Največji slovenski dnevnik
-: v Zedinjenih državah >
Velja za vse leto . .. $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS

ARODA
The largest Slovenian daily 3 < in the United States:-
is
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except Sundays m and Legal Holidays. 50,000 Readers
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 301. — ŠTEV. 301.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 24, 1917. — PONEDELJEK, 24. DECEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Mirovna pogajanja.
■ooo
CESAR SE BO VDELEŽIL POGAJANJ. — POZVAL 30 VSE VLADARJE NA KONFERENCO. — MALI NARODI MORAJO IMETI PRAVICO VOLITI SVOJO USODO. — BOLJSEVIKI STAVUO POGOJE.
-oo<>-
Tr
ali'>ii filed w ith t lie jmo.r ionstcr at New York. N. Y. on Dec. 24, | 11*17. hs require«! by »h«- Act of October 6, 1!»17.
London, 2o. decembra. — Kakor pravi neko sobotno« poroT-ilo iz Brcat-Litovska, so s<* mirovna podajanja med j Rusijo in N rim* i jo pri<Vla v soboto.
Xi'iiwki zunanji minister dr. Kihard pl. Kuehlmann I«* bil izvoljen za predsednika in ruski glavni delegat je v dolg«'m govoru stavil glavne ]>ogoje ruskega mirovnega načrta, ki se v celoti strinja z dobro znano resolueijo de-l ivskih in vojaških delegatov.
Med drugimi so tudi sledeči ruski pogoji:
1.	— NT«< prisilna aneksi ja ozemlja, ki je bilo zavzeti tekom vojne ter takojšnje izpraznenje takega ozemlja.
2.	Politična neodvisnost se mora dati vsem narodom, katerim je bila odvzeta vsled vojne usode.
— Narodnosti, ki pred vojno niso bile neodvisne, naj potoni referenduma odločijo, ali hočejo biti neodvisne ali pa se hočejo priklopiti kaki sili.
4. — Kjer stanujejo v kakem ozemlju mešane narodnosti, mora ščititi praviee manjšine postava, ki zagotavlja vzgojevalno svobodo in, ako mogoče, tudi administrativno avtonomijo.
f». — (><1 nobene vojskujoče se države se ne sme zahtevati, da plača odškodnino, privatnim osebam se mora iz j »osebnega fonda, v katerega so prispevali vsi vojskujoči se narodi na sorazmerni ]>odlagi. plačati škoda, katero so imeli tekom vojne. Isti principi veljajo za kolonije kot za domovinske dežele.
Končna točka pogojev prepoveduje bojkotiranje ene dežele j»o drugi ter zahteva separatne carinske pogodbe in pomorske blokade, ki nimajo vojaških namenov.
Pomočilo iz Kodanja se glasi:
"Berliner Tageszeitung" pravi, da je cesar Viljem obvestil svojo vlado, da namerava iti v Brest-Litovsk, ako
-1« m (
ANGLEŠKI KRALJ PRI NADZOROVANJU ČET.
Avstrijska mornarica«
Avstrijska mornarica je zavezniški. cilj. — V Rimu pravijo, da bi jo bilo mogoče uničiti z velikimi zračnimi operacijami.
i»ri«eju diplomati do sporazuma, v katerem slučaju bo de lovni na to, da se zberejo vsi suvereni in vladarji Evrope k mirovni konferenci, kakor se je tudi zgodilo po Napoleonovih vojnah.
O cesarju se pravi, da je izjavil, da vsakdo želi mir in <la bodočnost nudi tako mnoge in velike naloge, da morajo vse države v njej sodelovati.
Poročilo iz Brest-Litovska navaja sledeči seznam delegatov:
— Nemčija: zunanji minister R. pl. Kuehlinann; pl. Bowobert. baron Bofk, cen. Hoffmann in major Brinck-
True translation filed with tlie post master at New York. N. Y. on Dec. 24, 1917. an required l»y the Art of October 6, 1917.
—	Avstroogrska: zunanji minister grof Oernin; pl. Merey, pl. Wisser, grof Tollerda, grof Osakv, feldrnarsal r»l. ciiisceries, poročnik Polarny in major pl. Gluise.
Bolgarija: minister Popov, prejšnji tajnik Košev, generalni poštar Stojanovic, polkovnik Oantijev in dr. A-nastazov.	*
Turčija: prejšnji zunanji minister Nessin be j, poslanik Hakki, zunanji podtajnik Hekmit be j in general Zek-ki paša.
Rusija: Joffe Kaminov, Bisenko Pokroekv, Karagan Lubinsky, Weltman Pavlovič, admiral Alvater, gen. Tu-i \orri, polkovnik Rokki, polkovnik Zeplet in stotnik Lip-
sky. —
Kot vrhovni poveljnik nemških sil na vzhodu princ l^eopold Bavarski je pozdravil delegate in povabil Hakki pašo kot najstarejšega delegata, da otvori konferenco.
Hakki paša je potem, ko je izrazil željo po zadovoljivem izidu, razglasil pogajanja za formalno otvorjeua in je predlagal dr. pl. Kuehlmanna za predsednika. Nemški zunanji minister je bil soglasno izvoljen za predse<lnika.
Nemški zunanji minister je predlagal sledeči red, kateri je bil sprejet:
—	Vprašanje o prednosti se določi po alfabetni vrsti zastopanih držav.
Plenarnim sejam bo predsedoval glavni zastopnik vsa ke petih držav po vrsti.
V debatah naj se rabijo sledeči jeziki: nemški, bolgarski, ruski in turški.
Vprašanja, ki zadenejo samo del zastopane države naj j se obravnavajo posamezno.
Ofiejelna poročila o pogajanjih se bodo izdajala sku-j
Delegati centralnih držav so izjavili, da so pripravljeni pregledati riuski načrt. O izidu njihovega dela se bo razpravljalo na prihodnji seji.
Rim, Italija, 23. decembra. — Je še en plen, katerega morejo zavezniki dobiti, ako ga hočejo. X« je avstrijska mornariea. Naravno, da pa morejo dobiti samo ako hočejo in plačajo ceno.
Ta plen. avstrijsko brodovje, je važnejše kot Jeruzalem, ali pa protiutež nemške pridobitve pri Ca ni bra i. V resnici je ta plen take važen, da bi se mogel doseči še kak drug plen, ako se zavezniki odločijo, da ga hočejo.
'"O problemu" Jadranskega morja" so laški mornariški izvedene' razpravljail ze nekaj mesecev. — "Ako bi se zavezniki zanimali ze Jadransko morje, tedaj bi mogl kaj doseči", je njihovo občno go vorjenje.
' V štirih letih vojne je Franeijr in Anglija konečno našla pot na laško fronto. Konečno je tudi A merika v vojni proti Avstriji. Ta ko bomo v novoletni resoluciji ime li zavezniško edinost v postopa nju.
Ako je uničena avstrijska mornarica, kaj se bo zgodilo? Pade bo Trst, tako tudi Pulj in Kot or ter celo dalmatinsko obrežje s svojimi otoki, ki so bili tako važne baze podmorskih čolnov za operacije v Sredozemskem morju, kakor tudi v Jadranskem morju. i
Toda Sp več kot to se bo zgodilo. Ko bo enkrat uničena a.atrij ska mornarica, bo po laškem nine nju avstrijska armada na beneških planjavah odrezana in uničena, ako se ne Ihj podala.
Zavezniški kritiki so delali o-pazke: 'O, ti Italjanr! Hočejo samo, itn bi Jadran postalo laško
( '.lansko morje in bi prisilila av >trij-ko. da bi sprejela boj. Toda ta misel je napačna.
Vzemimo, da bi laško-franeosk* brodovje plule- proti Pulju — oko li 3(1 ladij preti 12 avstrijskim. — Avstrijske ladje ne bi prišle i> pristmnšca, ker bi to bila velika predrznost samežrtvovanja. Po večurneni čakai?ju in bombardira nju poljskih utrdb bi ententno bro dovje moralo pluti nazaj zaradi pomanjkanja premoga.
V bližini Puljp ni zavezniške baze, ki Li mogla sprejeti velike brodovje, tako bi bile ladje prisiljene pluti proti jugu do Toranto In Korfu. Pot bi bila posuta z mi nami in podmorskimi čolni in na pad, sam posebi težaven in br< ?-i)omemben, bi bila prava nevarnost. Vsaka zveza, vsak otok ob Avstrijskem obrežju bi bil skrival ui prostor za sovražne torpedo v k-iavezniško brodovje se ne bi »i'«-arlo ogniti vseh in izgubljenih bi bilo mnogo velikih ladij, kar b" -maijšalo njili nice. Avstrija p? bi v najslabšem slučaju riskirala sa-.no izgubo nekaterih rušilcc-v in r-otimorskih čoln jv. Zaradi tc-ga bi bil danes napad zavezniškega bro-lovja v Jadranu neodpustljiv po-jrrešek.
Kaj je tedaj odgovor na to za-gonetko Jadranskega morja? Tukaj je odgovor za Novo leto, ko i bodo jadranske noči lepe, noči na (
Francoski socialisti.
francoski sccjalisti so obsodili Doljaevike. — Poslali so jim spo menico, — Pogoji morajo biti pravični. — Piše Lincoln Eyre.
Tru»- translation f i leti with thf post master at New York, N. Y. on Dee. 24, li'17. as required by tlie Aet of tk*t<»l*'r 0. 1917.
Z laške fronte.
-ooo--
NEMCI PRIPRAVLJAJO NA KONČNI NAPAD. — AVSTRIJCI IN NEMCI HOČEJO NA VSAK NAClN PRITI V DOLINE. — NESPORAZUM V DVOJNI MO NARHUI. — IZJAVE SLOVANSKIH POSLANCEV
-ooo-
True translation filed with the post ma^tor at N'ew York. N. Y on l>ee 24.
1917. ms required by the Act of October 6. lt>17.
S francoskimi armadami v Severni Italiji, 22. decembra. — Ko so Nemci in Avstrijci izgubili goro Asolano, 21 ur potem, ko so jo zavzeli, so začeli prodirati v nižino, pa so bili nenadoma vstavljeni.
Iz zanesljivih poročil je razvidno, da so začeli Avstrijci in Nemci z vso silo koncentrirati svoje čete severno in severovzhodno od višin, katere kontrolirajo Moi;te Hrappa.
Y kratkem pričakujejo nov. mogočen napad na nase postojanke.
Ta napad se ne bo izvršil samo na (irappo. pač pa tu di na planoti Asia go, ter ob dolenjem teku reke Piave. od
koder se poroča o velikih koncentracijah sovražniških čet
*
» •
Kakor pišejo članki, katere so našli v ogrskih li<tili, ki so prišli v London, je agitacija v avstrijsko-ogrski monarhiji za vstanovitev tretje stranke v večjezični deželi 4esarja Karola povečala že dolgo v ogrskih krogih kazann sovraštvo do dunajske vlade.	x
Ta stranka je bila sestavljena iz slovanskih narodov Avstrije in Ogrske.
Govori, katere so imeli 10. novembra v avstrijskem državnem zboru slovenski poslanec dr. Korošec, Čeh Sta-nek in avstrijski nemški liberalee Zenker, so povzročili v ogrskih listih ostre uvodne članke, ker so zahtevali, da naj Ogrska prepusti svoje slovanske dežele Češki in južne ležele Jugoslovanom.
Najznačilnejši članek je izšel v "Az Est". ki je bil prej v ozkem stiku s Tiszovini kabinetom ter sedaj podpira sedanjo vlado.
Pariz, Francija, 22. decembra. Francoski združeni socjalisti so ravnokar poslali svojim ruskim sodnikom poslanico, v kateri .spominjajo Ruse na veliko veselje, katero so imeli Franeozje ob izbruhu ruske revolucije, kar jih pa seda: navdaja s strahom, ko vidijo Ruse, ko pričenjajo mirovna pogajanja s centralnimi državami.
Francozi omenjajo tudi, da je francoska vlada zabranila potne liste za vdeležitev na stockholmski konferenci, kar je napaka ter obenem pravijo, da bi bilo franco skim socjalistom, ako bi se jim iz dali potni listi, mogoče spoznati svoje ruske sodruge ter bi med J seboj odločili, kdo je odgovoren] za vojno.
Francozi pravijo, da se bodo zavezniki morali ojačiti za podaljšano vojno, ker je Rusija zapustila zavezniško stvar.
'"Podpirana po svojih zaveznicah". nadaljuje poslanica, "je Nemčija odklonila, da bi objavila > >voje vojne cilje. Vendar pa mora biti mir samo pravičen. Ne more biti drugačen kot stalen. Tudi ne more biti drugačen kot po demo kratični volji narodov. Tak pa ue more biti separatni mir. Ker ga je naredila ruska revolucija, se bo lahko reklo, da je ruska soejalisti-čna stranka zanikala svoje lastne principe ter zavrača pravico naroda, da odloČi sam.
Usoda oškodovanih, uničenio majhnih narodov se mora tudi vzeti vpretres. Samo ruska narodna skupščina more dati Rusiji stalno vlado, iz katere bo vzklilo novo življenje. Samo ta bo mogla reči, da vlada za narod. Samo ta more nuditi garancijo za posle, za katere bo poklieana. da jih sprejm« v mednarodnih dogodkih.
Francoski socjalisti ne bodo sto-* rili ničesar, kar bi oslabilo odporno sila francoske armade in naroda. Žrtve, s katerimi se zavezniški narodi še vedno strinjajo, delujejo za istinitost ruske revolucipe. Tekom reorganizacije se bo spoznala mednarodna pravica v svrho, da se prisili narode eentralnih držav, da priznajo, da samo demokratični mir v svojih uspehih, demokratičen v svojih ciljih, demokratičen v svojem jamstvu, more predstavljati varnost človečanstva.
Ukrajinska vlada.
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on Dee. 24, 1917, as required by the Act of October 6, 1917.
Kodanj, Dansko, 21. decembra, i Kakor piše "Voesische Zeitung" v i Berlinu 10. decembra, io drš*ve ' entetnih zaveznikov imenovale, po-
V posameznih delih se glasi bledeče:
—	V teh štirih letih je prišla k nam nova napoved vojne. Avstrija je napovedala vojno Ogrski. Ta dežela, ki se ima zahvaliti samo Ogrski, da je njeni sovražniki niso raz trgali na kose kot kako cunjo, sedaj izraža svojo zadovolj-uost nad svojim državnim zborom, ki soglasno zahteva raz telesen je naše dežele.
Nikdar še ni en narod trosil svojih virov — eloveške-ua, materjalnega in finančnega — tako neomejeno kot mi.
nikdar niso politiki napravili tolike napake kot oni, ki j pravijo, da moremo živeti in vspevati samo v zvezi z Av-l strijo. Rakoczi, Košut sta imela prav, ko stsa rekla, da je j Avstrija zli dull Ogrske, vampir, ki sesa našo kri.
Vse nadloge, ki so nas zadele do danes, je bila Avstrija ^največja. Turki, Tatarji, Srbi, Rumimi in Rusi, vsi so prišli proti nam javno, s potegnjenim mečem, Avstrija nas pa je vedno napadla prikrito in oblečena kot prijateljica. —
Zdaj pa je za vedno padla maska s te ostudne sovražnice in zdaj vidimo njen obraz skažen po sramoti in ostudni želji po naši krvi.
Toda avstrijska predrznost je napravila veliko napako. Se imamo dovolj moči v našem orožju, da bomo lahko potegnili meč tudi proti Avstriji. Naš odgovor na to avstrijsko zahtevo je:
—	Prelomimo z Avstrijo!
Vojna poročila,
True translation fllfd with the post master at New York, X. Y. on Dec. 1*4. 1017. as reqnir^l hy th»> Aet of OHober 6. 1917.
- London, Anglija, 23. decembra. Pod zaščito hudegra artilerijskepra zavesnega ognja je včeraj popoldne sovražnik vprizoril napad na naše postojanke v bližini Ypres-Staden železnice ter se mu je posrečilo, da je vdrl v naše prednje postojanke za majhno razdaljo na fronti 700 jardov.
Tekom noči je bila sovražna tilerija zelo delavna v bližini <ihe-1 uvel t in Poelcapelle.
Pariz, Francija, 23. decembra.
Med Oise in Aisne so bile patrolo zelo aktivne. V bližini Juvincour ta so Nemci poskusili napad, toda bili so odbiti z velikimi izgubami.
Drugi sovražni po-kusi v okoirei frodata. severno od Courcy in se verno od Lezonvaux niso imeli drugega uspeha, kakor da so ujetniki padli nam v roke.
V	Lota rin gi j i so naše poizvedovalne čete vjele nekoliko Nemcev blizu Limev. Povsod drugod je bila noč mirna.
V	času od 11. do 20. decembra so naši piloti spravili 14 nemških aehoplauov na tla. trije drugi pa so bili poškodovani in bili prisiljeni pristati na zemlja v njihovih črtah. Polefj tega smo s posebnimi topovi izstrelili tri sovražna letala.
Pariz, Francija, 23. decembra, topovi izstrelili tri sovražna letala.
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci.
-ooo-
inorjeNa to vprašanje se more1 odgovoriti samo to: 41 Ali rajše vi-iite, da bo Jadran nemško, namesto laško morje?"
Jadran je danes nemško morje, j zaradi tega tudi zavezniki trpijo navzlic veliki premoči laškega in francoskega brodovja v Jadranu. |
Avstrijska mornarica ne bo pri-; šla nikdar na odprto morje, da bi I dala ali pa sprejela bitko z laško-' francoskim brodovjem. Ako pa to stori, bo naglo izginila iz površja, i
Poleg tega more laško-franco sko brodovje dobiti ojačenje pri angleški mornarici. Ta položaj je velik argument, zakaj mora Jadran preiti iz defenzivnega v ofenzivo iproblem. Avstrija ni v položaju, da bi mogla dobiti ojačenje od Nemčije in Turčije.
ISaj pa, tudi koriste te velikanske *noči, katere imajo ententa? Od tega ni nikake koristi, kajti namen mornarice je uničiti sovražno brodovje.
i	milijo, da bi lMko-inui-
Poskrbujemo denarna izplačila y Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvr-> Siti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. ----- TVBDKA FBAHK 8AK8BB,
J1TBI, NA BOŽIČ. NE fir* IZIDE "GLAS NARODA".
