Št. 43 (970) L XIX NOVO MESTO, četrtek, k A 24. oktobra UT ^ 1968 Tretji skupni sindikat? 17. oktobra je iniciativni odbor za ustanovitev meodbčinskega odbora sindikata kme-tijcev, živilske in tobačne industrije razpravljal o pripravah na občni zbor tega sindikata, ki bo predvidoma januarja 1969. Menili so, da bi bilo potrebno v delovnem programu tega sindikata — tretjega skupnega za dolenjske občine — upoštevati vse razprave o kmetijskem vprašanju v Sloveniji. Zdravstveni delavci najbolje plačani v Beli krajini Novomeškemu zdravstvenemu domu, ki je zajemal letos okoliš občin Novo mesto, Krško, Trebnje, sta se s 1. oktobrom priključila tudi zdravstvena domova Metlika in Črnomelj. Najvažnejša naloga, ki so jo začeli izpolnjevati v integriranem zdravstvenem domu, je bila reorganizacija po službah ter usklajevanje dela in osebnih dohodkov v posameznih pokrajinskih zdravstvenih domovih, ki so bili doslej različno visofci. Največje povprečne osebne dohodke so imeli zdravstveni delavci v Metliki (1410 din) in v Črnomlju (1430 din). Pokrajinski sindikalni svet na Pristavi V petek, 18. oktobra, je bi- lo v turističnem domu na Pristavi pri Stični posvetovanje predsednikov in tajni kov občinskih sindikalnih svetov dolenjskih občin in občin iz Spodnjega Posavja. Sklicatelj tega posveta je bil občinski sindikalni svet Grosuplje, za RS ZS Slovenije pa je sodeloval v razpravi Humbert Gačnik. Udeleženci so obširno razpravljali o pripravah na bližnje občne zbore sindikalnih podružnic in o drugih perečih vprašanjih, s katerimi se ubadajo sindikati. O. K. Otroka sta se izgubila Dva otroka z Gor. Gradišča sta šla pred kratkim v gozd nabirat gobe. Ker ju do večera ni bilo domov, so bili starši v hudih skrbeh, da se jima ni kaj pripetilo. Skupina, v kateri so bili starši, miličniki in drugi ljudje, so otroka iskali vso noč. Našli so ju šele proti jutru blizu Drganjih sel. Premražena otroka so odpeljali domov. D. G. OD 24. OKTOBRA DO 3. NOVEMBRA Okrog 24. oktobra manjše kratkotrajne padavine, sicer lepo vreme, ki bo trajalo nekako do 27. oktobra, obenem postopno topleje. Po 27. oktobru nestalno in toplo vreme s pogostnimi kratkotrajnimi padavinami, predvsem v zahodni Sloveniji. Dr. V. M. Trgovci zelo nezadovoljni Na seji upravnega odbora poslovnega združenja za trgovine, ki je bilo 21. oktobra v Novem mestu, so predstavniki slovenske trgovine zeilo odločno, ostro in jasno spregovorili o davčnem sistemu in politiki ter o odnosu do trgovine, ki trgovcem ni všeč. Poudarili so, da je trgovina v družbenem gospodarstvu zelo pomembna panoga, da je v težavnem položaju in da ima kaj slabe pogoje za svoj razvoj. Edina škoda je, da na sicer zanimivem posvetu niso dali konkretnega predloga za rešiitev iz težav, ki so brez dvoma resnične. Veliki prijatelj kanadski major William Jones v razgovoru s podpredsednikom dr. Jožetom Brilejem na nedeljski proslavi v Dobrniču. V razgovoru sodeluje tudi soproga pomembnega gosta, miss Helena. (Foto: M. Legan) Govoreč o svojem združenju, so ugotovili, da združenje ni najprimernejša organizacijska oblika za naloge, ki jih opravlja, toda zakonodaja ne dopušča drugačne oblike združevanja. Nastalo je kot potreba v poreformnem obdobju, ki je prineslo na plan mnoge, v prejšnjem administrativnem obdobju ne-znane pojave. Namesto združenja bi bil primernejši družbeni organ, ki bi na samoupravni osnovi dosledno in temeljito ter sproti reševal težave, ki spremljajo trgovi- OB 25-LETNICI PRVEGA KONGRESA SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE Narod, ki ima takšne žene, ne more umreti! Dobrnič je prisrčno sprejel slovenske žene - Na proslavi je sodelovalo več tisoč ljudi - Med številnimi gosti je bil stari prijatelj kanadski major Wil-liams Jones - Solze v očeh številnih obiskovalcev tega nevsakdanjega praznika. Pozdravno pismo maršalu Titu. Spominjamo se besed, izrečenih v preteklosti, živih danes, besed, ki povedo, kaj je dala slovenska žena naši revoluciji in napredku svojega naroda. Tem ženam in vsem ostalim je bilo name- njeno nedeljsko srečanje v Dobrniču. Ob 9. uri zjutraj so pri šoli pred številnimi gosti in pionirji razvili prapor pionirskega odreda Jožeta Slaka -Silva. Na slovesnosti je pr- Pokvarjene klobase v črnomaljski mesariji Doslej najbolj množična zastrupitev na Dolenjskem! Po malici v tovarni BELT v Črnomlju obolelo blizu 200 ljudi in previsoko število bakterij. Ja zdravju škodljiv!« Veteninairski inšpektor Je začasno prepovedal predelavo in proizvodnjo klobas v Klavnici in mesariji, če bodo nečistočo v tehnološkem postopku odpravili in za higieno bolj poskrbeli zaposle-' ni v predelavi, bodo v Črnomlju še lahko delali klobase, sdcer pa bo ostalo pri prepovedi. Po službeni dolžnosti je medobčinska inšpekcija zadevo prijavila okrožnemu javnemu tožilstvu. 11. oktobra so v strojni tovarni in železolivami BELT v Črnomlju malicali kot običajno, že nekaj ur zatem pa je mnogim postalo slabo. Imeli so bolečine v želodcu, razen tega jih je gnalo. Cez noč so oboleli še drugi. V soboto, 12. oktobra, je že ob 7. uri zjutraj sekretar Belta sporočil medobčinski inšpekciji v Novo mesto: »Pri nas je množična zastrupitev. Obolelo je okoli 200 ljudi. Sumimo klobase!« Delovni, tržni in sanitarni inšpektorji so takoj odšli tja. Ugotovili so, da so v Beltu postregli s klobasami, ki so jih dan prej kupili v Klavnici in mesnici v Črnomlju. Opravili so kontrolni pregled v mesariji in povsod tam, kjer so klobase kupili. Uničili so zalogo klobas ter vze- li vzorce za preiskave. Še isti dan so vzorce klobas pregledovali v živilsko-kmetij-skem in bakteriološkem laboratoriju Medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo v Novem mestu. Kemična analiza je pokazala naslednje: »Vzorec ni primeren za ljudsko prehrano in promet, ker je klobasa pokvarjtvia. Ima svojstven okus in duh.« Bakteriološki izvid pa med drugim pravi: »Vzorec ne ■ w . . ■ ustreza pravilniku o bakterio- ■ Ce Se llOCete K3J ■ loških pogojih, ker vsebuje ■ naučiti O prometu! S v desetinki grama streptoko- ■ ■ ke facalis, koliformn« klice f vi spregovoril Ivan Kreft, ki je orisal življenje heroja Slaka ter njegov delež v revolucionarnemu gibanju. Rekel je: »Jože Slak je z odločnim nastopom in s svojo kmečko širokogrudnostjo pomagal, da se je partija osvobodila ozkosti ter krenila na široko pot boja za osnovne pravice delovnih ljudi. Vse to je bila dobra priprava za spopad s fašizmom. Pionirji, bodite zadovoljni, da se vaš odred imenuje po domačinu narodnem junaku, na katerega smo ponosni vsi zavedni Slovenci.« Zatem je o liku heroja spregovoril še general Dušan švara-Dule, ki je z neprisiljenim pripovedovanjem, pritegnil pozornost najmlajših poslušalcev. Zatem je tov. Švara razvil pionirske zastavo in jo iz ročil pionirjem dobrniške šole. Po nastopu književnice Vide Brestove, ki je recitirala svojo poezijo — »Stane išče pohorski bataljon«, se je gostom za lepo doživetje zahvalila pionirka Ljuba Petek. Pionirji so ob fej priložnosti prisrčno pozdravili našega velikega prijatelja majorja Jonesa in njegovo soprogo Heleno. Uro kasneje je podpredsednik dr. Jože Brilej odkril doprsni spomenik domačinu Jožetu Slaku-Silvu in pove-da: »Danes, ko skupaj s pre-bivailci Dobrniča, Trebnjega, Suhe krajine in cele Slovenije proslavljamo obletnico ustanovnega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, ustanovljene Ul v Dobrniču pred 25 leti, sredi težkih in krvavih bojev za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega naroda, je prav in primemo, da se oddolžimo spominu na neuklonljivega borca in revolucionarja iz istega Dobrniča, narodnega heroja Jožeta Slaka -Silva, ki je prav tako pred 25 leti vgradil svoje življenje v temelje naše svobodne Socialistične republike Slovenije.« Na glavni proslavi je po uvodnih besedah predsednika občinske konference SZDL Trebnje Slavka Kržana spregovoril predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. Del njegovaga govora objavljamo na 14. strani. DANES NOVA SLIKANICA »Paradižnik za volanom« na bralni strani \ IZREZUJTE IN i [SHRANJUJTE JO, | no v reformi. V tem smislu so sklenili predlagati spremembo zakonodaje. Ostro so grajali neresni na-čin obravnavanja trgovine v predstavniških organih, ki stališča o trgovini preveč posplošujejo. Brez dvoma je trgovina dobro prebrodila prva leta reforme, žal pa ima kaj malo upov in osnov za svoj razvoj. Zlasti so kritizirali nemogoč sistem odmere prometnih davkov, zakovanih cen in marž, ki je v nasprotju s težnjami po združevanju trgovine. Menili so, da je negO-spodarsko valiti na trgovino nova in nova administrativno-tehnična bremena zato, ker je doslej uspešno šla skozi reformo. Ko ugotavljamo akumulacijo v trgovini, ne smemo pozabiti na precejšen porast stroškov poslovanja in na družbene obveznosti trgovine, kri so se tudi povečale. Sklenili so opozoriti na to predstavniške organe. Spričevalo za dejavnost Zadnjega sestanka Socialistične zveze v Krmelju, na katerem so bile v razpravi važne zadeve, se je od 18 vabljenih zastopnikov družbenih organizacij in društev udeležilo le 5 ljudi. Ali je res, da mladinskega aktiva, galiscev in Zveze borcev ter še nekaterih ne zanima važen sestanek? Vsekakor je majhna udeležba kaj slabo spričevalo za delo teh organizacij. Grmovlje: kolesar umrl Novomeščan Franc Orešnik je 16. oktobra zvečer pri Grmovljah na cesti Ljubljana — Zagreb s kombijem zbil 31-letnega Jožeta Pavliča iz Tomažje vasi pri Bell cerkvi, ko je ob sebi peljal kolo. Pavlič je padel na nasip in tam podlegel poškodbam. Kaže, da se je nesreča pripetila potem, ko je Orešnik zaradi vozil, ki so vozila naproti, zasenčil luči in prepozno opazil Pavliča. Gmotno škodo so ocenili na 1100 dinarjev Predsednik ObS Franc Molan pozdravlja člane izvršnega odbora gasilske zveze Slovenije, ld je v petek prvič zasedal v Sevnici. (Foto: Legan) DOLENJSKI UST tedenski mozaik Sovjetska propaganda je začela uporabljati nov izraz: »Sovjetski commonvoealth«. Očitno hoče s tem opozoriti na to, da vladajo v tej skupnosti isti odnosi kakor v britanskem commonioealthu — z rr/r-ienkostno razliko: vsaka članica commonioealtha (britanskega) lahko izstopi iz njega, kadar se ji zljubi. Naj poskusi to storiti ČSSR (iz sovjetskega). .. Pred sodiščem ki je sodilo skupini ruskih .r.ielektualcev, je stala gruča . udi. Nekateri so imeli bra--s in dolge lase. Približal se . m je delavec, ki je zadirčno vprašal: »Zakaj si vi umazani paraziti ne obrijete brade in ostrižete las?« Odgovoril mu je študent s preprostim vprašanjem: »Ali je bil Marx plešast?« . .. Mulele, nekdanji sodelavec umorjenega Lumumbe, se je vrnil iz izgnanstva v Kongo, ker mu je predsednik Mobutu obljubil, da tudi zanj velja amnestija. Ko se je vrnil, ga je dal Mobutu ustreliti. Če je. kak nauk v tem, se gla3i: vsaka amnestija ima luknje ... Večina jugoslomnskih šport-7iih novinarjev je začela divje napadati Vero Nikolič, ko je ta sredi teka v Mehiki odstopila. O njej pišejo, da je bila prevzetna, nedisciplinirana in nehvaležna. Kakor da prej niso tega vedeli... Britanski premier Wilson se. je vrnil s sestanka s šefom rodezijskega rasističnega režima Smithom v Gibraltarju. Tudi to pot sc nista sporazumela, toda stališča so se približala. Wilson je spet popustil rasistom v Rodeziji. »Vrata so ostala priprta«, je dejal Smith v Rodeziji. Wilson je zadovoljen. Rasisti so na skrivaj zadovoljni. Britanski konservativci' so javno zadovoljni. Pravzaprav so i>si zadovoljni, le Afričani sc nekaj puntajo. Toda ti niso važni Naše kmetijske in kmečke organizacije Organizacija ni cilj njenih članov, temveč je le sredstvo za uresničevanje programov ali želja, ko se organizirajo, torej za dosego cilja Mnenja ljudi v kmetijskih organizacijah in mnogih kmetov o organiziranosti kmetij-cev in njihove proizvodnje se vzlic mnogih razprav v minulih mesecih še močno razlikujejo. Kmetje se popolnoma strinjajo s kolektivi v kmetijskih oganizacijah, da so odkupne cene živine in nekaterih pridelkov prenizke. Kadar razmišljajo, kako jih zvišati in olajšati prodajo, pa mnogi sklepajo bolj realno kot tasti, kd jih prepričujejo, »da naj večje težave ne ležijo v organiziranosti niti v samoupravnih pravicah (menda kmetov), temveč v premajhnem odnosu do kmetijstva (menda družbe) ter v pretiranem odlivu dohodka v druge dejavnosti«. V narekovaju so besede iz poročila z medobčinskega posvetovanja o kmetijstvu, ki je b:lo v Črnomlju. Poročilo je bilo objavljeno v 39. številki »Doanjskega lista« pod naslovom »Bližji ukrepi bodo morali bolj krepiti po-lož a j proizvaj alcev«. Kmetje pa trdijo, da so za-. TblEGRAMI MOSKVA — Sovjetsko armadno glasilo »Krasnaja zvezda« odkrito piše, da so sovjetski in drugi vojaki zasedli ČSSR po nalogu »KP, sovjetske vlade in ljudstva«. Glasilo ponovno razlaga teorijo o »omejeni suverenosti« socialističnih držav. CAPE KENNEDY — Trije vesoljci v »Apoilu 7« so enajst dni drveli v kabini okrog sveta. Med poletom so se sicer drug od drugega nalezli prehlada, sicer pa je bilo •vse v redu. Napovedujejo, da bodo dccembra Američani izstrelili ladjo s tremi možmi v tir okrog Meseca. Ladja še ne bo pristala na Mesečevi površini. postavljeni oni in njihova proizvodnja predvsem zaradi tega, ker imajo premalo zastopnikov in premalo vpliva na odločanje v raznih skupščinah in kmetijskih organizacijah. Torej bi bilo treba najprej izboljšati in razširiti kmetijske organizacije in njihovo organiziranost, ne pa tako, kot je zapisano še naprej v omenjenem poročilu, da je najvažnejše krepiti gospodarski položaj kmetijskih proizvajalcev in šele potem bo mogoče razvijati izobraževanje kmetov in kmetijsko pospeševalno službo. Kdo ima prav, se je med drugim pokazalo na zadnji seji sveta za kmetijstvo pri gospodarski zbornici v Ljubljani. Ugotavljali so, da predlog kmetij cev o zvišanju garantiranih cen za pitana goveda in prašiče, ki so ga. poslali zveznim organom že spomladi, verjetng ne bo uresničen Torej ne bo moči naj prej zagotoviti kmetijcem boljših gospodarskih razmer, da bi šele potem organizirali boljšo proizvodnjo, temveč .bo treba začeti tudi obratno. Z izboljševanjem proizvodnje, z večjo organiziranostjo bo treba krepiti svoj gospodarski položaj. Svet za kmetijstvo pri zbornici je sicer predlagal tudi nujne ukre:e družbe. Ti so gotovo upravičeni, koristili pa bodo v glavnem kmetijskim organizacijam, ne pa tudi kmetom. Zgrešeno in morda celo zlonamerno, bi bilo trditi, da nove ali spremenjene,.sedanje kmetijske organizacije lahko odpravijo vse težave v kmetijstvu. En^ko zgrešeno ali zlonamerno je trditi, da OTOK SKORPIOS, GRČIJA: Jacqueline Kennedy, vdova po umorjenem ameriškem predsedniku Johnu F. Kennedvju se je v nedeljo poročila z 62-letnim grškim ladijskim bogatašem Aristotelom Onasisom. Na sliki: Jacqueline 7»«nšea kapelo Svete. Device na Skorpiosu po poročnem obredu. (Telefoto: UPI) ustreznejša organiziranost v kmetijstvu ne more koristiti 'kmetom čisto. nič. Razumeti pa j-e treba, da organiziranje kmetov ni cilj, temveč le sredstvo za načrtnejšo, večjo in cenejšo pro.zvodnjo in njeno predajo, za večje dohodke in boljše življenje njihovih družen. Seveda jim vsega tega organizacija ne bo prinesla na krožniku — kot pravimo. V organizaciji bo potrebno trajno in naporno delo. Nikakor pa ne gre postavljati vprašanja: ali nove kmečke oziroma spremenjene kmetijske organizacije ali večje priznanje kmetijcem pri delitvi dohodka v našem gospodarstvu? Potrebno je oboje. Za neorganizirano 'kmečko proizvodnjo bo ved-> no težko ali celo nemogoče zagotoviti trg in ustre Ponosen sem, da sem lah- ko tudi jaz dodal skro- ||g|*Y * men delež k borbi za na- jr, j f\ šo lepšo prihodnost; po- n nosen sem, da sem član irca ULAGA, učenka 6. ZKJ, ki jo vodi takšna razreda: »Vedno, kadar osebnost kot je naš TITO!« sem doslej nastopala, me je^ ^ MAJDIČ POLDE, delavec, predsednik pevskega zbora Svoboda: »Zvedeli smo v nedeljo, da bomo peli za Tita. Na vaji smo se zbrali vsi, nekateri so celo prekinili svoj dopust. Največje doživetje za slehernega izmed pevcev pa je bilo, ko je tovariš Tito po kosilu prisedel med nas ter skupaj z nami prepeval. Zapeli smo najmanj deset pesmi in dobro nam je pomagal! Tako kot so naši fantje peli tokrat, jih nikoli nisem slišal peti, sicer pa tudi ni čudno ...« t Zanje in za njihovo lepšo mlados/ v šolskih klopeh se steka samoprispevek občanov, s katerim bodo gradili in obnavljali šole. (Foto: J. Teppey) ZA PRAZNIK VESELE NOVICE ZA SKUPŠČINO IN OBČANE AGRARIA, Toplice in POTROŠNJA nam razgrinjajo svoje načrte Gospodarske organizacije se širijo in modernizirajo, da bi ujele korak s časom in napredkom - Občinski prazniki so kakor mejniki ob poti nenehnih prizadevanj za blagor delovnih ljudi | Na vrtnariji v čateškili Toplicah bo AGRARIA kmalu po občinskem prazniku odprla nov rastlinjak. Do tedaj bodo zasteklili 5000 kvadratnih metrov veliko halo, eno najmodernejših v državi, že letos bodo zasadili v njej nageljne. Prihodnje leto se bo pod steklom čateškega vrtnarskega obrata razcvetelo že dva milijona nageljčkov. AGRARIA letos kljub nizkim cenam in težavam pri iskanju kupcev ugodno posluje. Uspehi bi bili lahko boljši, če nihanja na trgu ne bi bila tako močna. Poljedelska letina je bila v redu, sadna pa nekoliko slabša. Na vrtnariji se prav tako pohvalijo. Plan bodo presegli za 300.000 nageljčkov. Vzreja živine ne kaže slabo, cene pa bodo te uspehe malo potlačile. Tudi s perutninarstvom so zadovoljni. Le-tOb so si uredili sodoben obrat za kokoši nesnice v Cerkljah. V 15 mesecih bodo dobili štiri milijone jajc. AGRARIA je pred kratkem postavila prodajni kiosk poleg motela na Čatežu, v njem nudi avtomobilistom cvetje in sadje po zelo ugodnih cenah. Med letošnje uspehe prišteva podjetje tudi regulacijo Gabernice. Ukrotili so jo na poldrugem kilometru, če seštejemo vse investicije, dobimo za letos veliko številko — 2.000.000 dinarjev. ONSTRAN TOPLIH GRED BO ZRASEL NOV HOTEL ■ Na velik« investicijo računa prihodnji* leto til di kolektiv zdravilišča v Cate-ških Toplicah. Zgradili bodo hotel s 120 posteljami, otroški bazen in še en bazen za odrasle. Poleti se je dokončno pokazalo, da sta dva bazena premalo in da za otroke ni poskrbljeno. Omenjene načrte bo kolektiv uresničil le, če bo dobil obljubljena posojila. V zdravilišču jim gre predvsem za hotel, ker imajo premalo ležišč. V njem bo nekaj apartmajev in sob A kategorije, sobe B kategorije, bazen in dvorana za prireditve, če se jim to posreči, bo zdravstveni del končno ločen od prehodnih gostov, ki prihajajo v Toplice samo na oddih in kopanje. Poletje je prineslo v blagajno manj denarja, kot so računali. USteli so se zaradi izredno slabega vremena v naj- večji sezoni. Približno 200 tisoč čistega dohodka jim je zaradi deževnega julija ter avgusta splavalo po vodi. NARODNI DOM KMALU V PRIJAZNEJŠI OBLEKI B V LJUDSKI POTROŠNJI smo zvedeli, da je pripravljena modernizirati narodni dom — največje in najbolj neprijazno gostišče v Brežicah. Stavbo j*e pred nedavnim odkupila od občinske skupščine za 1,000.000 dinarjev, prav toliko pa bo zdaj investirala za njeno preureditev. V sedanji restavraciji v pritličju in v bivši kino dvorani v prvem nadstropju bo salon pohištva, v bivši kavarni lepa sodobna restavracija s kuhinjo in v sredini spodaj pivnica, kjer bo na izbiro tudi hrana na žaru. Dvorišče bodo asfaltirali. Ob vrbinskem rodu, kjer imajo zdaj kegljišče, pa bodo uredili gostišče v kmečkem slogu. Gostom bodo nudili v njem domače jedi, jedi na žaru ter pristno bizeljsko vino in cviček iz Gadove peči. Zgornja nadstropja doma bodo namenili tujskim sobam. Načrte za vse to jim bo izdelal projektivni biro RE-GION. POTROŠNJA bo letos ustvarila približno 1,000.000 dinarjev skladov skupaj z gostinskim delom. Urediti namerava še novo trgovino v Skopicah in novo trgovino v Cerkljah, če ji bo uspelo dobiti prostor, ki si ga je izbrala v središču vasi. Razen tega ima podjetje že načrte za adaptacijo druge trgovine v Dobovi in trgovine v Krški vasi. v gostinstvu bo imela POTROŠNJA letos 3 milijone prometa, v trgovini pa 2'>.000.000 dinarjev. PRAZNIČNO PISMO PREDSEDNIKA ObS BREŽICE OBČANOM 28. OKTOBER DAN SPOMINOV, USPEHOV in NAČRTOV Ustanovitev Brežiške čete 28. oktobra 1941 je zelo pomemben dogodek v bližnji zgodovini prebivalcev občine Brežice. Ko so Nemci začeli preganjati, preseljevati in pobijati goloroko, na milost in nemilost prepuščeno jim ljudstvo v tem delu Slovenije, so se hrabri brežiški fantje odzvali klicu KPJ in zgrabili za orožje. Tako so postali nosilci boja in svetel zgled, kako se je treba boriti za obstoj slovenskega ljudstva. 28. oktober je spet pred nami. Da se vsaj delno oddolžimo našim prvim borcem in dokažemo, da nadaljuje jmo njihovo de- lo, izkoristimo praznovanje občinskega praznika, da si prikličemo v spomin preteklost ocenimo sedanjost in razmišljamo o prihodnosti. Iz leta v leto je naše življenje bogatejše, lepše in svobodnejše. Imamo že kar lepe tovarne, kmetije, trgovine, sodoben promet, vsako leto več asfaltiranih cest, nove obrtne delavnice, prenovljene in nove šole in še mnogo tega. Pri tej aktivnosti se zavedamo, da mislimo danes, jutri, pojutrišnjem živeti še bogatejše. In tako je prav. Ob tem, ko bi želeli hitro napredovati, se nam čestokrat pojavljajo razne ovire. In te izvirajo od tod, ker ne moremo materialno uresničiti svojih hotenj in želja. Od tod izhajajo tudi polemike, kritike 'in razočaranja. Ob tem razmišljanju je prav, da se zavemo, da ni bilo še nobene družbe, ki bi v svojem razvoju ne naletela na ovire in težave. Mišljenje, da mora pri nas družba napredovati brez pretresov in razreševanja zahtevanih nasprotij, bi bilo lahko zelo nevarna iluzija, kajti brez boja mnenj, brez trdega dela, uresničevanja svobodnih odnosov med ljudmi ni in ne more biti napredka. Zato je treba obstoječe tovarne, delavnice, šole, kmetije in ostalo z ljudmi vred spreminjati, ali kot temu rečemo, modernizirati, če želimo, da bo naš jutrišnji dan resnično bogatejši. Da se razvijamo v tej smeri nam dokazujejo stalna prizadevanja v občini in delovnih organizacijah z vsemi ljudmi vred. V 1. 