Poštnina plačana v gotovini« Štev, 13. V Ljubljani, dne 29. marca 1922. Leto XXX¥. ■ - Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Qbiinska uprava". Izhaja t« ako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu fe 10 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. Posamezne Številke ie prodajajo po 50 par. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pai Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naša stranka. Od zadnjih državnozborskih volitev se je Slovenska ljudska stranka ne samo na znotraj znatno okrepila in si znatno pomnožila število pristašev, temveč tudi na zunaj je pridobila na ugledu, kakor ga ni imela še nikdar. Cela vrsta najboljših in najrazboritejših slovenskih ljudi, ki niso našega svetovnega naziranja, z najboljšimi čustvi spremlja stranko v njenem orjaškem boju za pravico in svobodo slovenskega ljudstva, ki so ga naše lastne narodne iz-dajice za Judeževo ceno izročile belgraj-skemu centralističnemu malohu. Slovenska ljudska stranka je postala danes povsod priznana nositeljica slovenstva, glavna fronta slovenskega ljudstva v boju za lastne pravice na gospodarskem, političnem in kulturnem polju, neustrašeni »šturmba-taljon« proti največ/emu škodljivcu države in vsakega plemena posebej — centralizmu. — Odkod dobiva SLS svojo nezlomljivo moč, zakaj je njen ugled vsak dan večji, zakaj strah pred njo danzadnem silne/ši? Prvi vrelec njene moči je njen pogram. Odličen član velike in mogočne italijanske ljudske stranke, brez katere se danes v Italiji ne more vladati, je izjavil, da je program naše stranke popolnejši in bolj dovršen kot program italijan. ljudske stranke. V socialnem oziru — čim večja samoodločba vsakega stanu posebej, a vedno v meji medsebojne vzajemnosti; vsak stan čim večje pravice in čim večji napredek, a nikdar na škodo drugega stanu, ker vsi so si potrebni drug drugemu. V političnem oziru: čim večja avtonomija. Ljudstvo naj samo odločuj® o svojih financah, naj si samo daje postave, naj samo nastavlja urad-mke, naj si samo določa vzgojo svoje mla-e' y kulturnem oziru: svoboda vesti, zajamčena in branjena z državno močjo. To je program Sloven. ljudske stranke, moderen, odgovarja duhu časa in resničen, ker mu je temelj krščanska pravičnost, ki ima svoj izvor v Bogu. Za tem programom pa stoje možje, ne slabiči, niti Judeži, In to je drugi vrelec i1 oči naše stranke in našega ugleda. Tudi našim možem so ponujali 30 srebrnikov ali 60, kolikor bi jih hoteli, pa ni bilo niti skušnjave. Zakaj zavest, da so pravice našega ljudstva tako velike, da jih ne odvaga še tako polna skleda leče, za katero je prodal Ezav svoje prvorojenstvo svojemu bratu Jakobu, ta zavest v naših vodilnih možeh je bila vedno tako močna, da zanje niso imeli srebrniki nobenega leska. Če ne gre s srebrniki, gre z bičem, so si mislili Pašiči, Pribičeviči in Žerjavi. In padalo je iz vseh kalibrov: protidržavni, brezdomovinci, separatisti, avstrijakanti. Pa brez uspeha! Naša stranka pošilja mirno svoje od ljudstva izvoljene može v Belgrad — ni prijetna ta. pot med pobesnele centraliste -r- in tamkaj neprestano kličejo: hočemo enakopravnosti, neprestano izprašujejo centralistom prekosmato vest, neprestano razširjajo in razlagajo naš program — čeprav za enkrat gluhim ušesom — neprestano rešujejo drobce pravic našemu ljudstvu, neprestano odbijajo najnevarnejše osti centralističnih naredb. Majhna armada, ki pa se neustrašeno in brez slehernega strahu bori proti velikanski premoči belgrajske žlahte. Majhna armada, a njene pšice zadevajo in bole, bole. S srebrniki ni šlo, z bičem tudi ne. Tretje sredstvo: Slovensko ljudsko stranko je treba izriniti iz Belgrada, kjer j*e silno neprijeten gost. Centralisti delajo razne umazane kupčije na državni račun in ne marajo nikogar, ki bi jim v roke gledal. Zato so komuniste izrinili iz narodne skupščine, Radič pa jim je še bolj ustregel, ko niti v Belgrad ni prišel. Treba je centralističnih postav, ki bodo zagotovile popolno premoč belgrajske žlahte nad celo državno upravo, toda Jugolsovnaski klub vedno vpije in dokazuje in govori neprijetne rc-snice. Stvar ne gre povsem tako gladko, kot bi centralisti radi. Zato proč iz Belgrada z Jugoslovanskim klubom! In res. Pred tednom so prinesli liberalni dnevniki presenetljivo novico, da so štajerski zaupniki SLS poslali na strankino vodstvo pismo, v katerem zahtevajo, da se postavi stranka na republikansko-fede-rativno stališče, torej na Radičevo. O tem pismu seveda noben Štajerc nič ne ve in strankino vodstvo tudi ne, a namen je prozoren in jasno preračunan, SLS naj odpokliče svoje poslance iz Belgrada in centralizem bo mogel še veliko bolj svobodno div- jati, kot divja zdaj, na drugi strani pa nam bodo globoko v čelo užgali žig protidržav-nosti, centralistično slovensko uradništvo bi zato z največjo silo pritisnilo na ljudstvo, pritožbe bi bile nemogoče, zakaj poslancev bi ne bilo, shode bi prepovedali, časopise bi ukrotili, nad našim ljudstvom bi se godila nasilja — vsaka pritožba bi bila onemogočena. Celo na Hrvatskem« kjer je ogromna večina uradništva v Radi-čevem taboru, so batine in ječe na dnevnem redu. Radič ni nič manj škodoval naši državi kot centralisti. Na eni strani je s svojo odsotnostjo iz Belgrada omogočil centralizem in ogroža obstoj države, na drugi strani pa mora mirno gledati, kako zapirajo in batina/o njegove pristaše. Mi ne bomo igrali v roke belgrajskim centralistom, kot pm igra Radič v veliko njihovo veselje. Mi dobro vemo, da je vladi mnogo na tem, da porine Slovensko ljudsko stranko ob zid in zato sedaj poskuša izpeljati jo na stranska pota, kjer naj bi samo sebe ubila. Pa se noben vladin načrt ne bo posrečil, kakor se ji niso srebrniki in kakor se ji nI bič. Vse slovensko ljudstvo se danes tako živo kot še nikdar zaveda, da je njegova edina politična organizacija, ki se je centralizem boji in ki jo smrtno sovraži — Slovenska ljudska stranka. Zato bo to svojo organizacijo branilo do zadnjega proti slehernemu napadu nanjo, ker s Slovensko ljudsko stranko bi padlo slovenstvo, bi gospodarska, politična in kulturna samouprava bila potisnjena v kraljestvo pravljice in bajke. Shodi SLS. — Pogorišča samosfojnežev. 25, marca se je vršil v Št. Janžu javen shod samostojnežev ob velikanski udeležbi. Poročati bi imela poslanec Majcen in minister Pucelj. Prvi sploh ni prišel do besede, minister Pucelj pa je govoril v največjem hrušču in trušču. Vsako izvajanje so mu zborovalci vrgli nazaj. Rudar Gruden govoril, kaj so samostojneži obljubljali rudarjem in kaj niso storili. Na koncu shoda je bila z velikansko večino glasov sprejeta resolucija, ki izreka najhujšo nezaupnico samostojnim poslancem. 