PKIHODNJA ŠTEVILKA I3P* IZIDE V SREDO. 26. DE-tmr «■ EMBRA. <
Uredništvo.
\ Kruppove tovarne v plamenih.
I True translation filed «rttl» the post-\ master at New York, N. Y. on Deo. 24, 1917, irs required by Ibe Act of October 6. 11)17.
Maastricht, Nizozemsko, 23. de -, cenxbra. — Delavci, ki ao p rial i ta-Rem iz E»sena v Nemčiji, prav! ! jo,<da so velike nemške eiunieijsk*
severni ironti pa oblačne. i,dina pot uničiti avstrijsko mornarico je, da se bombardira iz oblakov bombardira iz oblakov letal, ki l3odo metala tono za tono razstre-Ijiv. Potem bi bila mornarica, akol bi ostala v pristanišču, razbita v kratkem času. Ako pa pride iz pri- j stanišča, bi lahko postala žrtev i zavezniških podmorskih čolnov in | min.
Avstrijsko brodovje velikih ladij je sedaj v puljskem in kotorskem! pristanišču, nekatere pa so se za tekle proti Trstu.
Vsako noč in vsak dan več tednov se mora Pulj in Kotor napadati iz zraka. Na vsakih 24 ur morajo padati tone na tone razstrelil I na ladje, arzenale, taborišča in skladišča; uničiti se mora Pulj in Kotor in mornarica.
Recimo, da bi bilo za uničenje j avstrijske mornarice treba 3000 j |aeroplanov. To je tako velik načrt, da ga more izvršiti samo tako! velik narod kot je ameriški. Iz- j ! vesti se more na severni fronti to ;zimo.
{ Odvisno je od Amerike in dru- j ! gih zaveznikov, koliko aeroplanov , morejo pogrešiti za ta skupni na-j ;pad, da se uniči avstrijska mor-' uarica.
Kaj bi pomenilo uničenje avstrijske mornarice? Avstrija bi bila izbrisana iz vrst pomorskih sil Uer bi izgubila vse vojaške pravi-ce do gospodstva nad Jadranom. Avstrija bi bila na mirovnem kongresu zastopana brez brodovja in zavezniki bi ji mogli prepovedati, da bi si v bodoče zgradila novo.
Je še en plan, katerega morejo zavezniki dobiti, ako ga hočejo —

GHAS nakopa, 24. I>EC. 3917.
"GLAS NARODA"
{Slovenian Dally.) Owned and pnbllahed by tU«
ILOVEHIG PUBLISHING COMPANY
(m corporation.)
fHATTR WAX8BR. Prmtent.	LOUIS BEXED1K. Treuanr.
Flat* of BadneM of the corporation and addresses of above officer«; 82 Cortlandt Street. Boroogh of Manhattan, New Xotk. City, U. I.
fla celo leto velja Hat ca Ameriko	Za celo leto za mesto New Xork $6.00
In Canado....................$3 00	Za pol leta za mesto New -York.. 8.00
Za pol leta----------------- 2.00	Za četrt leta za mesto New York 1-50
Za fletrt leta.................. L00	Za Inozemstvo za celo leto...... 14)0
"GLAS NARODA- Izhaja vsak dan tzvzemžl nedelj ln praznikov.
-GLAS NARODA"
("Voice of the People") leaned every day except Sundays and Holldaya
Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne pri obča jejo. Denar naj se blagovoli potili jati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinja hlnllMii naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poftlljatvam n» redi te ts naslov: "GLAS NARODA" W Cortlandt »U_Hew T—1 Pity.
TH^fon : 2876 Cortlandt.
Kaj bo po vojni?
-000-_
TrM« »raf.Nirtfi »n filtri with tHo po^t« master at .W« York, N. Y. «j Dec. 24, 1!>17, a^ re4|Uir»-d by the Act of (X-toJKT ti, 1D17.
K;tj se ho zgodilo, ko bo končana ta najstrašnejša iz-uu d \ -»-h vojn. kar jih j<* hilo izvojevanih v zgodovini na-r »d« »v, odkar zapisuj«* zgodovina spomine človeških dejanj i
Ameriški predsednik Wilson je izjavil v svoji prvi proklamariji. da se borijo Združen«1 države za n vel j avl j e-n ie demokratičnega prim-ipa po vsem svetu in da je rav-»io ta pi in«-ip dove«lel vlado Zdmženili držav do sklepa, da pose»' s eelo svojo silo, materialno in duševno, v veliki boj, ki pretresa skoraj ves svet.
To je bil namen Združenih držav, ko so vstopile v \ o jno in t<> j«* tudi namen vseh, ki dejanski in resnično žele končne poravnave in kontnega obračuna glede stvari, radi katerih so se tekom zadnjega stoletja vedno bolj ]>o-navtjale vojne za vojno.
Treba je rešiti evropski problem, a treba ga.je mašiti i a drugi na«" in kot ga skušajo resa vat i ruski boljše viki.
Ta problem hočejo rešiti potoni uklanjanja ter poniževanja napram največjemu sovražniku ruskega naroda Nemcu.
<	Vprav pa so boljševiki zaslepljeni do skrajnosti ter verovani v svoje lastne, nedsosežne cilje in ideale, jim
jt vendar treba priznati, da so si ohranili vsaj troliQ trez-ne<ja razuma, ko so zahtevali od nemških mogotcev, da se \ slurajn premirja z ruskimi armadami ne sine odpoklica-
II	nemških divizij z ruske fronte, kar bi pomenilo velikansko (»slabljenje zavezniške stvari na francoski in laški fronti.	r mM
<	i lede Lahov smo si edini.
Vsak poštenomisleč Amerikanee, ki se je resnično informiral o dejanskem položaju z ozirom na politične raz-mere v K v ropi, mora hote ali nehote priznati, da so zahteve Italije glede ueitaijanskega ozemlja čisto neosnovane ier temelječe na principu imj>erializma, ki naravnost bije v lire vsem izjavam predsednika Wilsona.
(>n sam je izjavil tekom svojega nagovora na kongres ob priliki vojn«1 napovedi Nemčiji, tla so šle Združene držav« \ bo j za mednarodno poštenost, za prostost morja in za pravice malih narodov«
Isto je ponovil ob priliki svojega nagovora na kon-•j't s, ko j»* napovHlal Avstriji vojno.
V tem smislu s<- bojujejo Združene države s centralnimi za vez ink i brez vsake sebičnosti in v prepričanju, da bo le pomoč te velike in močne republike pripomogla stvari resnice in pravic«* do zmage.
Kdo zmagal i Kakšen bo lxtdoei mir? \ >« in nam je jasno, da bodo naši zavezniki, če ne -il«» orožja, pa vsaj z moralno silo in s prepričanjem, prehodili moro, ki >•• j«- |*olastila «*e]ega sveta tekom zadnjih treh I«*i.
Viliee n«* veruje v«-«"- v cesarske in kraljevske krone; ndiče h, veruj«* več v |*ofcntate, sam«»zvanee, ki so si nadeli naslov ini|M*ratorj«*v po I m »ž j i milosti in volji naroda;
III	flee n« stili VM'
tariiu rimskim patrieijem — ves svet. Hodila se j«* nova ideja.
!d«*ja bratstva. sv«»1xh1«* in enakosti, kateri klic je za-oril že več kot pred sto leti za časa velike francoske revo-Irei je, a ni našel odmeva kot bi ga inoral, vspričo velike.ne zavednosti ljudskih mas.	g
Ta krik j>o srolnxli, enakosti in prostosti se je razlegal tudi v Rusiji in odmev tega krika l>o šel preko cele Ev rope in tudi v dežele, o katerih sedaj domnevajo, da so pod največjim nasilstvoni in tiranstvom.
Kdor j«* |)fsiiijifit i«Tii gl«*de bodočega milil, je človek, k» n« zna vjv.^tevati dejstev in ki ne čita knjige zgodovina in življenja narodov.
Kdor pa je čital. ta razume in ve, da čaka evropske i«*rode po preizkušnji strašnih viharjev tertonske vojne, lepša bodočnost, kot so je bili kedaj delefciL
liolj kot katerih drugih, pa se tiče vse to malih in zatiranih narodov, ki so živeli dosedaj izza davnih stoletij pod neprestanim pritiskom mogočnega in neusmiljenega gospodarja.
Med temi narodi se nahaja tudi naS slovenski in jugoslovanski narod, ki je fcel preko tisoč preiskušenj, a — ki.mb temu še vedno živi ▼ pričakovanja boljših dni in bo dečnorti, klim ni mogoče primerjati z ono poprej in z
r v/m« rami, v katerih je živel.
r.* * H ; - • • * - - *	i, ' •
fl ruskih generalih.
Grof Sija Tolstoj.
v« rnj«* v«*č v m«m'- družabnih sl«»jev, ki so se pola-a Isigastva sveta in ki skušajo zasužnjevati nalik
True translation filed with the pout master at New York. X. Y. on Dec. 24. 1917. as required by the Act of October 6, 1917.
Pred par dnevi sem čital v nekem časopisu vest. da je izvršil samomor ruski o-eneral Skalon in sicer pri seji nemško-ruskih pooblaščencev, ki naj bi določili pojroje premirja.
Ta novica, natiskana z majhnimi črkami na obsknmem mestu časopisa, je napolnila mojo dušo 7. mrzlim strahom bolj kot katerakoli drupra brzojavka, ki je prišla v zadnjem času iz Rusije.
Ta samomor ni le dogodek sam posebi, ne le epizoda v zgodovini ruske revolucije. Več je kot to. To je razkritje obupa, ki se je polastil najboljših ljudi v moji deželi
Generala Skalon sem dobro poznal. Poročen je bil s hčerko X. A. Komjakova, prejšnega predsedni ka eesarske Dume. Sestal sem. se z njim v Petrogradu pred vojno ter ga videl v Karpatih, ko je poveljeval orlovskemu infauterijske mu polku.
Bil je poosebljenost vsega junaštva. Glede njega in njegovega l>olka se pripoveduje skoro nevr-jetne stvari. Bil je mož iz železa
V nekem času je padei izstrelek sovražnika v kočo, v kateri je ge ueral Skalon predsedoval nekemi vojaškemu svetu ter ubil ali rani tri izmed navzočih. General nI «:a zal niti najmanjšega strahu. S po polnoma mirnim glasom je ukaza par vojakom, naj odnesejo trupk ter je nato mimo nadaljeval z raz pravljanji. V oni kampanji je use smrti skoro na čudovit način. \ vsaki bitki, pri vsakem napadu j< korakal na čelu svojih čet in nje gov polk se ni .nikdar umaknil.
Njegova žena je bila zaposlena kot bolniška strežnica. Videl sen jo pred Premislom. Onega «lne s aeroplani sovražnika prileteli na« njen oddelek ter vrgli par bomb Ena izmed žensk je padla v bližin in g<wq>a Skalon je bila prva, k ji je prihitela na pomoč ter ji ob vezala rane. Sedaj je ta ženski udova.
Njen mož ni mogel potem, ko je hladnokrvno izpostavljal toči svin čenk ter šel skozi vse muke mra za, pomanjkanja, ki je prežive vse strahote umikanja iz Galicije prenašati še nadalje te svoje zad nje preiskušnje. Ni bil v stanu pre nest i ponižanja svoje dežele tei je zapečati to sramoto svojo last no smrtjo.
To ni nikakor prva primer sa moinora v naši armadi. — Po izja lovljenju Kornilove vstaje se jt vstrelil general Krimov in tekon. cele revolucije si je toliko častni kov vzelo življenja, da jih je bile težko imeti v evidenci. Podrobnej še spoznavanje stališča ruskih poveljnikov od prvih dni revolucije naprej in po objavi slavnega po velja štv. 1. kaze, da je bila iialoga poveljništva naravnost neznosna Tukaj navajam par vzgledov stališča, v katero so prišli naši vrhov ni poveljniki vsled tega povelja ki je zadelo naravnost korenlkc vojaške discipline. — Že tretjega marca pred pričetkom revolucije je pričel lits "Novosti", ki ga je izdajal petrograjski Sovjet dele gatov, vojakov in delavcev s kampanjo proti našemu najbolj pri ljubljenemu in najbolj popularne mu generalu Buskiju ter je zapihal: — Ta agitacija v glavnih sta-Jiih je prepovedana. - - Po tem na padu na Buskija je napadel list generala Aleksija.
Dne 10. marca se je lotil generala Radka Dimitrija ter je izjavil, da imajo le postavno stvor jene avtoritete pravico izpremeniti ali odpraviti obstoječe postave in regulacije.
Končno je obdolžil izvrževalni kom i tej tega Sovjet a eenerala Dra •romirova in zatem že eelo vrsto častnikov, o katerih je ixjavii, da je središče cele portirevolucjonar-ne delavnosti med generali, ki ku jejo zarote ter delajo nemire. Veliko zamikov je padlo pod rokami zblaznele ljudske množice. Trpeli so pa tudi generali. Dobil sem poročilo o aretaciji šestih generalov katere so doliiii, da so protirevo-lucjonaraih nazorov. Njih krivda pa je bila le v tem, da so silili k nadaljni vojaški akciji. Pod oboroženim spremstvom so jih vlačili od mesta do mesta.
UJAMI 1M Bi A JU m MM
*mjm himiii minfin tuk vMMm pum*** ▼ nm> tmš
v
Človeško srce.
i ioveško sive izvršuje ue»pre-Ntano ogromno delo. V vsaki minuti udari po «0- do MOkrat: U» je t oliko Ura i se -krči srce in zopet razširi.
Ako se ta "pripro»ti račun razširi in preračuni udarce s*ree za en dan, en mesec, eno leto, potem za celo življenje, tedaj se pride do lievrjenio visokih številk,
utrudil da tu primanjku-lSlOVa pCVSkO pOdpOlHO dlHStVO "ZVON"
SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO.
DKSONDU:
.le sape in da postaja slaboten.
Ako prične bolnik živeti drugače. takoi ko se oglasijo ti prvi} znaki bolnega .srca, tedaj se lahko reši; ako pa iu* posluša svar-j^iiija narave, tetlaj pade gotovo kot žrtev srčne bolezni.
Vsak utki bolnik pa. ki t»e pri-j čne varovati, začuti takoj izboljšanje svojega zdrarja. Njegovo spanje postaja boljše in udarci
ki pričajo, kako neizmerno delo.sr''a mirnejši; ves organizem
mora izvršiti srce. Srce je podobno stroju j ki teče neprenehoma, ki se nikdar ne utrudi ki pa vselej posvari človeka kakorhitro se zahteva preveč o<l njega.
telesa pridobiva na moči.
Tako je lahko človek sam najboljši zdravnik, ako pokuša
sa svari prv \-vakem
Ofenzivni pogoji.
True translation filed with the post-roaster at New York. X. Y. on L>ec. i'4, 1017. as required by the Act of October 1917.
Petrograd, Rusija, 23. deeembra )ljševiški zunanji minister Leon Troeki je v govoru pred vojaškim in delavskim sovjetom izjavil, da se bodo Rusi, ako ponudi nemški cesar ofenzivne pogoje, proti njim borili.
"Nismo ovrgli carizma, da bi klečali pred cesarjem'', je zakričal. "Toda. ako bomo vsled svojega izčrpanja prisiljeni sprejeti cesarjeve pogoje, bomo to storili s tem, da se bomo z nemškim narodom vzdignili proti nemškemu militarizmu."
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 8582 E. 82. St., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: GUST STBAJNER, 993 E. 63. St, Cleveland. Obla. Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 E 7& St, Cleveland. Ohio. Podtajnlk: ANTON GORENC. 7728 Osage Are., d vela mi, Ohio. Bl**ajalk: MIKE VRČKE, 3884 E 78. St., Cleveland. Ohio. Zaplanikartca: BOŽI MAUER, 8022 H. 82. St., Cleveland, Ohio.
NADZORNI ODBOB:
MART G LIHA. 3806 E. 78 SL, Cleveland. Ohio.
--MARTIN MARTINŠEK, 3559 E. 81. St., Cleveland, Okle
. _ FRANK VRČEK. 3684 E. 78. St.. Cleveland. Obla.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA. 7825 Barke Ave„ Cleveland, Ohio. FRANCES ZABUKOYEC, 8684 E 78. St, Cleveland. Ohk
VRATAR:-
LUDVIK GRUDEN, 8684 H. 78. St. Cleveland, Old«.
Seja m vrti prvo nedeljo v mesecu ob 9. url dopoldne w Mike Platon rant 8611 E 81. St. Cleveland. Ohio.
krasna ponudba.
Doctor Sloan slavni Siws-UlUt X-iarkov nudi uvojo sluibo vsem bolnikom In s tem da priliko vsem onim. ki so bili neumno rdravljenl od drugih zdravnikov in potrdili velike ?vote denarja ne da bi d»*eg!i kake uspehe.
KLEKTftieNA PMCISKAVA Z X.ŽARKI ln takuflen zdravnik s S8-letno prmkso. Zdravi naglo ln vse botasnL Po-Istminjo imam v adravljenju tajnih motkih Solaznl. Ozdravim vaako bolezen, kater« — lotim zdraviti. Nzjboljia aSravila Iz Evropa. Amerika In eetalih delov svata- Nizka cene In naavatl zaatonj. ToSna pretakava ln pepoinoma zajem-Sena. Pridite k meni, ponagal vam boa v eeanid. Pri mani ee zdravi veliko Malto mnvmarn. .
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i	s **
-- —......^k^i^
Noki učenjak je opi^a! delovanje srce m način kroženj« krvi po eloveškeui telesu nekoliko drugače. kakor se je to rodilo dodelaj, kar je dokazalo, da je bil dosedanji način zdravljenja srca popolnoma napačen. I)o tic ni učenjak, ki si je stavil nalogo, da posebno preuči delovanje srca v človeškem fcelesu, je dokazal pri nekem predavanju pred zbranimi zdravniki, da žene srce pri skrčenju in raz-dirjanju kri skozi človeško telo in da dringe žile s svojim stiskanjem, kai- čutimo kot udarjanje, ženejo kr; zopet nazaj proti srcu.