19G8 so naša podjetja vložila v osnovna sredstva za modernizacijo 8,977.872 dinarjev. Tovarna pohištva in Opekama Brežice sta nabavili novo opremo, Gozdno gospodarstvo je nakupilo novo opremo in financiralo gojitvena dela, AGRARIA Brežice gradi rastlinjak v Toplicah, sodeluje pri regulaciji Gabernice in modernizira obrat v Cerkljah. Kmetijska zadruga Bizeljsko obnavlja vinograde in nabavlja opremo, PREVOZ iz Brežic kupuje tovorne avtomobile, trg. podjetje KRKA gradi nove prodajalne prostore in preureja stare, zdravilišče Čateške Toplice je zgradilo igrišča in kupilo nekaj opreme, brežiška bolnica je uredila moderno pralnico itd. Za stanovanjsko izgradnjo, modernizacijo cest, vodovodov, obnovo šol in igrišč .je bilo letos vloženih 7,832.956 dinar,jev. Tako je bilo pridobljenih 54 stanovanj, 5 kilometrov cest. 10 vodovodov, obnovljena je šola v Artičah s telovadnvo v prosvetnem domu in urejene so Je rnnosre manjše stvari, kot so poti, pločniki in drugo. Z doseženimi uspehi smo prav gotovo lahko zadovoljni. Ob tem se zavedamo, da nas še tudi v prihodnje čakajo pomembne nn?o»e. Prav sedaj smo začeli programirati ureditev vseh šol v občini, modernizacijo cest in gradnjo mostu v Brežicah. Odprtih je še veliko vprašanj, ki bodo v kratkem terjala rešitev. Kot zmeraj do sedaj bomo v «vojih prizadevanjih uspeli, če bomo enotni, če bomo drug drugemu pomagali in če bo v svetu vladal mir. ki si ga vsi tako želimo. Kot vidite, je ve’iko ?e storjenega, marsikaj pa bomo še naredili s skupnimi močmi občanov, delovnih organizacij, samoupravnih organov in druž*»eno-nolitičnih organizacij. Ob 28. oktobru, dnevu spominov, doseženih uspehov in načrtov za prihodnost, vam. cenjeni občani iskreno čestitam z željo, da bi s skuninimi napori v prihodnjem letu bili naši uspehi še večji in pomembnejši. VINKO JURKAS, predsednik občinske skupščine Brežice ARTIČANI SE ZAHVALJUJEJO OBČINI ZA FINANČNO POMOČ „Potrosili smo na dom in šolo!“ Za krampe in lopate so prijeli vaščani od 10. do 65. leta starosti - V nedeljo, 27. oktobra, se bodo zbrali v novi telovadnici odborniki brežiške občinske skupščine na slavnostni seji Praznično razpoloženje občuti obiskovalec v Artičah že ves teden. Prebivalcem lega okoliša se je izpolnila dolgoletna vroča želja po ureditvi šole in prosvetnega doma. Prepričani so, da jim ne bi še nihče priskočil na pomoč, ko ne bi saini pokazali toliko pripravljenosti za delo in denarni prispevek. »Pred tremi leti se je začelo,« mi je razlagal tovariš Lipar, predsednik pripravljalnega odbora za letošnje praznovanje. »Vaščani so se tedaj odločili za samoprispevek. Zbirali so ga za dograditev doma, ki je napol dokončan vsako zimo bolj propadal.« »Kaj ste zdaj uredili v njem?« »šolsko telovadnico, ki bo služila tudi kot dvorana za večje prireditve. V dom smo napeljali centralno kurjavo in dozidali prostore za družbene organizacije. Največjo uslugo 'mo s telovadnico prav gotovo napravili mladim rodovom. V občini je to prva šola, ki ima svojo telovadnico.« »Za praznik boste odprli tudi prenovljeno šolo, kajne?« »Da, v njej smo preuredili vse učilnice, dogradili pomožne prostore in zbornico ter napeljali v zgradbo centralno ogrevanje. Med počitnicami so nam veliko pomagali otroci. Delali so kot za stavo. Zelo so ponosni na šo- lo, kakršno imajo zdaj. Pri prosvetnem domu so opravili veliko prostovoljnega dela odrasli občani. Vrednosti dela, vloženega v obe zgradbi, še nismo ocenili. V kratkem bomo napravili obračun, da bomo vedeli, kolikšen je delež prostovoljnega dela. Delovne akcije so se vrstile od lanske jeseni naprej .« »Ali boste v spored praznovanja vključili tudi proslavo 125-letnice šole v Artičah?« »Seveda. Na slavje smo povabili vse živeče učitelje, ki so kdaj učili pri nas. Hkra- ti se bomo spomnili tudi 65. obletnice sedanje šolske zgradbe. Vse naše organizacije se trudijo, da bi pripravile čim bogatejši praznični spored. Gostoljubno bomo sprejeli vse, ki bodo obiskali naše prireditve.« J. TEPPEY Oktobrske nagrade bodo letos prvič podeljene Občinski skupščini sta predlagana dva kandidata: prof. Stanko Škaler in Rado Dernač Družbeno-politične organizacije so predlagale upravnemu odboru sklada za podeljevanje oktobrsk’h nagrad dva kandidata, prof. Stanka Ska-leija in Rada Demača. Odbor je soglašal z obema imenoma in ju bo kot posebno'zaslužna občana predi ožil za letošnja nagrajenca občinski skup- Ob spominu na padle žrtve Brežiške čete, ki je leta 1941 sledila klicu KPJ in šla v neizprosen boj z okupatorji, obljubljamo, da se bomo tudi vnaprej z vsem ognjem in nesebičnim prizadevanjem trudili "•'fisni-čiti zastavljene naloge. OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS ščini na svečani seji v Artičah. Prof. Stanko škaler zasluži to občinsko priznanje za večletni trud pri urejanju Posavskega muzeja v Brežicah, ki ga je razvil v enega naj-lepših pokrajinskih muzejev na Slovenskem. Domovini in tujini muzej dostojno predstavlja kulturnozgodovinsko zapuščino Spodnjega Posavja. Rado Dernač bo nagrajen za dolgoletno uspešno prizadevanje pri širjenju ljudske prosvete v občini in vsej spodnjeposavski pokrajini. Za to delo se je požrtvovalno razdajal vsa povojna leta in za ljudsko prosveto še vedno živi. Podaljšana turistična sezona Ugodno vreme je napravilo gostišču grad Mokrice veliko uslugo. Sezona se je letos podaljšala in še vedno imajo dovolj stalnih in prehodnih gostov. Najbolj so obiskovalci navdušeni nad ježo po lepi okoliški pokrajini. Ob prazniku občine Brežice -Ob prazniku občine Brežice - Ob prazniku občine Brežice KOMUNALNI NAPREDEK, KOT GA VIDIJO IN OCENJUJEJO OBČANI 9 Skupni izvoz industrije v novomeški občini je bil do konca septembra 1967 3,289.477 dolarjev, letos pa že 4,666.230. % Vrednost proizvodnje v devetih mesecih preteklega leta je bila 213,641.700 novih dinarjev, letos pa se je povečala že na 323,824.700 Ndin. % V septembru 1967 je bilo v občini Novo mesto 48.391 prebivalcev, leto kasneje pa že 48.894. 9 V industriji, kmetijstvu in obrti novomeške občine je bilo leta 1967 zaposlenih 7.001, leto dni kasneje pa že 7.314. Naj večja rast je zabeležena v industriji, precej manj v obrti, padec pa v kmetijski proizvodnji. Vaše delo pod vašim drobnogledom Prebivalci novomeške občine slavijo 29. okto- ■ bra svoj praznik. Nekatere med njimi smo po- 3 vprašali, kaj menijo o napredku v zadnjem letu. ■ L Občani iz Novega mesta, Žužemberka, Straže, S Dolenjskih Toplic, Mirne peči, Malega Slatnika, ; Gabrja, Šentjerneja, Šmarjete in Škocjana so 5 odgovorili na naslednja tri vprašanja: 1. Kako ocenjujete splošen napredek svojega ■ kraja v zadnjem letu? : 2. Čemu bi vi daii prednost, če bi imeli mož- > nost, da bi odločali o nekaterih važnejših vpra- ■ šanjih v vašem kraju? 3. Kaj ste ocenili za dobro in kaj za slabo? ■ Bolj poživiti turistično dejavnost! 30 let smo čakali ... BB KAREL GALIČ, predsednik KS Mirna peč: 1. V zadnjem letu smo za-znali viden napredek. Če fi L ne omenim nove šole (na sliki v naslovu), ki je največja pridobitev kraja zadnjih 30 let, je vredno poudariti, da smo z rednim pobiranjem samoprispevka dobili toliko sredstev, da lahko delamo. Obnovili smo dva mostova na Temenici, popravili vrsto poti (imamo svojega cestarja) in pripravili precej sredstev za ureditev šole. 2. Mrslim, da je najbolj potreben vodovod. Zavzemam se za poživitev kulturne in telesnovzgojne dejavnosti, ki je bila včasih kar razgibana. 3. Kar je dobro, sem že prej omenil, povedati pa moram še nekaj. Odlkupne cene kmetijskih pridekov so pre-nizike in se preveč akumulacije zbira pri tistih, ki se preveč ne naprezajo V tej zvezi naj omenim tudi previsoke davke, seveda ob nizkih odipuiknih cenah kmetijskih pridelkov. Nove naloge so pred vrati ■ TEKSTOR IVAN, član sveta SK Mali Siatnik: 1.. Sedanja komunalna dejavnost je bolj razgibana kot kdaj prej. Večja je tudi zavzetost občanov. Včasih je krajevni odbor vodil dejavnost samo na komunalnem področju, zdaj pa gre KS precej dalj. V prvem letu smo ustvarili za približno 5.000 din, lani pa za 50.000 cliin. Uredili smo avtobusno postajališče, izboljšali elektriko na Velikem Slatni-ku, prenovili poti in jih redno Vzdrževali. Razen tega smo usposobili dvorano v šoli in poživili kulturno dejavnost. 2. Modernizacija ceste Novo mesto — Šentjernej, vzdrževanje krajevnih poti in poživitev družbene dejavnosti z izobraževanjem, predavanji in ostalimi oblikami dela naj bi bfcilo v ospredju! 3. Dobro je, da se je v glavnem izpolnilo, kar so občani sprejeli na zborih volivcev. Slabo pa, da ni pobran ves krajevni samoprispevek od kmečkih zavarovancev. Korak naprej od komunalnih opravil ■ VERA PA-PEŽ, članica sveta KS Novo mesto: 1. Taikoj po u-stanovitvi KS smo se precej časa lovi- li. Praktični program dela se je začel izvajati šele v letih 1967—68. Najbolj, smo se uveljavili na komunalnem, manj na kulturnem in socialnem področju, seveda tam, kjer je bilo zanimanje občanov največje. Med opravljena dela štejem: kanalizacijo v ' Žabji vasi, vodovod v Irči vasi in nekatera elekrifika-cijska dela v vasi Ragovo, razen tega pa še vrsto drobnih del. 2- Predvsem gradnja nove šele in prispevek za uporabo mestnega zemljišča sta nam omogočila, da se razbremenimo nekaterih težkih nalog. Zato mislim, da je sedaj čas, za večjo uveljavitev na socialnem področju, kjer naj bi organizirali pomoč onemoglim, bolnikom, varstvu in vzgoji otrok itd. Tukaj vu-dim rešitev ob pomoči delovnih organizacij, ker občani ne zmorejo še večjih obremenitev — razen samoprispevka in prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Tuda vprašanje upokojencev mora biti v ospredju. 3. Napredek na komunalnem področju je viden. Drugje, kjer ni sredstev, pa dejavnosti praktično ni'bilo. Iz morja analiz, ki jih imamo, bi bilo treba poiskati rešitev za nekaterera pereča vprašanja tuda na ostalih področjih. Občutek imam, da je gledanje delovnih organizacij na KS podcenjevalno! Želim, da bi se KS vključila v gospodarsko in širše družbeno življenje, lahko pa se bo le, če bo kadrovska sestava bodočih svetov takšna, kot bi morala biti že sedaj. Pričakujem, da bodo več narediili tudi na kulturnem, socialnem in drugih področjih, kjer smo šele na začetku poti. ■ FRANC f » MARKOVIČ, H gozdar — Do-^ V i lenjske Topli- h W ce: 1. Vsako t leto je na-1 predek, kak-Ji šno leto več-H ji, drugo spet s M manjši. Nismo toliko napravili kot v kakšnem industrijskem središču, vendar je uspeh. Veseli smo, da zdravilišče dobro uspeva, ravno tako tudi podjetje BOR. Na komunalnem tonlsču smo uredili kanalizacijo in del razsvetljave v Dolenjskih Toplicah. Precej je storjenega tudi za zunanjo podobo naselij. 2. Pospešil bi turistično dejavnost — ob spomenikih NOB, zdravilišču, krajih in pokrajini ob Krki, ki dajejo velike možnosti za izlete, zdravljenje, lov in ribolov itd. Zavzel bi se za večje razumevanje pri reševanju problemov šolstva in kulture. 3. Ljudje so na začetku nekoliko z nezaupanjem sprejeli odločitev o samoprispevku, sedaj, ko so vidni prvi uspehi, pa je drugače. Vidim precej dobre volje pri ljudeh, ki urejajo svojo okolico. Nismo pa uspe-li pri asfaltira- Vrednost komunalnih del Vrednost izvršenih komunalnih del v krajevnih skupnostih novomeške občine, je bila v 1967 letu 1,249.000 N din, letos v šestih mesecih pa že 1,075.769 N din. Ce pa temu prištejemo še zbrani samoprispevek v KS Novo mesto in Mirna peč, pa znaša realizacija 2,096.530 N din. • £ * ^ M nju oeste Soteska — Podturn — Dolenjske Toplice, kar štejem za slabost. Vsa pota so usposobljena ■ ŠTOK JOŽE, predsed-nik KS Straža: 1. Z mrtve točke se je premaknilo. Določen korak je že napravljen. S krajevnim samoprispevkom smo praktično omogočili dostope z avtomobilom v vse vasi, razen na Mraševo. Prispevek za mestno zemljišče smo namenili za javno razsvetljavo v Straži, kanalizacijo v Vavti vasi in še za nekatera druga dela. če bi se posrečilo urediti še trgovski center in otroški vrtec v Straži, bi bil uspeh popoln. 2. Glavni poudarek bi dal ureditvi trgovskega centra, javni razsvetljavi in bencinski črpalki. Te naloge bodo ostale v programu dela za prihodnje leto. 3. Obsojam birokratski sistem okoli določanja lokacij za zasebno gradnjo, ki spravlja ljudi v slabo voljo. Res pa je, da občani včakih neupravičeno zahtevajo ureditev nekaterih . problemov, kar čez noč. Kdaj ne bo Suha krajina več suha? ■ SREČKO KODRE, prosvetni delavec — žužem-berk: 1. Napredek je. Razširitev vodovoda v Stransko vas in na Cvibelj, dograditev Iskrinega bloka, dalje poživitev dela TVD Partizan, večja zaposlitev občanov v Iskri — vse to kaže, da gre razvoj nenehno naprej. 2. Da bi dobila Suha krajina vodo, saj je vsem znano, kako je bilo letos -spomladi, ob veliki suši. Možnosti za ureditev suhokranjske-ga vodovoda obstajajo! 3. Glede na možnosti in sredstva, ki smo jih imeli, so ta bila dobro izkoriščena. Krajevna skupnost se je uveljavila! Ljudje jo upoštevajo in krepko pomagajo. Zbudila je zsnimanje za komunalna dela in s tem razmljivo razgibala večino občanov. Cesta in sveže meso ■ JOŽE GAZVODA, odbornik ObS iz Gaberja: 1. Mislim,* da je razširjena cesta Brusnice — Gaber je najvažnejša pridobitev za naš kraj v zadnjem letu. čeprav cesta še ni dokončana, je varneje voziti po njej kot prej, ko se na njej avtomobila nista mogla varno srečati. Omeniti moram tudi, da dobivamo že nekaj časa vsako soboto sveže meso v Gabrje. Pripeljejo ga dz Novega mesta in so s tem našemu prebivalstvu zelo ustregli. Problem preskrbe z mesom, ki nas je tako dolgo žulil, je odpravljen. 2. V Gabrju pogrešamo družabnega življenja in prireditev. Za tako dejavnost nimamo prostorov. Pa moramo priti do dvorane, že zato, da bi mladini omogočili delo, ki jo veseli! O gradnji kulturne dvorane smo se pogovarjali že pred leti, imeli smo tudi že nekaj denarja, potem je pa vse splavalo po vodi. V zadnjem času spet govorimo o taki dvorani. V ta namen bi dvignili za eno nastropje hišo, v kateri je trgovina. 3. Kadar gre za skupne koristi, Gaibrčani niso figa možje. Pohvaliti moram predvsem njihovo pripravljenost ea skupna dela. Zdi se mi dobro, da se občani sami dogovarjajo, kaj bodo delali skupnega. Krajevni skupnosti na uho pa bi povedal, naj bi v prihodnje malo bolj skrbela tudi za vaške poti. Vodovod, boljša elektrika ... ■ VINKO ŠUŠTERŠIČ, trgovski poslovadja in odbornik ObS šmarjete: 1. Dobilji smo vodovod v šmarjeti in nekaterih vaseh v oikolici, ter izobljšali elektriko. To se mi zdi najpomembnejše v zadnjem letu. 2- Odgovor na drugo vprašanje naj začnem tako, kot slišim često na sejah: potrebe so velike, možnosti pa mi! Mislim, da bi šrnarje- ZVONE PERC — pred sednik stalne konference krajevnih skupnosti občine Novo mesto »Z delom krajevnih skupnosti sem zadovoljen. Posebno u-spešno delajo v Škocjanu, Mirni peči, Šentjerneju in Žužemberku.« ta morala dobiti asfalt in kanalizacijo. Obuditi bi kazalo kulturno življenje. Menim, da so prosvetni delavci prvi poklicani, da to store. Vsi drugi pa bi si morali prizadevati, da bi uredili drovano za prireditve. 3. Opazil sem, da so ljudje, bolj kot kdaj prej pripravljeni sami urejati krajevne zadeve. Prispevajo iz svojih žepov in delajo s svojimi rokami. Imam pa pripombo glede na politično življenje v našem kraju. Krajevnih političnih organizacij ni več čutiti, čeprav bi morali prav od njih dobiti glavno oporo, kadar delamo kaj družbi koristnega. Če ne bi imeli Zupeta ... ■ SLAVKA JANEŽIČ, tajnica krajevne skupnosti Škocjan: 1. Predstavniki občin, skupščine so ugotovili, da je Škocjan drugi v Sloveniji po razgibani komunalna dejavnosti. Novega imamo res veliko: šest vodovodov, asfaltirano cesto iz Škocjana v Dob ruško vas, v samem Škocjanu pa kanalizacijo. Toda vsa ta dela so povezana z enim samim imenom: Pavle Zupet, odbornik ObS in predsednik naše kra- jevne skupnosti, če ne bi imeli njega, tudi kraj ne bd tako hitro napredoval in se prenavljal. 2. Iz našega kraja odhaja, jo ljudje vsak dan na delo v Novo mesto, Šentjernej in še kam, nimajo pa primernega prevoza. Delovne organizacije bi morale posvetiti večjo pozornost temu vprašanju. 3. Rada bi opozorila na brezbrižnost pri nekaterih naših prebivalcih, ki me, mimogrede povedano, tudi precej skrbi. Vsa reč je v plačevanju samoprispevko za dela, ki sem jih prej omenila. Nekateri se namreč še vedno upirajo plačati svoj delež, čeprav bodo prav tako uporab ljali asfaltirano cesto in kanalizacijo kot drugi, ki so že plačali. Od takih upornikov je slišati precej pogosto, da jih prav nič ne briga, kaj se dela, da pa bodo imeli do novega prav tako pravico kot vsti drugi. Dobro pa je, da so brezbrižneži v manjšini in da kraj kljub njihovi trmoglavosti napreduje. Vodnjakom in okužbam odzvonilo! ■ BORIS GABRIČ, učitelj in odbar-nik ObS v Šentjerneju: 1. Najvažnejša pridobitev zame je šent-jemejski vodovod. Vodnjakom in okužbam z nezdravo vodo, ki so jo morali ljudje uživati, je odzvonilo. Za turistični napredek kraja pa se mi zdi pomembna asfaltirana cesta proti Dobravi na eni in proti Prekopi na drugi strani. 2. Iz zdravstvenih razlogov bi dal jaz prednost ureditvi šentjernejske kanalizacije, šele takrat, ko bo ta zgrajena, bomo lahko rekli, da je Šentjernej vsaj zadovoljivo komunalno urejen. 3. Pripravljenost naših ljudi, da branijo to, kar so v dvajsetih letih pridobili z lastnirrui žulji, je zame najboljše med vsemi, kar bi o-cenili za dobro. Pod besedo slabe pa bi z debelimi črkami napisal: davčna politika, kakršno imamo Neurejena, neenotna, v vsaki občini drugačna davčna politika omogoča tudi v našem kraju neupravičeno zaslužkarstvo. Na sestankih pa ljudje radi primerjajo tistega, ki služi milijone, s tistim, ki ima komaj za črn kos kruha. Gotovo nam take nepravilnosti kvarijo politično vzdušje na terenu. Mislim, da bi precej nepravilnosti odpravili, če bi imeli v vsej Sloveniji enotno davčno politiko dn če bi dali davčnim upravam pravico raziskati vse sumljivo pridobljene visoke zaslužke. Tekst in foto: SLAVKO DOKL IVAN ZORAN Novomeška občina praznuje - Novomeška občina praznuje - Novomeška o Božidar Jakac: NOVO MESTO (1941) Načrtno do komunalnih naprav Zdaj šele nastajajo v občini pogoji in materialna osnova, da so se krajevne skupnosti in delovne organizacije lotile načrtne izgradnje številnih komunalnih naprav, kar pa spet vodi k novim uspehom pri razvijanju turizma in drugih panog - Koristno razmišljanje: podaljšajmo medobčinski program izgradnje šol na Dolenjskem še za deset let! - Koristen je tudi medobčinski program za modernizacijo cest v naši pokrajini, ki je občinske meje ne smejo nikjer ovirati pri hitrejšem napredku! »Sodelovanje občanov v okviru krajevnih skupnosti je letos še posebno močno zaživelo in daje lepe uspehe!