26. marca je sklicala SKS javen shod t štihovo dvorano v Dobrepoljah. Prišlo je mnogo ljudstva ter poslanca Samostojne stranke trgovec Majcen iz Sent Janža ter Kušar. Za predsednika je bil izvoljen na predlog župana Franc Zevnika posestnik Jos. Strnad (SLS), ki je dal besedo posestniku Antonu PogoreJcu, načelniku okrajne Kmetske zveze za velikolaški •odni okraj. Le-ta je v svojih izvajanjih podrobno naslikal pogubonosno izdajalsko politiko SKS in žel za svoj govor burno odobravanje. Shod je trajal skoro dve uri. Majcen in Kušar nista prišla niti do besede. Z medklici je Majcen psoval prisotne kmete s teleti, kar je vzbudilo splošno ogorčenje. Ob koncu shoda sta bili sprejeti dve resoluciji; Prva izreka SKS popolno nezaupnico in poživlja vse ljudstvo Slovenije, naj obračuna z izdajalci tako, kot Dobrepoljeani, druga pa izjavlja popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in SLS. Kušar in Majcen 6ta osramočena pobrala potne kovčke in odšla. Trojica orožnikov, ki je z nasajenimi bajoneti stražila zboro-valno dvorano, ni imela nič opravka. Dne 27. marca 1922 je doživel gospod minister Pucelj in n/egova samostoj. kmečka stranka velik poraz v Št. Lenartu v SI. Goricah, kamor je SKS sklicala javen shod, ki se /e vršil v Sokolskem domu. Na shod so prišli v veliki množici pristaši SLS pod vodstvom 30 županov in poslanca Žebota. Ob pol 9. uri je minister Pucelj otvoril zborovanje in samovoljno imenoval za predsednika nekega Krambergerja. Radi tega absolutističnega nastopa je zavladalo veliko razburjenje, l.judstvo ni pustilo, da bi minister Pucelj govoril. Očitalo mu je sokrivdo na slabem gospodarstvu itd. PuceJ/ je vsled tega prosil poslanca Žebota, da bi se z n im pogajal. Poslanca Mer-moljo in Dobnika je množica izžvižgala in sta po večkratnih ponesrečenih poizkusih izginila. Minister Puceli in njegovi pristaši so poskušali govoriti, ko pa so videli, da je vsak trud zaman, je Krambergar ob dveh zaključil shod. Proti nastopu Puclja so najbol/ odločno protestirali bivši pristali SKS iz Sv. Barbare, nekdanje trdnjave samostojnih. Ves pobit se jc minister Pucelj odpeljal iz Sv. Lenarta v Apače, kamor je šel snubit nemške kmete, ki so ga zbrani v veliki množici pričakovali. Govoril je v nemškem jeziku poslanec Dobnik, kateremu je odgovorilo več govornikov. Ti so očitali delovanje sedanje vlade in ob velikem odobravanu izrekli nezaupnico Pu-clju. — Po Pucljvem odhodu so se zbrali v Št. Lenartu pristaši SLS. Govoril je poslanec Žebot. Žborovalci so soglasno sprejeli več resolucij, v katerih izrekajo obsodbo sedanjega sistema, odrekajo Puclju pravico govoriti v imenu Slovencev, se zahvaljuj, o Jugoslovanskemu klubu, zahtevajo izenačenje davčnih bremen, revizijo ustave in takojšnji razpis novih volitev. Na praznik Marijinega oznanenja, dne 25. marca se je vršil zelo dobro obiskan shod Slov. ljud. stranke na Slivnici pri Kostanjevici. Poslanec Stanovnik je poročal o delu in taktiki Jugoslovanskega kluba, poslanec Sušnik pa io žigosal finančno in gospodarsko politiko. Ljudstvo je napeto poslušalo izvajanja, jim pritrjevalo in izreklo Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. — Popoldne se je pa vršil v društveni dvorani občni zbor KZ, katerega se je udeležilo okoliško prebivalstvo v velikem številu. Poročala sta ista dva poslanca o organizaciji kmetskili in županskih zvez ter bodrila na najodločnejši nastop v bLt>. Ljudstvo je vzelo poročili obeh poslancev z velikim odobravanjem na znanje in izreklo zaupnico Jugoslovanskemu klubu — Dne '26. t. m. pa se je vršil shod SLS v Šent Jurju pri Grosupljem. Poročal je poslanec Stanovnik o delu Jugoslovanskega kluba, o velesrbski politiki in ,e razvil program Slov. ljudske stranke za bodočnost. Žborovalci so pazno sledili poslančevim izvajanjem, obsodili so samostojne. Jugoslovanskemu klubu pa so izrekli zaupnico. »Slovenski narod« z dne 23. t. m. pri-občuje članek onih dveh učiteljic, ki sta bili navzoči na mojem shodu v Prcddovru. V dopisu lažeta, da sem govoril proti učiteljskim plačam. Stvar je bila tale: Pucelj je v Kranju govoril, da »klerikalci« delamo na to, da se povečajo plače duhovščini in tako hočemo nove davke naložiti našemu ljudstvu. Jaz sem zato na shodu primer/al plače učiteljstva in plače naše duhovščine in izjavil, da ima po mojem mnen u na gospodarskem, prosvetnem in kulturnem polju za naš narod naša duhovščina vsaj toliko zaslug, kot naše učitclj-stvo in da tako pristransko postopanje ni dobro in nc lepo. Na to napravi ena izmed navzočih učiteljic medklic; »Kaj? Vi govorite, da ima učiteljstvo previsoke plače? Škandal!« — Jaz nato mirno odgovorim: To ni res, tudi mi smo bili zato, da se u& teljstvu povečaj plače tako, da bodo u. mogli pošteno živeti. Nato zopet napravi mcdklic: »To je škandal, to je sramotal« Nato odgovorim: »Gospodična, ker me p, še nadal.e izzivate, Vam povem še to, di mi tudi stojimo na stališču, da naj učitelj, stvo ves svoj čas upoabi tudi tako, kakor je v korist naše dece in napredek našeg» ljudstva. Toda žal, mi vidimo, da je na ne. katerih šolah kar natrpano učitelfctva in da prav pošteno pohajkuie in mi v tem ozi. ru dobivamo od našega ljudstva mnogo pri. tožb.« Na to pa pričneta obe kričati: »Kaj? Mi pohajkujemo, lepo to, škandal!« itd, Gospodični naj bi pa v »Narodu« napisali te-le moje besede, ki sem jih ob isti priliki govoril: »Naše ljudstvo s težko pri-služenimi krajcar/i plačuje učiteljstvo in t« za to, da bi med našo deco in ljudstvom širilo prosveto in pošten e, ne pa za to, ka« kor to dela nekaj demokratskega učitelj, stva, da strastno agitira za demokratsko stranko, kamera je ljudstvu zoprna, intrigiri med kmetskim ljudstvom, vleče na ušesa< kaj bo kdo izmed kmetov izpregovoril, ds ga potem ovadi na oblast kot nevarnega; državi, da nasprotuje duhovščini in tudi njo ova/a na oblasti. V splošnem rečeno! naše ljudstvo se liberalnega učiteljstva ravno zato že od daleč bo i in sploh nc mar* bi'i več v njihovi družbi. Prav nič nc pretiravam, ako rečem, da je tako učiteljstvo pravi strup za naše ljudstvo. Toda cenjeni žborovalci, ne strašimo se, svaka sila it vremena. Pride še dan obračuna in ta ti tako daleč.« Nato padejo klici izmed zborovalcevi »Ven z n,(ma!« nakar sta jo hitro odkurilt Razumljivo je, da so bile mo;e zataji besede odločne in trde. Ivan Brodar, 'MOOeOOAOOCM CbospocSols*sS-5.S oljaornik. Na podoben način se je delalo pri ko lekovanju kron. Finančni minister dr Ko-manudi pravi v svojem poročilu, da tflavn« komisija, ki je bila za kolekovanje kron sestavljena pri ministrstvu, ni povsem izpolnila svoje naloge ter da ni nikdar podala tako točnega obračuna, da bi se mogl« kaj natar. nega poročati. Posledice so se kmalu pokazale in ob priliki zamenjave meseca februarja j-M se je ugotovilo za 120 milijonov kroti koveev s ponarejimi znamkami, se danes ne vemo, ali je bilo postopanje davčnih uradov, ki so konfiscirali tisočake, češ da so znamke ponarejene, pravilno au ne. Komisija pri finančni delegaciji v ljani, ki je pregledovala zaplenjene bankovce, je uvidela, da v največ sluči^th a« gre za ponarejene znamke, marveč M _ tiskarni pokvarjene in slabo natisiijeo« znamke, ki jih je bila osrednja komisija.i svoji božanski brezbrižnosti poslala P0^ komisijam, namesto da bi jih bila odsi,r. nila in sežgala. I>o danes še ni Pad,a,°h « čitev, kaj bo s temi bankovci in ali «»D,1 in koliko odškodnino njih lastniki? In ven- Kako se fe delalo s krono. Finančni minister je objavil po treh letih statistiko (številčni pregled) o našem denarju. Iz te statistike razvidimo, kako brezvestno se je postopalo z našo krono in sploh z denarjem in kako so bili naši ljudje namenoma prevarani. Zopet najž.i-lostnejši donesek o grozotah, ki nam jih je naložil centralizem in za katerega so samostojneži in liberalci zastavili svojo narodno čast in korist našega ljudstva. — Poglejmo! Meseca januarja 1919 je bilo žigosanih avstroogrskih bankovcev v znesku 4876 milijonov kron. Žigosanje 'je bilo namenoma urejeno tako, da so se žigi dali z največjo lahkoto ponarediti. Namen je bil ta, da bi se avstroogrske novčanice čimbolj pomnožile in bi tako izgubile tem več svoje vrednosti napram denarju, ki je bil takrat iste vrednosti kot krona. In res, ko so se avstroogrski bankovci kolekovali, jih je bilo vsega skupaj 5686 milijonov kron torej za 810 milijonov več. Samo v Srbiii jih je bilo še enkrat toliko kot ob žigosanj.u dar je kriva teh »ponarejenih« tisočakov osredna komisija, ki v svoji brezvestnosti ni odstranila slabo ali napačno natisnjenih tnamk. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 20. marca 24. marca 27. marca Denar K v K v K v ameriški dolar 290 — 298 — 302 — avstrijska krona — 04----- Češkoslovaška krona b 75 5 75 5 75 angleški funt 1355 — 1350 —-- francoski frank ----28 — itaiiian.sku lira 15 95 15 50 16 — bolgarski lev ------- carski jubel --— — — — grSks drahma — — — —-- nemška marka 1 40 1 05 1 06 ruiriunski le| ----1 94 2 40 iv.carski frank — —--— — poljska murka ------- maiarska krona — — — — — — g Izplačilo 20 odstotkov, odtegnjenih »b priliki markiranja denarja. Finančni odbor je pričel razpravljati o finančnem zakonu. Pri čl. 15, ki pravi, da se morajo vsote pod 1000 K, ki so bile odvzete pri markiranju novčanic, vrniti tekom leta 1922., je vstal demokratski poslanec dr. Sečerov ter predlagal, naj se to izplačilo odgodi na 1.1923. V imenu Jugoslovanskega kluba je nastopil proti tej odgoditvi polsa-nec Vlado Pušenjak ter opozarjal na to, da je finančni ponovno obljubil, da se ■bodo izplačale priznanice, če se pa te obljube ne bodo izpolnile, se bo ljudstvu odvzelo vsako zaupanje v upravo. Večina odbora je sklenila, da so izplačilo priznanic pod 1000 K izvrši do konca 1. 1922. g Kako se najbolje pošilja denar iz Amerike. Veliko rojakov imamo onstran morja in njihove denarne pošiljatve tvorijo važno aktivno postavko našega narodnega gospodarstva. Žalibog se pri pošiljanju precej denarja izgubi in amerikanske banke tozadevne vsote še o prerade nakazujejo potom tujih dunajskih bank oz. njihovih podružnic v Jugoslaviji. Kako se vsemu temu izognemo ter kolikor mogoče največji znesek zagotovimo strankam, katerim ie denar namenjen? Najprej izseljencem v Ameriki odločno svetujemo, naj nikar ne pošiljajo bankovcev v pismih, ki pogosto niso niti priporočena. Denar naj ae pošilja potom čekov in sicer dolarskih čekov na New York. Naši amerikanski rojaki naj ne kupujejo čekov'glasecih se na krone. Nam je treba dobiti v državo čimveč dobre valute in ravno dolarski čeki, ki predstavljajo najboljšo valuto, nam v tem ©žiru lahko mnogo koristijo. Kot znano so dolarski čeki na New York dražji kot papirnati dolarji in seveda tudi dražji kot dolarji v zlatu. Dolarski čeki na New~York «e lahko kupijo v Ameriki po mestih, koder Živijo naši rojaki, pri katerikoli banki. Glase naj se seveda na osebo, kateri se denar po-Silja in sicer je priporočati, da se v čeku S omeni tudi natančen naslov, raditega, ker e po mnogih krajih več ljudi istega imena, jak dolarski ček naj potem pošiljatelj iz Amerike pošlje v priporočenem pismu osebi v stari domovini, za katero je denar namenjen. Prejemnik ga bo potem izmenjal pri domači banki. (Zadružni Gospodarski banki v Ljubljani in njenih podružnicah.) Ček se tu doma lahko pošlje v vnovčenje Zadružni Gospodarski banki tudi po posti ter bi v tem slučaju posebno priporočali, naj se prejemniki poslužujejo posredovanja domače posojilnice, ki v dvomljivem slučaju lahko potrdi, da je ček ozir., da je prejemnik znan v dotičnem kraju. CENE. lj Ljubljanski trg. Tržni promet j'e bil zadnje tedne |ako živahen. Došlo je na trg več dobrega blaga. Mesa ne primanjkuje. pač pa kvaliteta govejega mesa ni primerna. Goveje meso I. vrste 48 K kg, II. vrste 34 K, teletina 48 K, svinjsko meso 60 do 70 K, slanina I. vrste 90 K, mešana 82 do 86 K, mast 90 do 100 K po kvaliteti, šunka 100 do 110 K kg, prekajeno meso I. vrste 96 K, II. 90 K, koštrun 30 K, jagnje 32 do 34 K, kozlič 40 do 44 K, kg hrenovk 80 K, kg pol preka enih kranjskih 100 K, suhih kranjskih 140 K; kokoš 100 do 130 K; krapi 40 K kg; mleko 10 K liter. Glede mleka vlada občutno pomanjkanje, kvaliteta slaba. Surovo maslo kg 130 K, čajno 180 K, ja>'ca 3.50 do 4 K. — Moka št. 0 27 K, naislabša črna 24 K, kaša 22 K, ješprenj 28 K, otrobi 10 K, koruzna moka 19 K, ajdova moka I. vrsie 30 K, II. 28 IC. — Zelenjave je na trgu veliko, tako da je precej izbere; cene so nekoliko padle. Kislo zelje 14 do 16 K kg, čebula 24 do 28 K, češenj 28 do 32 K, krompir 5.50 do 7 K, repa 5 K, kisla repa 10 do 12 K. — Špecerijsko blago: kava Portoriko 170 K, Santos 120 K, Rio 112 K, bel kristalni sladkor 58 K, kocke 66 K, riž I. vrste 40 do 46 K, II. vrste 32 K, namizno olje 94 K, jedilno 88 K, cel poper 88 K, zmlet 98 K, sladka paprika 150 K, testenine L vrste -10, II. 36 K. g Dalmatinskega vina v Ljubljani je dovolj na razpolago. Pripeljali so ga sami kmetje, ker v Dalmaciji ni nobene vinske kupčije, vina pa imajo še izredno veliko. Vino je dobre kakovosti in ga točijo na drobno od 28 do 34 K liter. Z ozirom na to je veliko odjemalcev in dalmatinsko vino že občutno tekmuje z našim domačim vi-..om! Dalmatinskega vina je sedaj po nizki ceni toliko na potu, da bodo ž njim lahko zalagali tudi deželo. g Vinski trg. V Banatu in Vršcu se veliki trgovci in vinogradniki trudijo zelo veliko ter obiskujejo vse večje trge Jugoslavije, posebno še Zagreb in Ljubljano ter ponujajo vino cenejše kot pa v jeseni. Toda uspeha imajo zelo malo. Cene so v Vršcu: 9 odstotno vino okoli 12 K, 10 odstotno 14 do 16 K liter. — Na Hrvaškem okoli Stubice plačujejo 8 do 9 odstotno vino 14 do 16 K liter, v okolici Jaške, kjer so vina močnejša po 20 K liter, boljša vina po 12 do 13 odstotkov pridejo tudi do 30 K. — V Dalmaciji je nekaj oživela vinska trgovina. Dve tretjini vinskega pridelka je še nerazpro-danepa. Slabša vina plačujejo do 105 do 115 K, boljša črna po 115 do 125 K, fina viška, pelješka in bolska po 135 K po hekto-litrski stopinji. — Na Češkoslovaškem plačujejo hektoliter vina po 900 do 1300 češko-slov. kron z ozirom na vrsto in kraj cene. — V Rumuniji prodajajo dobra fina vina 11 do 12 stopinj alkohola po 550 do 600 lejev hektoliter. — Ogrsko vino je najcenejše od vseh vin v Evropi, zato ga utiho-tapljajo, kakor poročajo listi, v Jugoslavijo. Slabša vina stanejo 1800, boljSa 2400 do 3800 ogrskih kron po hektolitru. (Ogrska krona je vredna okoli 45 naših vinarjev). — V Avstriji se slabo razvija vinska trgovina, ker krona neprestano pada. VLia od 9 do 9.5 stopinj alkohola stanejo 550 do 580 avstrijskih kron liter. Mlada spodnjeav-strijska vina stanejo z ozirom na vrsto 80 do 100 tisoč avstrijskih kron hektoliter. —< V Italiji je v zadnjem mesecu nastal zastonj v vinski trgovini. Kljub temu so cene precej visoke. V