Na podlagi te-ga -dejstva smatra dotični učenjak dosedanje zdravljenje srenih bolezni za, napačno. Zdravljenje je obstajalo dosedaj v tem. da se je poloižilo bolnika tia hrbet, da je tako delovanje ir»a bilo kolikor mogoče olajšalo. Na ta način pa m1 seveda tudi Movanje dniirilt žil in nežnih organov v telesa onie(ji. kar bi naj povzročiht tok krvi k sifu.
Najboljše varstvo pred srčnimi joleznimi je, da se "človek varuje preobilnega napenjanja, delova-jja srca.
(,'fls, katerega človek pridobi s ;em, da teče do poulične železni ■Q, ali da <b'vi po vtnnih stop<ni •ali, seveda ni nikdar toliko vre leai. kakor je zdravje in ni(>e sr-•a. ki ga pri tem izgublja. Za človeka ni potreba, da bi niorsd postati lenuh ali zaspanec, ako se zavzame, posebno v ve^komeat-ier.1 življenju, da si pri vsakem početju dovoli kolikor je največ uo«ffčc časa ter da izvidi vsako lelo kolikor mogoče mirno. Ako )i se vsakdo ravnal po tem. bi bi-o število tia mcu bolnih ri^eb zelo .najnno.
Ako človek nekaj počenja v na-/lici, tedaj poveča delovanje srca za polovico ali še več. Zelo pouč-jiva so opazovanja omenjenega učenjaka, ki jih je napravil pri kolesarjih. Ako se pelje človek s volosom tri in četrt minute v klateč m pri tem preide pot M000 •evLjev pri zvišanju od 1 proti 10. tedaj jc njegovo srce moralo izvršiti tako silno delo, ki se da pri-uerjati dviganju leže 20 stotov >n čevelj visoko. Da je tako. mu-5 en je in napenjanje srca slabo in la prinese prej ali slej srčno bo-ezen za vse življenje, je lahko razumljivo.
1'rofesor Goodal priporoča zoper srčno bolezen redno spanje Ako se poda človek vsak dan ob leseti uri k početku namest-o ob dvanajsti, prihrani s tem na leto srcu delo od 2020 stotov. Mnogo je sicer ljudi, kateri se ne brigajo za varstvo srca. Taki ne o'>ču-tijo dol}ra leta nobenih slabih posledic. toda narava so ne da goljufati in bolezen pride gotovo prej ali slej in tudi smrt Najpo-prej začuti bolnik hitro udarjanje srca, temu pa slede drugi znaki
KOLEDARJI!
Zaradi vednega povpraševanja po koledarjih naznanjam, da bom imel zopet velike stenske koledarje, in sicer zelo zanimive za vsako družinsko hišo, društveno dvorano ali pisarno. Koledarji bode iiueli ve' vrst znamenj zaznamovanih (spominskih dnij), kazali bodo domače trgovske slike in vsebovali bodo 12 strani (listin); besedilo slovensko in angleško ob rinem. Taki koledar bi morala imeti vsaka družina. Koledar stane s poštnino vred 20f iu naročnino sprejemam že sedaj. Koledarje bom razpošiljal prvi teden v januarju, ker prej jih ne morem dohiti. 7, naročilom lahko pošljete cdno v poštnih znamkah na
ANTON O RDI NA. 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
(24-27—12)
Ne plačajte za neuspešno zdravljenje.
Moj urad ima vse moderne priprave za popolno preiskavo in zdravljenje vseh dolgotrajnih bolezni. Aloj namen in en sam obisk vas bo prepričal. Ne čakajte svojega zdravnika, da vas pusti in pošlje k meni, pridite sami. je ozdraviti vsakega bolnika POSEBNO NAZNANILO.
Jaz hočem VaSe zaupanje, jaz hočem, da se z Vami pomenim o rsen težavah v vašem lastnem jeziku. Zapomnite, da Jaz nisem navaden zdravnik, ampak Specialist z več let skušnje v zdravljenja bolezni kot Je Vaša, take. ki so drugi opustili, člmdalje ste bili bolni lu čimbolj komplicirana je Vatla bolezen, tembolje volim, ker jaz želim storiti, kar w) drugi poskusili, pa niso mogli storitL Jaz nečem niti centa vafie« težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj znam narediti NI Vam potrebno izgubiti delavni čas in zdravljenje je prijetno brez vsakih bolečin; torej različno od vseh drugih. Jaz imam čudovite stroje za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili sr bosta Ako me obiščete, Vas bom osebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem času. Moja popolna preiskava z rabljenjem X-žarkov bo pokazala pravo bolezen če so drugi le mislili, pridite k meni ln dokazal bom. Ne odlašajte, ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le prišli, zakaj ne zdaj t Vabim za preiskavo in nasvete zastonj
G.V«, M PROF. DOCTOR SLOAN
vaš jezik. ___SPECIALIST
I
0	samo do 1. popoldne.	^
Nasproti
Kaufman Baers prodajalni 408 SIXTH AVENUE	PITTSBURGH, PA.
Uradne are: dnevno od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 9.30
Prof. dr. Mulfin
Zdravnik-špecj alist t za Slovence.
411 - 4th Avenue,
nasproti pošte
Pittsburgh, Pa.
£
Kupujte vojno-varčevalne znamke!
S tem, da štedite, pomagate sebi in vladi Združenih držav.
Vsaka varčevalna znamka stane 25 centov.
^e le morete pogrešati kvocler, kupite varčevalno znamko.
Za šestnajst varčevalnih znamk dobite eno vojno-varčevalno znamko.
Te vojno-vareevaliie znamke je treba prilepiti na vojno-varče-valni certifikat. Vsaka vojno-varčevalna znamka, prilepljena na voj-no-varčevalni certifikat, bo vredna dne 1. januarja leta 1923 pet dolarjev.
Ka ta način boste imeli v onem času 88 centov dobička od vsake vojno-varčevalne znamke, ki bo prilepljena na vojno-varčovalncm certifikatu.
To se pravi, da vam bo prinesel denar, katerega boste na ta način prištedili. štiri odstotke obresti.	+
Velike važnosti je dejstvo, *la ni treba čakati za državi posojeni denar do 1. januarja leta 1923, ampak, da vojno-varčevalne znamke lahko vnovČite, kadarkoli hočete.
Oe kupi vsak možki, vsaka ženska, vsak otrok v Združenih državah samo eno varčevalno znamko, pomeni to, da bo imela vlada 25 miljonov dolarjev, s katerimi bo privedla sedanjo vojno do končnega uspeha.
Torej na delo rojaki!
Če se ne morete boriti z orožjem, pomagajte z denarjem in imejte od tega tudi sami koristi.
Vsak kvoder, katerega se lahko pogreša, naj gre za varčevalno znamko! To naj bo vaše geslo.
Bazen na poštnih uradih, bankah, hranilnicah ter drugih javnih uradih, kupite varčevalne znamke lahko tudi pri:	A
"GLAS
NARODA"
82 Cortlandt St, New York, N. Y.
kjer dobite lahko tudi vsa potrebna pojasnila.


■	v %'jgppi
... ...... ,,. ..,. . .

—
GI^AB NARODA, 24. DEC. 1917.
Diplomacija javnosti.
ooo-
True tr»ii»lttti«H! fllt^J with the jwt maater at New Yorks N. T on Dec. 24, 1M17. required by the Act of October 0, 1917.
Pri J k* in jib par tednov bo dokazalo, če hočejo državniki Velike Britanije, Francije in Italije priznati resnični pomen ter potrebne posledice poslanice predsednika \Vil-pona na kongres.
Izid vojne visi sedaj na tehtnici.
Nemško vrhovno poveljstvo je v stanu s četami, ki so [»ostale prc.4te na ruski fronti, pričeti z agresivno strategijo v Italiji in Franciji. V najkrajšem času bo izsililo boje t<*r vprizorilo mogočne udarce na oba, na najslabejšega in najmočnejšega svojih sovražnikov.
Nemško armadno vodstvo ne skuša, razen v Italiji, pridobiti kaj drugega kot taktične vojaške uspehe iz teh napadov, vendar p«* upa, da bo škodovalo vedno naraščajoči moči in zaupanju angleške armade.
Upa nadalje še bolj slabiti italjansko armado ter povečati prevladujočo negotovost in razočaranje javnega mnenja v zavezniških deželah.
Malo rasa in nemška vlada se bo okoristila s svojimi pogajanji z boljševiki ter vprizorila novo "mirovno ofenzivo", š«' bolj določeno in bolj nevarno kot je bila katera, kar jih je vprizorila dosedaj.
Slabo bi morda šlo z zavezniki, če bi brez pomoči in pasivno pričakovali tega napada. Dasiravno so nemške in avstrijske armade v povečani meri strašne odkar so bile ojačene z iztočne fronte, so vendar manj strašne kot orožje kot pa je politična propaganda, katero se zasleduje pod k rit j eni zmag teh armad.
Cela nemška mirovna propaganda se približuje sedaj svoji kulminacijski ali vrhovni točki. Poraz Rusije nudi tej politični strategiji največjo priliko za delovanje. — Vse kaže, da ne more obstajati v Rusiji nobena vlada, ki dejanski ne išče miru.
Če ponudijo Nemci določene pogoje, temelječe na formuli "brez aneksi j in vojnih odškodnin" ter vsebujoče določene obljube, da bo Nemčija opustila vse teritori-jalne osvojtive, bodo Rusi poželjivo in z odobravanjem slušali takim obljubam.
Take mirovne pogoje pa bi tudi predložili zaveznikom in če bi se predlagani temelj pogajanj zavrnilo, kot bi se tudi zgodilo, bi se odločila Rusija od velike zveze. — Posledice take politične zmage bi ne bile mogoče v polni meri take kot jih morda pričakuje Nemčija.
S tem bi mogoče dobila Nemčija v roke orodje, ki bi bilo vsled svoje svojeglavnosti in nepokomosti prav tako drago kot je bila v zadnjem času vojna z Rusijo. A celo v slučaju, da bi so doživelo na Ruskem državljanski polom bi se bojna sila Nemčije na zapadni fronti v veliki meri povečala 111 s tem bi se sorazmerno tudi p<>4Tečalo ceno. katero bi morali plačati zavezniki za njih vojaško zmago.
Od zadnjega maja naprej se je stalno večala nevarnost za uspeh zaveznikov vsled vedno naraščajočega ne-razpoloženja Rusije do dejanskega bojevanja.
Nevarnost je postajala vedno večja in usodepolna.
Kaj misli predsednik Wilson o diplomaciji, ki je ime-1h v rokah pretečo nevarnost, je zadostno razvidno iz njegovih tozadevnih izjav v njegovi poslanici.
Rekel je:
— Če bi zavezniki bolj zaupali "plimam demokraciji ki naraščajo sedaj v srcih in zavestih prostih mož vse-j povsod, bi bile simpatije in navdušenje ruskega naroda t rikrat za vselej združene na strani zaveznikov. Spravilo bi se s poti vsako sumičenje in nezaupanje in oživotvorilo resnično in trajno zvezo namena. —
V	tem odstavku je opozoril predsednik Wilson 11a — največjo slabost, ki obstaja v proti-nemski zvezi. Ta zveza je zanemarila oživotvorenje resnične in trajne enotnosti političnih namenov ter je bila vsled tega nevarno izpostavljena političnim npaadom bolj enotno združenega sovražnika.
V	spričo sedanje situacije je mogoče oživotvoriti prist no zvezo v namenu le potom hitrega in emfatičnega sprejema definicije predsednika Wilsona glede vojnih ciljev in vojne diplomacije ml strani vseh zavezniških držav.
Zadnjo oficijelno definicijo glede ciljev, za katere se bore evropski zaveznike te dežele, s«* je podalo v odgovoru : na vprašanje predsednika Wilsona z dne 22. decembra preteklega leta.
To vprašanje se je smatralo prvotno v Franciji in Angliji za pro-nemški manever in one Amerikanee, ki so stali na strani predsednika, se je smatralo od strani ljudi, ■vi niso bili istega mnenja, za nekaj manj kot za — nemške privržence.
Poslediea predsednikove intervenijce pa je bila kljub temu dobrotvoraa za stvar zaveznikov. Razkril je in porazil dvojr^v stran prve nemške mirovne inicijative.
Zavezniki bi lahko bili veliko be>lj odkritosrčni glede tega, za kar se bore kot pa morejo biti Nemci, in zavezniki so se na pameten način poslužili prilike, ki se jim jej nudila. Njih ugotovilo z dne 12. januarja 1916 je vsebovalo gotove dvomljiVe odstavke, vendar pa je tvorila podpora načrta za ligo narodov in pritrjen je narodnih in popularnih aspiraeij zadostni temelj za poznejše prikloplje-j nje Amerike na stran zaveznikov.
Kot je izjavil lord Laudsowne so se izza definicije v preteklem januarju izpremenile bistvene razmere v tej vojni.
Združene države so stopile v vojno ter dale brez o-mejitve s\ojo službo na razpolago svojim evropskim zaveznikom. Povsem drugače kot druge države so nudile Združene države svojo službo brez vsakega barantanja j -lede političnih namenov, za kojih uresničenje bi prispe-*) vab k vojni.
Vlada Združenih držav je javno in ponovno določila svoj lastni politični program ter je zaupala svojim zavez-
foh
Jugoslovanska


Katol. Jednota
Ustanovljena leta	— Inkorporiraoa leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa-Pod predsednik : LOUIS BALAiNT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISIILER. Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BKOZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTBLLO, Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS..V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa
NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN VAROGA, 5126 Natrons Alley, Pittsburgh, Pa
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480 JOHN RUPNTK, R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POOORELC, 7 Madison St., Boom 605. Chicago,
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PteiiDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. SHRANK ŠKRABEC, Stk. Yd«. Station RFD. Box 17, Denvvt Colo.
FRANK KOCKEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradu ih sadev, kakor tudi denaras poifljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote. vas pri soibe pa na predsednika porotnega odbora.
NT« cuebns aH nenradna pisma od strani ilanov m ds fcod*
wrfrt]«.
Društveno glaBilo :"GLAS NARODA".
^ilja sem v. vozom da te vzamem (domov. Sedaj pa Ix*. sam svoj prost gospod. — je rekla deklica ter m- z občudovanjem ozrla vanj.
Nič več se ne boš vrnil sem. Xajj rvo na bomo vsi skupaj praznovali božične priznik- ter se pošteno veselili.
—	Ti si pa postala pravcata dama, Fanny! — jt- vskliknil deček
Zopet j,1 plosknil* v roke ter se j zasmejala. skušajoč pri tem set'*: •do njegove glave. Bila j»n j«- pre-1 majhna. se zoj>rt pričela smejati |T«n* >e postavila na prste, da ga (objame. \ato pa ga je v otročji J nestrpnosti povlekla k vratom itk I «' n	spremlja; z radostnim
srcem.
Neki strašni glas v veži j.- za-. vpil ;
j — Prinesite dol kovčeg Master Scrooge-a !
Bil j« učitelj sam, ki je s st rogo (popustljivostjo zrl na Master Scrooge-a ter ga pripravil v velik strah, ko mu je stisnil roko. Nato ' ga je povedir. sestr.i v vlažno in j mrzlo sobo. v kateri s»* je nahaja I lo veliko zemeljskih in nebeških j-tlobusov. 1 čitel j je prinesel tja-j kaj steklenico izvanredno lahke-j ga vina in kos izvanredno težke j potiee ter s temi izbranimi slašči-[csmi je izvanredno varčno pogostil otroka. Poslal je tudi v*-n sestradano izgledajočo deklo, da ponudi tudi pcstrljomi čršo, za. kar pa se je slednji zahvalil, re koč, da rajše odkloni vino, če je iz istega soda kot prejšnje. j|ed tem časom pa se je privezalo kovčeg Master Serooge-a na voz in otro ka si a se brez vsakega obžalovanja poslovila od učitelja, sedla v voz ter se tako hitro odpeljala skozi vrt. da je slana kar letela od grmičevja.
—	Bila je ona vedno tako nežno bitje, da bi lahko usahnilo od naj-nežnejšega diha. — je rekel duh.
i— I mej a pa je bogato srce.
—	Da, imela ga je T — je vskliknil .Scrooge. — Nočem ti ugovarjati. duh. Boe obvaruj!
—	Umrla je poročena. — je rekel duh, — ter je imeta otroke, kaj ne?
—	Eno dete. — je odvrnil Scrooge.
—	Da, - je potrdil dun. — Tvojega nečeka.
Scrooge je bil videti, da posta ja nemiren ter je le na kratko odgovoril :
—	Da.
(Dalje prihodnjič;.
Lepi in grdi spomini
Lepi spomini povzdigujejo človeka in naredijo življenje prijeft-'no; grdi spomini pa bo po veČini posledica slabe veafiti, ki o grenijo
—	Tukaj je tudi papiga, — je vzkliknil Scrooge, — z zelenim telesom in nnenirn repom, tukaj je! Ubogi Robinson, poklicala ga je. ko je zopet prišel domov s svoje ga potovanja krorj otoka: — Robinson Crusoe, kje si bil ? — On je mislil, da se mu sanja, a bila je papiga. lie,, tam leti petek preko malega zaliva. To bo življenje! — Halo, ho, halo!
Vse to je rekel s hitro izpre me tubo čutov, ki je bila drugače' popolnoma tuja njegovemu obi-J čajnemu značaju. — Ubogi de-j ček! — je rekel in zopet pričeli jokati.
—	Hotel bi. — je zumrmral Scrooge, posegel z roko v /ep ter. s"e ozr! naokrog, potem ko m jej obrisal z rokavom oči, - a sedaj! je že prepozne.
—	Kaj bi hotel! — je vprašal
pojrl j i vo pozicijo in vendar še ni prekasno. da se izognejo
Nemška "mirovna ofenziva" kot taka ni še dospela •lo svojega viška.
še za veliko tednov je oddaljena od svojega cilja.
Predsednikova proti ofenziva je že imela za posledico zakasnjenje podajanj med Rusijo in Nemčijo glede premirja.
-000
BOŽIČNI VEČERj.
Spisal Charles Dickens.
Za "Glas Naroda" prevel G. P.
