo kakor ,,šurki", kedar z lučjo prideš v kuhinjo. Vse to, zraven tega pa še to , da veliko hokus-pokusa kraljuje v imeniku volivcev, in da ves volilni red potrebuje od konca do kraja temeljite reforme: je vzrok, da imajo nasprotniki naši še večino v mestnem zboru. O agitacijah ne govorimo nio; bile so take , kakor vselej , in možje, ki celo leto ne zinejo slovenske besede v sejah mestnih, so pretekli teden cele plahte svojih vabil imeli v slovenskem jeziku pribite na vogalih mestnih. — Marsikaj bi še imel čenčati, na pr. o Uchatijevih topovih, katere so v Ljubljani bivajoči topničarji te dni dobili in po katere bi bili morali iti na kolodvor z vojaško godbo, kakor se spodobi takim stvarem, ki v vojski tako glasno govori. Al pripeljali so jih v mesto tiho kakor mrliča. Zakaj? Po mestu se je govorilo, da se je to zgodilo po »višem", od nekaterih oseb pro-vzročenem ukazu. Morda so se nemčuji bali, da ne bi godba Hrvaškega polka godla kakih slovanskih, po katerih bi se ljudstvo tako navdušilo , da bi nove topove kar nabasalo in jih obrnilo proti .,Turkom" tukajšnjim in Carigradskim. Strah je res smešna reč. 103