vinogradnih krajih stane hektoliter vina 100 do 300 lir. — V Istri stanejo bela vina 140 lir, rdeča 210 do 220 lir postavljena v Trst. g Cene lesu. Hrastova debla I. vrste 3000 do 4200 K, II. vrste 1600 do 2400 K, hrastove desko do 5 cm debline 5000 do 8000 K, hrastove deske nad 5 cm debline 6000 do 8600 K, bukova debla I. vrste 800 800 do 1000 K, javorjeva debla I. vrste 2400 do 2600 K, jesenova debla 2400 do 2600 K, mehek rezan les 1600 do 2000 K za 1 kubični meter. — Bukova drva I. vrste 5600 do 6600 K, II. vrste 4200 do 6000 K, drva mešano blago 4000 do 4800 K, oglje 18.000 do 24.000 K za vagon. — Brzojavni hrastovi drogi po 2400 do 3000 K, jelkovi po 1200 do 1600 K, železniški hrastovi pragi po 150 do 210 K, bukovi po 700 do 800 K. — Cene se razumejo na produkcijskem kraju. g Žitni trg. Na žitnem trgu je bolj malo kupčije. Nakupovalci še vedno čakajo in pričakujejo, da cene padejo. Cene žitu so pričele zopet padati in sicer pod vplivom padanja cen na ameriškem trgu. Pšenico ponujajo v Vojvodini po 1780 K (prejšnji dan še po 1800 K), ječmen 1150 K, oves 12-10 K, koruzo 1300 K, pšenično moko št. 0 2400 K. ŽIVINA. g Na aadnjem sejmu s praSiči v Mariboru so bile sledeče cene: Mladi prašiči 6—8 tednov stari komad 600—800 K; 3—4 mesca stari 1000—1100 K; 5—6 mescev stari 1200—1400 K; 8—10 mescev stari 1600—1800 K. Poročil mariborskih svinjskih sejmov že nismo dalje časa prinašali, ker sejmov sploh ni bilo radi slinovke in parkljevke. g Na račun vojne odškodnine mora dati Mažarska naši državi 3000 konj, 6500 volov in 5000 ovac. DAVKI. g Invalidski davek. V prvem odseku finančnega odbora so določili invalidski davek tako, da bo plačal vsak prebivalec države 4 dinarje invalidskega davka. Tako misli dobiti država okoli 50 milijonov dinarjev. PROMET. g Poštne pristojbine za pakete se ■ 1. aprilom zvišajo. Pristojbine za pisma ostanejo menda še dosedanje, če ne bo jutri kakšne nove naredbe. g Ureditev železniškega prometa do av« glista. Železniški minister Stanič je pred par dnevi sprejel odposlanstvo železničar* jev in trgovskih zbornic. Na njih vprašanje, io tedaj bo železniški promet koliltor-toliko v redu, je odgovoril železniški minister: »Do" avgusta tega leta.« Mi bi k temu pripomnili, da je mesec železniški minister morebiti zadel, brezdvomno se je pa glede leta temeljito zmotil. g Direktna zveza Gorenjske z Belgra-ioiii. Po letnem voznem redu, ki stopi v veljavo s 1. majem oziroma s 1. junijem, dobi Gorenjska direktno zvezo z Belgra-dom in Zagrebom. Iz Belgrada bo vozil dnevno brzovlak preko Karlovca na Bled in v Bohinjsko Bistrico. Iz Belgrada bo odhajal vlak ob 7. uri 40 minut zvečer ter bo prišel v Bohinjsko Bistrico drugi dan ob 6. uri 20 minut popoldne. Iz Bohinjske Bistrice pa bo vozil vlak vsak dan ob 9. uri 80 minut dopoldne in prišel v Belgrad drugi dan ob 6. uri 35 minut zjutraj. BAZNO. g Dobiček državnih gozdov v Sloveniji znaša pa poročilu finančnega odbora 2 milijona kron, na Hrvatskem in Slavoniji 66 milijonov kron, v Bosni 77 milijonov kron, v Vojvodini 28 milijonov kron, v Srbiji pa 2 milijona 500 tisoč kron. Tudi te številke marsikaj povedo. g Poldrug milijon francoskih irankov je dovolil ministrski svet za 11 dvornih avtomobilov. To bi znašalo v našem denarju okoli 42 milijonov kron. g Rednega državnega proračuna še ne bo, pač pa bodo za maj in junij še vedno le dvanajstine. Tako je državno gospodarstvo. g Izvoz slovenskega vina v Čehoslo-vaško. Kot odposlanec Slov. kmetijske družbe k češkoslovaško jugoslovanski trgovinski anketi, ki se je vršila v Pragi v dneh 14., 15. in 16. t. m. sem proučil razmere na češkem vinskem trgu in zapreke, ki ovirajo izvoz našega vina v Češkoslovaško, kakor tudi, kako bi bilo te ovire odstraniti. Da zamorem prizadete o vsem tem osebno poučiti, sklicujem sestanek prizadetih za izvoz vina iz Slovenije v Celje, na dan 2. aprila ob 2. uri popoldne v Narodni dom. Ker je stvar zelo važna, vabim zlasti vsa vinarska, kletarska in gospodarska društva, zadruge in vinske trgovce, ki se ba-vijo z izvozom vina, dalje večje vinogradnike in pa tovariše strokovnjake, da se zanesljivo udeleže tega sestanka. Na delo, dokler je časi B. Skalicky. g Premogokopi v Sloveniji. V Sloveniji je v obratu 22 premogokopov, od katerih je 10 večjih in 12 manjših. V teh premogokopih so nakopali 1. 1921 1 milijon 284 tisoč 18 ton, leta 1913 pa 1 milijon 587 tisoč 137 ton. Najyeč premoga so nakopali v Trbovljah in sicer 529 tisoč 200 ton (tona = 1.000 kg), v Zagorju 202 tisoč &43 ton, v Hrastniku 191 tisoč 730 ton, v Velenju 141 tisoč 744 ton, v Kočevju 71 tisoč ton, v Krmelju 66 tisoč 510 ton itd. g Brezplačno prevažanje trt po državni teleznici. V smislu ministrske naredbe se brezplačno prevažajo kot brzovozno blago po drž. železnicah vinske trte, ki so namenjene povzdigi in izboljšanju vinogradov in trtnic. Pošiljke morajo biti opremljene z uverenjem pristojne trtnice ali drevesnice, po kateri se potrjuje, da se trte prevažajo edinole v svrho obnovitve ali izboljšanja vinogradov, a ne v špeulativne namene. — 6l Po južni železnici se plačajo pristojbine po tarifi. . g Državno gospodarstvo so prične in neka s primanjkljaji. Naše državne tovarne za svilo imajo doslej 6 milijonov dmarjev primanjkljaja. Ljudi, ki so krivi takega gospodarstva, bi bilo treba takoj zapreti. g Stanje setve v Evropi. V Bolgariji je velik sneg in mraz zadržal redni razvoj setve, vendar pa upajo, da se to popravi. — Iz Poljske poročajo, da je v vzhodnih krajih stanje setve ugodnejšo dočim je v zahodnih in jugozahodnih krajih precej slabo. — V Italiji je stanje srednje. Pripravljalna spomladanska dela so se malo zakasnila. — Na Francoskem in Angleškem kaže setev zelo dobro. Tedenske novice. Politične. p Na konferenco v Genovo, ki se bo začela 1. aprila, bo odposlala Jugoslavija 12 zastopnikov, seveda samih Srbov. p Ljenin, ustanovitelj rukse sovjetske države, je nevarno bolan. p Nepoboljšljivi. Samostojni poslanec Rajner je izjavil v seji zakonodajnega odbora, da je ponosen na to, da so samostojneži glasovali za centralizem, na katerega da so prisegli in ga bodo držali do konca. p Volitev še ne bo. Obe največji stranki, demokrati in radikali, ki vodita sedanjo državno politiko, se sovražita kot pes in mačka in si to tudi ob vsaki priliki poka-žeta. Ker pa se zavedala, da moreta državo izmožgavati le v medsebojni skupnosti, se vedno pobotata. Tako je Pašič enak drug g. Pribičeviču. p Reška ustavodajna skupščina zboruje na jugoslovanskih tleh, v Kraljeviči. Predsednik reške republike, dr. Zanella izjavl/a, da ustavotvorna skupščina ne pride na Reko, dokler bo le en fašist tamkaj in dokler Italija ne dokaže, da spoštuje neodvisnost reške republike. — Po prvem zborovanju ustavotvornc skupščine se je priplazilo nekaj fašistov z bombami in orožjem v gostilno, kjer je zborovala skupščina, da bi izvršili napad na Zanello, pa so bili aretirani. p Taka bo naša samouprava. Vlada je ustanovila v Sloveniji delavsko zbornico. Ponosno ime, a tem sramotnejše norčevanje iz delavcev. Najprvo je vlada sama imenovala člane te zbornice, drugič ta zbornica nima drugih pravic kot resolucije sklepati (te pravice ima