-OOO
polja. Mesto je popolnoma izginilo in nikakega sledu ni bilo več o njem. Z mestom pa sta tudi izginila tema in megla, kajti sedaj je bil jasen, mrzel zimski dan in tla biJa pokrita z belim, čistim sne flora.
— Božja nebesa! — je vzkliknil | Scrooge, ki je sklenil roki, ko se je ozrl naokrog. — Tu sem bil ro- j jen jaz. Tn sem živel kot • deček!
Duh se je ozrl vanj z nežnim pogledom. Njegov nežni dotik, dasiravno trenuten, je ie vedno zvenel I v srcu starega moža. Čutil je, kako plove v zraku na tisoče vonjev ! vsaka spojena a tisoč upanji in mi-j
(Nadaljevanje).
Prijemu, dasiravno je bil nežen kot oni ženske roke, se ni bilo mogoče ustavljati. Vstal je in ko je videl, da je ?>lovel duh proti oknu, ga je prijel proseče za suknjo.
—	Umrljiv človek sem, — je rekel, — ter, lahko padem.
—	Trpi li en dotik moje roke tam. — je rekel duh ter mu položil svojo roko na srce. — in premagal boš večje nevarnosti kot so te tukaj.
Ko so bile te besede izgovarja ne, sta odplula oba skozi zidorjs
—	Tvoje ustnice se tresejo, — je rekel duh. — In kaj se blesti na
tvojem licu?
Scrooge je z neobičajnim jeea-njem zamrmral, da je bradavica ! ter prosil duha. naj ga povede, ka j mor kol i hoče.
—	Ali se še spominjaš te poti ? — i je vprašal, duh.
—	Ce se je spominjam? — je •vzkliknil Scrooge iskreno..— Lahko bi šel po njej z zavezanimi oč-
; mi. —
—	Čudno, da si jo skozi tolika ;lcta pozabil. — je rekel duh. —
Pojdi:
j -šla sta po poti naprej. Scrooge j je spoznal vsaka vrata, vsak kol vsako drevo, dokler se ni prikazal v daljavi majhen tr» s svojo eer-. jkvijo. svojim mo>tom in svetlo re-j ko. Tedaj pa je prišlo proti uji-j 111a par dečkov, ki m) jahali na raz-mršenih ponijih in ti dečki so na-J
-	zdravijali drugim dečkom v kmečkih vozovih. Dečki so bili kaj ve-
. • seli in glasni, da so bila širna pobija polna vesele godbe ter »e je S smejal celo mrzli, v solneu kopa-\ joči se zrak.
i — To so le sence stvari, ki so bi-i le. — je rekel duh. — Ničesar ne t vedo o na-s.
(i Veseli potniki so prišli bližje in i tedaj jih je Scrooge spoznal vse 1 ter jih lahko vse imenoval po ime-, uu. Zakaj se je veselil nad vse r mere, da jih vidi, zakaj se orosilo . njegovo mrzlo oko, zakaj je poska-. kovalo njegovo srce. ko so hiteli mimo? Zakaj je postalo njegovo srce tako mehko, ko so se na raz-1 potjih ločili drug od drugega ter
*	si ielili veseli Božič?
Kaj so brigali Serooge-a veseli _ božični prazniki! Vrag naj vza-„ me vesele božične praznike! Kako korist je imel od njih t
—	Sola ni popolnoma zapušče-
*	j na, — je rekel duh. — Eno dete. -'zapuščena sirota, sedi tam.
5 j Scrooge je rekel, da ve. In pričel je ihteti.
Zapustila sta sedaj deželno cesto ter šla po dobroznani poljski poti. Kmalu sta dospela do hiše iz 1 teninordeče opeke, z majhnim stolpičem na strehi, v katerem je vi-
-	sel zvonec. To je bila velika hiša, j a sedaj zanemarjena in razpadla.
kajti prostorne sobe se je kaj ma-. lo rabilo. Stene so bile vlažne, okna razbita, vrata črvi v a in napol razpadla. Po hlevu so stiskale in 1 brshale kokoši. V notranjosti pa i ni ostalo ničesar o nekdanji kra-j. šoti, kajti ko sta vstopila skozi zapuščeno vežo ter se ozirala skozi odprta vrata v številne sobe, sta
*	videla le siromašno opremljene. : mrzle in velike prostore. Zrak je
j napolnjeval zadohel vonj in neka mrzla neudobnost je visela nad po-^ slopjem, ki je spominjala na vsta-I jenje zgodaj zjutraj ter na prepi-člo lirano.
Duh in Scrooge sta šla preko ve-1 že proti nekim vratom na zadnji strani hiše. Vrata so se odprla pred y njimo ter pokazala dolgo, prazno in neprijetno dvorano, ki je bila še bolj neprijetna in prazna valed " več vrst priprostih, lesenin klopi.
; Za eno teh samotnih klopi je se-1 j del samotno deček poleg majkne-^ I ga ognja ter čitaL In Scrooge je ^ >edel za eno klop ter jokal, ko je videl svoj lastni, pozabljeni Jaz pred seboj.
Serooge-u ni ušla niti ena stvar: niti temni odmev v hiši, niti pras kanje miši za lesenim obojem, niti šumenje vej nekega starega topola, ki je stal zunaj in tudi ne prasketanje ognja v kaminu.
Vse to je padalo na njegovo srce z mehčajočimi udari ter mu izvabljajo iz oči solze.
Duh se je dotaknil njegove roke ter pokazal na njegov mlajši •laz, zatopljen v čitanje. Naenkrat je stal zunaj pred oknom mož v čudni tuji opravi, s sekiro za pastmi ter vodeč z lesom obloženega osla. Vse to je bilo videti jasno in čudovko razločno.
Ha! — To je vendar Ali Baba! — je vzkliknil Scrooge, ves vzra-doščen. — To je stari, ljubi, pošteni Ali Baba! Da, da, se dobro vem! Nekoč, v božičnem Času, ko je oni zapuščeni deček sedel tam je prišel prvič, prav kot stoji tam! Ubogi deček! In Valentin, — je nadaljeval Scrooge. — in njegov divji brat Orson, tam gredo! In kako se imenuje oni, katerega se je sredi spanja postavilo pred vrata Damaska? Ali ga ne vidiš? In konjar sultana, katerega so geni ji postavilo na glavo! Tam gre Ha, ha, ha, prav se mu godi! Kd< mu je pa rekel, naj se poteza zi prineesinjo!
Slišati Scrooge-a v polni resno sti in glasom, ki je imel med sme hom in jokom, govoriti glede tel stvari ter yideti njegovo od veee 1 ja žareče liee, bi bilo gotovo ve
duh.
— Nič. — je reek I Scrooge. — nič. Včeraj zvečer je pel pred mojimi vratmi neki deček božično pesem, iloiel bi. da sem mu nekaj dal. to je vse.
Uuh se je zamišljeno nasmehnil ter zamahnil z roko. Nato pa jo rekel;
—	Oglejva si še neki dragi B^-žič.
Serooge-v prejšnji Jaz je postal pri teh besedah večji ter soba je postala nekoliko bolj črna in temna. Sipe v oknih so se *az-počiie, s stropa* so padali veliki kosi oaneta in videti je bilo deščice na stropu. Kako pa se je vse to zgodilo, je Scrooge prav tako j male vedel kot vi -ami. Vedel j*-le, da je to popolnoma v redu. da sv je res tako zgodilo in da j*1 on sam, ki zopet sedi *arn na tem mestu, dočmi so odpotovali drimi dečki domov, da praznujejo vesele boc&ične praznike.
Ni čital. temveč hodil kot v obupu po sobi gorindol. Scrooge se je rta-1 v duha ter zrl z žalostnim zmig&vanjem glave ter v trpkem pričakovanj« proti vratom.
Vrata so odprla in majhnr. deklica, veliko mlajša kot deček, je prifekakala noter, ovil a svoji roki krog njegovega vratu, ga poljubila ter pozdravila s svojim; — Dragi, dragi brate**T
—	Prihajam, da te ,vzamem 5 seboj domov, dragi brat. — je rekio dete; ki je pri tem veselo plosknilo v roke. — Da te vzamem s seboj domov, domov!
—	Domov, draga Fanny? — je vprašal deček.
—	Da, — je odvrnila deklica polna prekipevajočega veselja. — Domov in za vedno. Oce je veliko •prijaznejši kot je bil drugače in tako je sedaj pri nas kot v nebesih. Nekega večera, ko sem šla spat, je govori tako prijazno z uieocg, da- sem se ojunačila ter ge
S tem je skušala ameriška vlada spraviti v življenje novo obliko mednarodnega druzabništva, legijo časti, te- : melječ-o ne na skupni razdelitvi ter jamstvu posebnih na-j1 rodnili privilegijev, temveč na skupnem poskusu, da se!] pospeši skupen mednarodni program.
Združene države so tudi spravile na površje novo obli-p ko mednarodne diplomacije, ki ne temelji na tajnih po- i godbah, temveč na najbolj odkritem pozivu na ljudsko! razumevanje in podporo po celem svetu. Predsednik sanr je rekel:
—V polni, razkrivajoči luei te nn^A (misli navadne- j ^a naroda tu in vsepovsd po svetu) je treba započeti vso j politiko ter jo izvršiti v tej opoldanski uri svetovnega živ-i Ijenja. —
S tem pa, da je vstrajal pri demokratični diplomaciji j v vsej javnsti. je predsednik Wilson iskal le temelj za me-t odo in dulia mednarodnih pogajanj in stikov, s čemur naj j bi se Amerika povspela iz svojega tradicijonalnega osam-1 Ijenja. Ameriški narod ne more biti stalno obvezen, da-podpiše vsako vojno poravnavo, ki temelji preje na nedo-1 ločeni uporabi oborožene sile kot pa volji in dobro infor-j mira nem dovoljenju vseh narodov sveta.
Velika Britanija. Francija in Italija niso do sedaj še; poravnali svojega programa in svoje diplomacije soglasno; z izjavo predsednika Wilsona. Dokler se ne združijo z njim ter iščejo za zavezniško stvar umirjenja "vsak dan bolj slišnega in bolj prepričevalnega glasu človečanstva'ki obsoja vsako maščevalno politično dejanje in vsak sličen! program in ki zahteva javnost diplomatičnih metod, boj moralna vstrajnost proti-nemške kombinacije vedno tr-j pela pomanjkanja "trajne enotnosti v namenu".
Drugi zadostni vzrok za novo definicijo vojnih ciljev zapadnili sil je najti v radikalnih izpremembali v evropski politični 111 vojaški situaciji, ki so se izvršile vsled ruske revolucije.
Teritorijalno uravnava centralne Evrope in Balkana kot se jo predlaga v zavezniški poslanici v zadnjem januarju in ki vsebuje razkosanje avstroogrske monarhjie ter ustvarjenje številnih novih in neodvisnih slovanskih drŽav, bi potrebovala za najmanj petindvajset let podpore ruske armade in ruske sile v južno-iztočni Evropi.
Sedaj, ko ni več mogoče pozvati ruskih armad za vz- i držanje takega dogovora, je treba najti neko novo meto-' do. da se odstrani nevarnost za mir sveta, ki se poraja iz j zatiranih narodnih aspiraeij Čehov in južnih Slovanov. !
Ali ne bodo vsled tega zavezniki eventuelno prisilje-; ni poslužiti se politike kot jo je označil predsednik Wilson, — da se namreč dovoli Čehom in južnim Slovanom tako veliko mero avtonomije kot jo vživajo sedaj Ogrif
Predsednik se le skuša okoristiti s poželjenjem Avstroogrske po miru kot se okoriščajo Nemci z poželjenjem Tiusov po miru.
O11 le skuša, da bi diplomacija dopolnila delo armad pri izvojevanju zmage.
Poleg novih razmer, ki zahtevajo s strani zapadnili sil novo definicijo njih političnih ciljev pa je še končni vzrok za tako akcijo, ki je bolj nujen in prepričevalen kot pa so vsi ostali.
Nemška vlaad se nahaja sedaj v popolnoma drugač-| n^m položaju kot pa je bila pred ltom dni.
Mesto da odkloni ugotovljenje svojih ciljev, bo sedaj radi svojih pogajanj z Rusijo prisiljena ugotoviti svoje I Pogoje, na podlagi katerih bi bila voljna in pripravljena ! skleniti splošen mir.
Pri navedenju teh pogojev pa bo skušala iti tako daleč, da zadovolji Ruse in obenem ne zadovolji zapadnili zaeznikov.
Če bo Nemči ja uspešna v tem svojem manevru, bo odvzela zaveznikom prednost politične pozicije, na podlagi katere so pričeli z vojno in do katere so popolnoma u-pravičeni vsled svojih zaslug.	j
Zavezniki na drugi strani pa bodo pričeK z Nemci dol i go tekmo za prijateljstvo ruskega naroda in za zmožnost! uplivanja na njega narodno politiko, katera tekma bo ime la veliko opmvka z določenjem bodoče uravnave političnih sil v iztočni Evropi.
Zavezniki bono pri tem riskirali simpatije onih popularnih naziranj, ki so postala tako mogočen, a obenem tudi tako negotov element v kalkulacijah državnikov.
Oni ne morejo dovoliti, da bi se jih stavilo v tako neu-
Pijančeva hči.
Povest. — Spisal I. Mohorov.
GLAS NARODA, 2rL DEC. 191;
Skupnost pri vzgojnem delu v šoli in
doma.
_rwi_
t
i >*Ai vKtr j* bi!, ko pluje nad hj '" ml1! r ijj ko flovtiks
- i ' ' <i\i ' iit t lit criki- r #4-«li>>i<.
»is- jk- tj«» if-rr zu Ta.jnjo,
iu p »rja. i ji j*d m gorje sta pozabama. m «rd in bul Ix-iitA i' « 3nvt-EMh -,v: m ni s;ra«ti v du
" t ill * f w U, /.Ali ti J * V 4*1 i VfcH*i*r
Iu v« tidar ni Aselej tako in ni jh)vh<>4 iik«: To j*- <>uiita Z-br«-jfur.jf\ft Frani«** ti*ii v«>Vr, ko je zup*1! na vasj z\oo, ozoatajajee
B««ir ve Ji kak« gorka. Zapadlo jt-buu p t »J nekaj dttt-vi veliko snega iu ni ji bilo mogoče oskrbeti
n< roj pr t i, Sedela j.- Planira saaia ^ ^rd in je strmela *kozi «.! j.., \ v.čer. I;i * je delal.
Hveeaid mir večer* j* motilo zvon ju je iu tudi ljubki
v» li, Po dolini iu rLui va&jo sn se valile Ia'k« vonjivc meglita iu "!jkm <ll:ii j" plul nad hišami, vr H m polji ter ho izgubljal pr.,r:
Ki*kor j**<#!jimifcrnih src. molil V H If** • | • i 11 1 ) U' 11. 1 ! ft nji t>2»11
h odi liovr vedi kod; ruti na sveti
ve.-«*v ga ni domov, ko j«' vsakdo
»reč a in t. r bi prišla pod «! imm krov. Tako pa je - aim. gledali mora mv -o drugih, njej pa raz | jeda je**lost sici'. Stojala hi k ho-' Movin »n I po bi praznovala ž ujiaii t.i eč«*r, toda, ako se vrne s ■eiu - r.' užaljen bi bil. Zato je sklenila, da ga čaka do enaj-
Za čas pa se je razjasnilo dekli-
t' i*	• f*<i t.ii mtvunin
«■. .JI > le 'i . i a i na oj ra\ t u .
Ma in razbrskala v peči žerjf-, vi<«\ jia-Mtla jo v staro ponvo ter t* d<*/ila n a žeijavieo oljičnih ve-jie. hi /aduhtelo je po kuhinji in sobi, din -e je <1\ i^rul ter njena n; > i i T e in bolest sta j-a spreiuljs-l;t. Hodila je okr< z lil* in je mislila v davne dni nazaj, v one Ic-pv ve" re. Ui jih ni vee. Vrnila se j< nato v hišo, zanetila ogenj iu »Kuhala borno večerjo. Njene i. isti p i >o l;i!e daleč, daleč nekje pri m t .iih ljudeh in srečnih ča-
Presi p ir leti ><• je bila i i d i ona tako sle na. k<-t so drugi noeoj. Odkar ni uiamiee, odkar je legla v urr<'», ni bila vee sj-ečna. Sama je vtala / očetom; toda ta je ne ljubi, vdal <e je pijači. Edino trde bes tir .a udarce ima »zanjo, svojo beer. < * ;tiu je tak, čemu ni tak. kr.t so drugi na piimer kot sosedi . o*o ' Kako lopo hi bilo potem!
SjKvmni'a s« je m< siosedovih po
vrsti. Pri misli na edinega doma-ee<fa hjua pa ji je postalo nekako ltifiiko pri i, in da bi jo kdo / i >,( ■ :: \mislih, bila bi ji eelo
kri zalila obiicje. Kitko p;», se je - • pri molitvi /«odilo, da je / eel a nisliti lian j: kaj je hotela \ /vit a. ko se ji jo bil tako zapisa! \ sive. Pri misli na Petra pa ji je p ličt ti/';n skrb na jriavo. A"edo-!a j«. <{,. oiV nie kaj veliko ti o ■ a h i h za so« dove, da, \edc-la jo^ da je e» lo hudo jezen na stareg-a. M- .da z;:io. ker jo je enkrat branil pred pijanim oeetom. pa mu t • /.daj no mor*» odpustiti 1o'/a raz/aij« uja.
Poveee.rjala je in sedla zji peč; njone mi H pa so bile dalev, dale^;-pri dobrih ljudeh.
Iili/ala se je že enajsta ura in o»Vta ce l i b,io. Franiea je vede-i i. tla ga zdaj najbrze sjiloh ne ii. Hitela so je preobleči, zavila se je v nočno volneno ruto prav čez obraz, vpihnila luč hi se napravila proti vasi. Objela jo js p?-' ii'.siiii. i h- i ti veselje ji jo za-pluio proti srott. Nad'vasjo v do-1' i; t ,je pi.iia lahka megliea, oz ar ,i<-ita od luči. Tiiintani v temi je za/.ir«la pl a menic a. ugasnila, prikazala se iznova ni/.je, bližo vasi, Kp-r je izginila. Franiea je str-i; i e i a ti« kaj časa zadivljena v t^ krasoto, potem je šla opre-zt o po pol/!, "d potu f»o rebri ni-?dol.	j
•Franka!"