« je med drugim dejal predsednik novomeške občinske skupščine Franci Kuhar v pogovoru z našim sodelavcem Letošnji občnski 1 praznik je posvečen družbeni dejavnosti in komunalnemu urejanju. Vsa leta doslej je novomeška občina praznovala svoj dan z odpiranjem tovarn in novih proizvodnih naprav. Edina izjema je bilo leto 1953, ko smo izročili namenu dele komunalno urejenega Novega mesta. Povejte, prosimo tovariš predsednik kako to, da praznujemo letošnji občinski praznik po dolgem času spet z otvarjanjem šol, cest. vodovodov In drugih komunalnih naprav ter z vrsto izbranih kulturnih ma-n'festacii? Gospodarstvo v naši občini je v preteklem obdobju doseglo tak obseg, da ne kaže več razmišljati o tem, katere nove veje bodo še zrasle na našem območju. Doseglo je tudi tako proizvodno ravan in način gospodarjenja, ki daje v večini primerov dokaj ugodne rezultate. Zaradi tega je potrebno skrbeti, da organsko povečujemo to, kar že imamo; predvsem pa, da ujamemo in držimo korak s časom ter z njegovimi sodobnimi zahtevami. Mislim, da je dokaj realno, če rečem, da tako v večini primerov že delamo. Ob samorastniški, a uspešni rasti našega gospodarstva so nujno ostajale v ozadju tiste naloge, ki so sicer pomembne za splošni družbeni razvoj, vendar za njihovo uspešno reševanje še ni bilo zadostne materialne osnove. Ta je nastajala in nam šele v sedanjem času do neke mere omogoča, da se relativno lažje lotevamo reševanja odprtih problemov na področju splošnega standarda naših ljudi. Zaradi tega ni naključje, da se je naša skupščina v sodelovanju z občani v krajevnih skupnostih in z delovnimi organizacijami odločila za načrtno, postopno izgradnjo tistih komunalnih naprav, ki pomenijo boljše življenske pogoje pa vse nas in ki so resnična potreba ter zahteva sodobnega časa ne sodobnih ljudi, hkrati pa omogočajo hitrejši razvoj nekaterih gospodarskih panog, predvsem turizma. Osnova in posledica take odločitve je bila uvedba nekaterih prispevkov (prispevka za uporabo mestnega zemljišča in komunalnih taks na motorna vozila), ki predstavljajo dokaj solidno, čeprav ne edino materialno podlago za postopno uresničevanje naše skupne odločitve. Nekaj rezultatov je že vidnih. Zdelo se nam je umestno, da jim damo primerno mesto ob praznovanju občinskega praznika predvsem zaradi tega, da bi dali nove spodbude za nadaljevanje skupnega dela in prizadevanj na tem področju. Kdaj in kje bodo še prireditve in proslave v počastitev občinskega praznika V počastitev občinskega praznika bodo še tele prireditve in proslave: ■ 25. oktobra ob 18. uri v Dolenjskem muzeju: Otvoritev razstave najnovejših arheoloških najdb v Novem mestu; ■ 27. oktobra ob 9. uri v Škocjanu: Izročitev prometu asfaltirane ceste Škocjan—F, ib ruška vas; ■ 27. oktobra obli. uri v šeni .vrneju: Izročitev prometu asfaltirane ceste od priključka ceste Ljubljana— Zagreb do Šentjerneja—Prekope in otvoritev vodovoda v Šentjerneju; ■ 28. oktobra ob 19. uri v Dolenjski galeriji?: Otvoritev razstave del Franceta Slane (namesto Lamutove razstave) z recitalom pesmi Srećka Kosovela ob 15-let-nici Dolenjskega muzeja; ■ 28. oktobra ob 19. uri v Domu kulture: Gostovanje slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z dramo »Srebrne vezi«; ■ 29. oktobra ob 10. uri v Mirni peči (Zadružni dom): Slavnostna seja občinske skupščine Novo mesto; na seji bo sprejet sklep, da dobi nova šola v Mirni peči ime po narodnem heroju Ivanu Kovapiču—Efenki; ob 10. uri bodo odprli novo šolo in odkrili spominsko ploščo padlim borcem iz Mimopeške doline; H 29. oktobra ob 10. uri v Novem mestuj Tradicionalni tek po ulicah Novega mesta; B 29. oktobra od 13. do 18. ure v Novem mestu: Ogled tovarne perila LABOD in ■ 31. oktobra ob 18. uri v Dolenjski galeriji: Podelitev Trdinove nagrade za leto 1968. razvijali. Primerjati družbene dejavnosti s proizvodnjo je sicer sodobno, vprašanje pa je, če včasih ravno s to primerjavo ne škodimo normalnemu razvoju nekaterih družbenih dejavnosti samih. Zmate-rializiranost nekaterih področij družbenega življenja še ne pomeni njihovega normalnega razvoja. Vaše vprašanje se nanaša predvsem na družbeno vrednotenje izobraževanja in vzgoje. To sta prav gotovo dve najpomembnejši veji družbenih dejavnosti, ki morata pri nas dobiti svojo družbeno in materialno ceno. Za uspešno rešitev te naloge v najširšem smislu je občina premajhen okvir. Zaradi tega podpiramo predloge izvršnega sveta naše republike za rarfešitev tega problema in smo pripravljeni sodelovati pri tem do skrajnih materialnih možnosti. Kadrovska politika zahteva širšo obravnavo. Zaradi tega o tem drugič. Osrednja pri-reditev je otvar-9 M janje nove šole v Mirni peči, ki bo nosila ime narodnega heroja Ivana Kovačiča — Efenke. Kak« je s šolstvom, z izobraževanjem in s kadrovsko politiko v naši občini? Kakšni so na vrti za razvoj šolstva v pr hodnje, v čem so ovire in še: ali .je že prišel čas. ko bo družbena dejavnost dobila enako družbeno veljavo kot proizvodnja? Praznovanje občinskega praznika z odpiranjem novih ali obnovljenih šolskih poslopij je v naši občini že lep običaj in ne pomeni nekaj novega. Razen drugega gre za postopno uresničevanje desetletnega medobčinskega programa izgradnje šol na Dolenjskem. Posebno je morda le to, da smo se skupaj z Mirnopečani in njihovo krajevno skupnostjo odločili za zgraditev šole v letu, ko finančna situacija ni najbolj rožnata. V to odločitev nas je silila resnična potreba po novi šoli v tem kraju. Po desetletnem programu moramo zoraditi še 3 šolska poslopja: v šmarje-ti, Škocjanu in Dolenjskih toplicah. Razen tega je pred nami izgradnja nove večje osnovne šole v samem Novem mestu; kaže se tudi resna potreba po šoli v Bršlinu, večini obstoječih šolskih poslopij pa bo potrebno dati določen standard z dograditvijo telovadnic in specialnih učilnic ter drugih potrebnih prostorov za nemoten sodoben pouk. Zaradi tega skupaj s sosednjimi občinami, soustanoviteljicami sV/ada, razmišljamo o podaljšanju sklada še za deset let z namenom, da bi rešili na- 3 Ceste so okno v svet in prav 29. oktobru bomo izročili namenu ilvc asfaltirani cesti, ki veliko pomenita za našo ob-č'no, polno naravnih pog jev za turizem. (>d kod den*r za to, koliko so prispevali občani in kakšni so načrti za bodočnost? Pomembnejše, makadamske ceste na Dolenj- vedene probleme. Upamo, da bomo v prihodnjem pri tem organiziranem delu čutili večjo konkretno podporo širše družbene skupnosti, kot smo jo doslej. Pri tem mislimo, da bi širša družbena skupnost poskrbela za možnost za najetje kreditov, kjer bi bili kreditni pogoji prilagojeni finančnim možnostim na tem področju. Razvoj družbenih dejavnosti je prav gotovo pogojen z materialno osnovo, v kateri se razvija, pri čemer pa ta sredina ne more in ne sme bi*:i omejena z občinskimi mejami. Pri tem mislim, da moramo ločiti stvari na tiste, ki so nujne za razvoj družbe kot celote, na tiste, za katere je prav, da bi jih imeli, in tiste, ki pomenijo zadovoljevanje ožjega kroga občanov. S tem ne mislim za-zanikati kompleksnost nekega področja družbenega življenja, pač pa mislim le na realno oceno možnosti in na zavestno družbeno odločitev o tem, kaj bomo v danih razmerah | Pozdrav vsem delavcem, kmetom, izobrazi ženstvu, mladini in slavni JLA! Velike zrr.a- J ge delovnih ljudi naše domovine vzbujajo j J upravičeno občudovanje po vsem svetu, j nas pa zadolžujejo, da vztrajamo na tej | poti in si prizadevamo za nove uspehe j v proizvodnji, gospodarstvu, kulturi in pro- | sveti, v zdravstvu in na vseh drugih pod- | | ročjih življenja. OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO 1 OBČINSKA KONFERENCA SZDL 1 OBČINSKI KOMITE ZKS | OBČINSKI ODBOR ZZB NOV J OBČINSKI SINDIKALNI SVET I OBČINSKI KOMITE ZMS skem in tuđi v naši občini so že začele predstavljati resen problem za razvoj gospodarstva, predvsem pa turizma, od katerega Dolenjci še precej pričakujemo. Zaradi tega smo lani decembra' prišli do skupnega programa modernizacije cest na območju dolenjskih občin. Cesti, ki ju bomo letos modernizirali, pomen’ta prvo realizacijo tega programa v naši občini. Sredstva za modernizacijo so močno kombinirana, saj sodelujejo pri tem občani, krajevne skupnosti, nekajtere delovne organizacije, cestni sklad SR Slovenije, pa tudi banke. V celoti bo letos vloženih v modernizacijo cest okoli tristo milijonov starih dinarjev. Upamo, da to ni akcija, ampak resničen začetek realizacije medobčinskega programa. 4 Vodovod v .Šentjerneju pomeni zelo veliko za ta del podgorskega svela naše občine in je najlep.še darilo občanom in družbi za pravnik. Kako se ta pomembni objekl pridružuje praznovanju občinskega praznika in po č'g'.vi zaslugi? Preskrba z vodo na našem kraskem območju predstavlja poseben problem. Večina naših naselij je še vedno brez urejene preskrbe z vodo, pa tudi tam, kjer imamo vodovode, so njihove kapacitete dokaj omejene. To velja še posebno za samo Novo mesto. Zaradi tega je občinska skupščina naročila študijo za raziskavo možnosti za preskrbo z vodo na širšem območju. Prva realizacija te študije je šentjemejski vodovod, ki ni darilo za praznik, pač pa rezultat skupnega dela krajevne skupnosti, komunalnega podjetja Vodovod in občinske skupščine. Za nadaljnjo realizacijo študije že imamo začetno materialno osnovo v novi ceni vode, ki zajema tudi element razširjene reprodukcije. FRANCI KUHAR predsednik ObS Novo mesto i'4 S i sij!.* -i! J«|Q| »Izdatnost izvira Težke vode je bila 11. avgusta 1894 ob mlinu Fran Košaka z 202 litri na sekundo ugotovljena, ker pa je voda deloma uhajala, je bila izdatnost ocenjena na 230 litrov na sekundo. Za predvideno potrošnjo bi ena petdesetina razpoložljive vodne množine zadostovala, ker se naj bi iz tega vira oskrbovalo 3.051 oseb v Novem mestu, Bršlinu, Kan-diji, Šmihelu in Got-ni vasi stanujočih.« Gornji izvleček je prepisan iz načrtov za prvi novomeški vodovod, ki je bil grajen od 6. julija 1901 do 22. avgusta 1903. Ta vodovod je bil 1953. leta preurejen in oskrbuje danes z vodo 15.606 ljudi! Nič čudnega torej, če se včasih jezimo, da je voda kalna, če nima v nekaterih predelih mesta pravega pritiska in če doživljamo še razne druge nevšečnosti. Izviri Težke vode oskrbujejo danes petkrat več prebivalcev, kot so jih leta 1903, ko je bil vodovod zgrajen. Ob tem pa se je zmanjšala tudi izdatnost izvira Težke vode. Ko so leta 1945 merili najmanjšo izdatnost izvira, so so ugotovili, da se je v manj kot 40 letih zmanjšala za 52 odstotkov! Vode je na svetu vedno manj, zlasti zdrave in bistre pitne vode. Hitro se razvijajoča civilizacija o nesnažu-je naravo in vodo. Tem nevšečnostim pa se v Novem mestu in na Dolenjskem na-' sploh pridružuje še ena: premajhne in neprimerne vodovodne naprave, ki ne morejo več v korak s časom. de v vodovodni pipi, na katero smo se tako zlahka privadili. Malokdo pa ve, kako dolgo pot mora opraviti voda, preden priteče iz pipe v hiši. 2e lani, še zlasti pa letos ob ponovni podražitvi vode se mnogi jezijo na novomeško podjetje Vodovod in sprašujejo: »Kako so le mogli podražiti vodo?« Mnogo bridkih besed morajo preslišati inkasanti vodarine, ponekod pa so jih celo nagnali, ko so prišli po denar. Prav bo torej, če povemo, zakaj se je voda podražila. Ni se podražila zato, da bi podjetje Vodovod ustvarjalo večji dobiček, ampak zato, da bi se oskrba z vodo izboljšala. Ne gre torej, da bi z jezo in očitki reševali vprašanje oskrbe z vodo, pač pa maramo vsi skupaj s povečano ceno vode pomagati, da bomo v prihodnjih letih lahko izboljšali vodovodne naprave in oskrbo z vodo. stotkov). Novomeški sistem napaja 16 naselij in je dolg 37 km, sistem Karteljevo 9 naselij in je dolg 5 km, sistem Dolenjske Toplice 2 naselja in je dolg 4 km, sistem Gabrje 1 naselje in je dolg 2 km, sistem Otočec 3 naselja in je dolg 5 km, sistem Straža 6 naselij in je dolg 6 km, sistem Škocjan 6 naselij in je dolg 9 km, sistem Šmarjeta 5 naselij in je dolg 8 km, sistem Suha krajina 2 naselji in je dolg 6 km ter sistem Žužemberk 2 naselji in je dolg 3 km. Vseh vodovodnih cievi je v novomeški občini 85.829 metrov. Izpred vojne smo podedovali samo vodovod Hmeljčič — Veliki Kal s 1.837 metri cevi in vodovod Novo mesto s 3.417 metri cevi. Vse drugo je bilo zgrajeno po vojni, danes pa je tega 16-krat več. Izviri pri vodovodnih zajetjih so premajhni, teren je kraški, voda se rada kali, čistilnih naprav ni, vse, kar je bilo zgrajeno po vojni, pa je bilo zgrajeno od nosa do ust. Študij o preskrbi Dolenjske z vodo rodila želja, da bi se iz težav pri oskrbi Dolenjske izkopali s pomočjo strokovne študije, ki bi nakazala dolgoročnejše in sodobne rešitve. Ta študija naj bi povedala, katere vodne vire je treba zaščititi, in posredovala tudi druge podatke. Projekt za nizke gradnje v Ljubljani, ki je nalogo prevzel, je ugotovil: šentjernej-ske podtalnice niso uporabne, ker imajo premalo vode. Gorjanski viri (Pendirjevka in Kobila) so prešibki in tudi, toliko opevana zdrava pitna voda izpod Gorjancev, katero je tako hvalil pisatelj Trdina, ne pride v poštev. Uporabni, večji izviri so le ob Krki. To so Radešca, Tominčev izvir pod Dvorom in Luknja pri Prečni. Vsi našteti izviri so kraški, kar pomeni, da bo treba vodo mehansko in bakteriološko čistiti. Novomeščani dobro vedo, da je zlasti po nalivih voda, ki teče iz vodovodnih pip kalna. Kalnost pa se da odpraviti samo s čistilnimi napravami. 26.233.000 din. Če bi uporabili zajetje pri Radešci, ki daje 350 litrov na sekundo, bi veljal tak vodovod nekaj manj 23.465.000 dinarjev, in če bi uporabili zajetje pri Luknji, ki daje 500 litrov na sekundo, bi veljal še manj: — 17.970.000 din. Upoštevati pa moramo, da sta druga dva izvira po moči precej slabša kot Tominčev in da bi bilo treba, če bi uporabili zajetje v Luknji, urediti čiščenje odpadnih voda v Temeniški dolini, kjer je izvir Luknja ponovni izvir ponikalnice Temenice. 10 vodovodov za 52 naselij Ne z jezo, ampak s slogo „ ■ i - _______i- Malokdo najbrž ve, da lma- naj bi pomagali mo v novomeški obiini 10 Brez vode, sonca in zraka vodovodnih sistemov, ki oskr- Vseh 10 vodovodnih siste- ni življenja. Razumljivo j£, bujejo z vodo 52 naselij, to mov že dolgo ne dohaja poda se ljudje jezijo, če ni vo- je 20.027 prebivalcev (40,93 od- treb. Prav iz tega se je po- Stavba črpalnice novomeškega vodovoda v Stopičah. Na sliki v naslovu naprave črpalnice, ki je bila obnovljena 1. 1945. (Foto: M. Jakopec) En sam vodovodni sistem za vso Dolenjsko V študiji je predlagano, naj bi vsa naselja na levem in desnem bregu Krke, pod Gorjanci in Dolenjskim gričevjem ter v Suhi krajini, od Zužemerka do Kostanjevice napajal z vodo en sam vodovodni sistem. Za zajetje pridejo v poštev vsi že omenjeni izviri, vendar bi bil najboljši Tominčev izvir pod Dvorom, ki daje 1350 litrov vode na sekundo. Ta bi lahko preskrboval tudi Suho krajino in Mirno-peško dolino z Globodolom. Glavni del potrošnje v Novem mestu in na industrijskem področju od Straže do Novega mesta bi se oskrboval z enkratnim črpanjem, vsi ostali pa s prečrpavanjem. Ta enotni vodovodni sistem bi imel tudi čistilno napravo, ki bi vodo bistrila. Tako začrtan vodovod bi se lahko gradil dlje časa, v prvi stopnji gradnje pa bi bilo treba zgraditi zajetje pri izviru, čistilne naprave, cevovod od zajetja do Novega mesta, naprave na cevovodu, črpalnice in zbiralnike. Vse to bi po predračunu veljalo (■račun je samo približen) Gradnja od 1969 do 1975 Sedanji vodovodi dajejo premalo vode, za novega pa je potrebno, kot smo videli, zelo veliko denarja. Ker smo z denarjem revni, se lahko odločimo za tisto, kar bo najboljše, pa bo tudi najmanj stalo. Kateri izviri pridejo v poštev, smo že povedali, vendar se še nismo za nobenega izmed njih odločili. Za novi vodovodni sistem pa bi bilo treba zgraditi: zajetje ob enem izmed izvirov ter čistilne naprave, ki bi imele nekoliko manjšo zmogljivost, manjši cevovod od zajetja do Novega mesta in vodopreskrb-ni sistem Mimopeške doline. Vsi dosedanji vodovodi bi še naprej delovali takšni, kot so, na ta novi vodovodni sistem bi jih postopoma priključeva- li, razen tega pa bi nanj vezali tudi vse nove cevovode, ki jih bo treba še zgraditi. V letih 1969—1971 bi zgradili cevovod od Novega mesta proti Radešci ali Tominčevem izviru (Luknja najbrž ne bo prišla v poštev). V drugi stopnji (od 1972—1974) bi zgradili pri izviru zajetje in črpaliSče ter vodovodni sistem Mimopeške doline. V tretji stopnji gradnje pa bi leta 1975 zgradili Čistilne naprave ob izviru. Podražitev vode je samo zaradi gradnje vodovoda Za ta načrt, je potrebnih 13,000.000 din. Polovica bo zbr-na s povečano vodarino, druga polovica pa najeta kot posojila. 360.000 din na leto se zbere s podražitvijo vode iz leta 1965, s podražitvijo iz av+ gusta letos pa 549.000 din na leto. Obojega skupaj je 900 tisoč din na leto • '« Od teh 900.000 din bo podjetje Vodovod porabilo po 200.000 din vsako leto za sprotno povečevanje potroš-nega vodovodnega omrežja, preostalih 700.000 din pa bo nalagalo na banko za gradnjo novega dolenjskega vodovoda. Preostalo polovico bo podjetje Vodovod najelo kot posojilo. Novi vodovod bo zaradi izdatnosti izvira, dovolj velikega zajetja, čistilnih naprav in dovolj velikega glavnega cevovoda odpravil mnoge dosedanje nevšečnosti ter rešil osnovno preskrbo z vodo cele Dolenj sike za mnogo desetletij. Obstoječi krajevni vodovodi bodo obstajali še naprej, postopoma pa bodo vsi priključeni na novi, veliki cevovod, ki bo vodil iz novega, sodobno opremljenega zajetja. Novi vodovod bo hkrati rešil tudi preskrbo z vodo za tista področja, iti vodovoda niso mogla dobiti, ker . so bili dosedanji izviri premajhni in niso zagotavljali dovolj vode. Gre torej za pametno in preudarno nalbžbo. Vsi skupaj jo omogočamo s povišano vodarino, zato bosta jeza in kreg zdaj, ko vemo, za kaj gre, prav gotovo odveč. Test in slike: MILOŠ JAKOPEC Vsem občanom, delovnim ljudem in potrošnikom v novomeški občini čestitamo za praznik in jim že*, limo veliko osebne sreče ter delovnih uspehov. KOMUNALNO PODJETJE VODOVOD NOVO MESTO ZAKAJ se je voda podražila? Za semijki krajevni praznik - Za semiški krajevni praznik - Zi semiški kraje vni praznik ISKRA je motor, ki poganja ves razvoj Blizu 500 zaposlenih bo ustvarilo letos 36 milijonov vredno proizvodnjo — Za širše družbene potrebe ISKRA v vsej občini največ daje % Stanovanjski blok, zgrajen pred krabkim, je veljal 1.320.000 din; § prostore za otroško varstveno ustanovo, prvo in edino v Semiču, je dala ISKRA; 9 za asfaltiranje športnega igrišča TVD Partizan so dali 20.000 din; 0 za opremo nadzidane šole je šlo 20.000 din; O za potrebe krajevne skupnosti je prispevaila tovarna 40.000 din; 9 za napeljavo elektrike na Smuk so žrtvovali 20.000 din. številke povedo, kolikšno je v ISKRI razumevanje za širše družbene potrebe. V enem letu 1,430.000 din prispevka za napredek kraja ni malo, vsekakor pa največ od vseh gospodarskih organizacij v občini. . Letos sicer tovarni kondenzatorjev ne gre tako dobro, kot so računali, ker je v zadnjem hipu zaradi mednarod- nih zapletov propadel podpis pogodbe (vreden 10 milijonov din) za izvoz v Sovjetsko zvezo in na Češko. Kot protiutež tej izgubi so povečali izvoz na zahodni trg, vseeno pa bo celoten letošnji izvoz vrgel samo 400.000 dolarjev. Proizvodnja bo v letošnjem letu dosegla vrednost 36 milijonov din, toliko kot lani. Plan pa bo uresničen z manj zaposlenimi in s spremenjeno proizvodnjo. Za sklade bo ostalo konec leta okoli 2 milijona din. Največ težav imajo zaradi slabih plačnikov. V I. polletju so dobili denarna nakazila le za polovico prodanega blaga. Kupci plačujejo blago povprečno v 190 dneh, zato ni čudno, če tu in tam manjka gotovine. Letos so nakupili tudi za 700.000 din novih strojev. Tako kot običajno vsako leto, kati v modernizacijo proiz- vodnje v Iskri sproti vlagajo. Osebni dohodki kolektiva naraščajo le v skladu s proizvodnjo in so odvisni od plačane realizacije. Medtem ko je lanski povprečni zaslužek v tovarni znašal 700 din, se je v letošnjih osmih mesecih povzpel na 720 din. Do konca leta pa bo najbrž še večji. Tudi za štipendiranje kadrov tovarna kondenzatorjev že nekaj let odmerja največ med gospodarskimi organizacijami domače občine. Strokovnjakov z visoko šolo imajo že precej, v dveh letih pa bo tudi strokovna kadrovska zasedba dosegla raven, kakršno potrebujejo. Po sedmih letih obrtnega servisa Drobni izdelki za ISKRO predstavljajo pretežni del proizvodnje — Letos prodali 500 svojih naprav za kosilnice — Kovači slovijo! Samo 32 ljudi predstavlja kolektiv Obrtnega servisa Se- Navijalnim strojem v tovarni ISKRA, za katerimi delajo pretežno ženske v belih rokavicah, se je pred kratkim pridružil iz Švice uvoženi avtomatski navi-jalnik. Vsak dan 5.000 obešalnikov Semiški mizarji delajo samo za izvoz v Ameriko Pet mizarjev je leta 1952 ustanovilo sem iško mizarstvo in začelo delati kar s svojim orodjem. Iz leta v leto pa je kolektiv naraščal ter svoj čas bil znan izdelovalec šolske opreme v vsej Jugoslaviji. Kasneje, ko so se na prigovarjanje pridružili ljubljanskemu Zavodu za čebelarstvo oz. Agromelu, je Slo slabo. Ko pa so se 1964 pridružili črnomaljski lesni predelovalni industriji ZORA, je kolektiv spet dobil pod nogami trdna tla. Prav te dni v obratu poteka nova reorganizacija — priključitev k novomeški tovarni avtomobilov, toda zaenkrat bo proizvodnja ostala ne-izp remen jena. 2e nekaj let v Semiču delajo samo za izvoz v Ameriko in Kanado. Na leto izvozijo okoli 1,200.000 obešalnikov, na dan pa 54-članski kolektiv naredi okoli 5.000 teh izdelkov Poleg tega se ukvarjajo z žaganjem in razrezom lesa. Letošnja proizvodnja poteka po planu in je vredna dva milijona din. Do konca leta morajo po pogodbah še dobavljati kupcem obešalnike, potem se bodo odločili: ali dosedanjo proizvodnjo obdržati ali začeti s preusmerjanjem v izdelke za avtomobilsko industrijo. Martin Vindišman, ki je bil med ustanovitelji podjetja pred 16 leti, je tudi zdaj obratovodja. Povedal je, da so semiški mizarji marljivi delavci in da v okviru celotnega podjetja zaslužijo na mesec povprečno 670 din. — Res, da je delovna sila v našem obratu pretežno nekvalificirana ali polkvalificirana, toda podjetje daje vsakomur možnost šolanja. Iz našega obrata sta že dva postala tehnika, je ponosno dodal. Tekst in fotografije RIA BACER Tri stvari žulijo občane Če bodo vodovod in cesta, tudi s turizmom ne bo težko začeti — Tri želje, stare tri leta Kako je Semič zlasti v zadnjih nekaj letih napredoval, najbolje vidi tisti, kdor poredkoma zaide v kraj. Občani vsakodnevne novosti tako ne opazijo, kot bi zaradi gozda ne videli dreves. V kraju, ki ima 2.100 volivcev, je več kot 700 ljudi zaposlenih. Vsak tretji odrasli človek je v službi! Prahu'in slamnatih streh že davno ni več. Namesto tega pa je danes Semič asfaltiran, vsak dan je več zasebnih hiš, prav nič podobnih kmečkim domačijam, Le tri stvari si v Semiču želijo: vodovod, asfalt do Gradca in sodoben gostinski lokal. VODOVOD JE NAJPOTREBNEJŠE Vodovod sicer imajo, vendar iz marsikatere pipe ne priteče niti kaplja. Morali bi celoten vodovod temeljito obnoviti tako zaradi vedno večjih potreb tovarne ISKRA, ki potrebuje vodo v proizvodnem procesu, kot zaraUi občanov. Za prvo fazo rekonstrukcije bi potrebovali okoli 600.000 din• Občina denarja nima, tovarna ne zmore celotne investicije, saj je že doslej žrtvovala več kot 400.000 din za rekonstrukcijo vodovoda. O-staja edina možnost: skupno z občino dobiti kredit pod sprejemljivimi pogoji. PRAH SOVRAŽNIH KON DENZATORJE V Tovarna ISKRA je precej navezana na kamion- ski prevoz svojih kondenzatorjev na letališče v Zagreb ali Ljubljano, od koder potujejo v svet. Zdaj imajo stalne težave, ker morajo kamioni po prašni cesti vsaj do Gradca, prah in kondenzatorji pa ne gredo vkup. Cesta bi veljpla predvidoma okoli 2500.000 din. Ker je