vsak shod), tretjič pa tej zbornici vlada niti toliko denarja ne da, da bi mogla svojo pisarno vzdrževati in plačati potne stroške članom, ki pridejo k seji. Zato je pri zadnji seji povedal predsednik (sicer zelo ponižen vladni sluga — socialist), da ne ve, kdaj bo prihodnja seja, ker m denarja, člani pa so rekli, da bodo svoja mesta odložili, ker vladi pajace igrati je res za delavca precej poniževaino. Prav pri piki take bodo naše pokrajinske skupsčine, ki se bodo menda volile. Imele bodo pravico resolucije sklepati, vlada bo imela pravico te resolucije metati v koš ne da bi bila zato komu dolžna odgo vor dajati, imele pa ne bodo niti te pravica da bi imele svojega predsednika, ki bi sklj! ceval seje, ker to bo vse — in že veliko drugega — naredil kar g. pokrajinski namestnik imenovan ne od ljudstva, temve5 od belgrajske vlade. To bo »samouprava< za katero se »Kmetijski list« navdušuje že v dveli številkah. p Vladne stranke se branijo. Poslanec Ludske stranke dr. Šimrak je imel 24, t, m, v zakonodajnem odboru silno oster go-vor proti centralistični razdelitvi države ter nepobitno dokazal, da s tem stremi eno pleme po popolni premoči nad drugi-ma dvema, ki naj bi samo plačevala in molčala. Teža dokazov, ki iih je navajal, je bila tako silna, da vladne stranke niso mogle vsega prenesti, povzročile so hu-ronsko vpitje, na kar je bila se/a prekinjena. Po zopetni otvoritvi je dr. Šimrak nadaljeval, na kar je minister Trifkovič skušal ovreči njegove dokaze, a se mu ni niti v enem posrečilo, p Liberalci za Vranglovce. Finančni odbor je sklenil, da se Vranglovci odpokličejo 1. zato, ker bi s tem država prihranila 400 milijonov kron, 2. radi vedno pogostejših pritožb. Liberalci so se sedaj zavzeli zanje in za to pridobili finančnega ministra. Sedaj se bo v tej zadevi razvil boj med finančnim odborom in finančnim ministrom. Domače novfce. SHOD KMETSKE ZVEZE se bo vršil v nedeljo 2. aprila ob 11. dopoldan v R a d ov I j i c i na dvorišču Gospodarsko zadruge. Govorila bosta poslanca dr. Korošec in Brodar. d Tečaj Županske zveze za kamniški politični okraj sklican dne 25. marca se r.i vršil vsled skra/no neugodnega vremena. Vršil se bo dne 2, aprila 1922 nepreklicno, ob vsakem vremenu po prihodu jutranjega vlaka v Kamniku, Vabimo vse župane in svctovalce, kakor tudi občinske odbornike celega okraja, da se pre-važnega tečaja zanesljivo udeležite Dnevni red je tako zanimiv in poučen, da nobeno županstvo ne bi smelo izostati vsaj po dveh odbornikih od zastopstva. — Županska zveza, Novak. d Okrajna Kmetska zveza v Kamniku tem potom uljudno vabi zaupnike krajevnih Kmetskih zvez celega sodnega kamniškega okraja na sestanek, ki se vrši dne 3. aprila 1.1. v Kamniku, da si iz svo/e srede izvolijo dva zastopnika v vodstvo SLb. Ker drugih vabil ni, prosimo, da se temu povabilu polnoštevilno odzovete. — lvan Štercin, t. č predsednik. d Nismo proti veri, pravi zadnji »Ljudski glas«, obenem se pa norčuje iz najglav-nejših Kristusovih naukov: o nebesih, peklu, vicali, o Cerkvi, o kateri pravi Kristus: Kdor pa Cerkve ne poluša, naj ti bo kakor pogau in očiten grešnik. Dalje pravi, da so duhovniki v vojski kar celim kompa* nijam odpuščali grehe zato, da so se lazj« zagnali v bojni metež in lažje klali. Ljudski glas govori o veri in zakramentih pa i®? toliko pojma o tem kot kokoš o umetnost Cerkev ni še nikdar hujskala na morije -f ravno v svetovni vojski je bila cerkev eoi- na, ki je venomer dvigala svoj glas proti morijam, dočim je socialna demokracija navdušeno glasovala za vojne izdatke. Več umorov ni še nikdo povzročil na svetu kot tisti, ki so do skrajnosti izvedli socialistične nauke, to so komunisti v Rusiji. Na sto-tisoče, ne na tisoče, so jih pomorili v imenu >svobode in ljubezni«, in na milijone ljudi strada in umira, ker do skrajnosti socialistično izpeljana država ni zmožna dati ljudstvu kruha. In koliko umorov se je zgodilo pred par leti na Mažarskem v imenu socialistične svobode in ljubezni, to je znano tudi Ljudskemu glasu. Ko bi ne bilo Cerkve in njenih naukov, bi nastala taka splošna podivjanost in pokolj, da bi tudi uredniku Ljudskega glasu že davno vrat zavili. d V službi ovaduštva. Liberalne učiteljice hodijo po naših shodih ter steno-grafirajo govore naših poslancev, da jih potem ovajajo oblastem. Te učiteljice so seveda plačane z našim denarjem. d V ljubljanskem gledališču so se godile velike nerednosti v denarnem in moralnem oziru. Manjka veliko denarja in prirejali so se menda večeri, ki bi celo s Sodomo in Gomoro lahko tekmovali. Prizadeti so seveda najzanesljivejši stebri liberalne stranke. Stvar se bo seveda prikrila in zabrisala. — Država plača za ljubljanski teater domalega 8 milijonov kron. Bolnice so na tem, da se zapro, ker nema pare, vlada hoče odpraviti bogoslovni in medicinski oddelek ljubljanskega vseučilišča, ker nema pare, za povzdigo živinoreje je določeno par desettisočev, ker nema pare — za ljubljanske igralske propalice je pa v Belgradu dovolj pare. — Samostojneži pa izjavljajo, da so ponosni, ker so glasovali za centralizem. d Znani Podbevšek, pesnik električnih žog in zbesnelih slonov, ki je 1. 1921 po Kristusovem rojstvu izstopil iz katoliške Cerkve, se je vrinil za urednika socialističnega »Napreja«. Socialisti so radi te šibe božje, ki jih je zadela, popolnoma obupani. d Trije labudi se imenuje časopis, ki izhaja v Ljubljani. Je pisan v slogu električnih žog in zbesnelih likalnikov. Pri drugi številki so se trije labudi skavsali med seboj, en labud — Podbevšek, sedanji urednik obupanega Napreja — je odletel. Zato se razpisuje mesto tretjega labuda. d Gniloba, da smrdi do naba. Ministrski svet je na ponovni pritisk naših poslancev sklenil, da se dovoli za revne sloje v Sloveniji 8 milijonov kron. Socialni« minister dr. Žerjav fe brzojavil iz Dubrovnika, naj se to razdeli samo med liberalne in socialistične organizacije. Proti temu div-jaštvu je odločno protestiral poslanec Bro-dar pri namestniku socialnega ministra, dr. Krstlju, d Zahteva dr, Korošca. Načelnik Jugoslovanskega kluba posl, dr. Korošec je poslal vojnemu ministru zahtevo, naj se 36. pešpolk vrne v vojašnice v Karlovcu, k)'er je za vojake dovolj primernih stanovanji, da se zboljša njihovo slabo zdravstveno stanje. d Potegnjeni uradniki. Vlada je obljubila uradnikom zvišati doklade od 1. januarja naprej in je bila tudi izdana toza- devna naredba. Sedaj pa izjavlja finančni minister dr. Kumanudi, da nima denar/a. Uradniki bodo kljub temu seveda volili liberalce, zato le-ti brez skrbi iz njih norce brijejo. d Kdaj bo nova vojska?