' Ali si ti, Peter? Jej, kako sem - t«- ii-irašila! Pa kaj delaš tukaj *"
" robi » ni šel naproti, ker sem vedel, da prideš in si slmi " "tK'ota nil"
De k lie i je drgetal g!ai. ^riodc-ni<- j< videl lijono bol in taka jeza ga je prijefln ta hip, ko ji je gle-dal v ordoli obraz, pokrit 7. vol-nono ruto, tako žalosten in pot rt. S.'»tn :ii vedel, kdaj mu je ušlo, trpko in grdo:
''Pijanec nemarni!" Ona ga je pogledala s široko j začudenimi očmi.
'" i'ott i', oče je — ah!" Zajokala se je. On pa je spoznal svojo naglico prijel jo rahlo" nkrog pasa, da je čutil toploto te-!<%a njenega.
' Odpusti mi! Ali radi tebe mi jt- iuŠIo, ko to imam tako. tako rad!"	|
(ilas mu je drgetal in njegove « <vi so iskale v njenih oproščenja. '1'ako sta stala drug drugemu vdana srečna in tako nesrečna v tej h pi noči in nista vedela, kaj da govorita.
4'Pojdi v a, Peter!" Šla sta polagoma nizdol. Ko sta pa bila na domu Petrovem, dejal ji jo on:
"Stopi k nam, Franiea, ogroješ se malo, saj se 110 mudi šo." Slnšala ga je in vstopila sta. "Franiea. jej. jej, Bog te spri-mi! Pa kako, da si prišla šele se-
jdaj: Mislila sem, da prideš prej;
.pa večerjo seat pripravila zate. a ni bilo te."
; "Hvala, teta! Očeta sem mora-| ia čaka 11, ]>a ga nie ni bilo domov. ''
"Jin l»i <lal takeuiu očetu!" S:ari Zorma-n je sedel za peejo in k:dil. Ob teh besedah pa je \>tal ia/burjenja. V sobi je za-j vladala moreča tihota. Peter, ki jo l>il o« bel iz Mihe, vrnil se je ta hip in prinesel sladkega domačega peciv;«, jabolk in steklenico vina.
"Franiea. jej, uboga sirota''", dejale je Zormanka.
i'oter jo medtem nalil vina v razpok avl jene kozarce. Vstopili so se okrog mizo. zaizveneli so kozarci, pili so ga na zdravje Fra-«iioe. Tej }»a so je zazdelo, da bi bilo vse tako lepo, ko bi bil še oče zraven. Peter, ki je videl njene mi si i, približal se ji je:
" Kaj boš, Franiea. saj te ima-: mo pa mi toliko raji, bodi vesela itn pozabi'"
lu ona je vse bolj pozabljala, da je v tuji hiši; postala je ve-1 sola ter ogledovala radovedno po-' hištvo. To pa je zelo ugajalo stari! Zormanki:
*' t J le j jo no. Matevž, že zdaj gloda, kako bo gospodinjila!" i •'Kaj stavim, bolja bo, kot si ti!"
•Staremu Zormanu jo zalila za-' dovoljuost li«ie. Franiea in Peter .vta medtem sedela sama zase; Pe-ter, ki je slišal, da je oče govoril, obrnil se je k njemu: "Kaj ste rekli, oče?" "Kaj som rekel! I no. premišljeval sem, kdaj bo zopet pri nas poroka."
Stari se je namuzal hudomušno, Peter pa je .stisnil Fran i čin o roko in čutil je, kak:> mu je vrnila pritisk.
"Ze jutri, ako ste zadovoljni vsi!"	I
"Ho-lio — glej ga. glej! Molii bi nocoj, pa ne m:slil na žeui-
te\ !"'"
"Saj ni greh", je sramežljivo šc])nila Franiea.
' Ia.- draži ju, boš videl, ko te vr/eta Še iz tvojega zapečka za kazen!"
In ti pojdeš pa z menoj, bosta pa saana pest o vala!"
Tako je odvrnil Zormaii ženi; Franiea je zardela, Peter pa je napravil trak obraz, kot bi bil ravnokar snedel pest sladkih smo-kvie.
Tako so se šalili, dokler ni zazvonilo v a-asi. Tedaj so vstali.' Zorniau, Peter in Franiea so šli k polnočnicam, Zormanka pa je ostala doma, da čuva hišo.
• Pa molite tudi zame kaj!" je dejala Zormanka.
"Bomo, bomo!" odvrnila je Franiea.
"Hodite srečno! Z Bogom!" "Z Bogom!"
Tako so ali nizdol, odkoder so prihajali glasovi zvonov in veselje boiičnih popevk. so tihi in gluhi, njihove duše pa so se za-tapljale v slast in prelest Priha-
jajočega. Zavladalo je v vseh sr-|eih veselje in mir je bil razlit nad I vso zemljo. In vsa srca so se odpirala ter bila polna hvale in vdanosti Njemu, ki je ime! biti rojen to i;oč. Bili so vsi otroci pred Njim, čigar angeli so peli: "Hvala Bogu na višavah iu mir ljudem na zemlji... "	I1
| Dospeli so v vas. kjer so se že 2 gnetle temne gruče ljudi proti t ccrkvi. Šli so mimo gostilne. Do- s mačini ta večer niso šli vanjo; od- 1 prta pa je bila za one, ki so prišli \ od daleč. Tedaj pa so se odprla ; hišna vrata, šop žarkov se je raz- * lil preko ceste in v tem odsevu je ( planila omahujoča postava moža * pred ljudi.	|!
"Hudič, ti boš mene? Kdo pa s si, da bos mene metal?"
.Mož je omuhnil v sneg, preklinjajoč in grdeč ljudd in Boga. .x Franiea je spoznala očeta ter 1 planila k njemu z besedami: p "Ne kolnite. oče. Moj Bog, za- 1 kaj sto tak!"	,z
Posilil jo je jok in vsem pričam ^ tega .prizora se je zasmilila. Za- 1 brc gar se je bil medtem vzdignil » tor jo je gledal debeilo in jei2no: ^ "Ti, ti seme preklicano, čakaj, " jaz ti dam! Ti boš mene učila — ^ mene - mene? Domov, pravim,' domov se poberi — hudič pre- s
kle..."	I*
• ji
"Pijanec, ti pojdi domov, in sne ^ kolni, sieer... " pravi Zormau in L] stopil pred Zabregarja ter le tež- j. ko se je premagoval, da ga ni r udaril.	j (
Zabregar je gledal ves začuden ( vanj:	|j
"Odkt^d je pa tebe ziodej .*..", v "Zaprite ga v hlev. tam naj j rjo v o in koine!"	js
In prej ko se je zavedel Zabre-'v car, zahreščala so vrata krcmar- t jevega hleva in s»e zavprla. Opote- ^ kajc je skušal najti izhod. Ko pa A je uvidel, da je njegov trud za- r stol i j, legel ita kup slame in za- } spal...
V cerkvi je bilo, kot da se je ] (naselilo nebo z vsemi svojimi an- j geli in blaženimi pod krovom,j kjer je blestela slika svete Troji- ^ ee. Vsi ti angeli So bili nocoj lepši • in zdelo se je človeku, da odpira- i jo usta in pojejo. Orgle *o pele -divje radost no, človek bi bil pla-kal hrepenenja in svetega navdu- t šenja. Prihajali so oblaki kadila, s vili so se v čudnih kolobarjih o- ^ krog teles in glav, drhtečih luči j in dremotnih kotov. Tuintam je t zajecal človek, prevzet od vese- t lja, tuintam je zdrknila solza po -lieu, morda q?o dolgem času ena j solza — solza veselja.
Franie.i je bilo skoprneti. Za- t j zdelo se ji je, da je sama v cerkvi , in da vse to petje, te hiei, ti ve- . | seli obrazi veljajo le nji. Slišala ' je, kako govori nekaj na njeno ( srce:	j ^
"Potoži vse svoje boli nebeške- ] mu detetu, ono te čaka, da te po «
tolaži in ti da nioe!"	i
• i
t In pričela je moliti, vdano in . prisrčno. Molila je za vse: i/.a oče-: ta. za rajno mamico, za Zormano-ve, za Petra. Toda zazdelo se ji je, tla ni prav, da moli zanj. Toda, j zakaj ne bi smela, saj ga ima ta- ^ ko rada in tudi on je dober ž njo; prav nič ni pregrešnega v tem, če •se ljubita.	|:
Ko pa se je spomnila očeta ter jo šla slika nocojšnjega večera pred njenim duhom, je je bilo toliko težje in molila je še z večjo vnemo. Tako je govorila z B. goni ter mir je »prihajal v njeno srce in jsreea jo je opajala...	j
Tedaj se je dotaknil nekdo njenega ramena. Vizdramila se je in ,se ozrla. Peter je stal za njo in ji pomignil, naj gre. Ljudje so šu-j m orna zapuščali cerkev. Pred cer-j kvijo so se zgriujali v gruče v prijazne poruenke. i "Kaj boste že odhajali? Stopite, no. malo k nam, Peter in ti : , ogrejete se malo!"
Tako je vabila Bcleška. imovi-ta vdova, sestra Zormamova. Bila je botra Petru in Franiea. Ko je! opazila. Franico, prijela jo je za roko in jo vlekla s seboj. Boležka jim je postregla s svinjino in žganjem. Franiei pa je ponudila kave. Pogovarjali so se o tem in o-neni, največ o polnoenici.
Ko so odhajali, vpoklicala je Bo-leska Franico na stran ter ji dala košarico iu rekla:
"'Na, revica, da boš v«aj pokušala božični blagoslov. Pa k meni, bi prišla, lepo bi imela tu, bolje kot pri onem nemarnem —" j Hotela je reči "pij an en", vide-jča pa, da bi užalila Franico, jej umolknOa.	j
Franiea, Ki je bila pametno de-kle, se jI je lepo zahvalila in rekla, da bi rad«, prišla, a <da mora
I	. ^ •
pa n! bilo por leč Beftt-^
V Hamburgu se je pričelo tuko.fi:
Nenaravno ra; oner je med šolo'i n domom je bilo oče ideji; spo- j i mana pravica, da morajo imeti s -udi stariši otrok l>e«edo pri šol š iki v«jgoj.;, je bila mati. Da današ lja šola ni ona, ki bi upoštevala č ielje starišev pri vzgoji, je znano, s > 1. šol. zak. sicer trdi, da gre v s soli za versko - n ravno vzgojo c »trok. A šola je post:d a tako biro- č eratično zakrnjeno bitje, da ni- s na jo stariši. ki pošiljajo vanjo k vojo. deco pravzaprav nobene be-i ode pri nji, da ne morejo niti s ladzorovati. ali vrši šola svojo sr zgojno nalogo ali ne. "Vstop i ne d poukom je strankam proporc redan" je tisto znamenje nazu-jr laj, ki ga je obesil šoli birokrati- t eni ter s tem kategorično zanka- k al: "Kar se vrši med temi štiri- v tii stenami, je zame in ne za vas." t valožila je starišem dolžnost po- k "iljuti svoje otroke v šolo. odvze- n a pa jim je pravico, nadzorovati n 'voje dejanje in nehanje. Še vee! j *ostavila se je na enostransko t tališče: "Jaiz vzgajam deco v r eni duhu, če je vam povolji ali i: te." In to je tisto nenaravno raz š nerje; da naj vzgajajo staa-isi do- <3 na svoje otroke, v katerem duhu k ločejo, šola gre naprej svojo p«-agrafovsko pot brez ozira na in- h lividiualnost, ki jo zahteva 2»so j Iružina: da sme bit^ šolska vzgo- t; a v duhu slučajnega razrednega r ičitelja, da hodi le-ta ipo poti svo-ih predpisov. Zakaj zmota je. ee 'š e misli, da ni ves Šolski pouk in s •s^t z njim zvezama vzgoja tako t esno združena s slučajnim mi-iljenjem učiteljevim. On uči in s rzgaja <s prepričanjem; in kakrš- i io je to, tako položi v pouk. Da c >a je na ta način ustvarjena nuj r ia posledica med slučajnim raz- \ ienim mišljenjem šole in domom s e jasno.	4
Proti temu je nastopila v Ham- s >urgu zveza starišov, ki je izšla z njih samih. V njih je živela že- s ja, da dobe vpogled v šolsko delo i n a«?*i v živo naziranje idej in j >raktičnih zahtev od strani uči- r eljstva. ki je ponudilo roko v s ipravo z relormiranjem. Delav- t fki lista so prinesli najprej pred-oge in razmotrivanja o njih, iu j :ako je nastala prva vez med kul- < iUrniini vodniki delavskih slogov -n med učiteljstvom, ki mu je bi-a pri srcu izobrazba. Neizrečeno i sporazundjenje je nastailo, prija- 1 ;eljsko idejno zbližan je se je iz- j l tmlo na nevtralnem polju vzgo- ( j<'. Politika je sicer hotela imeti poleg svojo besedo, a ni niagla ovirati naravnega razvoja, ni pa nogla tudi spraviti takoj na noge ne mase starišev, ki je hotela o-jtati še pasivna, kakor tudi ne ve L-ine učiteljstva, ki še ni bilo v svoji notranjosti pri stvari
Zgodilo pa se je. da sta se ustanovili oktobra 1910 v okolici stanovanjskega bloka konsumne zveze ': PiY>duktion " v mestnem delu Barmbecku kot naravna iz-kristalizaeija počasnega in vstraj-nega dela obe prvi občestvi stari-sev. Ljudje, ki so bivali tukaj in ki so bili vajenj, da so jim bili. kulturni in materijalni interesi skupni, in kojih otroci so obiskovali skoro vsi dve določeni ljudski šoli, so se združili ter pozvali učiteljska zbora na obeh šolah v prost, privaten sporazum na pod-l;vgi sledečega programa-
"Udje obeli roditeljskih občestev so iza zdaj stariši, ki stanujejo v hišnem bloku 11 Production" in katerih otroci obiskujejo tukajšnji šoli za dečke in za deklice. Poeneje naj se poskusi, da si vsako roditeljsko občestvo razširi svoj delokrog ter pritegne vse stariše, katerih otroei obiskujejo zgoraj omenjeni šoli. Namen roditeljskih občestev je: 1. Skrb za uspešno skupno delovanje šole. in doma pri vzgoji otrok. 2. Pojasnjevanje in poučevanje stariše v v šolskih in vzgojnih vprašanj ill. 3. Zahteva sovdeležbe sta-rišev pri vprašanjih notranjega notranjega šolskega razvoja. 4. Stavlgauje predlogov na šolo, ki se lahko uresničijo pri obstoječih zakonih (Hamburški šolski zakon je med najmodernejšimi). Ta na
"Kaj boste, tudi mi rabimo gospodinje, pa je ne dam jtalz, Fra-nice!"
4' Glejte ga no, kako je pameten !?' dejala je Bole&ka z vidno hudomušnostjo. "Čakaj, boš že še drugače govoril, ko te bo kdaj vlekla m brado, totererfc^mmeš.
XMV M tete dssttso ■■■ffnjrmo koda frtnro. auut«- i — >3 CCKUMSS IniliSi mi'	ltd, &U vm kadar potrebujete ore. varitifle. parlvsi^^
prataae ttd.. os kupite pre} nikjer, da fndi na« aa «ew »praista T7praXasl« raM fea.ae. ps al toflatn ptUnaiiDl dolarja.
Osfls asi ns pngljan) Dre»yi»čno Filtt paad
IVA» PA/X * 00,
ilip-nwii ŽELODČNE ^^»BOLEZNL
^^ela jetra, žolčnicr^ zapeka, zlata žila, revmati-, T' _ _	tem, katar, naduha in fankcijonalne bolezni srca
B	^	'	se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in t,
^J^P^-' jaŽelimo, da se seznanite z naiim znastvenin nači-
'd	notn zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih
tli	bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor
^ •	* nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože, otekle, zažgane,
U^PBjQElHfl^B^^^Nr, (S^IJ^^Br	bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obne-sMl^te^gSg^lK^^Btpmogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in
-.^SL	\ zaupanja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih
X	\V^X"^ bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe.
I Mahv^^ll^JiK^ Zdravniška knjižica, katera šteje oseboa^^^^^^m^ » strani, zastonj.
POSiamea	^^^^^ Piste Se dane« po to lai&o in u njej liua>e naifi eamUmat
Jt	fakta v razumljivem, materisakem jeziku. Ta knjifift j« zelofe
IlduČi	aB znanoeti ia vsebuje informacije in nasvete, ki bt jih moral znati N. \' v?i.k moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kakobido-
?.ellm, d. mepoma v^U moZia	bif. nazaj ev^e sto »dravyein n>oč.pift>a takdipo tofcrax,
■	T trj a«ie!i. kater« m> na	plaOBO upzlco in zvedeli boste, kaj jc potreboo glede te ali
■	bol«-/m. Žetim, «1« me p<snafo v» kot \_^ j ore bolezni. Nepoiiljajte denarja! — poSljtte samo vaSe ime in
I poj«t«Ua—da »«lo kdo aem jaz kaj mmm	naslov na spodnjem kuponu. Ne trofite denarja aa kakiaa ai£-
■	ator.l V pr^eUcMd in kaj delam »edaj. vitdna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je Itatlpot k jll||l|a is I črpajte iz nie pravočasne nasvete in nedatke. Pri tem lahko zveste, na £am vi I m^rki ^^ kMter rT*irJ' trpite in kako se more vaia teikoča obvladati.
■	doiso vr«to let; man U»!« »O da*es tnelo-	r
I	beli po ,"il» Utm aocUranja. **aaks**nia	_ _ _ _ _	_	W «
I	in dela. Skrbno aem prou£l in analiziral	KUDOH Zli DPCZpUlCBO lafttlŽICO
■	vas (mM mrnra. krom:na is globoko vkoc-	~
■	ie ni njen« bolr^ni. ki ae tako taiko »dravijo	Zapiite vase popolno ime in naslov, izrežite in poli ji te nam le danea.