imela letos v občinskem štiriletnem programu javnih del prednost gradnja ceste do Vinice, občani niso vsiljevali svojih zahtev. Menijo pa, da dlje kot do leta 1970 z modernizacijo ceste do Gradca ne bo mogoče čakati. NI VEČJEGA LOKALA Gostinstvo je v Semiču že več let trd oreh, v katerega nihče noče ugrizniti. Poleti, posebno pa jeseni se večkrat pripelje v Semič cel avtobus ljudi, a nimajo kam. Majhen lokalček družbenega seifc-torja in zasebno gostišče ne moreta sprejeti niti 50 ljudi. Prav tako pogrešajo večji lokal za družbene prireditve in mladinske zabave. Obstaja predlog, da bi našli investitorja — večje turistično ali gostinsko podjetje od drugod, ki bi zgradilo sodoben lokal. Semiški vinogradi so za izletnike gotovo privlačni. Vse tri želje pa se med seboj prepletajo: če bo Semič dobil vodovod in cesto, se tudi s turizmom ne bo težko uveljaviti. mič, zato je vrednost letošnje letne proizvodnje 1,300.000 din kar lep uspeh. Kakor je povedal direktor podjetja Stane Voglar, je 90 odst. proizvodnje vezano na domačo ISKRO, za katero delajo razne sestavne dele za kondenzatorje. — Prizadevamo si prevzeti čimveč drobnih izdelkov, ki jih ISKRA za zdaj dobiva od drugod. Letos smo se prav dobro uveljavili tudi z lastnimi žetvenimi napravami za kosilnice Alpina .Prodali smo jih več kot 500, kar je še enkrat več, kot smo jih spravili v promet prejšnja leta. Mimo tega opravljamo tudi kovaške in ključavničarske usluge. Naši kovaški izdelki: motike, krampi, lopate in drugi, so tako cenjeni, da jih ne moremo sproti narediti toliko, kolikor bi jih lahko prodali. K nam hodijo po orodje ljudje iz vse Bele krajine, pa tudi iz Novega mesta, Žužemberka in celo iz Radohove vasi. S plačano realizacijo so v podjetju letos kar zadovoljni, saj plačila veliko bolj redno dotekajo kot v preteklem letu. Povprečni zaslužek v ko-leiktivu znaša 785 din. To je glede na kvalifikacijski sestav kar lepo, saj je med zaposlenimi največ nekvalificiranih delavcev. Trenutno imajo samo 6 ljudi s kvalifikacijo, trije pa se na stroške podjetja še šolajo. Konec leta bo v obrtnem servisu ostalo kakih 120.000 din na skladih. Razpoložljiva sredstva bodo porabili za nakup novih strojev, deloma pa za razširitev delavnice. Odkar so za Iskro začeli delati še embalažo, so sedanji delovni prostori pretesni. Obrtni servis se je v sedmih letih obstoja že toliko postavil na noge, da so letos lahko prvič odobrili svojim delavcem posojila za gradnjo. V ta namen so razdelili 20.000 din. Visoko stroju kvalificirani Jože Turk dela na rezkalnem Iz skladovnic lesa pred semiškim mizarstvom nastajajo zvečine obešalniki, na katere Amerikanci obešajo obleke ZA NAS KRAJEVNI PRAZNIK PRISRČNO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN JIM 2ELIMO ŠE MNOGO USPEHOV PRI PRIZADEVANJIH ZA RAZVOJ KRAJA! TOVARNA KONDENZATORJEV ISKRA MIZARSTVO - OBRAT ZORE, ČRNOMELJ OBRTNI SERVIS SEMIČ KRAJEVNA SKUPNOST SEMIČ SGP * PIONIR Novo mesto dohodek na zaposlenega GRADNJA STANOVANJ Hitro, poceni in na sodoben način gradimo stanovanjska naselja in stanovanjske stavbe v Ljubljani, na Reki in na Dolenjskem. Leta 1964 smo gradili 700 stanovanj v vrednosti 62,000.000 din Letos gradimo 1045 stanovanj v vrednosti 84,000.000 din zaposlenih za praznik občin Brežice in Novo mesto Po reformi smo z uporabo sodobnih gradbenih metod, z boljšo organizacijo dela, z osvajanjem novih tržišč, s sodobno strojno opremo in z manj zaposlenimi povečali svojo dejavnost. To dokazuje primerjava naših lanskih dosežkov z onimi v letu 1964: POZIMI GRADIMO OB JADRANSKI OBALI * celotni dohodek čisti dohodek 1964 1967 osebni dohodki osnovna sredstva \ET Mrtvo, zimsko sezono smo odpravili z gradnjami ob jadranski obali. Tako smo v>zim-skih mesecih zgradili na najbolj znanih turističnih področjih Jugoslavije v zadnjih dveh letih: hotel v Ičičih pri Opatiji v vrednosti 7,000.000 din hotele v Uvali Scott v vrednosti 4,000.000 din hotele v Poreču v vrednosti 8,000.000 din hotele v »Solaris« pri Šibenikii SS^^ednosti 12,400.000 dinarjev Letos se tem gradnjam pridružuje gradnja hotelov na otoku Hvaru v vrednosti 27,000.000 din. SGP * PIONIR* Novo mesto Fa^aFHCTnFaFBFSLnSlS^SESSffHSnaSHFESM. 011962 1967 VARNE 8.000 m2 ODNJA rmipmn *0 MESTO & r i:it ,_j lisi! rriMM............. S \ ‘v a POMEMBNEJŠI DORP.^.KI OD LETA 1962 DALJF cJ \\\ u l\\\i m\\\i\\\r \\\\ u\\\V\\ \\ l\.\\\\\\\\\V\\\i Uu\\ 1963 - rekonstrukcija obrata Novo me- \\\\\\\\u \ Mignili un>MiUHU liiHil " i u m s» Mil \ \ \ lini lil kil! \ ii 111 i 11»\ 111 nit 1-1 i Hi 111111 s 111111 ■gl lliiiTli*llltli\tlttlli\lliiill\illl\liillillliliillllil •U\\\u\>\\\\\uuu\\\m lUi (jm uffr u|\u\s m HIUIU] wu It jRm i U \ \ ] Javna zahvala Ob odkritju spominske plošče našemu bratu skladatelju Tonetu Lavrinu na nje-gon rojstni hiši na Vinjem vrhu smo dolžni iskreno zahvalo Belokranjskemu muzejskemu društvu v Metliki občinski skupščini Črnomelj, mladinskemu pevskemu zboru osnovne šole Črnomelj, vokalnemu c.cistu in pionirjem iz Semiča, godbi na pihala iz Metlike, vsem govor-niJzom in številnim udeležencem. ki so s svojo prisotnostjo tako lepo počastili spomin našega ljubljenega brata, j LAVRI NOVI ZAHVALA V imenu Slavističnega društva o Novem mestu kakor tudi po naročilu J predsednika glavnega od- i bora Slavističnega društ- j va Slovenije dr. Bratka : Krefta se najlepše zahva- j ljujeni otčinski skupščini Novo mesto, kolektivu Dolenjskega lista in obč. sin-dihalnemu svetu za pod- | poro, s katero so nam omogočili, da je zborovanje slavistov v Novem mestu tako lepo uspelo. Posebna zahvala tudi j folklorni skupini na os- | novni šoli v Dragatušu, ki | je udeležencem pripravila tako bogat in lep program bolokranjskih ljudskih pesmi, plesov in običajev. Za novomeško po-drirnico in za glavni odbor Slavističnega društva Slovenije: SEVERIN SALI Partizanski plakat-dokument svojega časa /v/rZfir*,?,'r. Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici na Krki je imenoval 28 zaslužnih javnih in kulturnih delavcev za svoje častne člane Kostanjevica na Krki je tudi letos dostojno počastila sv\>j krajevni praznik — spomin na 25. obletnico streljanja talcev. V soboto, nedeljo in ponedeljek so se prebivalci z vodstvom krajevne skupnosti vred ter gosti iz raznih krajev spominjali prehojene poti. V soboto zvečer je v polni dvorani Lamutovega likov-naga salona tovariš Bogdan Osolnik, direktor Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, najprej odprl razstavo »Partizanski plakat« .ter predstavil domačinom in gostom večera odlomke ustvarjalnosti, ki je bila vseskozi tesno povezana z vsemi obdobji in dogajanji osvobodilnega gibanja. Originalne mojstrovine naše partizanske tehnike težko najdejo primero v vsej takratni okupirani Evropi. S pisano in tiskano besedo, s poročili, časniki in z brošurami, s knjigami in plakati si je osvobodilno gibanje utiralo pot v množice, jim prinašalo resnico in ohra-brenje. Vsi, ki so sodelovali v teh tehnikah in tiskarnah ter ustvarjali umetniško visoko vredne dokumente svojega časa, so stali s svojim delom v prvih bojnih vrstah. Predsednik upravnega odbora Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar je nato obrazložil sklep, s katerim je festival podelil 2a zaslužnim javnim, kulturnim in ljudskoprosvetnim delavcem častno članstvo. Mnogo so pripomogli, da je festival v Kostanjevici zaživel in se razmahnil v širine, ki prinašajo mestu, Dolenjski in njenim prebivalcem kulturni užitek,veselje in spodbujajo k vedno novi ustvarjalnosti. Lado Smrekar, Jože Javoršek in France Drmaž so zatem podelili diplome o častnem članstvu, ki so jih dobili: Stane Nunčič, Karel Ster-ban, Božo Borštnik, Jože Borštnar, Angela Bučar, Franc Dragan, Emilija Fon, Maksim Gaspari, Tone Goš-nik, Fedor Gradišnik, Ado Gruden, Jože Jankovič, Andrej Kokot, Marjan Kralj, Jože Kuntarič, Peter Markovič, Jože Penca, Vilma in Franc Pirkovič, Miloš Poljanšek, Radko Polič, Božo Račič, Ludvik Selan, dr. Niko Sever, prof. dr. France Stele, Edvin Švab iz Trsta, Špela Valentinčič in dr. Franci Zwitter iz Celovca, v imenu častnih članov se je za priznanje zahvalil Jože Penca-Dečko iz Ljubljane. SLG iz Celja je v domu kulture gostovalo v soboto zvečer s Sofoklovim Kraljem Oi-dipom in poželo za veliko, močno zaigrano delo izreden aplavz hvaležnega občinstva, ki je spet napolnilo dvorano do kraja. Učiteljišče je dalo svoj pečat Četrtošolci so dobili računico Naši šolarji so že pozabU: na prve šolske dneve. Zvez- I ki so že na pol popisani in tudi šolske knjige so dobile prva oslovska ušesa. Založbe. 1 ki bi morale pravočasno po- j skrbeti za izdajo šolskih j knjig, so tudi letos zakas- ' nile. šele pred nekaj dnevi j so dobili v knjigarnah tudi ! računice za 4. razred osnov- : ne šole, ki so jih učitelji in j učenci močno pogrešali. Oktobrske nagrade rr7^r,jene Letošnje oktobrske nagrade mesta Beograda so dobili: ! pisatelj Skender Kulenovič, i slikar Aleksander Tcmaševič, j skladatelj Mihovil Logar, film- ; ski režiser Dušan Makavejev, \ igralec Ljubiša Jovanovič, ! skupina arhitektov, triie znanstveniki in skupina tehnologov. Letošnji Nobelovec: i japonski pisatelj Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost je dobil 63-let-ni japonski pisatelj Yasuna-ri Kawabata, doma iz Osake. Nagrado so mu podelili za pripovedniško mojstrovino. Kawabata je na Japonskem zelo popularen, najbolj znana pa sta njegova romana »Dežela snega« in »Tisoč žerjavov«. V svoji deželi je že dobil nagrado za kulturo. Je član japonske akademije umetnosti, dolga leta pa je bil tudi predsednik japonskega PEN kluba. Razstava o možu, ki ga je prevajal Novomeščan V Zagrebu so pred kratkim odprli razstavo o znamenitem češkem pedagodu iz 17. stoletja Janu A. Komenskem, čigar dela je že skoraj pred 250 leti prevajal v slovenščino novomeški kapucin in slovničar Hipolit. Razstavo bodo med drugim vide- li tudi v Ljubljani. »Učiteljišče, katerega 20-let-nico obstoja proslavljamo danes, je delovalo sicer malo časa, vendar toliko, da je Dolenjski z Novim mestom in drugimi kraji vtisnilo svoj pečat ter dalo pomembne elemente v mozaik družbenih, kulturnih in političnih hotenj.« S temi besedami je pričel govor prof. Veljko Troha na cobotni akademiji, posvečeni dvajsetletnemu delovanju novomeškega učiteljišča. Akademijo v novomeškem Domu kulture je obiskalo okoli 300 nekdanjih učiteljiščnikov in profesorjev, ki so poučevali na učiteljišču, navzoči pa so bili tudi predstavniki javnega življenja Novega mesta. Prof. Veliko Troha, pred leti sam dijak novomeškega učiteljišča, je v dvajsetminutnem govoru opisal pomemben delež učiteljišča pri vzgoji učiteljskega naraščaja od ustanovitve leta 1948 do letos, ko je učiteljišče kot specializirana ustanova prenehalo obstajati. »V dvajsetih letih se je učiteljišče močno spreminjalo. Bilo je mlado, prizadevalo pa si je, da bi postalo popolno. Našlo je svoje mesto med srednjimi šolami,« je med drugim poudaril. V izredno pisanem in obširnem kulturnem delu akademije so nastopili pevci, recitatorji, instrumentalisti in folkloristi iz novomeških šol, zvečine pod vodstvom profesorjev, ki so take nastope pripravljali tudi z učiteljiščniki. Udeleženci so toplo pozdravili pevski zbor DPD Svoboda Dušan Jereb, ki ga že dolgo vrsto let vodi priljubljeni pedagog Tone Markelj. Božidar Jakac obiskal Suhyjevo razstavo Drugo samostojno razstavo gimnazijca Branka Suhyja si je ogledalo v Dolenjski gale- * riji lepo število obiskovalcev. Suhyjevi vrstniki, ki so prihajali v skupinah, so bili pr-jetno presenečeni, ker jim je mladi slikar tako živo približal dolenjsko pokrajino in novomeške motive. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj znanih slovenskih umetnikov, ki so v spominsko knjigo napisali svoje vtise. Znani slikar akademik Božidar Jakac je mlademu slikarju napisal v knjigo vtisov, da je bil prijetno presenečen nad njegovim talentom in sposobnostjo za opazovani. Opozoril pa ga je, da ga čakata še trdo delo in študij, ki mu bo pomagal, da ga mine samozadovoljstvo in da najde pot, ki mu jo je nakazala narava. Med drugim mu je tudi svetoval: »Izrabi vsako minu- to za delo in opazovanje! Ne ustraši se težav, ki bodo vsak dan večje! Upam v uspešen razvoj tvojega talenta!« Razstavo sta obiskala tudi znani arhitekt Marjan Mušič in Vera Primc, članica akademije za likovno umetnost, ki sta mlademu slikarju zaželela, da bi z njegovim zorenjem rasla tudi njegova izrazna moč. Visoko priznanje našemu znanstveniku Na mednarodnem seminarju o preprečevanju in zdravljenju raka v Rimu je dobil zlato medaljo dr. Juraj Kor-bler, ustanovitelj in dolgoletni šef radioterapevtskega in onkološkega inštituta v Zagrebu. Dr. Korbler je bil hkrati izvoljen za člana rimske ustanove Aocademia Tibe-riana. CARGOVA RAZSTAVA V KRŠKEM Desetletnico smrti umetnika, revolucionarja in borca IVANA ČARGA bo galerija Krško počastila z razstavo njegovih del v soboto, 26. oktobra, ob 18. uri. Razstavljenih bo 20 del v različnih tehnikah, skromen iž-sek iz bogu-te umetnikove zapuščine. — Galerija v Krškem se umetnikovi vdovi posebno lepo zahvaljuje, ker je ljubeznivo pomagala pri pripravah za to razstavo. Razstava bo odprta do 10. novembra — Vljudno vabljeni! — Na sliki IVAN ČARGO — Idrijski rudar (rdeča kred«. 1955) VASA KORIST IN ŠE NAGRADE POVRHU! RES JE: DOLENJSKA BANKA IN URA-NILNICA NOVO MESTO s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM je namenila vlagateljem vezanih vlog z odpovednim rokom nad 1 leto 30 nagrad: • 1 osebni avtomobil »Zastava 750« • 1 motorna kosilnica »Alpina« • 1 šivalni stroj »Mirna« • 2 kolesi »Pony«, Rog • 5 mikserjev z mlinčkom za kavo • 5 transistorjev Captain de-luks • 5 likalnikov z regulatorjem • 10 jedilnih priborov za 6 oseb, »Kordun« Pri nagradnem žrebanju bo udeležen vsak vlagatelj, ki bo imel na dan 31 X 1968 na svoji hranilni knjižici pri banki naloženih najmanj 2.000 din z odpovednim rokom nad 1 leto Vsak vlagatelj dobi pri nagradnem žrebanju toliko žrebnih listkov, kolikorkrat izpolnjuje pogoj nagradnega žrebanja vendar je lahko nagrajen samo enkrat Nagradno žrebanje bo v prostorih ban ke 11 XI 1968 Izid nagradnega žrebanja z izžrebanimi varčevalci bo objavljen v Dolenjskem listu ter s posebnim obvestilom v prostorih banke in pošt, ki poslovno sodelujejo z banko. Občani, ne zamudjte priložnosti! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Vodstvom vseh šol! Danes izdajamo prvo številko razširjene kulturne rubrike našega tednika, ki bo v obliki posebne priloge izhajala občasno oz. po potrebi. DOLENJSKI RAZGLEDI bodo, kot govori več o tem uvodna beseda v prvi številki današnje priloge, posegli na številna področja 9 občin. Zaradi številnih podatkov in aktualnih člankov, ki imajo poseben pomen tako za lokalno zgodovino posameznih krajev in občin kot za kulturno podobo širše Dolenjske, priporočamo vodstvom vseh Sol na našem področju, naj prilogo DOLENJSKI RAZGLEDI posebej shranjujejo. Od časa do časa bomo tiskali tudi kazala, da bo mogoče DOLENJSKE RAZGLEDE uvezati v knjigo. Le tako bo gradivo trajnega pomena tudi zares ohranjeno, pri rokah pa boste vedno imelu podatke, ki so zdaj razmetani po številnih časnikih, časopisih, revijah in brošurah v knjižnicah in arhivih. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA »ANA TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET OBRTNIK NOVO MESTO NUDIMO VAM UGODEN NAKUP ženskih in moških jesenskih in zimskih plaščev, ženske, moške in otroške LILION bundice v lepih barvah in modelih, več vrst damskih kostimov, otroške LILION plaščke in pelerinice ter večjo izbiro fantovskih in dekliških hlač. Vse to dobite po znižanih cenah za 30 do 60 odstotkov, V NOVI MODI in trgovini na Glavnem trgu. Od tu in tam BREZICE — V ponedeljek je bilo končano namiznoteniško prvenstvo v okviru delavskih športnih iger. Prehodni pokal ObSS je osvojila ekipa brežiške gimnazije, ki je zmagala v vseh devetih srečanjih. Vrstni red: 1. Gimnazija, 2. ObSS 3. Cateške Toplicc, 4. OŠ Cerklje, 5. Zavod za kulturo, G. Tovarna puhištva II, 7. Tovarna pohištva I, 8. Zdravstveni dom, 9. PPV Dobova, 10. OŠ bratov Ribarjev. V. P. SEMIČ — V prijateljskem srečanju v malem nogometu sta se srečali pionirski ekipi Semiča in Črnomlja. Srečanje se je končalo neodločeno (5:5). (A. L.) NOVO MESTO — Kljub temu da še ni končano odbojkarsko prvenstvo na delavskih športnih igrah, je že znan končni zmagovalec. S precejšnjo prednostjo je zmagal Pionir pred Krko. Novo-lesom in Novoteksom. Svečani zaključek iger bo v soboto, 26. oktobra, z odbojkarskim srečanjem ob 15. uri med reprezentanco Novega mesta in zmagovito ekipo No-voteksa. Razdelitev priznanj športnikom in ekipam pa bo ob 18. uri v sindikalnem domu. (N. N.) KOČEVJE — V počastitev občinskega praznika je bil odigran pokalni kegljaški turnir. Nastopilo je 7 ekip. Pri moških je zmagalo Kočevje s 3166 keglji, pred Mladim Radnikom, Goraninom in Drvodelcem (vsi iz Delnic), pri ženskah pa ravno tako Kočevje z 2252 keglji pred Drvodelcem in Goranikom. Fri moških so bili najboljši Rački in Skilcc iz Delnic ter Henigman iz Kočevja. Pri ženskah je bila najboljša domačinka Šerccrjeva. . (A. A.) NOVO MESTO — V okviru občinskega praznika je bilo balinarsko tekmovanje mestnih reprezentanc Zagreba, Ljubljane in Novega mesta. Zmagala je ekipa Novo mesto I. (Mraz, Legiša, Cvar in Hren), pred Zagrebom, Ljubljano in Novim mestom II. Novomešča-ni so v odločilnem srečanju premagali Zagreb s 13:10 (B. H.) BREŽICE — V okviru delavskih športnih iger so dobili končnega zmagovalca v malem nogometu. Sele Po streljanju sedmercev je OKP Dobova premagal Livarno in bo do prthoanjega leta hranila prehodni pokal (V. P.) NOVO MESTO — V nedeljo je bilo tu športno srečanje med mladinskimi reprezentancami Novega mesta, Samobora, Brežic in Črno. ml ja v namiznem tenisu, šahu in streljanju. Tekmovanje, ki so ga priredili v čast 10. letnice avtomobilske Ceste bratstva in enotnosti je zelo uspelo V šahu je zmagalo Novo mesto, pred Samoborom, Brežicami in Črnomljem. V namiznem tenisu ravno tako Novo mesto, pred Samoborom in Brežicami. Pri strelcih je bil končni vrstni red naslednji: Novo mesto 279 krogov, Brežice 144 krogov in Novo mesto — mladinke 141 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Pirc, pri mladinkah pa Biutčkova. (V. V.) NOVO MESTO — V okviru delavskih športnih iger sta končani tekmovanji v odbojki (ženske) in šahu. V odbojki so zmagale odbojkarice Prosvete, pred Krko, Pionirjem, OŠ Šmihel, Novolesom in Novoteksoin. V šahu je zmagala Banka, pred Iskro-Zužemberk, Prosveto. PionirJjm, Novolesom II, Novoteksom itd. (N. N.) KRŠKO — I*o 15. septembru .ko je bilo v Krškem mednarodno plavalno prvenstvo posameznikov, so plavalci praktično končali z delom. Odmor je že malo predolg, vendar je temu krivo slabo vreme. Razen tega je do težav prišlo zaradi slabega finančnega stanja, ki onemogoča vadbo tekmovalcem v Ča-teških Toplicah. Skoda bi bilo. da bi vsi lepi načrti padli v vodo. (L. H.) CEUE — Preteklo nedeljo je bilo v Celju izbirno tekmovanje posameznic za uvrstitev na državno kegljaSko prvenstvo. Med 57 tekmovalkami je Draga Šercer zasedla 7. mesto (782 kegljev), Marija Andolšek 10. in Mira Trpin 38. mesto. Šerccrjeva in Andol-škova sta se uvrstili na zvezno tekmovanje, vendar se ga zaradi finančnih težav v klubu ne bosta u-deležili! (A. A.) MURSKA SOBOTA — Nedeljskega namiznoteniškega prvenstva so se udeležili tudi igralci iz Novega mesta in Sodražice. V hudi konkurenci naši igralci niso zabeležili posebnih uspehov. (T. R.) KOČEVJE — V zadnjem kolu mladinske nogometne lige je imel Rog v gosteh enajsterico Slavije iz Vevč. Tekma se je končala z zmago domačih 2:1. (A. A.) Kočevje — Na balinarskem turnirju, ki spada še v sklop sindikalnih športnih iger, je zmagala Prosveta pred Avtom-Kočevje, In- kopom in Opremo. (A. A.) ROKOMET Branik-Brežice 6:11 Brežicam so v Mariboru zaigrali v izrednem slogu in premagali tretje uvrščeno ekipo Branika. Zlasti so se odlikovali: Ber|:lez, Rovan in Bosina. BREŽICE: Berglez, Rovan 2, An-tolovič 1, Bršcc 1, Avsec, Bosina 3, Svažič 2, Lipej, štangelj, Pavlič 2 in Mars. V PODGORŠEK Ribnica - Tržič 24:24 Po dveh zaporednih katastrofalnih porazih je Ribnica slednjič le pokazala dobro igro, čeprav je bila ekipa okrnjena. Tekma je bila vseskozi lepa in zanimiva. Ribnica je igrala v napadu zelo dobro, medtem ko je bila obramba nekoliko slabša. Ribničani bi v tej razburljivi tekmi lahko celo zmagali, če ne bi v zadnjih sekundah sicer odlični Ponikvar zadel vratnico namesto mrežo. RIBNICA: Krrsnič I, Radič 10, Ponikvar 7, Erčulj, Češarek 4, Tanko, Kersnič II I. Puželj in Matelič 2. T. NOSAN Branik - Brežice 10:5 Breiičanke so odpotovale v Maribor brez treh igralk, pri čemer se je predvsem čutila odsotnost Kolarjeve. Uspešno so se upirale le v prvem polčasu, čeprav tudi v drugem niso imele tako podrejene vloge, kot kaže rezultat. BREŽICE: Božičnik, Bužančič 1, Molan 2, Mišič I 1, Mišič II 1. Zorko I in II, Zagode, Bah in Bobnar. V PODGORŠEK Grosuplje - Krmelj 13:12 Gostje so po zelo dobri igri v prveiri polčasu v nadaljevanju popustili in zaradi napačne taktike in nesporazuma med igralci tekmo po nepotrebnem izgubili. Kljub porazu je moštvo Krmelja še vedno na odličnem tretjem mestu. Pri gostih je bil najboljši Marjan Zaman . ki ie dosegel 8 zadetkov. M. DEBELAK Novo mesto - Krško 23:23 V razburljivi rokometni tekmi v kateri so v glavnem bili boljši gostje se je srečanje končalo neodločeno 23:23. Ta rezultat je za Novomežčane uspeh. V. R. NOGOMET Fužinar (Ravne) -Celulozar 3:4 Moštvo