« Ljudje božji, sedaj, ko vam manjka in zmanjkuje na vseh koncih in krajih, ima dežela mir. Ko bo pa začelo kapitalistom le malo manjkati, boste šli lahko zopet na vojno. d 566 cestarjev za vedno na cesto. Komisija za skrčenje državnega uslužbenstva v Belgradu je sklenila, da se odpravi 566 cestarskih služb v Sloveniji. Ceste bodo popravljali odslej naprej ministri, ki jih je v Belgradu odločno preveč. d Število poštnih uslužbencev v Sloveniji se ne sme skrčiti, ker je poštnih uradov itak premalo. Tako je zahteval naš poslanec Skoberne v komisiji za skrčenje uradništva. Komisija je sprejela njegov predlog. d Dr. Korošec je bil pri ministrskem predsedniku Pašiču in odločno ugovarjal proti krivicam, ki so se storile katoličanom v proračunu ministrstva za vere, kjer je za potrebe katoliške upostavljen razmeroma s pravoslavno vero veliko premajhen znesek. Protest je imel ta uspeh, da je finančni minister dr. Kumanudi izjavil, da se bodo izdatki med potrebami posameznih veroizpovedi izenačile po štsvilu pripadnosti. d Po belgrajsko. Kakor poroča »Straža«, je minister za pošte imenoval ravnateljem pošte v Srbobranu svojega sorodnika Niicolo Manojloviča. Novoimenovani ravnatelj je bil svoječasno kaznovan na dve leti ječe, ker so mu dokazali, da je odpiral ame-rikanska pisma in si lastil dolarje. d Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je bil od francoske vlade odlikovan s ko-manderskim križcem častne legije. d Tržaška posojilnica in hranilnica v Trstu naznanja vsem onim, ki so oddali hranilne ali deležne knjižice Kmetski posojilnici v Ljubljani, da jih lahko istotam dvignejo! d Najlepše čase imajo gospodje na jugoslovanskem konzulatu v Ameriki. Oni praznujejo vse ameriške, vse katoliške, vse pravoslavne in vse mohamedanske praznike._ Kakšnega pa še sami napravijo. Sedaj pa izračunajte, koliko delavnikov imajo na leto. d K. Z. na Krki na Dolenjskem je imela 25, marca redno mesečno sejo. Načel-stvo podružnice K. Z. je sklenilo, da prevzame vse funkcije krajevnega odbora SLS. Za člane zbora zaupnikov so bili imenovani Damjan Nose, Anton Lampret in župnik Franc Vrhove, ki je obenem prevzel tudi tajniške posle krajevnega odbora, Kmetska zveza bo priredila poučen tečaj ali pa vsaj predavanje o poljedelstvu in živinoreji. — Odbor podružnice je sklenil soglasno zaupnico Jugoslovanskemu klubu, katerega obenem nujno naprošamo, da na vsak način prepreči nameravano 100 odstotno povišanje zemljiškega davka. — Blagajnik je poročal, da je šele 23 članov plačalo članarino, nakar se sklene, ostale ponovno opozoriti, da store svo/o dolžnost. d Jezica. V nedeljo 2. aprila po Dopoldanski službi božii se vrši v drušvenem domu mladinska akademija. Orliči in Ork-čice nastopijo z izbranimi telovadnimi točkami, deklamacijami in z ljubko _ tridejansko igrico. — Prijatelji mladine, zlasti ve matere, prihitite na prireditev svojih ljubljenih malčkovi d Selca. Na tiho nedeljo po prvi maši bo v drutšveni dvorani občni zbor krajevnega odbora Slovenske Ljudske Stranke. Pri tei priliki govori g. urednik Terseglav. Somišljeniki, pridite I d Poletnega časa pri nas ne bodo vpeljali. d Za pogorelce v Krasincu v Belikrajini je izposloval naš poslanec Nemanič pri notranjem ministrstvu 10.000 K podpore. d Tatovi so ukradli pri sv. Trojici v Tržišču (Dolenjsko) monštranco in ciborij iz tabernakla. Razbili so okno, z močnim orodjem vlomili v tabrenakelj ter odnesti svete posode. Monštranca ima spodaj od znotraj letnico 1896 in napis mojstra iz Ljubljane. Ako bi kje ponudili te reči naprodaj, naj jih takoj naznanijo orožnikom, d Vlom v Kran;u. V noči od četrtka na' etek so vlomili tatovi v pisarno tvornice ulkan v Kranju in odnesli veliko blagajno težko čez 2000 kg Bilo pa je v blagajni le okrog 2000 K denarja. Ročne blagajne, v, kateri je bila ta večer večja svota denarp,r se niso dotaknili. Vlomilcem so na sledu. d Boj s tihotapci. Poročali smo, da jO bil dne 22. februarja 1922 ob 8. uri ustreljen na Mrzlem vrhu neki tihotapec. V do-tični noči je večja družba tihotapcev poskušala iztihotapiti tobak v Julijsko Benečijo. Tihotapce so ustavili graničarji in ker niso obstali, so streljali. Mrtev se je zgrudili gozdni delavec Tomaž Jurjavčič iz Spodnjo Idrije, graničarji so pa aretirali sedem tihotapcev, in sicer Ant. Crunda iz Šmarja, Filipa Poljanca, Franca Ježa in Franca La* pajneta iz Vojskega, Andreja Pogačnika i* Puštala, Fani Jurjevec iz Škofje Loke in' Barbaro Fortuna iz Vincarjev. pc Vi jatelja Sta vin d Dobljena stava. Prijatelj je srečal pri-t na cesti in mu brez ovinkov rekelr Jtavim, da mi boš odgovoril z »ne«, če te[ nekaj vprašam. Stavim 400 kron. Ali si zadovoljen? — Seveda, le vprašaj. — Posodi mi 400 kron. — Ne. — Si ie izgubil stavo«* Daj mi 400 kron. d L O. Hamborn: Najboljše, če se obrnet« na Gospodarsko pisarno dr. I. Černe, Ljublja-y na, Miklošičeva cesta ter razložite svoio za« htevo. Pisarna Vam bo proti primerni odškod-? nini preskrbela zahtevano. d Nečimerna gospodična je vprašala svojo zavistno prijateljico: Ali misliš, da mala bradavica na nosu ne ovira moje lepote? — Beži no, beži. Tako mala bradavica na tako ve-: likem nosu. Saj je nihče ne opazi. IZ TROJAN. Gospodinjski tečaj t Št. Gotardu je 8. marca zaključila gdč. učiteljica M. Kova«. Tečaj je vse zimske četrtke obiskovalo prav marljivo 16 deklet. Gospodična jo dekleta poučevala od 9. ure dopoldne do večera v šivanju in kuhanju, g. župnik pa po ono uro prakt. veronauk. Učiteljici, ki naj-prvo žrtvuje cele počitnice, da se eama izobrazi^ potem pa šo med letom proste dneve, da dela ia blagor ljudski, vsa časti Farani smo za to hvaležni in le želimo, da bi bilo še kaj takih tečajev. Slovesen zaključek bi bil pomen tečaja gotovo še povzdignili Skromnost ni zmeraj na mestu t Krojni šolski svet in hranilnica sta tečaj s primernimi prispevki omogočila. Vsem Bog povrnil — Zal pa, da iz drugega konca občine — iz C c m S e n i fe 4; slišimo o šoli same pritožbe. Zaradi krščanskega pozdrava je mlada učiteljica neko šolarico neusmiljeno pretepla. Z vzgojitelja nevrednim vodenjem in i zanemarjanjem šole (qiajsikaj še zamolčim) Jaki »učitelj'«, 1(1 so »aral brci Sol, I,.pijano Io ! in cm i rja jo, Soli I« učiteljskemu slami pa več Škodujejo kol pa koristijo. N« vem, kaj pran R »«.1-Fcirnlb k lom rečem? Mislim, da so mu Omženi-fenl Io mi j« sporočili. Najbržo ima pa gospod ukta »avczana kor imajo ulltcljico Koltimanov ie-f„a — liberalno učiteljsko Zvezo. IZ ČEMSENIKA. Polič suhih hriižk jo r žganj« Pokll'm,a ncko lleer poSlem. deklo. 72 008 K nagrade in pa št«m-peljor, ki jih bo rucelj i volmi pripeljal, jo dobUa t priznanje. — Takšno kazni postavo lo amasijo. IZ SMARJETE. Zadnji občni zbor Izobraževalnega društva, U se je vršil dne 5. t. m. ob toliki ude ežbi, da |e bila društvena soba veliko premajhna za vse zborovalce, (e jasno pokazal, da društveno iivlfenjc pri nas še ni zaspalo. Iz poročil odbornikov omenimo Ie toIiko; da je imelo društvo 4 predavanja in da |e bila knjižnica dobro obiskovana. Načelnik Orla se je zabva il blagajniku Fr. Zevniku, da je dal, ko je županstvo caseglo društveno sobo, na razpolago za fantovske sestanke vsakih 14 dni 6obo v lastni hiši. Blagajnik je poročal, da ie imel samo odsek Orel čez 13.000 K dohodkov, za kar si je omislil telovadno orodje in obleko, kroje, tatn-buraške inštrumente itd. Novoizvoljeni predsednik, kap°.an Vinko Gostiša.ie imel predavanje o razmerju med državo in cerkvijo, kateremu so poslušalci par.no sledili; končno se je ustanovil tudi orlovski naraščaj. — Občni zbor je pokazal, da jc nasilje, ki ga jc nad društvom izvrševalo domače županstvo, ko je imelo skozi po! leta nasilno zasedeno društveno sobo, naše ljudi v krščanskih nazorih Is utrdilo in društveno življenje