■	iao katerih ima n.n*>;o ar u^in zaravm^or
I U povrim znanje. Želim, da mu veak bo- —-------1 ■ ..... "	■ n .	■ ■
■	lan moilu m b^ te^ xaup. NATIONAL LABORATORY	1
■	ivo)* IrikiM in I ajmiali. vsakemu bom dal	■
■	po*en naavet. ker ielun. da a«m c vaakim	S- 1150 — 123 W. Madiaae St„ Cb'c«a«, M.	P
I iž*kgrSL^r: trSr^fc ^.IWpJiiaait^nb.l m, w ■■■■■ ■ |
(m ln p ileifc-------------------------------------------------------—- — I
flj ^	L. rfjKf^1 Stow, bi «a«a sli Bm----......................................—. I
Vesele božične praznike
voščim vsem mojim prijateljem in znanem, ki so me tako .mnogoštevilno obiskovali in me podpirali v mojem podjetju-.
Rojakom se iskrsno zahvaljujem, ter se jim obenem priporočam še v nadaljni obisk.
John Bukovec Hotel
5400 BUTLER STREET, Pittsburgh, Pa.
COPYRIGHT HARRIS * CWIHR. WAM,
t : :
Col. John Nance,
načelnik balonske divizije Zdr. tlrž, t______
Žrtve halifaške nesroče.
Boston, Mu«.. 21. uibra. — XaČelnik ameriškega R.Um" ^a Križa. ki je šel iz Bostorin v Halifax. -Tohn F. Moors, je poroča! ob svo-jjem pnvratku, da so nahaja še o-, koli 1000 ranjeneev po bolnišnicah in da ji h.ie vsled ntwreee okoli 5000 popolnoma osk-pelo.
Dr. Koler
SI OVIN-KI 7DRAVMK
63* P+nn Ave.. Piftxhorgh. Pa
r>r Koler )« naj-BtareJSl a!ovenskl jiflJ^^® \	Edravnlk 6p«cl]a
B^Fk^a' ^n^ llsr * Fittsburg-hu. J^yyWl ^ vY	Ima SS-letno
tMAs^j ^ pmkso v »dravljs-v nj-.i vmL tnoAkib iT	bolezni
Zastrupljenj* nkrvi ziravl e gla-'"Viiin jm»6, lil za je Izumel dr prof Krlich č"e Imate mozolj« aH mehurčke po telesu, v grlu, Izpadanje lan. «o;eCin«r v kosteh, {»rldlte ln Izdati! v.t-ti bom kri Ne Cak-Jte, ker ta bo-lezen se naleze
Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi Kakor hitro opazite, ds vam prenehuje zdravje, ne čakajta, temvef pridite In Jaz vam za bom ft>l»-t i-ovrnll
Hydrocele all vodno kilo ozdravim v 30 urah ln sicer brez operacije
Bolet!.! mehurja, ki povzročijo bo-le^lrre v križu in hrbtu In vča*lb tudJ pti r-uiCanJu vode. osdravira s aoto-•wtjo
Revmatlzem, trgirtje, botefilns, O-tekiine srbečico. ikro?:e ln druos kožne bolezni, ki na*ta:.t-Jo valed ns-< Iste krvi ozdruvlm v kratkem času »n nI p<Jtr«rbno ležati
1'raiin« ure: vsakdan t-d 9, ure zjutraj do S »večer, v petkih od S zjutraj do 5 popoldne; ob nedeljah od •-zjutraj do 2 popoldne
rf p« Sto ne delam — Pridite osebno. — N> porabite »me ln številko' Zdravim samo možke oset»e_
men se dosega s prirejanjem predavanj, s pomenkom staiišev med seboj in z ueiteljstvom, <» j»o-Kredovanjeni splošnih pritožb za šolo."
A' vodstvo Teh roditeljskih občestev ho izvolili stariši po pet zastopnikov. ueiteljstvo obeh šol pr so napro^li, da odpošljejo v ta odbor sveje zastopnike, du skli-čejo roditeljske sestanke ter \p>> sle.i pripravijo določene sestanke Ka prost razgovor.
Lahko si mislimo, tia uf-in l j i. ki so se čutili predvsem uradnike, oiiso po?iYtibili z veseljem ponujene roke; zdelo se jim je srotovo. da je to neopravičljiv njipad na njih pravieo, branili so s.- gutovo tudi s .svojo ''otsebnostjo" in težko da bi jim priporočala stopiti v to .zvezo oblast. Poročila tudi trdijo, da je bilo vsemu temu tako. STadeva je izarnbiia sit^ r s tem nekaj časa, a ustavil se. njen tok ni. Stariši so bili zavzeti in prihajalo jih je vedno več. Iz liarai-beeka se je raznesla ideja dalje po vsem Hamburgu, in četudi so pota še temna, četudi tipa roka še okohi, žaret k i so storjeni, tt:-dve šo<!i sta se tudi odločili za tako skupno delovanje.
{Jlavni korak pa je napravilo hamburško učiteljsko driištvo, to je zveza svobodnega učiteljstva. ki je pograbilo novi organizato-ri^ni problem ter sklenilo:
1.	Iz zahteve organičue zvt*7.e šole in doma raste zahteva šol-skiii občestev in razrednih roditeljskih sestankov.
2.	Šolska občestva tenirlje na svobodnem sodelovanju starišev in učiteljev ene šole. Služijo neomejenemu, pa tudi neosebnemu razgovoru vseli vzgojnih in učnil vprašanj. Sklepi teh posvetovanj so naznanijo kot mat. rijal uradni konferenci ali instaneam š »5-ake uprave.
Nujne ]K>trebe vzgojnega p<>-saineimega tlela silijo k razrednim učiteljskim sestaniitun. Ti tvori je potrebno najožjo vez med naravnimi in državnimi vzgojitelji sn.meznega otroka. Pospešujejo naj čut skupnosti vzgojnega dela
To so bili prvi Koraki. Počstsi pa z gotovostjo stopa ta ideja dalje in znamenja kažejo, da stri sčasoma tudi silo brrokratizrma ' šoli, upati pa je tndi, da dvigne ideja svojo piaanenieo tako vlso ko, da padejo žarki dalj po s\oti kakor samo po Hamburgu in nje govi okolici.
IIII..........II	I	_	__
Jan Marija Plojhar.
Oeškl spisal Julij Zeyer.
(;LAS NARODA. 24. DEC, idit
(Nadaljevanje).
"Grem", je rekla, '"poskrbela pa boni. da ti pokvarim to tvojo i lilo. Vi laliko ostanete, gospod, a mirajte vpokojno v *'ataldu ako »mate te muhe! Končno, vi ste si naj**li sta bo van je in imate pravieo, bivali v njem. No. k sreči i na no še takim- zakone, ki za branijo dekliei, da s *vojo nesram-iiiMftjo ne b«i dajala pohujšanja v M-uiit »vetu. Njen vanih |>orabi \ -»a »red>tva, ki mu jih d o vole zakoni, da jo odstrani od tod za čas vaaetra bivanja tukaj. To bo sict-r nekoliko ik! j i vo. pa pri gospi-ci di Sorawsi to ni nič."
Šla jr t duriiu »u j«' oivrknils j Katarino s pogledom, ki je bil ;»oln *ovra»tva in zaničevanja. Toda pri «Kinh ne je sdajei pojavila it vira.
Suntarella j** bila ves ta nastop tliaala iz a—ednje sobe. Sedaj j».,
fala ninrkizj nasproti, prsteno bleda o«I razvnetja, in iz oči so ji »vigaili plameni. Nj«"ni lasje so se razmrščilt liki levja griva. Njeni dolgi prsti ho se krivili kakor si i-J .-njeni kremplji, z eno roko je rila v svoj obraz, drugo je dvignila k j nebu.
"Stojte,	markiza!"' je re-
kla in njen glaa k« je t re*el od strasti, da ni grmel, prej j«- bil tih in *ikaji»č. "Stojte, povem varu
Markixa je nehote p«r»ialu.
"Vi %te hudobni, hudobni kakor vrag", je rekla starka, opirajoč w ob duri. — "Naj vas pogubi
Markiza »c je okrenila. kakor bi
li — i 1	1 _ j: _____
ji velela, naj *e ji ogne.
Sunfarrlla se ni ganila.
"Slišite", j*, rekla a^petavo. — "Spominjam *e ženske, ko "*em bila it- mlada. Pravili ao, da je bila I nekdaj boirata in slavna kakor krt*! Ijies. Bila je baje pevka in se jej tikala m knezi in kralji. Ko pa sem jo poznala jaz. je bila poosebljena kuga. Stura, opotekava, gnusna* <nl glave do jtete *ame rane, oblečena v cunje, r katerih je goma-xe!o. Nikjer je niso hoteli pod streho. Od<laleč so ji metali m i lota* i-no, ko«w*e kruha kakor garjav-mu psu.''
"Kaj mi je do tvojega brbljanja. trapa. S poti!'' je rekla markiza.
"Končno je umrla", je nadaljevala starka, ki »e ni dala motiti. "1'mrla.,.. Veste kako? Za va-* jo je bila jair.a. kamor so metali \sf, kar j»- crknilo, vs«-, kar je bilo najgnusuejaega! Tam je umirala na gnili »dami. Klicali so k njej duhovnika, pa ni hotel iti, toda prisilile ao pa botre. I\>dal ji je O<*»podovo telo od daleč na palici, pa je padlo dol, tako tla je poginila brez svetotajstva. Taksen bodi tudi va« konec! Bog naj me u»1imi! Vsa bodite v kužnih ranah groza ljudem in gnus in brez telesa Od rešeni ko ve ga izdihnite dust op ila je od duri in jih odprl*.
Dona Pavlin« je zatrepetala od bab je verne groze, povesila glavo in molče odšla.
Vsem v sobi je zastala beseda in bolestna so »trrneli, dokler niso zaslišali ropota odhajajoče kočije.
Tedaj je Suntarella planila h Katarini, jo /.ačela poljubovali, Jsrlasno plakati in ji dajati najslajša imena; in v izbruhe ljubezni je mešala naj besne jše kletve proti doni Pavlini.
Katarina se precej dolgo ni g«i nila. Končno ne je osvobodila ^tar-jkinega objetja ter rekla : ' "Ne mislimo dalje o njej, niti o j tem. kar se je zgodilo." J "Ah. Katarina", je kliknil Jan j Marija, "kaj zaradi mene prena-j |šaš, kaj izkušaš! O, Katarina, ka ■ j ko sem neskončno beden in nesre- ( jčen! Vzrok sem tvojega trpljenja!"
Katarina mu je podala roko. hotela ga je tolažiti, po on ji ni pu! stil govoriti.
"Sedaj je čas, da se odločim in hitro odidem. Dona Pavlina ima v obče prav, dasi je hudobna in kri-vična. To je bilo sebično, da sem hotel umreti tukaj, sploh nisem ra- j v na i pravilno. Samo okolnosti rac deloma opravičujejo."
"Ako me ljubiš", je rekla, "te-ilaj ne govori besede več o tem. kar se je zgodilo. Vse ostane pri j starem, ti ne odideš, vsemu drugemu se pa smejem."
"Motiš se. Katarina", je rekel. "Ta žena je grozil, in delovala Ni mi jasno, kaj započne, pa lahko se ji posreči. da ti pripravi kakšni neprijetnosti. Ali moram jaz od tod ali pa ti. Kaj ko bi šla za ne- j kaj dni k svoji teti GalliT"
"Za nekaj dni T" je odgovorila neizmerno bolestno. "Nekaj dni te ne videti? A kaj bi a tem pri- j <*>bila?"
dan Marija je molčal, le v duši je odfovoril na to vprašanje: "V, tem umrjem tukaj."
Misel, da umrje sam, daleč oj nje, mu je stiskala srce. Toda o-hrabril se je in je ostal miren. — "Ne", dejal. "Ostani tu! Bo-lj«» bo. ako si potečem kakšno za- j vet išče v Rimu. nakje blizu Luigi- J ja. ki gotovo f>oskrbi zame. Ko *e mi izboljša —"
Ni mogel dogovoriti, vedel je da mu ne postane bolj.e in je bil prepričan, da ve tudi oiia to.
"O, srečna misel!" je kliknila'. Katarina. "Srečna misel, obrniti se na (iiggija! Ta je pravi prija- , telj, ta j** čisto zlato. Pisala mu j bom vse ter precej. Ako izprego i vori Luigi ž njim, markiz ne bo pu- j stil, da bi ga zapeljala žena h koraku. ki bi motil najin mir tukaj. I Vsaj to mi obljubi, da ne boš preji silil odtod, dokler ne pišem Lui- j giiu in ne dobim njegovega odgo-!' vora, ali pa dokler sam ne pride."
"Naj bo!" j.« rekel Jan Marija zelo truden in vesel, da je dobil majhen odlog. Kdo ve, morda se v tem za vrši njegova usoda?"
"Precej napišem", je rekla ter; šla k svoji mizici po papir.
Jan Marija je šel počasi, nego-' tovih korakov v svojo sobo. Zdelo se mu je. kakor bi nesel novo pe-1 zo. Zleknil se ie na posteljo. Kakšno m»vo zmedo so napravili ti po-: slednji vtiski! Kako se je kakil i pjegov težavno dobljeni miri Ah. d ona Pavlina je govorila strašne i reči, tem strašne jše, ker se je skrivalo za njenim sovraštvom vendarle neka i resnice, vsa i kar se je
tikalo razžalitev, ki so veljale njegovi osebi.
Uboga Katarina! Kako naj s< sedaj vede, kako naj počne, da bi kolikor mogoče popravil zlo? Ene je bilo jasno: njegova smrt jo o svobodi! Želel si je, da bi že prišel konec. Čudil se je kako je mogel doslej tako žilavo lepeti ni življenju, na teh kratkih hipih, ki '*:o mu še ostali. Kaj ga je držalo tukaj? Odgovor je bil jasen: Katarina !
i Da. Katarina toda vsak treno-tek njegovega življenja ji je bil nadležen, še za seboj ne zapusti i drugega nego kletev, ki oropa na tem žalostnem svetu to ubogo, o-samelo deklico njenih prijateljev. Kakšno uteho mu je dajala sedaj j misel, da jo bo podpiral Luigi Gal-li, da ji bo brat in sčasoma tudi soprog. Radost ob tej nadi ga je ! tolažila in spoznal je, da je bila do kraja zatrta njegova sebičnost ki je poprej zbujala v njem tisto trpko ljubosumnost. Nekoliko pomirjen jc speč in bedeč nepremično ležal in skrita, tiha grozuica je glodala nevidno, toda neprestano in uničujoče ob oslabljenem korenu tega mladega, usodi zapadlega življenja.
V	tem je Katarina v naglici pi-sa'a Giggiju. Ko je bila odposlala svoj list. je hodila nemirna po sobi in premišljevala. Kaj, če Gigg: ničesar ne opravi pri markizu. — Kaj ko bi bilo res mogoče, da jo c kakšno pretvezo nasilno ločijo od Jana Marije, čeprav na kratko' Na kratko — to bi pomenilo mor da vendar za vselej! Zalomila je 7 rokama. Ta svet je bil tako hudoben, njegovi zakoni tako kruti in krivični, da je bilo vse mogoče! Kajpada, ko bi bil njen mož, kakor je rekla dona Pavlina____Ko
bi bil? Zakaj že ni, ko sta se oba tako srčno ljubila? Deklica je zdr-getala.
Suntarella jc prišla v sobo in jo prelomila v premišljevanju.
"Ah, kontesa", je rekla starka "Srce mi bo počilo in umrjem od bole.sti. Vse to, kar se tukaj godi je zame že nekoliko preveč. V njegovi sobi sem bila sedaj. Pritiho tapila setn se tja, leži na postelji in spi. Spi tiho in zda se kakor mr tev —"
V	deklici je silno vzplameneh in zagnala se je k duriin.
Suntarella jo je zadržala.
"Ne", je rekla, "tiho spi in n' mrtev. Ne budite ga! Toda, Kata rina. vi veste, da ne more živet dolgo, čeprav še hodi po hiši. Da nes hodi. Ali bo jutri se hodil?"
"Zakaj me mučiš?" je mraču< vprašala deklica.
"Ker vam hočem reči — no, dr bi morali vendar poslati po duhov nika. Ali ni kristjan? Ni katol* čau? Ali hočete, naj odide bre cerkvene tolažbe, brez svet o ta 5 stev? Pošljite po dona Clementa to je dolžnost. Sicer pa veste, di se včasi zgode čudeži ko pride Bog v hišo."
Deklica je za trenotek zamišljt no zrla vanjo. Njene oči so se nekako zjasnile in nekakšen nasmeh se je pojavil v njih.
"Donu Clementu bom pisala" je rekla počasno. "Idi Suntarella . in ostani pri njem. Ko napišem pozvonim Angiolins ali France
SCO."
| Suntarella se je potolažila.
"Vsaj kot kristjan umrje", je šepetala. "Njegova nežna duša bo med angeli, ko bomo mi tukaj pla-kali — in se rvali s taksnimi satani, kakor je dona Pavlina." In njene oči so se zasvetiie v divjem
sovraštvu. •
j Katarina je držala pero v rokah ter držala pero v rokah ter gle-dhla skozi okno na kampanjo, ki se je kopala v svetlobi že tonoče ga solnea. Kakor ikrjanci zunaj tako so plavale njene misli in se vračale nazaj v njeno dušo, prav kakor so se vračale one v solncu zlat ookriijene ptiee nazaj v mrak svojih v travah skritih gnezd. Vsa razburjenost, ves strah je po malem potihnil v njej. Zdelo se ji je. da vidi mirne oči dona Clementa. napolnjene z dobroto in sanjavost-jo evangelske ljubezni. Med boleznijo Jana Marije je bil priiel dvakrat v San Cataldo, vselej na kratek poset, a s sočutjem in nežnostjo, ki ju je kazal po svojem tihem. malce sanjavem načinu, jt pridobil simpatijo bolnikovo in ie I višjo ljubezen na Katarino. Niče-jsar je ni rpraial, ničesar mu ni .zaupala, pač zato, ker ni trebwe tega ne ®»ega. Pn .ji je videl na dno area, in tako je todi ona m-mela ves fljefOT retiki In jasni
Razumljivo je, da igra pri vseh vzbujajočih se malih narodih aka-demična mladina važno ulogo. Tisti čas. ko se je začel prebujati češki narod iz avstrijskega absolutizma je bila politična zavest, minimalna, kajti politično življenje s* je začelo Š.- le z k onat it učijo. O političnem delovanju dija-štva se v tej dobi radi tega ne more govoriti. Študent je bil "naroden delavec*' in s tem je bilo rečeno vse. Ko so bili Staročehi na krmilu, je bila večina češkega di-jaštva v staročeškem taboru, kjer je životarilo v idejah zarjavelih reneracij. Karakterističen znak takratnega dijaštva je bil naiven nacional zem in patriotizem. Drugače je vladalo mrtvilo.