CELULOZARJA je na Ravnah spet prijetno presenetilo. Po vodstvu Celulozarja 4:1 so gostje morali reševati težko prislu-ženo prednost. Najboljša igralca pri Celulozarju sta bila Andjelko-vič in rezervni vratar Prokič, ki je v tej tekmi celo dosegel zadetek. Zadetke za Celulozarja so dosegli: Paunovič, Klajič, Germek in I>ikič. L. HARTMAN Dob - Bela krajina 3:3 Črnomaljci so v nedeljo gostovali na Dobu. Tekma se je konča' la neodločeno. Vse je kazalo, da bo Bela krajina doživela prvi poraz v letošnjem tekmovanju, vendar je napela vse sile in izenačila rezultat na 3:3. Vse tri zadetke je dosegel nadarjeni Tone Weiss. T. LATERNF.R Usnjar (Vrhnika) - Elan 2:0 Novomeščani so to nedeljo gostovali na Vrhniki in izgubili srečanje z debro ekipo Usnjarja z 2:0. V. S. Brežice - Polzela 3:0 b. b Nogometaši Polzele niso prispeli v Brežice ter so srečanje izgubili s 3:0 brez borbe. V. P. ODBOJKA Kamnik II - Novo mesto 0:3 Odbojkarji Novega mesta so tudi v zadnjem srv>čanju zabeležili gladko zmago s 3:0 V jesenskem delu tekmovanja so svojim nasprotnikom oddali samo 2 seta. Končni vrstni red prve četverice: 1. Novo mesto 16 13 3 41:14 26 2. Kočevje 16 13 3 43:17 26 3. K. gorica 16 11 5 38:29 22 4. Trebnje 16 10 6 36:23 16 Novomeščani so pridobili pravico sodelovati v I. republiški odbojkarski ligi. S. T. Trebnje - Bohinjska Bistrica 3:0 V zadnjem kolu II. slovenske odbojkarske lige so v Trebnjem gostovali odbojkarji Bohinjske Bistrice, ki so na repu prvenstvene lestvice. Tekma je bila ena naj-slabših, kar so jih domačini igrali zadnja leta v Trebnjem. Trebnje je zmagalo brez težav s 3:0. M. LEGAN Kočevje - Šenčur 3:0 b. b. Ker odbojkarji Šenčurja niso prispeli na prvenstveno srečanje v Kočevje, so domači zmagali 3:0 brez borbe. A. ARKO Kje, kdaj in kdo? V republiški rokometni ligi bo v Brežicah gostoval trboveljski Rudar, Ribničani pa bodo imeli v gosteh mariborski Branik. Dekleta Brežic bodo imele srečanje doma z rokometašicami Murske Sobote. V II. nogometni republiški ligi bo Celulozar imel srečanje doma s Severjem iz Sladkega vrha. V ljubljanski conski ligi bo v Novem mestu gostoval Rakek, na Mimi' pa Dob. Bela krajina bo imela srečanje z Medvodami. Vrsta mladih košarkarjev Novega mesta, ki na Dolenjskem nimajo tekmeca. Svojo premoč so pokazali na nedavnem medobčinskem košarkarskem tekmovanju v Metliki. Na teh fantih sloni nadaljnji razvoj novomeške košarke. Med novomeškimi košarkarji Tekmovanje v II. slovenski košarkarski lig? je končano. Košarkarji Novega mesta so v zahodni skupini te lige zasedli 4. mesto s 14 točkami. Ta uspeh je plod prizadevanj celotnega košarkarskega kolektiva, ki je v skrbnih rokah trenerja Andreja Petriča. V odsotnosti najzaslužnejšega Nekdanji aktivni košarkar, sedaj trener, Andrej Petrič ima največ zaslug, da je novomeška košarka v stalnem vzponu. moža za razvoj novomeške koSar-ke — Andreja Petriča je naš sodelavec zaprosil njegovega namestnika in po »košarkarskem stažu« najstarejšega aktivnega igralca Jožeta Splihala za kratek razgovor o delu kluba. — Kako si zadovoljen z letošnjim uspehom in z mlado prihajajočo generacijo novomeških košarkarjev? ■ Le na pol! V letošnjem tekmovanju smo zabeležili 7 zmag od 14 srečanj. Lahko bi zmagali še najmanj v štirih: s Sežano, z Mostami, Ježico in s Triglavom iz Kranja. Ti podatki kažejo, da bistvene razlike med prvimi in tistimi iz sredine razpredelnice ni. Z mladimi košarkarji, ki prihajajo, imamo že zahtevnejše načrte! — Težave v klubu? ■ Tudi teh imamo precej. N\j-hujše je, ker ni denarja. Vso opremo kupujemo sami. Tudi sodnike plačujemo sami, ravno tako vožnje na gostovanja k drugim klubom. Denar nam vrnejo komaj po treh mesecih čakanja. — Načrti za prihodnost? ■ Letos se bo naša liga okrepila z odličnimi moštvi in bo treba resno delati. Ce nam bodo namenili kaj več denarja, bomo pričeli delati z mlajšimi, ki bi igrali v ligah. Kajti delo z mladimi obetajočimi košarkarji je pogoj za obstoj novomeške košarke. Za glavni načrt pa smo {»stavili naslednje: v tej ali pa v prihodnji sezoni moramo »jurišati« na prvo mesto v naši ligi; to bi nas peljalo v prvo republiško ligo. Tekst in foto: MIHA GOSNIK Sobesednik našega sodelavca Jože Splihal, ki je najboljši strelec Novome-ščanov. v društvu s Počr-vino. ♦ »dob« skem J Ključ za Gutenwerth že trdno Ob koncu letošnjih izkopavanj na Otoku pri Dobravi ob Krki »Ko sem pričel lani sredi tega polja — na Otoku pri Dobravi ob Krki — odkrivati ostanke srednjeveškega Gutenwertha, sem se lotil dela z zelo bledo predstavo o tem mestu in življenju ljudi v njem. Ne bi mogel reči, da se mi je zato izkopavanje zdelo avanturistično. Daleč od tega, čeprav sem ga pričel brez zanesljivega ključa v roki, ker sem moral ključ šele najti.« Pogled na zbrano množico ljudi, ki je v nedeljo, 20. oktobra, obiskala Dobrnič in s tem počastila spomin na zgodovinske dni pred 25 leti (Foto: S. Dokl) Za arheologa dr. Vinka Šri-barja to izkopavanje ni bilo in ni lov na srečo, kar je ob začetku najinega pogovora v njegovi poljski pisarni (prikolici IMV), ki jo je postavil na lučaj Qd že odkrite glavne gutenwerške ulice, zelo jasno povedal. »Vedel sem, da moram odgovor na to, kaj je bil Gutenwerth, kaj so delali njegovi prebivalci in kako so živeli, sam najti. Deloma ga že poznam — iz najdb,« je poudaril. Narod, ki ima takšne žene, ne more umreti! Precej železnih predmetov je izkopal dr. šribar na Otoku: podkve, ključe, nože, klešče, ključavnico (obešanko) in druge. Predmeti so skrbno izdelani, skovali so jih mojstri. Ključavnica sodi v 12. ali začetek 13. stoletja, ključi vseh vrst so nastajali od romanike do pozne gotike. Arheolog je odkril do zdaj le delček prostora, na katerem so bile obrtne delavnice s topilnico železa. Njegova domneva, da je bila gu-tenwerška obrt visoko razvita, Gutenweržani pa mojstri, je potrjena z dokazi. Do- volj je tudi dokazov za to, da so prebivalci Gutenwert-ha popolnoma obvladali tehnologijo pridobivanja in predelave železa. Do zdaj odkriti del mestnih tal z ostanki hišnih temeljev in ulice daje pravilen tloris, kar dokazuje, da je bilo mesto zidano po določenem načrtu. To je vsekakor pomembna ugotovitev, saj se da na podlagi tega sklepati tudi o redu in kulturi mestnega prebivalstva. Prihodnje leto bo dr. Šribar odkrival osrednji in severni pristaniški del Guten-wertha (severno od sedanje cerkve sv. Miklavža). Pričakuje, da bodo nove najdbe še zanimivejše od sedanjih. »Ko bodo končana vsa izkopavanja, bomo imeli na dlani mesto, kot ga do zdaj nismo poznali,« je pripomnil arheolog. Dr. za oć Guter stalo prista dijo, najpoi čisto , ropi — lal tudi j nike. Iz govora tovariša Vipotnika na nedeljski proslavi v Dobrniču smo izbrali nekatere misli. USTVARITI MORAMO ENOTNE POGOJE UČENJA IN ŠTUDIJA ZA VSE OTROKE — Naša politika mora dati večji poudarek razvoju družbenega standarda prebivalcev ob sodelovanju družine, staršev, ob angažiranju delovnih ljudi, družbenih organizacij in društev, krajevnih skupnosti ipd. Ne gre seveda za nikakršno podcenjevanje ali spreminjanje osnovnega gibanja naše družbe — vsakomur po njegovem delu — niti ne gre za uravnUovske težnje, marveč za dejstvo, da o pojavih, ki jih spontano porajajo blagovno — denarni odnosi, ob včasih prevelikem favoriziranju osebnega standarda in s tem odtujevanju človeka zapostavljamo razvoj tistih dejavnosti in ustanov, ki bi s svojim delom utrjevale solidarnost in smisel za skupnost ter blažile razlike med naj-višjimi in najnižjimi kategorijami osebnih dohodkov, ki pomenijo osnovni izbor političnega nerazpoloženja delovnih ljudi. Potrebna je takšna politika celotne družbene skupnosti, ki bolj poudarja vlogo družbenega standarda in njegovo hitrejšo rast, ki bolj poudarja skrb za razvoj služb, ki razbremenjujejo družino v skladu z dinamiko zaposlovanja žena. Potrebna je politika, ki opozarja na večjo skrb za otroško varstvo, da ne bodo diskriminirani otroci staršev, ki manj zaslužjijo, potrebna je politika, ki pospešuje hitrejšo graditev predšolskih ustanov in organizacijo celodnevega bivanja otrok in podobno. Cilj naše družbe je ustvariti enotne pogoje učenja in študija za vse otroke, za vse mlade ljudi... MAJOR WILIAMS JO- N ES — Srečen sem, da sem spet med vami. V svojem in v imenu žene Helene želim vsem od srca veliko sreče. Pred 25 leti smo se skrivali v teh krajih, danes pa vidim samo srečo in mir. Prinašam vam želje in pozdrave kanadskih prijateljev. Naj bo vaša domovina srečna, vedno se vas bom spominjal. TEREZIJA BREGAR s Krke: Nisem pričakovala, da bom po 25 letih spet tukaj. Mojih 73 let in vse preživeto gorje so pri meni napravili svoje. JUSTINA NOVAK iz Dobrniča: Strahu ni več. Vera v boljše je vedno živela. Kljub temu da sem ostala sama in je težko, sem zadovoljna. VIDA BREST — književnica: Živela sem med slovenskimi materami in z njimi čutila vse, kar je od njih zahtevala revolucija. FRANCKA ŽNIDARŠIČ iz Kočevja: Solze v očeh povedo dovolj, srečna sem. da smo se zbrale. MILICA PRIMOŽIČ iz Nove Gorice: Pred 25 leti nas je v Dobrnič pripeljala legendarna Katja Rupe-na. šle smo s ponosnim srcem primorske žene, ki se je uprla fašizmu, in s ponosom slovenske žene, ki je trpela desetletja. Hvala Dolenjcem za topel in gostoljuben sprejem. MALOMEŠČANSKO JE POTISKATI ŽENO SAMO V DRUŽINO — V zadnjem času tu in tam slišimo glasove in nasvete, naj se žena vrne v družino, da bo s tem več storjeno za oskrbo in vzgojo pa tudi, da bomo odprli možnosti zaposlitve prihajajoči delovni sili. Konzervativno in malomeščansko potiskati ženo nazaj v družino pomeni zaustavljati razvoj, pomeni konservirati ustvarjalne energije, pomeni odrekati polovici prebivalstva udeležbo pri družbenem delu in samoupravljanju, pomeni zaustavljati zgodovinski boj družbe za enakopravnost človeka ... HOČEMO ŽE DANES IN JUTRI BOLJ ZDRAVE, VZGOJENE IN ŠOLANE OTROKE — Pot do napredka, do enakopravnosti, do zdravja, do izobrazbe, do vzgoje otrok, do večje gmotne in pravne trdnosti na stara leta je v boljšem, bolj učinkovitem delu prav povsod, v tovarni, na kmetiji, v inštitutu. Zavest solidarnosti delovnih ljudi je globoko zakoreninjena. Samoupravno dogovarjanje daje tej zavesti višjo, sodobno raven: podlaga so čisti in vsakomur razumljivi računi. Ne zbiramo denarja v skupne sklade za nekaj daljnega, za neznane cilje, pač pa za to, da bomo od tega vsi skupaj in vsak zase ime- li že danes in jutri bolj zdrave, vzgojene in šolane otro- ke, več izobrazbe, zdravja in socialne trdnosti... BORITI SE MORAMO PROTI ZAOSTALEMU GLEDANJU — Družbena aktivnost žena je zmeraj večja, čeprav ne dohaja dinamike zaposlovanja. Napredek je čutiti v osnovnih samoupravnih organih, manj pa v višjih predstavniških telesih. Žene so najbolj angažirane na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja in vzgoje, manj pa v gospodarstvu, v upravnih odborih, svetih ipd. Še bolj se moramo zavzemati za družbeno uveljavljanje žena in se boriti proti zaostalemu gledanju, zaostali zavesti in zaostalemu pojmovanju ... Po govoru se je odvijal kulturni program, ki so ga izvajali priznani umetniki. Posebno vzdušje so pričarali zlasti recitatorji, ki so v svoja vrhunska izvajanja znali vnesti tako doživetost, da je pri zbrani množici izzvala solze. Več tisoč ljudi je zadovoljno zapuščalo to proslavo, ki je bila enkratna. Bilo je pravo veliko in tovariško srečanje z ljudmi, ki so precejšen del svojega življenja vložili v napredek in za zmago pravice. Ob zaključku proslave so predsedniku Titu poslali pozdravno pismo, v katerem mu pišejo, da se sestajajo v istem duhu kot pred 25-imi leti. »če bo jutrišnji dan spet zahteval od nas enake žrtve, smo jih slovenske ženske sposobne in pripravljene prevzeti,« je zapisano ob koncu. SLAVKO DOKL /LOVEH/KE ŽEflE Mi s >Jajht 1 štir d v n| na R6 g ari ta dr^h dli so; vali s stegovj tn iznL Miliji sta dji; 'u poslu I , dva pi orgai«q ■ vin. 1. dva v la me) nja: pobegi j sta tul ličniki — vi zahtevi in pol čala; — v| na No' ju sta manjše — n* Kočevj 13-letni namic< m GB/ tel. ^ Po izdela nagro spon* terac« Hvalit SVOJE M BRATE SINOVE RAZSTAVA »PARTIZANSKI PLAKAT«, ki bo odprta v Kostanjevici na Krki do konca tega meseca, nas seznanja s pomembnim deležem, ki ga je imela pisana in tiskana beseda v letih NOB. Med razstavljenimi plakati so tudi primerki izrednih umetniških in grafičnih stvaritev, ki ohranjajo svojo prepričljivost danes prav tako kot v letih, revolucije. Z RAZPRAVE PRED OKROŽNIM SODIŠČEM 84 - letna mati umrla zaradi sinovih brc Viktor Hrovat obsojen na 3 leta strogega zapora, ker je svojo priletno mater Uršulo Hrovat tako pretepel in obrcal, da je čez dva dni poškodbam podlegla - Spet alkoholizem in žalostne razmere! Podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej je odkril v nedeljo, 20. oktobra, v Dobrniču spomenik narodnemu heroju domačinu Jožetu Slaku-Silvu. (Foto: S. Dokl) Kljub vztrajnemu zanikanju krivde obtoženega Hrovata je novomeško okrožno sodišče ugotovilo, da je res on tako hudo poškodoval svojo mater Uršulo Horvat, da je ta za posledicami notranjih poškodb umrla. Spoznali so ga za krivega in ga obsodili na 3 leta strogega zapora. Že dolga leta so bili odnosi pri Horvatovih v vasi Križ pri Tržišču nevzdržni, ker sta oba sinova precej pila. Ko mati ni zmogla več opravljati vseh gospodinjskih del, sta se večkrat fizično spravila nadnjo. Lansko spomlad je starki vrh vsega še zmanjkalo 104.000 din prihrankov. Tako je na sodišču povedala hčerka pokojne Uršule Horvat, ki ne živi doma, prav tako pa so izjavljali vaščani in sosedje. 5. oktobra lani je prišel Horvat ponoči klicat sosede na pomoč, sam pa je šel na Telče po zdravnika. Ko je prišel zdravnik dr. Humar, je našel starko v groznih bolečinah, opazil pa je tudi sledove krvi. Drugi sin invalid je zdravniku povedal, da jo je brat Viktor pretepel in obrcal. Zahteval je tudi zdravniško spričevalo. Dr. Humar je priporočil, naj mater pošljejo v bolnišnico, a je sama to odklonila. Dan pred smrtjo je še povedala, da jo je zdelal sin Viktor, 7. oktobra pa je izdihnila za posledicami hudih notranjih poškodb. Obtoženec je tako v dokaznem postopku kot na glavni razpravi trdil, da matere že dalj časa ni pretepal. Po njegovem so se mati pretegnili pri obiranju in prenašanju grozdja že teden dni pred smrtjo, sicer pa so bili že več mesecev zelo slabi... V nasprotju s tem pa so priče povedale drugače, štiri dni pred smrtjo je bila Horvatova v trgovini na Telčah ta- ko dobre volje, da se je šalila s poslovodjo. Na dan poškodbe pa je bila še opoldne čila in zdrava, saj je Vinka šiplja, ki je prišel v hišo po opravkih, povabila na kosilo. Tudi v pogovoru z njim je bila prav hudomušna in ni kazala nobenih znakov bolečin. Možnost takega načina poškodbe, kot ga je prikazal obtoženec je izključil tudi sodni izvedenec dr. Dolenc, zato je sodišče smatralo, da je ob-toženčev zagovor iz trte zvit. Da je Viktor Horvat nasilne narave, pa se je sodišče prepričalo tudi na podlagi drugih dokazov. Kljub zanikanju krivde so ga spoznali za krivega in ga obsodili. Pri odmeri kazni so razen obtežilnih upoštevali nekatere olajševalne okoliščine: da je obtoženec po storjenem dejanju vendarle šel po zdravnika, njegovo sicer težko življenje ob del.u v službi pri »Metalni« v Krmelju in doma na kmetiji, kjer je živel s priletno materjo in invalidnim bratom. Razen tega je obtoženec doživel še zakonski brodolom. Upokojenec umrl na delu V nedeljo, 20. oktobra zjutraj, so našli mrtvega na tleh v vratarnici rudnika rjavega premoga v Kočevju honorarnega nočnega čuvaja Franca Kendo. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je 62-letni upokojenec in honorarni nočni čuvaj umrl, ker ga je zadela kap. Kenda je ob 1. uri zjutraj na delu še navil tri ure na kontrolnih mestih, za preostali dve pa mu je verjetno zmanjkalo moči. Domnevajo, da je med navijanjem ur začutil močnejšo srčno slabost, se zato šel odpočit v vratarnico in tam umrl. P. J. O JBL- darovnice jJHi/Jobi atomov Pln osvajanja vesolja j Ali poznaš ta stroj? Sftfefdi Zlobneži niso prišli na račun Pred torkovo sejo novomeške občinske skupščine so se nekateri hudomušneži smejali, češ današnja seja pa bo, saj sta na dnevnem redu kmetijsko in cigansko vprašanje! Ob otvoritvi pa jim.je zaprlo sapo, ko je predsed- ^iTRIKON kotaža in konfekcija ‘ Ko C' E V J E • f* • • vv Sejmišča »KR POGLED!« je bil v nedeljo za ortncške lovce na žalost samo lep lovski pozdrav. Na svojem prvem lov-Pogonu na zajce in lisice v okolici Rigla nad Ortnekom niso imeli lovske sreče. To nedeljo bodo streljali * ce ne bo »dober pogled« spet premalo... (Foto: France Modic) Včasih je versko blazna inkvizicija zavirala razvoj napredka in sežigala tudi znanstvenike (na sliki), danes pa je stvar drugačna: na j več ji šarlatani in mazači, pravi »čarovniki«, lahko brez kazni poneumljajo ljudi! do tudi iz črt na dlani. Vlivali so v vodo vročo mast in opazovali obrise mastnih madežev. Vedeževanje je prizadevanje, da bi se po nadnaravni poti ugotovila resnica. Vedeževalec verjame, da bo dobil podatke neposredno od višjih sil. Včasih se te sile izražajo precej jasno, toda najpogosteje so njihove napovedi nedoločene, tako da je treba njihove »poslanice« dešifrirati. Najstarejši in najbolj razširjen način vedeževanja je hepatoskopija. Tako so vedeževali že Babilonci pred 6000 leti, danes pa tako vedežujejo še v nekaterih deželah Afrike in Jugovzhodne Azije. Hepatoskopija je vedeževanje iz zunanjega videza jeter živali, ki so bile žrtvovane bogovom. Zakaj so mislili, da bodo jetra ovna ali bika lahko napovedala prihodnost? Zato, so rekli, ker so bogovi sprejeli žrtev, in tako je darovana žival dobila modrost in znanje bogov. Vera v vsemogočna znamenja je ustvarila tudi astrologijo, lažno vedo, ki še danes cvete v mnogih kapitalističnih deželah. Astrologi trdijo, da človekovo življenje tako kot njegov značaj in usodo določa razpored zvezd m planetov v trenutku, ko se je rodil. Naj človek kasneje počenja, kar hoče, zmeraj je »ujetnik zvezd«. Vse je vnaprej določeno in usodi ne ubežiš. Astrologija je zmeraj bila zvesta služkinja tistih, ki so zatirali ljudstvo. Saj je nesmiselno se upirati, če je že vnaprej vse določeno v zvezdah! I g I ■■ ■ ;o kradli ■ijša dva sta kradla iopede in denar le mladoletniki so kradr Dvi trgovini »Potrošnik« ški cesti v Kočevju ci-in jih nato kadili na za kinom Jadran. Kra-tako, da so trije zakrl-telesi četrtega, ki se je al čez prodajno mizo tikal cigarete. Sniki so ugotovili, da ra mladoletnika v tem šele začetnika, druga i že njihova znanca in zatorja tudi drugih tat-?ako sta »izkušenejša« zadnjih tednih zagrešiti drugim tudi ta deja- kradla sta dva mopeda, lila na Vrhniko, kjer di kradla in so ju mi-Prijeli; kočevskih trafikah sta ala cigarete, jih vzela uegnila, ne da bi pla- zasebnem stanovanju vomeški cesti v Kočev-izmakniia denarnico z > vsoto denarja; & ulici Jožeta Šeška v iu sta iztrgala iz rok i deklici mrežo z de- > in pobegnila. udac i ,e-177. lok. 8 konkurenčnih cenah *jemo vse vrste >bnikov, spomenikov, ‘inskih obeležij in vsa Prska dela hitro in tetno. Pred dnevom mrtvih je marsikje treba urediti in popraviti spomenike padlih borcev, katerih zunanja podoba je včasih kaj žalostna. Posnetek, ki smo ga naredili v Laščah v Suhi krajini, bo te dni vedno boli aktualen, zlasti ko bo šolska mladina začela urejevati okolje spomenikov in obeležij. (Foto: S. Dokl.) Na sejmu v Novem mestu 21. oktobra je bil v Novem mestu sejem, na katerem je bilo naprodaj 692 pujskov, prodali pa so jih 614. Cene so se gibale med 90 in 250 dinarji. Brežice: nič posebnega Tedenski sejem prašičev v Brežicah 19. oktobra je minil brez posebnosti. Naprodaj je bilo 425 mlajših in 30 starejših prašičev. Prvih so prodali 370 po 6,2 do 6,5 din za kg žive teže, drugih pa 19 po 5,5 din za kg žive teže. nik sporočil, da je cigansko vprašanje odloženo na prihodnjo sejo... Komu naj pojemo slavo? Odbornik Dušan Može je v razpravo o kmetijstvu posegel z vprašanjem: »V naši občini imamo dve zadrugi: novomeško in žužemberško. žužemberška ni nikoli upoštevala navodil najvišjih organov in plenumov. Delala je po svoje in ji danes dobro gre, novomeška pa je vsa navodila upoštevala, pa je zdaj v težavah in ima zgubo. Zdaj se vprašajmo: komu naj pojemo slavo?« Zaloke: podlegla človek in žival 17. oktobra ob 18.45 je beograjski voznik Danijel Jurjevec s fiatom 300 na cest i pri Zalokah treščil v kravo in lastnika Franca Ijsca iz Zalok pri Raki. Lisca in kravo je vrglo na avtomobil, nato pa sta padla na bankino. Krava se je skotalila na travnik in poginila, lastnik Lisec pa je obležal in čez tri ure v zagrebški bolnišnici izdihnil. Gmotno škodo so ocenili na 15.000 dinarjev. Krožna brana, priključena na traktor — pozna S jo skoraj že vsak kmečki fant! So pa že drugi, S večji in sodobnejši kmetijski stroji, ki jih tudi S na našem podeželju ljudje vedno bolj kupu- S jejo. Pravilno delo s stroji pa je stvar znanja ■ in izkušenj. — Kje si jih lahko pridobite V ŠOLI ZA KMETOVALCE ■ ki se bo začela v začetku novembra na KMETIJSKI ŠOLI GRM pri Novem mestu ■ Nekaj mest je še prostih — prijavite se takoj; i rokah i ^ Šribar je našel ključ kritje dokončne podobe wertha, mesta, ki je na-na ruševinah rečnega mišča in so ga, tako so-porušili Turki. Njegov membnejši dokaz pa bo nekaj drugega. Vsej Ev-bo — ob vseh dokazih iko povedal, da imamo Slovenci kulturne pred- IVAN ZORAN Na Holandskem mazači izdajajo svoj časopis Liha en heest (telo in duša). »Ni res, da so mrliči mrtvi, živi so! Ni res, da se noben mrlič ni vrnil na svet in da ni povedal, kako je na drugem svetu. Na tisoče tako imenovanih mrličev se je vrnilo in nadrobno povedalo o posmrtnem življenju. Da živi sleherni človek tudi še po svoji smrti, je danes znanstveno dokazano. In ker se življenje po smrti nadaljuje, je povsem smiselno vprašanje: Kako? Ta knjiga vam daje jasen in izčrpen oris življenja in dela umrlih v posmrtnem živ ljenju. Vrata tega sveta so sedaj široko odprta vsem. Sedaj vemo, kaj nas čaka.