poživilo. MEKINJE. Po 18 letih jc naša župnija 27. februarja t. 1. zopet dožive a ziato poroko; slovesno sta lo obhajs'a Jakob in Tereii:a Vidmar iz Go-diča (p. d. Forluneževa). Čestitamo! — Umrla |c v 03. letu Filomena Putalič (p. d. Fajdigova), znana dobrotnica revežev. — Sv, misijon bomo zopet obhajali, in siccr od 19. uo 26. marca pod vodstvom g!?, misijonarjev Fiis ia Tun-pe/. Zadal misifon ie bil l. 1906. — K usnji!je-nlm bratom je 9. t, m. došel nov prior br. Ger-vazlj Vidmar. IZ DOBA. Lansko leto smo si postavili nov Društveni dom. Težka jc bila odločitev v teh slabih časih in ob tej dragisil, a vendar pogum in odločna volja mnogih č'anov, v prvi vrsti g. predsednika, sta zmagala. Začeli smo nabirati darove. voziti skupaj vse potrebno in začeli smo t zidanjem. Ljudje so nam bili naklonjeni nad ▼se pričakovanje. Mnogi so res prav veliko žrtvovali, eni denarja, drugi lesa, spet drugi so veliko vozili Itd. Prišel je slednjič 28. sept., ki je bil odločen za otvoritev. Gb tričetrt na dve je bi! sprejem sosednjih bratov Orlov, Orlic in naraščaja na glavni cesti pred Vilaiicm. V sprevodu smo potezn odšli v župno cerkev, kjer smo zape'i litanije M. B. in preje!! blagoslov e Najsvetejšim. Iz ccrkve se jc vrnil spre- I. i T dom in tam so naai naš rt- župnik Stelan Ribar z lepimi besedami razložili pomen *n n»m®n nove stavbe. Po b'agos!ov'jcniu smo odšli na teiovadni prostor. Po telovadbi sc je na Marinuovcm vrtu vršila veselica, zdruieaa l bogatim srečolovom. Vmes ju cvirnla rfodba vesele koračnico in bi! na razpolago domači pevfkl zbor, Vsem, ki so kolihortoliko pripomogli k zgradbi Društvenega doma, izrekamo tem potom najiskrcnejšo zahvalo. Vprizorili smo čez leto pet iger, priredili več prcdav.-ni • x ir> • ianuBriB celodnevni izobraževalni tečaj. Une 11. januarja se jc pa pričel za članice »Dek škc zveze« trimesečni go-codinicko-lzobrnzevaim tccaj, za katerega sc jc prosto-vo ino zavzela gdč. učitellka Grčar in ga vodi • hvalevredno požrtvovalnostjo. Ona je tudi predsednica »Dekliške zveze«, podpredsednica In tajnica v odboru izobr. društva, v katerem Jako pridno dclu;e, tako da ie res desna roka t. predsednika. — Imamo tudi pevrkl odsek, nad 40 pevcev in oevk, kar priča, da ljubimo lepo slovensko pelje. Dr. Schwabova pecemca »rdrova Mart'«. , ki le prva Radon?!« is krepkih pevskih grl po novi društveni dvorani, je bila prisrčen pozdrav nebeški Kraliicl. Takrat smo se takorekoč priporočili njenemu varstvu in nieni pomoči, da bi bilo vse naše društveno delovanje v čast božjo in blagor liudstva. Bog ŽIvi' MULJAVA. Jože Kulnar. samostojni župan na Muljavi, je bil dne 7. marca t. 1. kaznovan pri višjegorskem sodišču zaradi obrekovanja in laži ter dejanskega napada na 400 K globe in poravnavo stroškov. Zgleden je pa tudi ta žuoan kot občinski gospodar, zakai odkar je izvoljen, in tega bo kmalu leto dni, te sklical samo eno sejo, in še takrat ni predložil mka-kih računov o občinskem gospodarstvu. Občina Mujava ima preccj veliko posestvo, katero nese na leto do 20.000 K, a on nima do-sedaj še nobenega računa o tem imetju. In vendar se ga drži petorica ondotnih gospodarjev kakor klop kože in ga časti kot enega izmed g'avnih samostojnih stebrov, dasiravno on ves škoduje občini bodi v gospodarskem ali v političnem oziru kot koristi. IZ ŠT. VIDA PRI STIČNI. Do zadnjega časa je ciag'jal v mogočnem stolpu en sam zvonček, ki je bil obenem mrt-vsški zvonček in včliki zvon. A naš'o se ie nekai delavnih ia požrtvova'nib mož, med katerimi je pivi Knsiigar. in uabrali so naglo za no^e zvonove, ki so bili pripeljani in obešeni v največjem snegu. Sicer so železni, kar te malo čudno za šentvidsko faro, a_ pojo dokaj lepo. Samo to-:e ie: kdor jih s!iši, takoj po-grunta, «!a so prelahki. Veste kako. vi farani šentvidski! Stopile skupaj, vs.?!i faran naj da nekaj, da naročile Se eaeSa velikega, toda r.c iz že'eza. ampak 12 brona. To bo zvoucnjej ponos cc!e fare." — V cerkev bcio nape i?.!i elektriko iz centrale v Zagradcu. Vc'ik narrc-dek! Nič ve3 no bodo br"2lc smrdljive psiro-Ie.'ke, z enim gib;js;e:»3 bo mežnar raisvctMl vso cerkcv. — Pa misijon smo imeli. Potreben je bil res, Fautie so ga uekai čssa pa strani sž'c-dn!i, nazadeje so pa sr oznsli, {'a jc prav. če malo pospravijo po svoji notranjosti. Izvrši! se je v cajicnšem redu in je veliko unanja, da bo redil lepih uspehov. — Berejo ljudje radi. 350 Doiao'ii:bov in 250 Bogoljubov, (o so leoo šte- vi kc, L.udfc božji, le berite, veliko berila, potem 7as ne bo mogel v^ak samosrajčnik potegniti za nos, kot so vlekli n. pr. Samostojni. O, saj sedaj se kmetom odpirajo oči, s'ok icrla nazaj in nam sporočila za kai se je o ločila. »Tile gospodje svetovavci.« ie de'ala s priznakora zaničevanja v svoicp glasu, izjavljajo, da ie tvoj načrt nor in cla ga ne boco nikdar potrdili, zakai Abatov ne bo nihče pregovoril, da bi se lotili tako ncvainega oodiet-ia. kot bi bil napad na mesto Harmak: sat bi se končal s tem. da bi bili vsi pobiti. Poudarjajo pa to, o Orme, da sc prerokba glasi, da bodo Fungi zapustili liarma5k_o ravnino, ko bo nilh bsg razdei.in, in ne prei in da j^a 1® znio treba razdeiati. Dalie pravijo, o Onne, cla ste za eno leto ti in tvoji tovariši zannse-ženi služabniki Abatov in da ie vaš* dolžnost sprejemati navodila, ne oa jih dajati, in da ie pogoj znto, da nrcimete izgovorieno plačilo, to, da rnzdenetc funškerfa malika. Tako ie '/bor odločil 00 ustih princa Jozva. On hkrati za-povednie, da se takoj lotite posla, ki ste zato tu v Muru, da ga dovršite, »Ali je to tudi tvoie povelie, o Hči kra-lieva?« je zardevaioč odvrnil Orme. »Ker tudi jaz menim, da Abatov nihče ne more siliti, da bi napadli funško mesto. 1« povere tudi moje, dasi besede, ki ie v nie odelo, niso nu>ie.« »Prav dobro, o Hči kraljeva, »toril bom, Jcar morem. Samo ne očitaj nam nič, če ie stvar drutfače izteče, kot tvoii svetovavci pri-iakujeio. Prerokbe so dvorezni meči. da se ne kaže z niimi igrati- iaz orav (tatovo ne verjamem, da bi bojeviti liudie kot so Funtfi bežali in vam prepustili zmago samo zato, ker bi bila razdejana kamenita podoba, če ie to n»očoie izoeliati v času in s sredstvi, ki iih imamo v rokah. Prosim na. da mi daš dvesto in petdeset oboroženih izmed gorjancev, ne izmed meščanov.. Dod vodstvom Jafitovim. ki jih mora s»m izbrati, da nam bodo pri delu pomagati.« »ZrfoHi se.« ie odvrnila: poklonili smo se in odšli. Ko smo šli skoz svetovalce, smo slišali Jozva, ki ie rekel glasno, da bi ta mi slišali: Hvala Bogu. te poganske naiemnike smo vendar enkrat poučili o nph ooslu. Oliver se je zasukal proti njemu tako divie. da ie odskočil v misli, da tfa namerava udariti. »Pazi, princ Jozva,« je deial. da preden se ta reč konča, tuci tebe lcdo_ ne pouči o tvojem. ki bo — menim zelo nizek« — in po-menfliivo ie pogledal proti tlom. Tako se ie delo začelo, bilo ie res težavno ln na moč nevarno. K sreči smo_ s pikiitom prinesli s seboi nekai zabojev dinamita, da smo z njim razstrelievali skale. Zvrtali smo luknio pred tunelom in zaielali naboi. Nato «mo šli vsi nazaj v kralievsko drobnico, dokler se naboj ni razstrelit in se dim razkadil, kar ie dolgo trpelo, na kar so prišli naši liudie z lopatami in košarami in pospravili ruševine, naka>- se je isto delo zopet ponovilo. O, kakšna vročina ie bila v ozki globoki luknii, in kako zasmraion zrak, lolni bakra ali druge kovine: ki nam ie na n^ah in soloh na koži i povzročila mehurje: vsako kanilo te strupene vede smo morali v lesenih škafih vun znositi. To težavo smo premagali tako, da_ smo izkopali luknio ▼ stari predor, ki ga ie bil potres norušil. kakor sem bil že omenil. Tako smo se. pravzaprav stt se Oliver in Kvik z gorjanci vred trudila. Hl sa trgovino na deželi ali v mesto ali manjša trgovina se vzame v najem ali tudi kupi. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod: >A. O. IlOOc. Resna ženitna ponudba. TtS neomadeževane preteklosti s premoženjem se želi tem potoni seznaniti radi ženitve z gospodično aH vdovo do 30 let, ld bi imela malo posestvo. — Le rosne ponudbe na upravnišlvo >Domoljuba« pod šifro: »ZVESTA 'JUBEZEN 1128«. V vsako hišo »Domoljuba*! KREPKEGA UČENCA iprejme FRAN REPIC, sodar, Ljubljana, Trnovo. Hrana, stanovanje in perilo prosto. 1088 Prodam čebelnjak, 1088 v katerega gre 80 panjev kranjičev. Prodam tudi 20 panjev čebel, vse z mladimi maticami. —« ANTON ILOVAR, Kleče, p. Dol pri Ljubljani. ^ Kože domačih macR kupim vsako množino. BARAGA Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. POZOR MLINARJI! Pristna volnena mlinska sita 24 ln 32 cm široka, po znatno znižani ceni, kakor tudi prvo- cuilart') Cltu svetovnoznane Švicar-vrstna OVIlCUa Oltd ske znamke Albert Wydler priporoča trgovina Avgust Cadož, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35, nasproti »Stare Tišlerjeve gostilno«, ZAHTEVAJTE CENIKA! HEitn m ~ vajena vsega kmetskega dela, se sprejme takoj. — Kje, pove upravnišlvo »Domoljuba« pod št. 1127, Krojaškega pomočnika VSM služkinjo sprejme FpBr$ 8do£iovpit krojaški mojster, Celje - Oaberje 75. 1061 Župnik za svojega brata Amerikanca. Kupim tudi samo gozd ali večji travnik. Pišite na upravništvo »Domoljuba« pod imenom: >2upnik 1149«. Starejšo žensfto revnejših slojev, pošteno, katera razume neka] gospodinjstva, sprejmem r Ljubljani k otrokom. Nastop takoj. Naslov pove Anončni tavod Drag« Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica S. 1147 pozor i : hlapca Sprejmem poštenega in pridnega VClll7hn T trgovino se mešanim OIllLlIll blagom. Nastop takoj, FRANC MAJDIC, KRANJ. 880 Sprejmem p^nega h konju ln za druga domača dela. Odon Koutnf, trgovina z orodjem in tehničnimi potrebščinam^ Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 37. 1144 In hlapca h konjem iščemo. Naslov pove Anončni savod Drago Beseljak in drug T Ljubljani, Sodna ulica št. 5. 1184 Najboljšo manuMfurno blago češkega izvora no kopi pri tvrdkl Podjetje „HERMES" Porof. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Ženne ure Uhani Najxtarej£atrgovina ur.žlatnlna in srelrnln. p# ČUDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahtevaitc ponudbe! LEPOTA koi, obraza, vratu, rok, kakor tudi lopa rast las se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospola od vseh dežel sveta za lekarnarja Feller: »ELSA« LI LUNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kost z zamo-tom ln poštnino 98 Kr. »ELSA« OBRAZNA PO-MADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zaniotom in poštnino 52 Kr. »EoSA« TANOCHINA POMADA ZA KAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in ceptev lns, zaprečuje prbut, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z znmotom in poštnino 62 Kr. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jedncga prodmeta dobijo popust v naravi. RAZNO! Lili.iuo mleko 13 K ; llrkoniaa 8 K ; nsjlincjii Hega-poder Dr. Klugera v velikih originalnih Bkatnliab . 30 K: najtinejši Bega aobnl prašek v patent škatliah 30 K; riuler na gospe v vrečicah 5 K* sobni prašek v škatliah 1 K; v vročicah 5 K; Sachel diieva za perilo hali >k v . . rile S K; Schampoon xa laso 5 K; rumenilo U listkov 24 K nailineiši partem po 40 in K; Močna voda is lase M K; Za te rasne predmete se samot in poštnina posebej rnčaoa. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsa trg 16, HrevaSko. KOSTANJEV LES prosto vngon iu večje uinoiine v gozdu, kupi J. POGAO.MK, I.jobljana, Dalmatinova ulira st. 1, L_nadsir. Tosredovalci se dobro plačajo._150 3 E) BB B BBBBH B S za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka »Industrijsko - električno podjetje inž. Turnšek & Co. v Ljubljani, Sodna ulica 1 (podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št, 44. Edison-Saks). Motorji so v zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči. PBBBBBBtatdBHBBSBBBBBHB Izdaja konzorcij »Domoljuba' Pohištvo in tapetniška delavnica spalne ln jedilno sobo, pisarniške oprave, fotelje, klubsko garniture, modroce, kuhinjske oprave, železne postelje, veliko in otroške, vsake vrste, po nizki dnevni reni priporočata BRATA Sli V lili, Ljubljana (Kolizej), Gosposvctska cesta 13. Proda se POSESTVO j*®- * žel, tričetrt ure od kolodvora, okoli fl °„P ^ zomlje: travnikov, njiv in gozda. — roti,,.0' VBBI5R, St. Jurij ob juž. žel. "j zemljišče slopjem ter polj. orodjem vred. Pogoji pri župnem uradu pri Sv. Katarini, p. Medvode Ustanovljeno 1869 najdete veliko zalogo pri nakupu anancinaacnaaanmjcjuaaapctjunaac Ustanovljeno 1869 manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, perjlnega blaga, šifona, najboljše vrste cefirja za bluze in srajce, novosti v rutah, kakor tudi vse drugo v to stroki spadajoče blago, pri občno znani solidni tvrdkl R. MIKLAUC, manufakturna trgovina Pri škofa Ljubljana, Lingerjeva ulica, Medarska ulica, Pred ilcofljo. Projekte kakor tudi izvršitev vodnih naprav za izkoriščanje vodnih sil po najmodernejših principih na podlagi 25 letnih izkušenj v predmetni stroki ..SLOGRAD" slovanska gradbena in Induslr. d. d. LJUBLJANA, tehnična pisarna v tovarni Keršič, Spod. SiSka. — Telefon interurban štev. 180. Pozor! Zastonj Pozor S te ne dobi ničesar, a vendar če hočeš kupiti po ceni razno blago češkega izvora, n. pr.: sukno, kamgarne, ševiote m žamet za moške ter volnene in polvolnene tibete v vseh barvah za ženske obleke (velika izb:ra primernega blaga za birmance) močno hlačevino, različnih klotov, cclirjev, najmočneišo pisano kakor tudi belo in rujavo koteniro, svilene robce in lerpe najnovejših vzorcev, doma ugotovljenega moškega in ženskega perila, nogavic vseh velikosti, ovratnikov in kravat, predpasnikov, vezenine ter raznega drugega blaga si oglej vsak novo urejeno in povečano trgovino »PRI IVANKI" F. In I. Gorita r LJubljana, Sv. Petra cesta 29. Za bližajočo se pomlad in Velikonoč! Priporočamo svojo veliko zalogo različnega b'aga angleškega in češkega sušna, volnenega blaga za moške in žeaske obleke, različno perilno blago, sasor platno, Sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzore h in bogati izbiri, tt !az,'čne volnene in šivane odeje za postel e, svilene, volnene in Dombazaste robce za na glavo i. t. d. Opozarjamo tndi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenab. A. & E. Skaberne, TSVCr Ljubljana, Mestni trg 10. Odgovorni urednik Anton Snlnik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.