Okoli leta 1870. ko se je pojavila mladočeška stinja, se je začelo flijaštvo deliti. Nastala je manjši-*ia, ki je sprejela nove svobodomi-seljne demokratične ideje. Idilično patriotstvo je prišlo ob veljavo in načelo se je burno življenje. Sta--očehi so postali tekom časa Še Solj konservativni in so zgubili lolagom« tla med dijaštvom. Ve-'ik vpliv je imela tudi razdelitev in i verze na češko in nemško. Ko ie prišel zloglasni rokopisni boj.
je postavila večina dijaštva vsi hI svoje nezrelosti in nerazsod-losti. poti vplivom šovinistično -azpoložene staro- in mladočeške iavnosti na stran onih ultranaci-malistov. ki niso hoteli v svojerr larodujaškeni fanatizmu ničesat
načaj. Mislila jc sedaj na donr lementa s polno in sveto za upi j: ostjo do njega. in nejasna tolaž »a, ki jo je bila prevzela, ko j« "untarella hip poprej izrekla nje •ovo ime, je dobivala trdno obli co. —
'Dali* nrihodnjiS.)
*0Z0R, SLOVENCI, POZOR
Svojim prijateljem in znancen-er rojakom po zapadni Pennsyi-aaiiji naznanjam, da sem prejel •d guvernerja imenovanje za JAVNEGA NOTARJA. Pisarno sem otvoril v Pitts 'ourghu, Pa.f v znajiem Bakewell joslopju, soba št, Jt>2, prvo nadstropje, poleg urada slovensko »rvatskega advokata F. A. Boga-leka. vrhovnega odvetnika Nar. Hrvatske Zajednice.
Opravljal bom vsakovrstna de-La, ki spadajo v notarski posel. Izdeloval bom zaprisežene izjave i, affidavits), pooblastila, razne pogodbe in dogovore, prošnje ir< lruge postavne dokumente. Vse o bora izvrševal v raznih jezikih Obenem bom tudi tolmačil pri jodirfčih, mirovnih sodnikih ter x>vsod drugod, bodisi v Pitts burghu ali izven Allegheny coun-tyja.
Moja pisarna v mestu je odprta od 9. ure zjutraj do 5. ure popol-. Ine. V slučaju, da kateri izmed rojakov ne more priti čez dan v mojo mestno pisarno, se pa lahko oglasi pri meni na domu med 6 ■ :.n S. uro zvečer na štev. 20 — 48. in Butler St.
Jamčim vsakemu dobro in po steno delo. Rojakom se priporo i *-aan.
ANTON ZBAŠNIK, JAVNI NOTAR IN TOLMAČ, i soba 103 Bakewell Bldg., > 3orn«r Diamond M Orant Streets PUtMtaugk, Pa.
Telephone: Court 3450. i (17.19.21.2426.28—12) -
Nekaj o češkem dijaštvu,
AMERIŠKI VOJAK
počiva po težki in naporni vaji.
slišati o t -in. da so rokopisi škandalozni falzifikat prenapetih rodoljubov, oziroma rodoljuba, kateri je hotel s tem povečati slavo češkega naroda. Po zaslugi neumornega Masarvka. se je dokazalo, da so bili rokopisi ponarejeni.
Pod vplivom tega. za narodnja štvo značilnega boja, je nastali nova realistična smer, katere glavni reprezentant j«' Masarvk. Na stalo je nezadovoljstvo s tesnobo in takratno malenkostjo češkega javnega življenja. Porodilo se je hivpeneje po obogatenju duševnega življenja in po zvišanju kultur ne stopnje češkega naroda. Stare idej«' so s • zsčele od strani dijašt va kritizirati in duhovi so se začeli deliti. Realizem je začel navajati dijaštvo k študiju soeialistič nih teorij in hipotez ter socialnih vprašanj. Pod vplivom socialističnih idej so se rodila v češki aka-demični mladini nova stremljenja in prišio je k t. zv. "naprednemu "tokretu". katerega posledice je zapaziti še danes. Z tujine so prišle nove ideje, novi nazori; domn so se ustanavljali novi časopisi in začele širiti ideje demokratizma n socialne pravičnosti. Akadeniič-na mladina je navezavala stike z vsemi stanovi, posebo pa z delavstvom. Tedanja akti\-nost je bila Telo radikalna. Ker pa v vseiu mrz-ičnem "delovanju" ni bilo niti gotovega okvirnega programa, niti načrtov, ne smeri, ne cilja je popolnoma umljivo, da o delovanje ni moglo dolgo trajati. Tekom časa so se pojavile med posameznimi vod i t "1 j i razne idejne dife--ence, avtoritativnost, prepir in slepomišenje in tako je prišlo do livergenc tudi v politični praksi. V dijaštvu se je začela doba pro-
DR. ROSENTHAL, specialist, |
/g^O ^622 PENN AVE.	Ure: od 9. do 8. PITTSBURGH, PA.
^	Dp- Rosenthal, Specialist, nad 20 let. Ako imate ka-
j	terokoll moiko bolezen na krvi, živcih, želoacu. ledlcah.
mazulje, revmatizmu ali mehurju pridite k Dr Ro-/T	V" »enthalu po nasvet in on Vam pove, ali morete biti o-
idravljenl ali ne.
&	H	Dr" Ro»enthal zdravi vaak »lučaj z najboljšimi zdra-
r	Evrope, Indije, Kine, Južne Amerike In vseh de
\| 'ov	On skrbi, da ozdravi svoje bolnike.
Jamieng 4l«ta zdravila.
pada. Smeri posameznih skupin so bile skrajno nejasne iu govorilo se je o krizi v dijaštvu. Po "radikalnem" delovanju si se pojavili cinizem, skepsa in letaigija.
Vse takratne dijaške skupine so kazale velik naklon k imlividu-alizmu. Dekadeutna umetnost s svojim nesmiseljuim geslom l* art pour 1' art je povročila razširjanje nadutega aristokratizma. Celo realizem so začeli zasukavati. nekateri skrajno individualistično, ker niso razumeli bistvo Masarv-kovih naukov demokrat izma. V tej dobi se je pojavil oduren tip b l az ira nega, prot id emok ra t ičn ega študent«, ki se je čutil vzvišenega nad drugimi, se smatral povsod za merodajnega, ki se je postavljal z sodniško pozo nad politične strank«-, uganjal vsepodirujoč in ciničen hiperkriticizem in ki otlklanjal vstop v obstoječ - politične stranke.
Okoli leta l!>00 se je delilo če-( ško dijaštvo približno na 2 glavni j skupini: radikalno-napredno dijaštvo. ki je propagiralo politično aktivnost in se udeleževalo politične prakse in na ono skupino, ki s > je stavila ostro proti vstopanju v politične stranke in se bavila le z' "kulturnimi" vprašanji. S politi ! ko se pečati je dopuščala le v teo-j riji. Med obema skupinami s >ršile ostre polemik".
V zadnjem »asu pa je dobilo! življenje češkega dijaštva nov značaj. Nadstrankarstvo, n -smise-Ijni nazor, da mora tvoriti dijašt-' vo svoje lastne struje s posebnimi Političnimi točkami v svojem pro-1 gramu in da ne sme vstopati v dane politične stranke, je minulo. Vško dijaštvo se je začelo organizirati na eni strani po danih poetičnih strankah na drugi strani pa na nepolitični krajevni, oziroma strokovni podlagi. Boj za jed-nako volilno pravico in druga vprašanja so obnovila zopet zanimanje za realno politiko, za katero se "nadstrankarstvo" ni moglo navduševati.
Kljub temu ima soc. demokracija med češko akademično mladino relativno manj pristašev kot pa ostale politične stranke. To pa postane popolnoma umljivo, ako se predoči dejstvo, da je mladini iz proletarskih vrst z mal;mi izjemami vsled bednega gospodarskega položaja višji študij takorekoč zaprt. Večina dijaštva prihaja iz srednjih in premožnejših slojev, ki navadno niso dovzetni za socialistične ideale. Ker sloni morala teh sloj°v večinoma na egoist ič-nem utilriarizmu individualističnega gospodarskega reda. zato so tudi vzgoja in vpliv okolice temu
primerni. Poleg tega pa pušča tudi šola mladino glede novodobnih kulturnih stremljeni v naivni in nedolžni nevednosti; zato je umljivo. da povprečen dijak, živeč v liberalistieni okolici, ne more priti do jasuega umevanja socializma in do smisla za socialistične ideje ter obtiči v koservativnih predsodkih. Zgodi se pogostokrat, da zataji nelo akademik, kateremu se je posrečilo preriti skozi srednjo in visoko šolo, svoj izvor in da vstopi v one vrste, ki se bore za gospodarski status quo". Soiializem zahteva mnogo študija, požrtvovalnosti. in preti vsem socialnega čuta. Pri drugih strankah zadostuje par ideologij in fraz. Socialist postane mlad inteligent le. ako je občutil krivičnost individualističnega gospodarskega reda na la-t-ni koži in s.- zavedel vzrokov te krivičnosti ali pa, vsled globljega študija socialnih pojavov.
Posojilo Belgiji.
True translation filed with the p<w-nia-ter at New York. N. Y. on I»ec. L'l. IStlT. as r»ijuireil by the Act of OcIoImt G; 1017.
• Washington, I). 0\, 21. dec. — Posojilo Belgiji v znesku dva mi Ijona dolarjev dovede skupno a-meriško posojilo tej deželi na tiH miljonov i+O.i tisoč dolarjev,- vsem zavezniškim drŽavam pa znaša 3 miljarde, >S7 miljonov, 900 tisoč dolarjev...
HARRIS S. E WING. WSH
WM. C. DENNIS,
postavni svetovalec kitajske vlade.
I čevlji ki
I	witatuiM
I skoro prekose jeklo! ^■ml
H	■■■■■■■C. r iflHHMHMI {■■■■■■BBPCb^T*	,
■	"IMPRESS" škornji ali	To je edino obuvalo na svetu,	j^^BT^^^BB^ff H	čevlji so narejeni is belega gu- ki prekosi žeblje kovane na pol I V\
■	mija in sicer najboljše vrste, ki PojJP&te.	I g V	tj B
■	se ga dobi _ ravnoisti, ki je	Nosite ',™>RESS" ^ ™ bo-	1	/ ■
■	napravU Goodrich obroče gla-	« P^Pravila.	" , / 7 ffl H _ . . . . , _f Zahtevajte pri svojem trgovcu //a 1 BSjEi
I	a ustra^n08t	se "HIPRESS in paite na "rde-	|	Xl fflm
M obroče rabi	fcolrto -zgorej" - znamka, ki	j
■	Zato podplati beli "ffi- razlikuje "HIPRESS" od vseh MCr*^!^ I
■	- PRESS" skoro prekose jeklo! drugih gumijevih obuval. •	dj) H
■	"HIPRESS" izdeluje le	n
MSfi The B F- GOODRICH COMPANY J^W m
■	Tovarne Akron, 0.	40.000 trgovcev. ftT	Hp HO Ialelovatelji glasovitih Goodrich obročev za avtomobile Jj \ Mm HI "Najboljši za dolgotrajnost". /g
^^R \\» _ f	*v jI
1	1 I
ZA BOŽIČ!
,	V zalogi imam 6 novih slovensnih Columbia (
ploš.'. Ako želite slišati o Božičnih praznikih krasno < slovensko petje in fino godbo za ples, pošljite nam J takoj naročnino dokler zaloga ne p< ide.	*
E 3593 (Barčica po morju plava. Petje	<
(Lušno naprej. Polka.	luG <
E 8694 (Visoka je gora. Petje
(Ljubi Janez. Polka.	I DC .
E 3006 (Bratci veseli vsi. Petje
(Naprej ▼ Ljubljano. Kranjski ples |5C ! E 3606 (Ko sem k njej peršov. Petje.	7C«
(Ti si mila. Valcer na harmoniko	J
E 3473 (Dečka kriv. Valcer	|C«
(Na lepem plavem Donavu. Valcer ' ; E 3474 (Lepa Rumunka. Valcer	jr.
>	(Hedvig. Polka	l3C
»	Vseh iest plo« Vas stane le $4.50 in jih poslje-
» mo takoj, kakor hitro dobimo naročilo. Brez denarja < ne pošljemo blaga. Ne pozabite nam dati točno ime * od Vale Expressne postaje, da ne bo kakšne zmei- J nja ve pri pošiljatvL	|
Se toplo priporoča Vai rojak	J
IVAN PAJK	i
COLUMBIA DEPT. * JEWELRY, ETC.	f ; 466 Chestnut St.,
Oonemaogh, Pa. I
#	2
• ' - • •


-
ILOYIMIIO
©
podp, iruitvo
sviti Barbari
KA XSDIHJZHZ DRŽAVE SEVERNE iliWm Sedeš: FOREST CITY, PA.
m n. JannarJa 1H2 v «r*»vf PrmylTMria
27,
GLAVNI URADNIKI s
Predsednik: F. B. T A U CHAR, 674 Absaj A v o.. Bork Springs. Wy»
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughtoo. Pil Tajnik: FRANK PAVLOVČlC* bo* «47 Forest City, Pa. Pumatul ta Jul k : AVGUST OOSTlSA, »<ox 310, Forest City, P«. Blagajnik: J«»siP MAR1NČ1Č, SS05 St. Clair Ave . Cleveland, Oble. PuiLo&Tii Magajnik in taupnlk: ANT. HOCI1EVAR, RFD. No. a box PrUl**(fcsrt. Oblo
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadi. odbora: JOSIP PETEHNEL, boa Oft, WUloak. Pa. L nadsornlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Bur dine. p«. S aadcoroik: IVAN CKoftEU, 885 K. 137tli St., ClevelaaS. OM*.
POROTNI ODBOR: Pradaednlk porot odbora: MARTIN OBRKŽAN, box 72, B. Mineral, Kaaa. 1. iH>rotnlk: FRANC TEROPClč, R. F. I). No. 3, bo* 146, Port Smith. Ar*. 1 i-orotnia : JOSIP <iuU)B, 1010 So. 14tb St., SprtngfleUl. IJI
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J08DP V. URAHEK. 843 E Ohio St. Pittsburgh. Pa.
Uradno glasilo: "GLA8 NAROČA**, 82 Cortland: at., New Xork, V. T.
Cenjena draft?*, odroma njih nradnlkl ao napro&enl poftiljatl vas de-ptse direktno na glavnega tajnika In nikogar drugega. D«»nar naj se pa po-Uija edino potom poAtnlh, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, ca naslov: Frank Pavlov«?, Farmers 4 Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju, da o*.ožijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika k«ke pomanjkljivosti, naj to nenutloma naznanijo uradu glav. tajnika, da aainore nspako popraviti.
rfI A.S NARODA. 24. DEC. ISIT
stom, od katerega dobivam denar za njeno vzgojo. — Ta kapitalist ste vi.
-— Ali ji boste povedali?
—	Da, povedal ji bom pri prvi priliki. — Ce pa hočete, ji sami
povejte.
—	Nt*, bolje je, da vi opravite to zadevo. — Skrbite pa prosim zato, da v odločilnem trenutku ne bo presenečena.
—	Ona bo presenečena, toda prijetno presenečena. — To bo| j vendar zanjo največja sreča, če bo izvedela, kako se svet zanima! j zanjo. — ln še nekaj bi skora j rekel, dasiravno nisem prepričan o!
tem.	-	• *
—	Kaj pa?	i
—	Zdi se mi, da se ji morate d opast i.
Gospod Kuren se je nasmehnil. — To namigavanj'- se mu j<. jako dopadlo.
—	Vi se samo laskate gospod Riolle. — Sieer sem pa sam prepričan. da bo zadovoljna z menoj.
—	Ce bi ne biia zadovoljna, bi skoraj rekel, da ni v njeni glavi vse v redu.
—	Na vaše zdravje in na zdravje gospodične Bourdon! Prijatelja sta se trknila - čašama.
Zatem sta se ločila.
< >ba sta bila zadovoljna, kajti vsaki je imel v žepu pogodbo, od katere je upal izbiti eimveeji dobiček.
Tisti dan je začel Euren hoditi za Madelajno ter poskušati dobili si njeno naklonjenost.
Madelajna se ga ni mogla i/nebiti, posebno pa zategadelj ne, ker ji je gospod liiolle večkrat namignil, da mora biti gospodu Eu-r-uu hvaležna. — Rila je nervozna in raztresena. — Ko se je nahajala ponoči sama v bogato okrašeni spalnici, ni mogla zatisniti očesa.
—	Hog ve, ali se mi bo posrečilo oprostiti se teh verig? — je premišljevala sama pri sebi. — Ali bom imela uspeh, ali ga ne bom'? Moj Bog. tO čakanje je nekaj strpnega ! — Čimbolj se je hližal čas! njenega prvega nastopa, tembolj se je bala.	I
Njen učitelj Loze.s je bil zadnji Čas bolj molčeč kot ponavadi.' Vznemirjali so jo tudi pogosti obiski gospoda Eurena. —- Ko sta • bila nekoč sama, ji je začel govoriti o ljubezni. Ona mu ni ničesar odgovorila.
Ko je odhajal od nje, je klel sam pri sebi ter šepetal -. -—■ Čakaj. golobiea, v Nemčiji mi boš morala daii drugačen od-| govor.
(Dalje prihodnjič.)