« To ni odlomek iz zapiskov blazneža, ampak odlomek iz knjige »Kako živijo mrliči. Zapiski z drugega sveta«. Knjigo je napisal neki Rudolf Schwarz, ki se podpisuje z »doktor«. Izšla je v Zahodni Nemčiji leta 1954. Take knjige lahko najdemo tudi v mnogih drugih deželah. V njih se v glavnem propagira spiritizem — vera, da duše umrlih živijo še naprej in da z njimi lahko občujemo. Bi radi govorili z Aleksandrom Velikim? Izvolite! Ali s Krištofom Kolumbom? Prosim! Dajte petdeset dolarjev in takoj dobite zvezo s Kolumbom! V vrsti zahodnih dežel je polno spiritističnih društev, ki izdajajo svoje časopise in knjige, kot so na primer: »Svet duhov res eksistira«, »Pred sončnim zatonom«, »Živeli boste tudi po smrti« itd. Bela miška deli srečo ... človek si je zmeraj želel pogledati v prihodnost, da bi zvedel, kaj ga čaka in da bi se lahko izognil nevarnostim. V davnih časih so ljudje iznašli različne načine vedeževanja. Opazovali so let ptičev in poslušali njihove krike, če mur so pripisovali poseben smisel. Na vrvico so obesil? navadno sito in gledali, kako se vrti. Napovedovali so uso- Ali poznaš ta stroj? Stroški so večji od odkupnih cen Odborniki občinske skupščine v Brežicah so na seji 16. oktobra predlagali ustanovitev sklada, ki bi omogočil minimalne odkupne cene za kmetijske pridelke. Tako na pr.mer odkupne cene za mcšt kmetom ne krijejo proizvodnih strdkov, čeravno so nad štajerskim povprečjem. Kmetje imajo velike stroške zaradi starega načina obdelave. Nujna bi bila obnova starih nasadov po sodobnih načelih, zanjo pa vinogradniki spet nimajo denarja. Le z ugodnimi posojili bi si lahko privoščili modernizacijo vinogradniških parcel Pet delavcev je za nekatere obrti premalo Odborniki občinske skupščine v Brežicah so se zavzeli za to, da bi ukinili omejitev delovne sile pri zasebnikih. Pet delavcev je za marsikatero stroko premalo, posledica tega pa je, da imajo potem obrtniki ljudi nepri-jvaljene. Tudi v pogledu zaposlovanja bi bilo zaželeno, da bi zasebniki sprejeli na delo čim več delovne sile. Prizadevno Društvo prijateljev mladine v Globokem V Globokem imajo izredno marljivo Društvo prijateljev mladine. Na tekmovanju v občini je doseglo četrto mesto. Društvo je pripravilo na začetku šolskega leta nepozaben sprejem prvošolčkom. Zelo si prizadeva pri zbiranju ozimnice za šolsko kuhinjo. Zaloge so že zdaj precej večje od lanskih. Pionirski praznik je bil prav tako po zaslugi društva zelo prijeten. Slavje so združili s pionirskim sejmom, ki je otroke zelo navdušil. Imeli bodo boljšo zvezo s Krškim Spodnji ustroj oeste Zgornja Pohanca — Sromlje so prebivalci teh vasi kar sami napravili. Navoziti morajo še gramoz. Ce bo vreme kolikor toliko ugodno, bodo navažali cesto to jesen. Občinska skupščina jim je obljubila pomoč. Dobro cestno povezavo do Sromelj potrebujejo prebivalci zavoljo tega, ker se mnogi vozijo na delo v Krško. To je podaljšek ceste Zgornja Pohanca — Zdole — Videm. Zaprta je za sedaj ostala le še zveza s Pišecami, ta pa ni toliko pereča. •Nv - K „5 ... Do nedelje se bodo umaknili z gradišča doma v Artičah vsi delavci in zgradba bo imela urejeno pročelje. V tem poslopju bo 27. oktobra slavnostna seja občinske skupščine Brežice. (Foto: J. Teppey) ZASEBNIKI PREMALO SKRBIJO ZA UREDITEV DELAVNIC Prevozništvo in proizvodna obrt v razcvetu, druge stroke zaostajajo Po dejanskem dohodku odmerja skupščina davek 273 obrtnikom, pavšalne letne zneske plačuje 81 zasebnikov, po pavšalnih letnih osnovah jih je obdavčenih 58, za postransko dejavnost pa 76 V razvoju zasebne obrti je zadnjih nekaj let opaziti v brežiški občini velik skok. Trenutno opravlja zasebno obrt 422 obrtnikov raznih strok. Zanimiv je podatek, da obrtniki kljub ostri obdavčitvi niso odhajali drugam, kjer bi imeli lahko večje ugodnosti. Raje so plačevali več, zato pa so vnaprej vedeli, koliko bo občina zahtevala od njih. vost. Zasebniki, zlasti tisti, ki so prišli iz sosednje Hrvaške, imajo razen tega še slabo urejene delovne prostore. Domačini so do teh stvari pozornejši. Program prireditev za praznik brežiške občine Četrtek, 24. oktobra ob 8. uri: Lovsko srečanje z zabavo v jovskem domu v Artičah ob 8.30 : Medobčinski rokometni turnir v Brežicah Sobota, 26. oktobra ob 14. uri: Otvoritev lovskega doma na Bizeljskem ob 18. uri: Otvoritev telovadnice pri šoli Artiče ob 19. uri: Svečana akademija v telovadnici v Artičah ob 19. uri: Svečana akademija v prosvetnem domu v Brežicah — koncert okteta GALLUS iz Ljubljane Nedelja, 27. oktobra ob 9. uri: Promenadni koncert kapelske godbe na pihala pred telovadnico v Artičah ob 9.30 : Razglasitev rezultatov športnih tekmovanj sindikalnih podružnic in podelitev pokalov v telovadnici v Artičah uri: štafetni tek športnikov v pozdrav občinskemu prazniku uri: Svečana seja občinske skupščine Brežice uri: Republiško prvenstvo v rokometu: TVD PARTIZAN Brežice — TVD PARTIZAN Murska Sobota (ženske) uri: Republiško prvenstvo v rokometu: TVD PARTIZAN Brežice — RK DRAVA, Ptuj (moški), na rokometnem igrišču v Brežicah uri: Otvoritev prenovljenih prostorov v osnovni šoli Artiče in otvoritev likovne razstave v šoli Artiče uri: Otvoritev vodovoda črešnjice — Zasap — Hrastje ob 10. ob 10. ob 10. ob 11. ob 11. ob 16. Ponedeljek, 28. oktobra ob 15. uri: Otvoritev vodovoda Laze—Koritno ob 15. uri: Telovadna akademija v telovadnici v Artičah ob 16. uri: Športna tekmovanja v Artičah ob 18. uri: Taborniški večer v Artičah Proslave in druge prireditve se bodo v teh dneh zvrstile tudi v vseh krajevnih središčih. Občinska skupščina vabi občane, da s fvojo nr‘ i!nostjo na številnih prireditvah počastijo svoj praznik. Z območja drugih občin je bilo v Brežicah prijavljenih 78 avtoprevoznikov in 31 obrtnikov drugih strok. Njihov dohodek bodo v prihodnje obdavčevale tiste občine, v katerih imajo nosilci Dbrti svoje družine. V prorač inu brežiške občine se oo to precej močno poznalo. V občini je najbolj razvito avtoprevozništvo; z njim se ukvarjajo 103 zasebniki. Toliko jih plačuje davke, v resnici pa jih velik del ne živi *;likaj. Gostincev je 14, kovinsko galanterijo jih izdeluje 2P 18 se jih ukvarja z zidarsko obrtjo in 16 s soboslikarstvom. Sledijo mlinarji, krojači, k » vači in drugi. Zelo malo je kolarjev so darjev, tapetnikov, parketar-jev, teracerjev, sedlarjev, steklarjev in lončarjev. Vrzeli nadomeščajo šušmarji, ki pa ne kažejo posebne že je, da bi se uvrstili med redne obrtnike. Tudi drugi poklici bi bili v obrtnih dejavnostih še potrebni, zlasti, ker si občina želi večji razvoj turizma V Bre žicah pogrešajo usnjeno galanterijo, finomehamko, optiko, lončarstvo, čevljarstvo in še marsikako na videz nepomembno drobno obrt. Pri zasebnikih je trenutno zaposlenih 257 delavcev in 123 vajencev. V nekaterih strokah zaposlujejo obrtniki več kot pet delavcev, slasti tam, kjer je veliko sezons cega de la (gradbeništvo). Inšpekcije opažajo, da niti družbene niti zasebne obrtne delavnice niso dovolj teh nično opremljene. Vse to zmanjšujejo njihovo zmoglji- Upokojenci bodo v Brežicah sezidali šestnajst stanovanj Denar bodo zbrali v treh letih - Brežiško društvo je prispevalo znesek za Impoljco NOVO V BREŽICAH ■ MLADI TABORNIKI, ki so se odločili za izdelovanje rečnih Čolnov, so se pred kratkim preselili v nove prostore ob Krki. Vodi Jih inž. Matija Marinšek. Vod se srečuje zdaj še z velikimi težavami: manjka mu orodja, pa tudi z materialom je slabo preskrbljen. Do sedaj so tabornikom pomagale tn delovne organizacije: Tovarna pohištva, obrat Slovenija vina in Gozdno gospodarstvo. Prvi uspeh za vod porečanov je čoln, ki so ga uspešno sestavili in ima nosilnost 500 kg. Naredili bodo še se rijo lahkih kajakov. K sodelovanju vabijo mladince iz Brežic in S Cftt6žii ■ NOV TURISTIČNI PROSPEKT je izdalo zdravilišče Catoške To pliće. V njem je priloga s cenikom. Podatki o zdravilnih učinkih termalne vode dopolnjujejo slikovni del. V angleščini in nemščini je izšlo 250.000 prospektov, prav toliko jih bodo izdali v slo venskem in italijanskem jeziku. ■ SOLO ZA SAMOl/PLRAV-IJAVCE pripravlja v tej sezoni delavska univerza v Brežicah, še p ra j pa bo priredila seminar za novo izvoljena vodstva sindikalnih organizacij. V občini je 61 po družnic, ki bodo imele kmalu obč ne zbore in člani bodo na njih izvolili nove predstavnike sindi kalne organizacije v kolektivih. ■ LOVCI SO SK V SOBOTO zbrali na družabni prireditvi v narodnem domu. Vse lovske družine v občini so si rezervirale po nekaj' mest. Za prijetno razpo loženje je bilo dobro poskrbljeno. Igral je kvintet Berger, vmes pa so bile humoristične točke. ■ OBČINSKA SKUPSCINA je potrdila statut sklada za študijske pomoči. Sklad Je bil ustanovljen zato, da bi se nadarjeni otroci iz socialno šibkih družin laže šolali. Merilo za denarno pomoč med študijem je zares dober učni uspeh. Informacija o zasebni obrti in odkupu Za sejo občinske skupščine v Brežicah, ki je bila 16. oktobra, so strokovne službe pripravile podrobnejše podatke o delovnih organizacijah, ki so v prvem polletju poslovale z izgubo. Odborniki so bili obveščeni o odkupnih cenah kmetijskih pridelkov in odkupljenih količinah, prejeli pa so tudi gradivo o položaju zasebne obrti. Povišanje štipendije TIS Temeljna izobraževalna skupnost v Brežicah je sprejela pravilnik za podeljevanje štipendij rednim in izrednim študentom ter dijakom za študij na visokih in višjih šolah pedagoške smeri. Stipendije se letos povečujejo. Stalni del za dijake in študente se je povečal za 40 din. Gibljivi del določajo po uspehu Za dijake znaša 20—60 din, za študente pa 40—90 din. Matični urad Artiče V septembru ni bilo rojstev niti smrti. Poročila sla se: Jože Zorko, avtomehanik iz Dečndh sel, ln Boža Skrbet, trgovska pomočnica iz Globokega. Upravni odbor Društva upokojencev v Brežicah se je odločil za gradnjo 16 stanovanj, ki jo bo zaupal Stanovanjskemu in komunalnemu podjetju. Financiral jo bo iz štiriodstotnega stanovanjskega prispevka, ki ga republiški zavod za socialno zavarovanje zbira v te namene. Društvo bo s predvideno zidavo stanovanj poskrbelo za tiste člane, ki zdaj nimajo primernih stanovanjskih prostorov. Trenutno je na razpolago za gradnjo le del potrebnega denarja. Iz štiri odstotnega stanovanjskega prispevka upokojencev je za brežiško občino iz leta 1967 na voljo 100.000 dinarjev. Sredstva, ki se zbirajo za stanovanjsko izgradnjo letos, bodo sproščena 1968. Ta vsota bo znašala 300.000 dinarjev. Zadnji znesek bo Stanovanjsko podjetje prejelo leta 1970. To bo 350.000 dinarjev. Skupaj je torej predvidenih za naložbe v stanovanja upokojencev 750.000 dinarjev. Društvo upokojencev v Brežicah je poskrbelo tudi vsak mesec NOV PROGRAM Samoprispevek za šole se steka V štirih letih bodo občani zbrali za gradnjo in ureditev šol nekaj nad 4,000.000 din. Odbor za usmerjanje investicij v šolstvu je te dni pregledal dotok sredstev v te namene. Iz delovnega razmerja se steka samoprispevek najbolj redno in je presežen za 50.000 din. Precej zaostaja samoprispevek iz kmetijstva, še slab ši pa je dotok od obrtne dejavnosti. Najprej bo na vrsti gradnja osnovne šole v Brežicah, za katero bodo potrebovali 6,040.000 dinarjev. Zidati jo bodo začeli prihodnjo pomlad. Del samoprispevka je name njen ureditvi osnovnih šol v Cerkljah, na Bizeljskem, v Pišecah. Artičah in Globokem. za boljše počutje tistih članov, ki preživljajo jesen življenja v domu na Impoljoi. Za ureditev doma počitka je prispevalo 100.000 dinarjev. Bivanje je za veliko družino na Impoljci tako iz leta v leto bolj prijetno, saj so prostori v nekdaj zelo neprijazni in mrzli stavbi z vsako dodatno ureditvijo bolj udobni. Prispevki se stekajo iz vsega Posavja. Univerza za otroke v Brežicah Tečaji tujih jezikov si v Brežicah nikakor ne morejo pridobiti zadostnega števila slušateljev, čeravno bi razvijajoči se turizem moral spod-buditi k učenju svetovnih jezikov vsaj gostinske delavce. Delavska univerza si je letos omislila novo obliko: pripraviti namerava tečaje tujih jezikov za otroke od 10. leta starosti dalje. Pri delavski univerzi Ceneta Stuparja v Ljubljani, ki je v poučevanju jezikov prišla v Sloveniji naj. dlje, se je dogovorila za posvet predavateljev. Izmenjali naj bi strokovni izkušnje, da bo pouk prilagojen starostni dobi slušateljev. Kupili so si gramoznico Gramoznice so za krajevne skupnosti dober vir dohodka. Največja prednost je v tem, da imajo posipni material za vse krajevne poti in da ni treba plačevati gramoza. Prav zaradi tega Je krajevna skupnost Cerklje letos kupila parcelo za lastno gramoznico. Zanjo je plačula 11 tisoč dinarjev. RADIO BREZICE PETEK, 25. OKTOBRA: 18.00— 18.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.25—19.30 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami. SOBOTA. 26. OKTOBRA: 19.00— 20.10 — Direkten prenos svečane akademije ob očinskem prazniku s koncertom okteta Gallus. NEDELJA, 27. OKTOBRA: 9.05— 10.00 — Delovni kolektivi pozdravljajo ob občinskem prazniku. 10.00 do 11.00 — Neposredni prenos svečane seje občinske skupščine Brežice iz Artič. 11.00—13.00 — Domače zanimivosti — Vinko Jurka.s: Pet let brežiškega radia — Poslušalci ocenjujejo naše delo — anketa — Iz življenja in dela — radijski škrat — Za naše kmetovalce — Mira Skočaj: Zimsko škropljenje sadnega drevja — Reportaža z otvoritve lovskega doma na Bizeljskem — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in sporea kinematografov. 13.00- 14.30 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 29. OKTOBRA: 18.00— 19.00 — Svetujemo vam — Jugo-to vam predstavlja — Literarni u-trlnki Simon Jenko — Iz naše glasbene šole — Obvestila in filmski pregled — Tedenski športni komentar. 19.00—19.30 — Od operete do operete — II. del — Glasbena oddaja. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Protekli teden so v brežiški !**■ rodlntšnici rodile: Jelka Petrovič )* Novih dvorov — Nenada, Danic® Majcen iz Vojskega — dečku, Ma" rl|a Neralj iz Prosinca — Mir:co, Marija Cizi iz Dol. Pirošice — d® čka, Marija Starc iz Leskovca Marjetko, Jožefa Kiler iz Vel. Trna — Slavka, Julijana Pegam J* Hrastja — deklico. Frančiška P®* tranovič iz Brežic — Ivana, *'a' nLka Černelič »z Malega vrha deklico. Olga Kolman iz Pcčja Mitja, Veronika Rostohar iz Po*V' kw — Martino. Olga Sumrak •* Dednje vasi — Jožeta, Marija MJ* ler iz Vel Malone — Melito, Star«' slava Katlč iz Kršega — Ivka Golo iz Javorja — Snježao^* Danioa Gabrovec tz Pavlove v*®1 — deklico, Ema Ivanjšek i* Lenarta — Ireno, Jožefa Pavlov iz Rigonc — Benjanlma. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponosroči« in iskali pomoči v bre*i*ki nLšnici: „ Ivan Sodič, soc. podp. 1® B ga Je padel pod voe in si doval levo koeno; I)r*K» 1’ kleparja lz Lukovca, je pri pu nekdo poškodoval po glavi, roki ln levi rami; Aloj« Balo". u kmeta is Pišoč, je padel v W in si poškodoval levo nogo; Majcni, mizar iz Mihanovlčeves* dola, sl Je na clrkularju P°»K . val levo roko; Alenka Motan* s paptmlftarja is Dobove, J« P*r kolesom ln sl poškodovala ob* • Mar»j» Sušnik, iona kmeta »* re vasi. Je padla na dvorlAču w slomila desno nogo; Mil«‘l,k® . n# ban, metar ls Klanjca. J« P j* poti in si slomil desrvo nogo. V V BREŽIŠKE VESTI črO Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V KRŠKEM Predpis, ki varuje ljudi in premoženje, delo in počitek Namesto dveh zastarelih odlokov bo obveljal nov predpis za zagotovitev javnega reda Za mnoge prebivalce sta javni red in mir razumljiva sama po sebi. Pa vendar ju je treba uzakoniti, da bi lahko ukrepali proti tistim, ki kalijo mirno sožitje med občani in ki prizadevajo škodo urejenosti krajev. Občinska skupščina je sprejela splošen odlok o jav- Stanovalce bodo obremenili V skladu z občinskim odlokom je svet stanovanjske enote pri CELULOZI nedavno sklenil, da bodo v bodoče morali stanovalci prispevati delež za popravila in vzdrževalna dela. Ta prispevek bo znašal od 25 do 50 odst. celotnih stroškov, za nekatere vrste popravil pa bodo stanovalci obremenjeni v celoti. S tem ukrepom želi stanovanjska enota pri tovarni papirja nekoliko omejiti izdatke za popravila stanovanj, stanovalce pa naučiti, da so družbena stanovanja prav tako dragocena kot zasebna. Pod goro bodo lahko zidali Za območje u'.ice Pod goro na desnem bregu Save v Krškem je občinska skupščina na seji 10. oktobra potrdila zazidalni načrt. V tem predelu je predvidena gradnja montažnih hiš, ureditev novega šolskega igrišča in zidava novega gasilskega doma. nem redu in miru na seji 11. oktobra. Z njim je zaščitila občane pri normalnem delu, pri razvedrilu in počitku, z njim varuje tudi njihovo premoženje, ščiti njihovo telesno varnost itd. Isti odlok naj bi naložil občanom tudi primemo vedenje do estetske ureditve naselij, vendar je to že določil odlok o komunalni ureditvi mest in naselij. Prav tako ta odlok ne vsebuje varovanja zelenih površin, ker bo za to sprejet poseben predpis. Po odloku o javnem redu m miru je prepovedano mo ten j e raznih oblik sestajanja občanov, žalitve, nadlegovanja in podobne motno e. Vsem organizatorjem prireditev nalaga odlok dolžnost za zagotovitev reda. Obratovalnega časa za javne lokale ne določa, ker vsebuje to že odlok o delovnem času gostinskih obratov, trgovin in drugih lokalov. Skupaj z že prej sprejetimi občinskimi predpisi predstavlja ta odlok zaokroženo celoto v nizu prizadevanj, da se vse, kar zadeva javni red in mir, sistematično uredi. Zaželeno je, da se seznanijo z njim vsi občani, da bodo laže uravnavali svoje obnašanje v svoje dobro ter v dobro soljudi in skupnosti. Z dograditvijo nekdanje hale »Kovinarske« je obrat tovarne perila LABOD v Krškem razširil svoje proizvodne prostore na 3.000 kvadratnih metrov. PREMOGOVNIKI PRIČAKUJEJO MANJŠE REPUBLIŠKE DAJATVE Zahteve rudarjev nas obvezujejo k hitremu ukrepanju o prihodnosti Zaposleni v premogovnikih se ne morejo sprijazniti z negotovo usodo Zvezna skupščina je deloma že ublažila položaj premogovnikov. Zdaj zahtevajo rudarji podobne ukrepe od republiških organov. Predstavniki slovenskih premogovnikov so v teh zahtevah zelo ostri, ker so prepričani, da ima republiški vrh premalo posluha za težave rudarjev, in se ne strinjajo s tem, da so sami odgovorni za preusmeritev industrije po zatonu premogovništva. V vrsticah, ki sledijo, preberite o perečih vprašanjih rudarjev pogovor s poslancem Edijem Komočarjem iz Krškega. Za območja, kjer bodo premogovniki že čez nekaj let opuščeni, je treba pripraviti načrte za postavitev druge industrije, ki bo zaposlila prekvalificirano delovno silo. Zelo odločna je zahteva po hitrejšem ukrepanju za ustanovitev skupnega podjetja za energetiko, v katerem bi ime- li svoje mesto tudi svloven-ski premogovniki. To je v glavnem povzetek vseh zahtev, ki jih rudarji postavljajo pred naše forume. Sem enakih misli in bom podprl njihove predloge. Prepričan sem, da v Sloveniji moramo sprejeti razvojni plan energetike in pri njem dosledno vztrajati. Trenutno preveč nihamo glede energetskih virov in s tem postavljamo rudnike še v večjo negotovost,« je dejal tov. Komočar. JOŽICA TEPPEY Manjka še 900 krvodajalcev V decembru bo v krški občini spet krvodajalska akcija. 10- decembra bodo odvzemali kri na Senovem, 11. decembra v Brestanici, 12. decembra v Krškem in 13. decembra v Kostanjevici. V vseh krvodajalskih centrih skupaj bi morali zbrati še 900 darovalcev krvi. Občinski odbor Rdečega križa je na seji 15- oktobra sklenil, da bo akcijo izpeljal s pomočjo Socialistične zveze in sindikalnih organizacij. Zadnje čase so imeli za krvodajalstvo veliko zaslug zlasti sindikati, zato pričakujejo, da jih tudi tokrat ne bodo razočarali. »Rudnik Senovo vam je v septembru poslal pismo s predlogi slovenskih premogovnikov, ki so ga njihovi predstavniki naslovili na skupščino in izvršni svet SRS, na republiška vodstva družbeno-političnih organizacij, na poslance in slovensko gospodarsko zbornico. Kaj menite o njihovih zahtevah?« »Da so upravičene in da smo predolgo zapirali oči pred težavami, v katerih so se rudarji znašli. Naj omenim samo težave zaradi pomanj PAPIRKONFEKCIJA SE JE MODERNIZIRALA Dolžniki v začaranem krogu V industriji za predelavo papirja v Krškem dobro poslujejo PAPIRKONFEKCIJA je letos spremenila odnose med posameznimi proizvodi. Nekaterih izdelkov napravijo precej več kot lani, drugih pa za spoznanje manj. Prilagaja se povpraševanju na tržišču. Zelo je podjetje povečalo tiskarsko dejavnost, odkar je kupilo nov stroj. kanja strokovnjakov in delovne sile nasploh, skromne osebne dohodke, nejasnoti pri planiranju nadaljnjega razvoja itd. Prihodnost rudnikov je negotova. Postopoma jim bomo ukinjali, zato bomo morali pripraviti načrte za razvijanje drugih industrijskih panog. V Krškem smo še zlasti prizadeti, saj ima rudnik Senovo le še kratko prihodnost. Zaloge premoga usihajo in rudarji niso zastonj v skrbeh. V skupščini sem že nekajkrat opozoril na to in menim, da bo treba v kratkem sprejeti ukrepe za olajšanje težav v premogovnikih.« »Kakšne ukrepe pričakujejo rudarji v Sloveniji?«' »Zahtevajo, naj jih republika oprosti proračunskega pri spevka iz osebnega dohodka, medtem ko so premogovniki pripravljeni še nadalje piače-vati prispevek za šolstvo. Nadalje navajajo, da je treba čimprej pripraviti in sprejeti republiški zakon o predčasni upokojitvi rudarjev m po možnosti vključiti vanj tudi invalide. Rudarji predlagajo pristojnim organom, naj razprav:ja- io o možnosti za ukinitev prometnega davka na trajno žarne peči. Za nekaj ljudi je industrija. za predelavo papirja, kar-tona in lepenke letos povečate svoj kolektiv, zato se je je °bseg proizvodnje temu primerno povečal. Najbolj je poskočila izdelava kartonskih škatei za konfekcijsko industrijo in proizvodnja papirnatih vrečk. 2e v prvem polletju so napravili 100.000 škatel in 20.000 vrečk več kakor lani. Kupci slabo plačujejo naročene izdelke. Podjetje je vl»žilo že veliko tožb, da si je Po tej poti izborilo plači-1°- Na j večji dolžniki so raz-n* založniška podjetja, med ni!mi Državna založba Slove- Z avtomobilom v odtočni kanal Voznih osebnega avtomobila Av-Omerzel iz Lomnega se je 30. IHenibru popoldne peljal po Uli-St , h žrtev v Krškem. Pri hlSi Đon i neznanega vzroka za- si i. z detne strani cestc na levo oho in zaletel v odtočni kanal ®Ra Jarka Voznik se Je po vcwt?C*Val ln so t»a odpeljali v no-ouVl 0 bolniSnieo. Škode Je za 0tl °K 6000 din. Vozniku Je bila ^il kri zaradi preiskave. Mopedist je obležal v nezavesti Ul,, °ktobra opoldne se Je pripe-o?r°ni,'lnu nesreča na mostu Iz vn ° v KrSkem. Ivan Bcrlbnk lz Jner se Je peljal z mopedom zavo/ii 1,1 v Krško. N« mostu je Jo. ni, 2a Pločnik in trčil v ogra-11 5( Je v nezavesti. Odpel ju- niom.rf’1* v brežiško bolnišnico. Na dinar”!', Jo skodo 7a okro* lfKI° nije, KROMOS iz Beograda itd. Velik potrošnik ciklostil-nega papirja in embalaže je nada je brežiška tovarna pohištva, ki prav tako zelo težko poravnava dolgove. Vse je kot v začaranem krogu: podjetja drug drugemu dolgujejo in se nikakor ne morejo izkopati iz teh težav. Za letos je razveseljiv zlasti podatek, da se je v PA-PIRKONFEKCIJI izboljšala ekonomičnost poslovanja. Ta- Za učiteljsko plačo še hišnika ne dobe . . . Osnovna šola v krški občini išče hišnika moškega spola. Ravnatelj sreča nekoč na cesti moža, za katerega je menil, da bo hišniška dela vestno in dobro opravljal. Ves vesel mu ponudi zaposlitev za osnovno učiteljsko plačo in dobi tale odgovor: »Veste gaspud, k vam pa že ne grem! V skladiščih zaslužim 115 jur-jev, zato bom kar tam ostal.« In tako si jih je že več premislilo, ko so zvedeli, kolikšna bo plača. J. T. ko je bilo v minulem obdobju ustvarjenih na 100 din porabljenih sredstev 129 dinarjev, celotnega dohodka, medtem ko so lani v prvi polovici leta zabeležili 123 dinarjve. Povprečni mesečni dohodki na zaposlenega znašajo 74.750 dinarjev in se v primerjavi s preteklim letom niso zvišali. Povečala pa so se osnovna sredstva in med njimi je največja pridobitev tiskarski stroj, ki bo precej povečal dosedanje tiskarske zmogljivosti. Tudi v Kostanjevico delavska proga Nedavno smo poročali, da bo tovarna papirja v Krškem ukinila delavsko progo iz Smednika v Kostanjevico in da bo avtobus preusmerila na Rako. Sedaj so to bolje preučili in sprejeli drugačno varianto, ki bo ugodna tudi za delavce iz Kostanjevice. Po novem bo avtobus vozil na Rako iz Velike vasi preko Rimša in Sel, nato bo nadaljeval vožnjo čez Smednik v Kostanjevico, kjer bo končna postaja. Tečaji za prvo pomoč po vsei občini V krški občini se bo v naslednjih mesecih zvrstilo blizu 20 tečajev prve pomoči. OrganiZlr&l jih bo občinski odbor Rdečega križa. Tečaje bodo obiskovale ekipe za prvo pomoč pred naravnimi in drugimi nesrečami- Vlagajte pri dolenjski banki IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslov lih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Izvoljeni so novi člani skupščine SZ Novo mesto V četrtek, 17. oktobra, so v Krškem izvolili polovico članov skupščine Komunalne skupnosti SZ v tistih volilnih enotah, kjer so bile volitve posredne. Volili so v prvi, peti in sedmi volilni e-noti. V drugi enoti, ki obsega rudnik Senovo, in v tretji enoti, ki obsega CELULOZO, so volili člane organi upravljanja neposredno. Volitve so bile večinoma združene z delovnimi sestanki, kjer so zavarovance seznanili s sistemom zdravstvenega zavarovanja v prihodnje- V prvi volilni enoti je bil izmoljen Tone Unetič, v drugi Sojan Šibila (rudnik Senovo), v tretji Tone Zalokar in Anica Vene (CELULOZA), v peti inž. Dušan Herzog in v sedmi Tone Mustar. Ne zamudite izleta v neznano Avto-moto društvo Krško organizira v nedeljo, 27. oktobra, za svoje člane in njihove svojce tradicionalni izlet »Pot v neznano«. Družabni del izleta bo povezan s spretnostnim tekmovanjem. Za najboljše voznike so predvidene denarne nagrade. Udeleženci se lahko do 25. oktobra prijavijo pri tov. Radeju na občinski skupščini. Odhod izletnikov v vse smeri bo ob 9. uri dopoldne izpred Zavarovalnice. Ker je za udeležence zagotovljena tudi prehrana, naj člani prinesejo s seboj posodo in žlice. AMD KRŠKO Kmalu mala šola za starše V ponedeljek, 14 oktobra, je bila v Krškem redna seja predsedstva Zveze prijateljev mladine. Razpravljali so o uresničevanju programa, ki ga je sprejela konferenca julija letos. V splošno zadovoljstvo so člani ugotovili, da jih društva lepo uiesniču-jejo. V prihodnje bo oživilo stike z njimi in še boli uskladilo delo Občinska zveza bo navezala stike s svetom za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti, ki je bil pred kratkim imenovan. V zimski sezoni bodo društva organizirala »malo šolo za starše«. V njej bodo starši poslušali vzgojna in zdravstvena predavanja. KRŠKE NOVICE RAZVESELITE SVOJCE IN PRIJATELJE V TUJINI z mesečno revijo RODNA GRUDA in z najlepšim novoletnim darilom, s knjigo SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1969 Naročila sprejema. Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l/II- Telefon 21-234. ■ BLAGO BREZ RAČUNOV. V nekaterih krških trgovinah — mi mogrede povedano, da so slabo konkurenčne — kupci za plačano blago ne dobijo računov. Trgovci pojasnjujejo, da zaradi številnih strank ne utegnejo pisati. Kakšen pa je dejanski namen ta ko nesolidne postrežbe, pa kupci lahko le domnevajo. ■ SMETARJI SMETIJO. Stano valci Vidma so zelo nezadovoljni z delavci komunalnega podjetja, ki skrbijo za odvoz smeti. Delo opravljajo tako površno, da ostane veliko smeti raztresenih okoli blokov. Kljub opozorilom se sta nje ni izboljšalo. Razmisliti bo treba o nakupu avtomobila za odvoz smeti. ■ O NOVEM STROJU SE PO GOVARJAJO. V tovarni celuloze in papirja že dalj časa preučujejc možnost za postavitev manjšega pirnega stroja. S tem strojem bi izdelovali papir iz različnih od padkov, predvsem pa iz slabše vrste celuloze. Sedaj ugotavljajo. ali bi bila investicija ekonomsko opravičljiva, ker omenjena gradnja ni bila predvidena v perspektivnem razvoju podjetja. ■ ŠOLSKA MLADINA BREZ IGRIŠČ. Čeprav sta v mestu dve asfaltirani igrišči Cprvo pri kopališču, drugo pri dijaškem domu), osnovnošolska mladina nima ustreznega prostora za telovadbo. Igrišče poleg bazena jeseni zaprejo, tisto pri dijaškem domu pa zasedajo gojenci doma. V prihodnje naj bi gradili takšne objekte, da bodo dostopni vsem otrokom ne glede na to, kdo bo investitor! ■ HOJA PO STAREM MOSTU JE NEVARNA. Čeprav so ob do graditvi novega mostu čez Savo stari most zaprli za ves promet, ta prepoved ni zalegla dolgo. Pešci ga zdaj redno uporabljajo in celo kolesarji se ne zmenijo za prepoved. Na več mestih je most brez ograje, in prav lahko se zgodi, da bo kdo izmed pešcev omahnil v Savo. Most je treba vsekakor zavarovati in onemogočiti prehode! vmm SiVNISKIVESTNIK L . Sevniška delavska univerza je že lansko zimo organizirala šolo za mlade kmetovalce, vendar ni bilo dovolj prijav. Za letošnjo sezono je že dogovorjeno, da bo vpis brezplačen, krajevne organizacije SZDL pa imajo nalogo zbirati prijave. Da bi šola zmogla izdatke, ji je zavod za zaposlovanje odobril 4000 din pomoči. Kljub daljšim pripravam in odpravi šolnine pa vpis še vedno ni tolikšen, kot bi želeli. Očitno lani slabemu obisku ni botrovala samo šolnina, temveč predvsem stiska kmetijstva in pomanjkanje sposobnih mladih ljudi, ki bi videli boljšo prihodnost v obdelovanju zemlje in živinoreji. Otvoritev bo ob občinskem prazniku 12. novembra, predvidoma pa bo odprta pet dni Jelovec: vlomilec odnesel dva hlebca kruha V ponedeljek, 14. oktobra, je nekdo skoz okno vlomil v zasebno gostilno Milke Murene v Jelovcu. Neznanec, za katerega sumijo, da je pobegli gojenec doma v Radečah, je moral biti pošteno lačen, če je vzel s seboj dva hlebca domačega kruha, razen tega pa še 650 dinarjev, cigarete, liter pelinkovca in nekatere druge pijače. Na mestu vloma je storilec pustil prstne odtise in komandir milice v Sevnici nam je dejal, da je velika verjetnost, da ga bodo dobili v roke. TO IN ONO Z BUČKE ■ JE VOJNA RES ZE TAKO DALEČ? 5. in 6. oktobra je v prosvetni dvorani zadružnega doma na Bučki poverjenik razstavljal in prodajal knjige zavoda »Borec« iz Ljubljane, čeprav so bili prebivalci Bučke in bližnjih vasi o tem obveščeni, je bil obisk zelo majhen. V večjem številu je razstavo obiskala le šolska mladina pod vodstvom šolskega upravitelja. So vojne strahote druge svetovne vojne res že tako daleč, da so ljudje pozabili nanje? ■ OBNOVA SPOMINSKE l’l.O-ŠCE. Neki vandal je zagnal kamen v spominsko ploščo na spo meniku Joška Saška— Devija, prvoborca iz Ljubljane, ki je padel 1. novembra 1941 na Bučki, ko so partizani pod vodstvom Mihe Marinka hoteli preprečiti nemški načrt, da bi izselili prebivalce Spod. Posavja. Vodstvo krajevne organizacije ZB je že poslalo vlogo občinskemu odbjru, da bi pri skupščini izposloval denar za obnovo spominske plošče. ■ PRIHODNJE LETO BO PROSLAVA 1. NOVEMBRA. Krajevna organizacija ZB namerava skupaj z drugimi krajevnimi organizacijami prihodnje leto svečano proslaviti 28-letnico prvega partizanskega napada na Bučko. Ob tej priložnosti bodo razvili svoj prapor, za preispevke pa so zaprosili nekatere delovne organizacije. Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij je 8. oktobra dokončno sklenila, da bo v počastitev občinskega praznika 12. novembra odprla razstavo knjig, ki bo predvidoma trajala pet dni. Razen zavoda »Borec« bodo na razstavi sodelovale še naslednje založbe: Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga, Obzorja iz Maribora, Prešernova družba in še nekatere. Sevnica nima posebne prodajalne knjig, zato bo razstava gotovo pritegnila marsikaterega ljubitelja besedne umetnosti. Ob tej priložnosti oodo razstavljene knjige čez 60 avtorjev, ki opisujejo predvojno revolucionarno dejavnost, narodnoosvobodilni boj našega ljudstva in drugih narodov. Tudi starejši občani, nekdanji avstrijski vojaki, in udeleženci uporov v vojski avstrijske monarhije bodo med pisano zbirko lahko našli dovolj spominov na tiste dni. Mladina pa bo v razstavljenem mladinskem in partizanskem tisku našla bogato izbiro del znanih slovenskih pisateljev. Naj na koncu še omenimo, da sta v začetku oktobra znova izšla prvi in drugi del »Ukane« znanega Kjer nastajajo izdelki LISCE. (Foto: Legan) VAŽNO JE, KAKŠEN BO ZUNANJETRGOVINSKI REŽIM Vse ni odvisno od lastnih sil LISCA: kupci nam mnogo več dolgujejo, kliring nam je samo škodil Konfekcija LISCA ima nasproti stavbe v Sevnici že rezerviran prostor za razširitev. Podjetje za doslej zgrajene obrate ni najemalo posojil in ustvarja velike sklade, vendar njegova prihodnost ni odvisna samo od tega. Za dobre izdelke bo verjetno še dolgo potrebno po dobro surovino v tujino, prav tu pa se sreča z našim zunanjetrgovinskim režimom, ki se prehitro menjava, pušča tovarno v negotovosti in pogosto zapira vrata mednarodni delitvi dela. bil v šestih mesecih za dobro četrtino večji, kot je bilo planirano. M. L. partizanskega pisatelja Toneta Svetine z Bleda, ki je izredna umetniška stvaritev o partizanskem bojevanju in dejavnosti nemške vohunske službe. K. Z. Breg: pozimi prosvetljevati ljudi Prejšnji teden se je na Bregu pri Loki sestal odbor krajevne organizacije SZDL ter pod vodstvom prizadevnega predsednika Karla Fona sprejel delovni program za letošnjo zimsko sezono. Za eno najvažnejših nalog si je odbor izbral, da bo priredil več kmetijskih in zdravstvenih predavanj. Na seji so določili Ivana Imperla, da bo na območju krajevne organizacije skrbel za odpravljanje socialnih problemov in pomagal pri delu občinskim organom. O samoupravnih odnosih v občini 22. oktobra je bila v Sevnici razprava o samoupravnih odnosih v občini. Predlagani so bili nekateri ukrepi, ki naj bi pripomogli, da bodo v prihodnje samoupravni odnosi sistemsko kar najbolje urejeni. Kako gre letos? V prvem polletju je celotni dohodek narasel za petino in že presegel tri milijarde starih dinarjev. Približno za prav toliko se je letos povečala količina izdelkov. Med posameznimi obrati je imel največje povečanje obrat na Seno-I vem, najmanjše pa v Krme-' lju. Bolj kot celotni dohodek so se povečala porabljena sredstva, tako da se je neto proizvod povečal le za dobro desetino. Letos je ostanek dohodka narasel kar za 58 odst. in je LISCA imela čez 6 milijonov novih dinarjev skladov, kar je n.iogo več kot kdaj poprej. Žal so se gospodarsko razmere poslabšale zlasti v tam, da kupci slabo plačuj ) in so bili letos za pol več doiž-ni kot lani ali dvainpol-krat toliko, kot je LISCA dolžna svojim dobaviteljem Nov primer, da kliring dobrim podjetjem ni prinesel koristi, škodo pa prece|šnio. Zanimiv je podatek, da je podjetje v letošnjem prvem polletju znova povečalo delov no storilnost — tokrat za 12 odst., čeravno je bila že sedaj zelo visoka in se je lahko kosala s produktivnostjo v zahodnoevropskih državah. Najbolj se je povečala v kro-jilnici, najmanj pa v obratu Zagorje in v Sevnici. Zaposleni delavci so za dobro desetino presegali norme, bolje pa je bil izkoriščen tudi delovni čas. Izvoz in ustrezen zunanje-trgovski režim sta, kot je rečeno v uvodu, za LISCO življenjskega pomena. Glede dosedanjega sistema je veliko pripomb, vendar se je kljub težavam podjetju posrečilo občutno povečati izvoz, ki je S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA GZS V SEVNICI 18. OKTOBRA Manjka mladih, izurjenih gasilcev Prihodnje leto bo v Metliki proslava 100-letnice slovenskega gasilstva, v Ljubljani pa prikaz sodobne gasilske tehnike in znanja 2e med tremi spodnjeposav-skimi občinami in trebanjsko občino so precejšnje razlike v naklonjenosti občinskih vodstev do dela gasilskih društev in občinskih gasilskih zvez, kakšne razlike so šele v vsej Sloveniji! Tako so 18. oktobra ugotovili v Sevnici, kjer je zasedal izvršni odbor republiške gasilske zveze. V omenjenih občinah, pa tudi drugod še vedno močno primanjkuje gasilsko izobraženih in izurjenih ljudi. Pri tem so ostro kritizirali odnos nekaterih (pogosto večjih) podjetij, ki ne pošiljajo ljudi na tečaje in čakajo, da bo kdo drug skrbel za požarno varnost njihovih zgradb in inventarja. Na seji so govorili tudi o stoletnici gasilstva na Slovenskem, ki jo bomo prihodnje leto praznovali v Metliki in v Ljubljani. Sklenjeno je bilo, naj bi na proslavi v Metliki nastopila ženska vrsta iz Ptuja ter pionirska vrsta iz Laškega, kjer bodo prihodnje leto tudi slavili 100 let delovanja gasilskih društev. Za ta jubilej bodo v Ljubljani prikazali sodobno gasilsko tehniko. Glede osnutka republiškega zakona o požarnem varstvu, v katerega je že gasilski kongres polagal veliko upov, so se dogovorili, kako bo potekala javna obravnava, v kateri bodo imele občinske skupščine pomembno besedo. Izvršni odbor je na sevni-ški seji v petek sprejel tudi poslovniik o delu konr.sj, imenoval reprezentativni odbor za proslavo 100-letnice '.'a-silstva na Slovenskem. co-ravnaval poročilo o delu •> letošnjem tednu požarne varnosti ter osnutek pravilnika o oznakah in priznanjih gasilske zveze Slovenije. M. L. Lisca: zanimanje za sprejem v ZK Sprejemanje mladih ljudi v Zvezo komunistov je imelo lep odziv tudi v kolektivu LISCE v Sevnici. Osem polnoletnih članov delovne organizacije, razen tega pa tudi več takih, ki še niso stari 18 let, želi postati aktiven -član ZKJ. Kaže, da bo po številu nov:h članov aktiv ZK v Lisci najboljši. SEVNIŠKI PABERKI ■ SPOMLADI ZNOVA RIBE V RIBNIK. V ribniku, za KOPITARNO je med krapi letošnje poletje razsajala huda trebušna vodenika, tako da je morala ribiška družina ribnik izprazniti in rešiti, kar se je še dalo. Ko se bo dno dodobra izsušilo, ga bodo spomladi razkužili in znova vložili vanj ribe. ■ JUTRI SPREJEM ŽENA. V petek. 25. oktobra, bo predsednik občinske skupščine priredil sprejem in obdaritev žena. ki so se z delom izkazale v družbenem življenju. Sprejem bo v čast 25-letni-ce ustanovitve AF2. ■ DRAGO KOSMRLJ BO PREDAVAL. Znani zunanjepolitični komentator RTV Ljubljana Drago Košmrlj bo v začetku novembra v Sevnici predaval o zunanjepolitičnih dogodkih. Datum predavanj bo sporočen kasneje. ■ POTEGNILI ZA NOS. V petek bi moral biti tehnični prevzem lani asfaltirane ceste od Impoljce do Boštanja. Na dogovorjeni dan so v Sevnici čakali predstavniki občine in delovnih organizacij, ki so prispevale denar za moderniza- cijo, vendar predstavnikov novomeškega Cestnega podjetja in republiškega cestnega sklada ni bilo. ■ OBČNI ZBOR AMD PRESTAVLJEN. Iz opravičljivih razlogov je bil občni zbor AMD Sevnica, ki bi moral biti že minulo soboto, prestavljen za soboto, 26. oktobra, ob 18.30 v domu TVD Partizan. Bogat spored je bil neokrnjen. ■ BREZPLAČNA POKUŠNJA VIN. V soboto je zadruga iz Vipave priredila v kolodvorski restavraciji brezplačno pokušnjo svojih vin. Poskuševalcev gotovo ni manjkalo. ■ DANES SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO. Za danes je sklica, na seja sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, na kateri bodo obravnavali veterinarsko postajo in poročilo o obisku v mozirski občini. ■ STORILEC SE NEZNAN. V času od 5. do 7. oktobra je neznanec vlomil v poslovalnico f> na trgu in odnesel 100 novih dinarjev ter precej srajc in oblek. Večer pred tem so miličniki legitimirali neznanega moškega, ki se jo potikal po Sevnici, nakar je izginila vsaka sled za njim. Kljub brezplačnemu vpisu - malo prijav Razstava partizanskih knjig industrija bo pomagala napredovati kmetijstvu PRVE LASTOVKE. »Povem ti, da sem navdušen in zadovoljen. »Električni pastir«, ki mi ga je Franjo Kajser iz Mozirja naredil in postavil za 48.0»» starih dinarjev, mi zvesto pase govedo. V 2» dneh porabi toka za nekaj starih kovačev, goved, ki ima na pa*ši več mleka, pa ni treba kositi in nositi v hlev,« govori lastnik prvega »električnega pastirja« Jože Strnad iz Sevnice kmetovalcu Antonu Maroltu iz. Boštanja, ki je prišel gledat, kako gre ta reč. (Foto: M. Legan) Skupščina bo na eni prihodnjih sej preučite možnosti, kako pomagati z davčnimi olajšavami podjetij so ustno že obljubili prispevek v ta sklad. Ko bo denar zbran, bo svet za kmetijstvo in gozdarstvo odločil, kdo bo dobil pomoč in pod kakšnimi pogoji bod dana ta posojila. Izdelali oo-do tudi poseben pravilnik, bo med drugim določal, je potrebno za kmetije, bodo dobile pomoč, najp* narediti ureditvene načrte. Dobro zamišljena zadeva P® ne bo uspešna, če ne bo P magala tudi občinska sk P* Ščina. Zato bo na eni pr|n . njih sej obravnavala, kal kmetom zagotovila daV_ .j olajšave, da bi lahko za urejati svoje kmetije P° dobnejših načelih gospodar jenja in dela v kmetijstvu. M. I* 15. oktobra je bil v Sevnici posvet o pospeševanju zasebnega kmetijstva, na katerem sta razen predstavnikov občine sodelovala tudi poslanec Maks Bilc, direktor Kmetijskega kombinata Niko Pečnik ter še nekateri drugi. Podlaga za razgovor je bil nedavni obisk v Mozirju in ogled nekaterih vzornih kmetij v tej občini. Tam so se gostje iz sevniške občine prepričali, da je tudi doma treba s konkretnimi akcijami začeti pospeševati zasebno kmetijstvo, ki se nahaja povečini v nezavidljivem položaju. Najvažnejše je, da je bilo na posvetu dano zagotovilo, da bo v bližnji prihodnosti zbranega precej denarja za pomoč kmetovalcem. Zastopniki nekaterih industrijskih. Spet zbor Mirenske doline Pevci z Mirne in iz Mokronoga se že pripravljajo za spomladansko gostovanje na Koroškem Veliki Gaber: kmetijski krožek na šoli Mirensko Prosvetno društvo Svoboda je eno redkih, ki še živi in združuje ljudi, ki so po opravljenem vsakdanjem delu voljni zaigrati na odru ali ob večerih odhajati na pevske vaje. O letošnjih načrtih nam je predsednik društva Franc Ivanc povedal naslednje: »Najprej moram reči, da smo zelo zadovoljni, ker je mirenske pevce znova zečel učiti prof. Vilko Videčnik iz Mokronoga in ker bomo skupaj s pevci iz Mokronoga peli v skupnem pevskem zboru Mirenske doline. Zdaj vadimo na dveh krajih. kasneje pa bomo imeli tudi skupne vaje. Radi bi se dobro pripravili za gostovanje na Koroškem, kamor so nas povabili koroški pevci, ko so julija peli ob dnevu izseljencev na Mirni. Razen pevske ima naše društvo še nekatere druge sekcije: zabavni ansambel, trio Drčar, dramsko sekcijo in kino. Tako kot lani bomo tudi letos pripravili igro in sodelovali na različnih proslavah. V naše društvo šteje tudi kino, ki nam donaša del dohodkov; letni spored objavimo namreč v posebni brošuri hkrati z reklamami domačih in tujih podjetij. Kaj me spodbuja k sodelovanju v prosvetnem društvu? Občutek, da nekaj prispevam h kulturnemu življenju kraja, razen tega pa sem leta in leta sodeloval v kulturnih skupinah in se od tega kar ne morem .posloviti. Dodati moram, da so na Mirni še ljudje, ki so voljni delati. Pri tem naj omenim Petra Šemrova, Jožeta Derganca, Staneta Pečka, Ivana Polajnarja in Jožeta Zupančiča.