Jaz Jernej Skrabee, doma iz Blok na Notranjskem, sedaj vojni ujetnik v Italiji, iščem svojega brata in sorodnike, ki se naba j a jo v Ameriki. Vsi so doma iz. Nove rasi. f;'.ra Bloke. Notranjsko. Prosim jah. da nti pišejo ui pošljejo kaj denarja, kor st u v potrebi. Moj naslov je: Jernej Skrabee. prigionieio di guena. Cflserma. T'mberto T.. Sulmona.| Colo. Italia.	; 21-24—12
Rad bi izvedel, kje se nahaja J A-	NAZNANILO.
NEZ POROPAT. Doma je iz Vsem ^obratom SNPJ. in roja-/abie pri Ilirski BLstriei. Na-j kom v CJreonsburgu. Pa., in oko-dalje bi tudi rad izvedel za dru- lici vljudno naznanjam, da dru-ue rojake, ki smo bili skupaj v štvo *" N APREDNOS T" bo prir« H al It on. Fa., in Lewis Rnn. Pa.'dilo
Prosim jih. da se mi oglasijoVELIKO ZABAVNO VESELICO nekaterim sem že pisal, pa ni- v ponedeljek 31. decembra
mani nobenega odgovora. —	na Silvestrovo)
Joseph skerl. Box 25. Superior, v dvorani na HavdenvUle. Začelo 22-26—12^ se bo ob H. uri zvečer, potem pa ——-Ido konea
Rojake v ruskem ujetništvu pro siin. da, ako kateri kaj \e za moje brate ALOJZIJA. ANTONA. FILIPA. PETRA in MI-II ALL A Z A VERONIK A. doma i>: Sv. Antona, pošta Vuherje. Spod. Štajersko, naj mi blagovoli naznaniti. Za vsako poročilo se že vnaprej zahvaljivjom. Moj naslov je: John Zaveršnik. Box 131, Bessemer. Lawrenee Co.. Pa., T'. S. America (21-24—12)
y/yffjziMPiiiiziHiiiJZfgJBiafa
Dr.LORENZ.
.laz sem edint sloveusko govo- j reči šiieri^list molili * bolezni ▼ Pittsburgh o, Pa.
Ivan Poljanšek, doma iz šentjau-J	leto bomo pokopali in
ž a na Dolenjskem, sedaj vojni noVo krstili. Torej, fantje in de ujetnik v Italiji, išče syoje )»ra-j^e,a bilro 3U1 noge', tranee in znance: ANTONA in! Srečno novo leto vsem. kaj več JOSIPA KRM ANA, MATIJO t>:> nn veselici! in FRaNC'A GLAZNIKA ter /l!i društvo ' Naprednost" FRANCA PETANA, vse iz št.-	št. 223 SNPJ.
janške fare na Dolenjskem, ki	Frank Mat ko. tajnik.
se taeas nahajajo v Ameriki, iuj___{24-27—12
jih prosi naj mu pišejo na sle-j	svoja dva prijatelja .1AKO
deei naslov: ^ Ivan Poljanšek. ItA A1?RAM. doma iz Palčie«a pngioniero di guerra, Caserma T'mberto L. Sulmona. Italia.
(21-24—121
Jr
Gospodična Kara
Roman I2 pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T.

iojake v ruskem ujetništvu pro-; sim, da, ako kateri kaj ve za s moja dva brata JANKZA in PETKA 1 KliK, <l,i mi blagovoli; naznaniti. l>oma sta. iz Sv. Antona, pošta Vuherje. Spr^l. Štajersko. Za vsako poročilo se žr vnaprej zahvaljujem. .Moj naslov je: Joseph Ferk. Box 36. Bessemer. Lawrenee County. Pa.. L. S. Ameriea. f 21 24—12 i
Rojake v ruske? ujetništvu prosim. da, ako kateri kaj ve z? moja dva brata ALOJZIJA in FRANCA PERUS. naj mi blagovoli naznaniti. Za vsako poročilo se ze vnaprej zahvaljujem. Doma sta iz Št Primona, j»o«ta Salliofen, Spoduj«* Štajersko. Moj naslov je: Anton Peruti. Bessemer. Lawrenee Co.. i Pa., I'. S. Aiueriea. (21-24—12)

Rojake v ruskem ali italjanskein iti srbskem njetinšivu prosim če kdo ve za moje ti i brate JO ZEFA, JANEZA in A LOJ ZLI A AI:BLR. Doma so iz Dolenjemu Vrha št. 4 pri Novem mestu. Janez je bil v začetku vojne na srbskem bojišču pri 17. regimentu .in tam je l>il ranjen*. Jožef je bil na so£ki fronti, kjer je bil ranjen ; za Alojzija pa ne vem. na katerem bojišču so j. nahajal. Zanje žeii izvedeti njihova sestra Frančiška Auber. sedaj omožena Kotar. Zdaj pa ]Mo^im eenjene rojake v ruskem ujetništvu. e< kateri ve za naslov JANEZA KOTAR. doma iz Zdine vasi pri Novem mestu, da mi blagovoli lnznaniti na ♦a naslov: Mrs. Franee-s Ki»tar. P.ox 442. (Marid^e. W.-stm«>re-laiul Co.. Pa. F. S. Ameriea. •24-26—12)
Iščem svojega brata FRANCA' MIHELCIC. Doma je iz PlaJii i ne pri Rakekn. Prosim cenjene! rojake, če kdo ve za njegov na-J ( o^.oT- i
slov. da mi ga naznani, ali naj j -
s»' sam javi svojemu bratu. — Andrew Mihelčič, !iox 105, Braznelh Fayette <"o„ Pa.
(21-24—12)
on St. Petru, in JANKZA 11ERBLJANA iz Ravni pri St. Vidu na Notrnnjskem.v l'n siju eenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani a!i naj se na sama oglasita. — Joseph Korošee, Ore Ilill. Blair Co., ^a.
Uradne ure: dnevno od & dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 0. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, 644 Penn Ave. n. nadst. na ulic«, Pittsburgh, Pa.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ln r »opravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 38 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske knkor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSne kdo zahteva, brez uadaljmb rpraganj.
JOHN WENZEU 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio.
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION
ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite I Newyorški urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
Rada bi izvedela z-a naslov svoje rn brata JI RldA ŠIRCAR. do-m a iz Znrge št. 5, občina Osil-niea. in svojega svaka PHTRA WOLF, doma iz Bez^oviee. oi»-čina Osilniea. Prosim ju, da se ioi oglasita. - - M i s. Anna Mla kar, :k>9 Seott St , Joliet, 111.
IŠČE SE 300 MOŽ.
za delati drva pri Cleveland ClilT Iron Co. Plača po #1.75 od klat-tra (eord). C oz d je v ravnini ter ni bil še sekan, in sicer v okoliei Trenarv ter tudi na Midway. Za podrobnosti in pojasnila vprašajte pri:
Louis Mikulieh, (17-2(1 —12) Forest Lake. Mie.h
■PODAJ OMENJENI ROJAKI IN SOJAKINJS.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poiiljatva. ■ številk-tni, hakor bo označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prai komoffoče troj natančen naalov radi važne zadev«. Pisma katara «m« jim ooalali. ao ae nam oovrnila.
Tvrdka Frank ftakaa*.
POZOR ROJAKI
NAZNANILO.
Naznaujam članom društva >v. I.iibare štev. 21» v Roek ^printrs. \Vyo.. <ia sem prepustil tajništvo in moj naslednik je br. Matevž Le>k<»vets. Box 547. Želim da e« -njeno članstvo vzame to na zua-t uje, posebno se pa to tise zunanjih članov, ki jih ima ta postr-je ! z«'lo veliko.
: 7, bratski):, pozdravom
John tlolob.
ločeni svojega striea JOSIPA] K RAK KR J A, don^a iz Komutze! na Kranjskem. Nahajam se v j italjanskein ujetništvu. Prosim j ga, da se mi oglasi, kakor tudi; dragi znanei po Ameriki. Po-! zdrav vsem! Moj naslov je: Josip Mauser, prigioniero <li Utierra. Ostnui di Leece. Italia.
(21-24—12)
SLO VENSKO-AMERIK A NSKI KOLEDAR.
_AAA_
Rojakom naznanjamo, da smo iačeli razpošiljati Koledar. Rojaki v Clevelandu ga laho dobe pri podružnici tvrdke Frank Sak-ser, 6104 St. Clair Ave., drugod
on Ameriki pa pri večini naših za- i tako i naroča.
stopnikov. Dozdaj je naročenih že več kot 6000 iztisov. Te bomo naj prej razposlali. Ker smo tiskali Koledarja le omejeno število, opozarjamo vse, ki ga hočejo imeti, naj ga
Uredništvo.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi SLO V ENI C PUBLISHING COMPANY
^ 82 Cortlandt St^	New York, N. Y
11.50 —.50
ali smrt eesarjeviča lludolfa —.75
Najupdnt)« muilo m lecak* Um, K»
kot tudi a motk« brk* ln br«do. Od t* Cm	iruttjo r Itth tednih krus>
VosU ln dolgi lasje kakor tudi moUdn krunl brka ln brada ln m bodo odpadali lo oaiTeU. Revmallzem, koettbol aU trsa aj« v rokah, nocah ln v krltu. v oamik dneh popolnoma oadravlm, rana, opeklin* bule. ture. kraate lr ari n te, potne nof* kurja očesa, oaebllue v par dnevih popol nožna odstranim. Kdor bi moje sdravll* brea »upeha rabU m« Jamčim aa |I.N PiMte tako) po cenik, ki aa takoj po«lH» sastocj-
Kraani Aapni KOL C OA n aa ie«a »'
<Mti«J
JAKOB WAH&6, 0703 Bonna Avt., Cleveland, Ohio
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Chicago in sploh .r državi Illinois naznanja m o, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
tachn'k Frank	Tankovic Miha«'	Pintar
No. 329639	330391;	No. 330843
<artol J.	Kastelic John	Aauch Math
No. 33073J	No> 4470^	No. 260622
^ear Dan	Ream an Frank
No. 260638	Kovač Frank	No. 44296
Beljan Ana	No. 260641	Samide Frank
No. 319997	Kozel Louis	No. 330721
Besens May Miaa	No. 323307	siniič John
No. 330062	Lenarlič Josiy	No. 330762
Bobič Vajo	No. 44553	Soaniček Roai
«	Meden John	No. 328894
Bozičkovič Djuro	No ^^	starčevič Johan'
No. 260581	'	No. 331030
Braun Mary	Merkun Anton
Tehler Anna
No. 260643	331353	s o. 32889«
Dolar Valentin	Mikolich John	Turk charlea
No. 330086	No. 323252.	No 330351
Grgurič Blal	Oswald Luise	Turk Ivan
No. 260578	No. 260632	No. 260647
Gubert Giuseppe	Oswald Jot	Turk Jernej
No. 323085	No. 260621	No. 829741
POUČNE KNJIGE:
A.hnov neinSko-angl. tolmač vezan —.50 Domači sdravnlk v hrvatskem
jeziku, vezan	—.60
Hitri računar (nemfiko-angl.)	t
vezan	—.50
Poljedelstvo	—.50
Ponolni nauk o čebelarstvu, vez. $1.00 Sadjereja v pogovorih	—.25
S<bimpffov nemško-slov. slovar $1.25 '
ZABAVNE IN RAZNE DBUGE KNJIGE:
Hipnotizeic Doli z oružjem {Mesija 2 zvezka Odkritje Amerike Pegam ln Lambergar Pod liobom. SI. Večerni«* Postrežba bolnikom Klor. novele in poveatl Socijalizem Socijalna demokracija Trtoa um in trtoreja Umna U*inoreja Velki alOTcnako-angkwkl talma*
c-M
f—JSO
$1.00 s—JKS —.30 ^JSO r-J0 e-JS f—JO —JBO i—JOO
Vojna na Balkanu 13 zvez.	$1.50 Zgodovina c. kr. pegpolka 6t. 17
s slikami	—.00 Življenje na avstrijskem dvora
ali smrt eesarjeviča lludolfa	—.75
RAZGLEDNICE:
Newyorfike, božične, velikonočne
in novoletne komad po	—.03 ducat	—.25 Album mesta New York s krasnimi slikami	—.25
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Italijanska vojna mapa	—.15
Avstro-ogrski, veliki vezan	—.50
Celi svet mali	—.10
Celi svet veliki	—.25
Evrope vezan	—.50
Vojna atenska mapa	$3.00
Vojni atlas	—.25 Zemljevidi; Ala, Ariz., Colo.
Cal. itd. po	—.25
Združenih držar mali	—.10
t Združenih držav veliki	r—J2S "Mrnienili driav Harti mapa.
|aa drugi atraal 9a eeU aret	$3.001
Mr. Jaako Ptofto,
ki je pooblaščen sprejemati naroi oino sa "Gla» Naroda" in iadajatl tozadevna potrdila. On je pred leti ie večkrat prepotoval države, v caterih ao na5i rojaki naseljeni le je povsod dobro poznan. Upati je la mu bodo <U rojaki v veeh oai •ih na reko, posebno le, ker laaa le-e rok*
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVIN* IZVBiUJB PO NIZKIH
OXHAE ^' * ■ ■ ■
DELO OKUSNO,
■ ■■ ! 1
IZVBftUJE PREVODI
DETJGE JEZIKE. ■ ■ ■
ONIJSKO ORGANIZIRANA. ■ ■■
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PABQTJ5TE, OKNIKT L T. D.
f»l KIMftlili POftJlXl ma 1
Sloranic Publishing Co.,
a Cortlandt Bt, Wow To«k,». T.

i Nadaljevanj*'.)
Adv-./xafi	/jasni! ohrs/ Tola kmalo je /aiajil svoje no-
tranje obei»tke ter rekel;	f
|»n pii«-an >< uj bil, .la me smatrate za poštenega mo->•■•• ^	n.i	prepričan. <la mi povedali n^kaj nepošte-
^'i - nn'iit , nmj »Irajri prijatelj. — Vi se strašno motite. — ■ht/ ho.,-in skltniti 7 vami |K>šlt*n<) frjrovino in nieeaar dnipepa.
\<«. N.rej jHivejti krito. — Nikar ne pustite prositi.
Ktiilco ho, i ie zanj. .' Koliko zahtevate zanjo sedaj in koliko bi zahtevali p<» njenem pr\"em nastopu?
Jui>ll< je po kratkemu premisleku rekel:	%
ii'''1 lip miti prvim !:;tstopotn xahtevatn /.a nj<> st<^petdese<t
Z i kaj ph n** zahtevate miij«oia * - Je zasmejal Euren. —
tako dražit pa noeeni plaeati te ipraeke.
! » nikakor ni -Ira^.-. Pomislit.- samo. koliko vam lahko I< ni. - 11 j. n prvi nastop. Meni ho plaeala 200.(MX) frankov v me-st '-nili chrokih in |»«'Iejr tega Kom dobival se	odstotkov njenih i
honorarjev tekom |H-tih let. — Tako se jrlasi potroilba.
Kaj pa ee «a Jiolomi na odru?
Tega skoraj ni uiti misliti.
Vi sauii >te rekli, ia s,, bojite zanjo — je rekel Nernee. —i K- r M in piepriean. da zanjo š, niste plaeali 100,000 frankov, vam P mudim l"»0.000 frankov zanjo. to.Ia p4Hi enim pobojem.
In ta po po j se K lasi?	.j
To >v< to d'>biie irplaeano. »e ne bo pospodiena stopila v slu-; too velike opere.
- In za to?
f,n to vaiu odstopim vse pravice glede pevke.
—	."»v ola. katero mi ponujate, je majhna, toda jaz bi jo vseeno i •p-ejel, če bi....
—	No, e.* bi ... Odložite v^,«' krinke. — Midva sva tukaj sama. i /iva duka ne more s!išati. o eeiu pogovarjava.
—	liobro, g v<'.|	rekel a«U..kat r.-.-fio, — .laz sieer ne vem, j h kaj se tako zanimate za to ^tvar. — \'i ste bojsrat mož, vsega imate' \ izobilju in veied tega mi nikakor ne gre v glavo, zakaj namera-1 \ate poatati polcroritelj Ifp«' pevke.
Da. da. pokrovitelj, to je pravilna hernia - je vzkliknil NTe-iut e t«.r nalil kozarea. — Z4laj š.-le vidim, da me popolnoma razumete. — Jaz hočem biti pokrovitelj. — .laz hočem odvesti gospo-di< no Bourdon v Nemčijo, kjer bi«h» po vseh mestih poslušali in se čm lili njeni umetnosti. — Vi ne v«-ste, kako jaz ljubim umetnost!
—	To mi ae ui dovol jasno, kaj hočete. .
—	Ni vam jaaoot
—	Ne popolnoma.
—	Torej dobro. — Jaz vam plačam lop.000 frankov, če ravnatelj ne bo ob Iržal gospodične v svoji službi.
—	Vi pa re «nate govoriti, jr»>spod Euren. — Toda namesto 3."»0,000 j* bolje, če se sporazumeva za 200,000
—	Toliko niti sam ne bom zaslužil.
Advokat se je smejal.
i Dalje prihodnjič.)
•Ta/ -mu mislil. dH ste mi stavili to ponudbo samo vsled ljubem i do umetnosti.
—	Da, toda 20<>.<k¥l frankov! — Ali hočete, da ostane pri starem? — 150.000 frankov ali pa nič?
—	Kakor hočete. - 'sedaj se odločite.
Po dolgotra jnem pogovarjanju in prepiranju st;» se zedinila za J 1*0.000 frankov.
Riolle je vwisestel v žep ter vzkliknil :
—	Kaj takega s«1 mi pa šr ni pri|>etilo. — Kakor nalašč sem vzel danes * seboj dva formularja za pogodbe.
—7 Ne ii< vrjsm«mi. da bi se to zginliU* čisto slučajno — se j« nasmehnil Euren.	v
Natakar je prinesel črnilo 111 pero, nakar sta začela pisati pogodbo. — Podpisala sta jo m vzela vsak eno kopijo seboj.
Ko je spravil Euren pogodbo v žep, je vprašal:
—	He nekaj vas moram vprašati.
—	Ali bo zadovoljna gospodična Madelajna 5 to novo po-