« M. L. PO 25 LETIH V DOBRNIČU. V nedeljo je bilo v tem kraju prisrčno snidenje delegatk. ki so pred četrt stoletja ustanavljale Slovensko protifašistično žensko zvezo. Obsežnejše poročilo o slovesnosti preberite na prvi strani. (Foto: Legan) PO ŠTIRIH MESECIH DELA POD PRISILNO UPRAVO Delavci TŠS z Mirne: „Želimo vedeti,! kaj ho v prihodnje z našo tovarno!” 180-članskemu kolektivu je potrebno predložiti proizvodni program — Občinska skupščina bo decembra obravnavala delo prisilne uprave ZPPS Ljubljana — Na šoli Trava najboljši uspeh Povraten obisk iz Obrenovca Predvidoma bo delegacija iz občine Obrenovac obiskala Trebnje in Mirno 2. in 3. novembra Udeleženci 43-članske delegacije trebanjske občine kar ne morejo pozabiti neverjetne gostoljubnosti, katere so “Mi deležni na obisku v pobrateni obrenovški občini 12. 13. oktobra. Obrenovčane 80 povabili na skorajšnji po- Predlog za povišanje skočnine Na 'trebanjski veterinarski Potaji so izračunali, da je v letošnjem prvem polletju veljalo osemenjevanje ene ple-menice 3612 starih dinarjev, 10 Pa je precej ve5, kot ji Plača sklad za reprodukcijo sjvine oziroma kmetoval-Ker pa je razen tega tu-novomeška veterinarska postaja sporočila, da bo P°dražiia seme, je vodstvo “■©banjške postaje predlaga-°> naj bi razmislili o povirju pavšalne skočnine. vratni obisk in kar skrbi jih, ali jim bodo mogli pripraviti toliko pozornosti in topline, kot je je bilo v Obre-noveu. Kot predvidevajo, bo obre-novška delegacija prispela v Slovenijo v soboto, 2. novembra. Zastopniki trebanjske občine jih bodo pričakali na odcepu avtomobilske ceste pri Krškem, nato pa bodo odšli skupaj v Kostanjevico, kjer si bodo ogledali Gorjupovo galerijo in Formo vivo, popoldne pa še pleterski samostan. Prenočili bodo pri družinah v Trebnjem. V nedeljo, 3. novembra, si bodo dopoldne ogledali Ljubljano, popoldne mirensko tovarno rastlinskih specialitet DANA, proti večeru pa bo sprejem pri predsedniku občinske skupščine v avli trebanjske osnovne šole. Nato bo tovariški večer s krajšim kulturnim programom. 20. julija je občinska skupščina izglasovala prisilno upravo v Tovarni šivalnih strojev. Čeprav podjetje ni imelo poslovne izgube, so se delavci strinjali s tem, saj so v prisilni upravi videli zagotovilo, da se bo podjetje znova utrdilo in da bodo odpravljena notranja nesoglasja, četrtletje je resda prekratko obdobje za oceno, toda resnica je tudi, da po štirih mesecih zaskrbljenost ni nič manjša, popustila je celo delovna disciplina, vendar je prodaja strojev narasla in zbudila upanje. »Prejšnji mesec je bil eden najbolj uspešnih v zadnjih letih. Prodali smo 500 Šivalnih strojev in iztržili 170 milijonov starih dinarjev. To je dober znak, da povpraševanje znova oživlja in da bo proizvodnja šivalnih strojev lahko še dolgo donosna, seveda če bomo znali premagati težke čase in če bomo složni. Težav resda ne manjka, obdržati moramo prodajo, ki gre dobro le hkrati s stroji ,veritas\ ter poiskati rešitev, ki bo trajna, in ne le začasen izhod,« pravi pomočnik prisilnega upravitelja inž. Franc Bartol. Zaradi številnih zalog, ki so se nabrale predvsem lansko leto, zdaj strojev ne izdelujejo, temveč prodajajo zaloge, ki bodo zadostovale še za nekaj mesecev, kar je od- visno od povpraševanja. Sanacijski načrt je razen tega predvidel prevzemanje nekaterih drugih del, ki pa niso prinesla zaslužka, če izvzamemo sodelovanje s podjetjem IMV v Novem mestu, kjer dela tretjina delavcev mirenske tovarne. Ker se zaloge manjšajo, več drugih del pa je prineslo celo iagubo, bo kmalu zadnji čas odločiti se, kaj bo v prihodnje. Preusmeriti se ali ne, to je najvažnejše vprašanje, ki še zdaleč ni preprosto. Ra- Mirna: radi bi zbiralnico mleka Mirna resda praktično nima več kmetov, toda v bližnjih vaseh bi ljudje radi prodali mleko, če bi bila na Mr-ni zbiralnica, tako kot je v Šentrupertu. Samo v bližnjem Zabrdju, ki je majhna vas, bi po zagotovilu odbornika Ivana Bona lahko dostavili zumljivo je, da se kolektiv zavzema predvsem za to, da bi proizvodnjo šivalnih strojev obdržali, saj ima pri tem dolgoletne izkušnje. Tovarna zdaj nima organov samoupravljanja in so nekatere naloge predvsem na ramenih sindikalne podružnice. Predsednik Tone Strmole meni, da je proizvodni program nujen, ker bodo le tako lahko vedeli, pri čem so, razen tega pa je treba okrepiti delovno disciplino, red m odgovornost. »Prisilnemu upravitelju Juriju Levičniku, direktorju IMV, zaupamo, saj zanj pravijo, da izpelje, če se nečesa loti, toda premalokrat ga vidimo na Mimi,« je dejal in dodal: »Zelja našega kolektiva je-ohraniti sa- | mostojno tovarno, če je to le I mogoče.« Občinskemu sindikalnemu svetu, katerega predsedstvo je prejšnji teden obravnavalo razmere v tem kolektivu, gotovo ni vseeno, kako bo. Najvažnejše je obdržati delovna mesta, rešitev pa se mora podrediti temu cilju, menita Tone Gole, podpredsednik ObS m Ivan Longar, predsednik občinskega sindikalnega sveta. V družbenem se izboljšuje, v zasebnem pa ne V 25 pregledih, kolikor jih je do konca avgusta v občini opravil inšpeiktor za delo, je bilo razvidno, da družbe-I ne „delovne organizacije stal-* no ' izboljšujejo varstvo pri delu in izvajajo predpisane ukrepe. Pri tem prednjačijo Mizarska delavnica v Trebnjem, mirensko Gradbeno opekarsko podjetje in Ke-mocprema. Znatno manj izboljšav je v zasebnem obrtništvu, kjer čaka inšpektorje še veliko dela. Delovne organizacije morajo pohiteti tudi zaradi tega, ker bo po letu 1970 delovna inšpekcija imela še občutno več moči in bo lahko doslednejše in strožje kaznovala kršitelje predpisov. Dosti dela za inšpekcijo V prvih šestih mesecih letošnjega leta je občinski sanitarni inšpektor izločil iz prometa ali uničil za 1.288 novih dinarjev živil, ki higiensko niso ustrezala. Opravljenih je bilo 140 pregledov, odvzetih 19 vzorcev za laboratorijsko preiskavo, za več kršiteljev pa so bili dani predlogi za uvedbo postopka o prekršku ali izrečene mandatne ka*nv Nova člana - Cveta Lovše in Franc Zidar V sredo, 16. oktobra, so bile v Trebnjem • in na Mirni, v dveh volilnih enotah, volitve v skupščino komunalne skupnosti za socialno zavarovanje delavcev. V Trebnjem je bil izvoljen Franc Zidar iz KEMOOPREME, na Mirni pa Cveta Lovše iz DANE. Tov. Zidar je predviden tudi za člana izvršnega odbora ko-M. LEGAN munalne skupnosti. TREBANJSKE IVERI SK<>KAJ ZA PETINO VEČ ČLANOV ZK. v petek, 18. oktobra, so krajevne organizacije v Mokronogu Šentrupertu in na Mirni sprejele 41 ljudi, predvsem mladih, ^ fcvezo komunistov. Ta teden so jih sprejeli še 23 v Trebnjem, 5 pa jih bodo v Vel»ki Loki, tako da se bo samo s to akcijo skupno število članov ZK povečalo skoraj za petino. Na sliki je sprejem na Mimi. (l oto: M. Vesel) čez sto litrov mleka na dan. Za zbiralnico se je potegnil tudi svet krajevne skupnosti Mirna. Predstavnik zadruge je zatrjeval, da bi odprli tako zbiralnico, če bi dobili v kraju primerne prostore. Kmetovalci zahtevajo, naj take stvari hitreje ureinjo Mokronog: DOLENJKA bo odprla še trgovino živil Trgovsko podjetje DOLENJKA je te dni odprlo v Kožljevi hiši v Mokronogu novo prodajalno oblačil, galanterije, šolskih potrebščin in kozmetike. V Ziherlovi hiši in prejšnjih prostorih prodajalne oblačil pa bo uredila sodobno prodajalno živil. Strokovna komisija občinske uprave si je prostore že ogledala in ugotovila, da ustrezajo. ■ GOSTOVANJE IZ ULBIJA- NK. V nedeljo, 27. oktobra, bo ob 19.30 v prosvetnem domu gostovalo kul turnoume*, ruško društvo »France Prešeren« u Ljubljane z Linhartovo igro »Matiček se ženi«. ■ LOVILEC KASNEJE. Tre banjci razmeroma slabo plačujejo prispevke za uporabo mestnega zemljišča, zato bo treba izterjavo poostriti. Za letos je bilo predvideno, da bo iz tega denarja urejen dostop do železniške postaje, zgrajen lovilec za vodo na cesti, ki pelje v Račje selo, ter narejena cesta v novo naselje v Starem trgu. Za lovilec bo treba najprej razširiti cesto, kaže pa, da tudi dostop do postaje ne bo urejen. ■ SE ENO GOSTIŠČE? Ivan Koporc s -Cviblja je zaprosil na oddelku za gospodarstvo, da bi mu dovolili odpreti bife. Ko si je komisija prejšnji teden ogledala prostore, je ugotovila, da bi preureditev veliko stala, zato se bo lastnik verjetno odločil za novo gradnjo. ■ NIC PRIJAV ZA MADŽARSKO. AMD Trebnje je nameravalo proti koncu tega meseca prirediti izlet na Madžarsko z osebnimi avtomobili. Društvo je prijave sprejemalo do ponedeljka, vendar za izlet ni bilo pravega zanimanja. ■ GOLDFINGER V TREBNJEM. 16. in 17. novembra bo imel kino na sporedu Goldfingerja — film, ki je zbudil val nasprotnih mnenj, ko se je prvič pojavil v Ljubljani. ■ CEZ 7 KG TEŽKA ZKLNATA GLAVA. Pravzaprav je žalostno, da v Trebnjem ni toliko vrtičkarjev, da bi obdelali vso njivo za osnovno šolo. Letos je ostala napol v pušč!, čeprav dobro poplača trud in je rodovitna. Tako so na njej Peganovi pridelali zel nato glavo, ki je tehtala nič manj kot 7,10 kg. Na osnovni šoli v Velikem Gabru bodo za učence sedmega in osmega razreda uvedli kmetijski krožek, na katerem se bodo šolarji seznanjali z najvažnejšimi kmetijskimi strokovnimi vprašanji. Predvideno je tudi, da bodo v prihodnje skrbno obdelali šolski vrt in pridelali kar največ hrane za šolsko kuhinjo. O pouku kmetijstva na osnovnih šolah je bilo" že veli-ko besed. Mnenja so različna, vsi pa priznavajo, da osnovna šola daje mnogo premalo kmetijskega znanja, čeprav veliko učencev ostaja na kmetijah in jim osnovna šola pomeni edino obliko izobraževanja. Krožki so lahko nadomestilo, posebno če bi bili dobro vodeni in obiskani. Ti V h -A TREBANJSKEM VICE Program razvoja turizma V teh dneh je občinska skupščina Kočevje prejela program razvoja turizma v občini, ki sta ga izdelala sodelavca Dolenjske turistične zveze in Zavoda za izobraževa-nnje kadrov in produktivnost dela Novo mesto Marko Ivanetič in Julij Štern. Program zajema 17 krajev oziroma območij, ki imajo pogoje za turistični razvoj in so zajeti v štiri turistična žarišča (Kočevje, Fara, Koprivnik, Osilnica). Razen tega program ugotavlja, da je turizem v kočevski občini 4-krat slabše razvit kot na Dolenjskem in 16-krat slabše kot v Sloveniji. Z vlogami v trgovino, gostinstvo, obrt in drugo v znesku 111.689.000 din bi v naslednjih 30 letih turizem na Kočevskem komaj nekoliko dosegel sedanjo slovensko raven. Več besed za fižol kot za jelena . . . »Z njivami se umikamo vedno bolj k hišam,« trdijo kmetje v Predgradu ob Kolpi. To se čudno sliši, a je res. Vzrok je divjačina, predvsem jelenjad. Ta povzroča na oddaljenih njivah veliko škodo, zanjo pa plačujejo lovske družine zelo majhno odškodnino. Lov je v tej dolini precej razvit, kmetje trdijo, da je divjačine preveč in odstrel premajhen. Kmetje so menili še, da so lovci trši pri pogajanju za plačilo škode, ki jo povzroča divjad, kakor pri postavljanju pogojev o cenah za odstrel divjačine inozemskim lovcem. Prej se pogodijo za jelena kakor za nekaj fiž^i—' Nova trgovina s sadjem Neki zasebnik iz Delnic je zaprosil občinsko skupščino, če bi lahko v Kočevju odprl trgovino s sadjem in zelenjavo. Obljublja, da bo imel v zalogi vedno sveže in kvalitetno blago po primernih ce-nah. Ker zasebniki ne smejo odpirati svojih prodajaln, mu je občinska skupščina odgovorila, naj se o ureditvi trgovine in njenem vodstvu pogovori najprej s podjetjem Trgopromet. Del-ničan podobno že sodeluje s trgovskim podjetjem v Delnicah. t m s mm Radi bi delali in zaslužili V ITAS gre od junija slabo, pravijo delavci - Osebni dohodki so občutno nižji - Kupce mora kolektiv kreditirati - Obveščenost kolektiva je slaba -Sestanka kolektiva že dolgo ni bilo V zadnjih nekaj mesecih nekateri delavci, člani delovnega kolektiva ITAS Kočevje, menijo, da v podjetju ne gre več tako dobro kot v prvi polovici leta. Pravijo, da pogosto nimajo dela in da jih delovodja pošlje domov. Trdijo, da bi radi delali in zaslužili in da jih je sram, ker ne delajo, pa kljub temu dooe del plačila. Vendar pravijo, da so ti osebni dohodki, ki jih dobivajo zadnjih nekaj mesecev, tako nizki, da komaj zadostujejo za skromno preživljanje. Prepričani so tudi, da vodstvo ni napravilo vsega, da bi proizvodnja nemoteno tekla. Kritizirali so še nabavno službo, ker ne preskrbi pravočasno potrebnih materialov. Čez take luže se zadnje deževne dni prebijajo stanovalci četrtega in petega bloka v Podgorski ulici v Kočevju. Upajo pa že celo leto. da bo kdo vendarle dokončno uredil kanalizacijo in pripeljal kak kamion peska, da bodo izginile luže s ceste okoli blokov. (Foto: Brus) — Na naša vprašanja v zvezi s temi pripombami nam je odgovoril predsednik delavskega sveta ITAS inž. Stane Adamič: — V zadnjih treh, štirih mesecih smo res dobili nižr je osebne dohodke, ker smo znižali vrednost točke. To smo storili zato, da smo obdržali delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi 65:35, kot predvidevajo naši notranji predpisi. Seveda pa je na nižje osebne dohodke vplivaila še vrsta drugih stvari: pomanjkanje nekaterega reprodukcijskega materiala na trgu in s tem zastoj naše proizvodnje; ra- zen tega moramo namenjati vedno več dohodka za obratna sredstva, ki jih uporabljamo nato za kreditiranje naših kupcev. Plana proizvodnje ne moremo napraviti za nekaj mesecev naprej in si tako vnaprej oskrbeti potrebni reprodukcijski material, da bi proizvodnja potekala nemoteno. Značaij naše proizvodnje je namreč tak, da delamo le po naročilih kupcev. OBRAČUN INDUSTRIJE ZA 9 MESECEV LETOS Proizvodnja manjša kot lani Tudi izvoz je občutno nazadoval — Vendar kaže, da bo kočevska industrija konca leta dosegla planirano proizvodnjo, medtem ko se za izvoz tega ne bi upali trditi — Zaposlenost pod planom Industrijska podjetja kočevske občine so septembra letos proizvedla za 12 odstotkov manj kot v istem mesecu lani. Tudi v prvih devetih mesecih je znašala vrednost industrijske proizvodnje manj kot v istem obdobju lani, in sicer za 3 odstotke, število zaposlenih se je znižalo za 3,4 odstotka. Zelo je nazadoval tudi izvoz, saj so industrijska podjetja letos izvozila skoraj za polovico manj kot lani; celoten izvoz (vštete so še ostale gospodarske panoge) pa je za 18 odstotkov nižji kot lani Ograja je odpotovala na morje Pred občinskim praznl-com Kočevja je posebna > 'comisija pregledala mesto in med drugim odločila, da mora biti podrta ena izmed ograj v Rožni ulici, ker kazi podobo hiše, ulice in mesta. Pred kratkim pa so se razširile po mestu govorice, da je tista ograja že nekje ob morju, »kjer bo kazila podobo vikend hišice enega izmed članov komisije, ki je zahtevala, da se ograja pri hiši v Kočevju odstrani«. Ko smo se pri pristojnih organih pozanimali, kako je z ograjo, smo zvedeli. da so urbanisti take-7a mnenja, da v Kočevju okoli hiš in vrtov ne bi imeli ograj. Niso torej kočevski urbanisti krivi če imajo njihovi kolen' iz obmorskih krajev nekoliko zastarelo mnenje in dopuščajo ograje okoli vikendov! V septembru letos so zabeležile večjo dokončno proizvodnjo le gospodarske organizacije: INKOP (za 40 odstotkov), Kočevski tisk (88 odst.) in TEKSTILANA (3,5 odst.). Podjetja septembra niso imela težav z nabavo reprodukcijskega materiala, izjema je le kovinska industrija. Tudi ostala oskrba industrije je bila zadovoljiva. Kljub na prvi pogled nezadovoljivemu gibanju letošnje proizvodnje pa podjetja zadovoljivo izpolnjujejo proizvodne plane. Vsa podjetja, z izjemo MELAMINA, Kočevskega tiska in LIK, so namreč dosegle večjo proizvodnjo, kot so jo planirala. Največje kočevsko industrij- sko podjetje ITAS, katerega proizvodnja znaša tretjino industrijske proizvodnje kočevske občine, je v devetih mesecih doseglo 78,6 odst. letnega plana ali 3,8 odst. več, kol so pričakovali. Razen tega ima ITAS prodane že 88 odst. planirane letne proizvodnje, kar je zelo razveseljivo. Omenili smo že, da je števi- lo zaposlenih za 3,4 odsto. manjše kot lani; glede na planska predvidevanja pa je zaposlenih 1,7 odst. manj. Število zaposlenih so najbolj povečali v ITAS in MELAMINU, najbolj zmanjšali pa v LIK (za 73 ljudi) in TEK-STILANI. Plan zaposlenih bi bil verjetno dosežen, če ne bi DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ ZASEBNA GRADNJA se je letos v Kočevju zelo razmahnila, saj povsod rastejo lepe hiše. Tosebno lepo naselje je nastalo za Kolodvorsko ulico in na vrtovih za komunalno banko. Gradnje so zaradi slabega vremena nekoliko zastale, sedai pa hočejo graditelji čimbolj izkoristiti sončno jesen. Vsak dan jim veliko pomeni. ■ ■ ■ PODRAŽIL SE BO PREMOG kočevskega rudnika. Po prvem novembru bo veljal okoli 10 din več pri toni. To bo občutna podražitev posebno za večje potrošnike v mestu, ki imajo centralno ogrevanje. ■ ■ ■ GRANDJA NOVEGA STA NOVAN.ISKEGA BLOKA v Kidriče- vi ulici je precej napredovala. Fasada je že gotova. Preostala so tako le Se obrtniška in montažna dela. Vse kaže, da bo spomladi blok že vseljiv. ■ ■ ■ VODNA SKUPNOST Kočevje — Ribnica ima z vodovodom in dobavo vode kar precej težav. Sedal urejujejo novo črpalnico in bazen, s čimer bo izboljšana oskrba z vodo za Kočevje in Ribnico. V Kočevju pride večkrat do okvare v starem delu mesta, kar tudi ni čudno saj so nekatere stranske napeljave še prvotne, se pravi iz leta 129C, ko je bil mestni vodovod zgrajen. ■ ■ ■ SUHE ŠKARPE, se pra- vi razširitev struge Rinže za jezom v smeri prot-' ponikalnicam je končana Namen teh del je bil, zmanjšati poplavno nevarnost za industrijski predel mesta. Celotna obrežna ureditev bo pa dala precej koristnih površin za gradnjo novih zasebnih hišic, ki jih gradijo za Prešernovo cesto. Sčasoma bo nastal tu tudi lep predel mesta z osrednjim objektom — domom Jožeta Seška. ■ ■ ■ LESENI MOST PROTI VODOVODNI ČRPALKI na koncu Podgorske ulice za mestnim kamnolomom je v takem stanju, da je prav čudno, če ni tu prišlo že do večje nesreče. Most je sicer ozek, kljub temu je pred njim znak, da je vsak prevoz čezenj prepovedan. To je sedaj že čisto odveč, saj pridejo čez most komaj pešci. Lesene podnice mostu so strohnele in jih precej manjka. Bolj imaš občutek, da greš po lestvi, kakor pa po mostu. Zato naj most vzdržujejo ali pa podro! Ne čakajmo na nesrečo! pogorela žaga LIK, saj bi bi- lo treba zaposliti le še 38 ljudi. Septembra letos je bil tudi izvoz slabši kot isti mesec lani. V prvih devetih mesecih letos pa je kočevsko gospodarstvo izvozilo za 18 odstotkov manj kot v istem obdobju lani in doseglo le 51 odst. letnega plana izvoza. Gospodarske organizacije, ki so letos izvozile več kot v devetih mesecih lani, so: Kmetijsko gozdarsko posestvo, AVTO in hotel PUGLED. Med njimi ni nobenega industrijskega podjetja. Razve-ijivo je, da je gostinsko podjetje hotel PUGLED celo že preseglo letni plan izvoza in sicer za 37,6 odst. Vendar gostinstvo v kočevskem izvozu ne pomeni nikake bistvene postavke. »Riba« v Kočevju? Podjetje za odkup, prodajo in predelavo morskih rib RIBA z Reke je zaprosilo občinsko skupščino Kočevje, naj mu dovoli prodajo morskih rib v Kočevju. Predlagali so, da bi ribe prodajala njihova potujoča prodajalna, ki se bo ustavljala tudi v Ilirski Bistrici, Postojni, na Rakeku in v Delnicah; ali pa bi imeli v Kočevju stalnega prodajalca in prodajno mesto ali prodajalno. Avto na balinišču 18. oktobra ob 14.20 je prišlo v Dolgi vasi do hude nesreče, v kateri je bil hudo poškodovan kolesar Anton Rogole. Jože Crnkovič se je peljal z osebnim avtom domov proti Kočevju. Zaradi velike hitrosti ga je pri prehitevanju kolesarja Rogoleta začelo zanašati. Ko je hotel vozilo izravnati, je z levim prednjim blatnikom trčil v kolesarja, nato pa se je zaletel še v leseno ograjo. Avto se je prevrnil na streho in končno obstal na balinišču pri mladinskem domu. Kolesar ima zlomljeno levo nogo v gležnju, na avtu, kolesu in ostalem pa je škode za okoli 7500 din. fmm Inž. Stane Adamič, predsednik delavskega sveta ITAS Kočevje (Foto: PRIMC) — Delavci bi morali vse te težave razumeti, a vse kaže, da zanje ne vedo. Obveščenost članov kolektiva je verjetno slaba, saj pravijo, da že dolgo ni bilo nobenega sestanka kolektiva. Verjetno bi na takem sestanku dali tudi delavci predloge, kako se rešiti iz težav. Kako je torej poskrbljeno za obveščenost in kako jo nameravate izboljšati? — Za obveščenost je poskrbljeno tako, da nabijemo sklepe samoupravnih organov na oglasne deske. Včasih smo imeli tudi svoj časopis, vendar se ni obnesel in smo ga ukinili. Vsak mesec imamo proizvodne sestanke vodij linij in služb, na njih je tudi direktor in drugi Na teh sestankih se pogovorimo o izpolnjevanju plana, proizvodnji, delovnih rokih in drugem. Vodje bi o vsem tem morali potem obvestiti. delavce na sestankih svojih enot, vendar tega ne store. Teda ti sestanki bodo kmalu sklicani. O tem, kako izboljšati obveščenost članov kolektiva, še nisem razmišljal. po mojem pa bo obveščenost bC']tj.ša le, če bo več sestankov z delavci. J. P. Vodovod za Ribiek V teh dneh bodo vaščani Ribjeka ob Kolpi uredili zajetje vode za svoj vodovod. Občinska' skupščina jim je že dala potrebni material (cement, betonsko železo), sami vaščani pa bodo prostovoljno deiali. Seveda so tudi potrebni načrti že narejeni. Graditi bodo morali hitro, dokler je še lepo vreme. Vodovod bo dobil najprej Ribjek, nato pa še nekatera bližnja naselja. KOČEVJE — Na šahovskem turnirju za mesec oktober je prepričljivo zmagal Bojan Mohar. Premagal je vse svoje- nasprotnike. Do zadnjega kola mu je sledila prvakinja Kočevja Tatjana šega, vedar je v dvoboju z njim izgubila. Bojan Mohar je osvojil prehodni pokal. Zadovoljivo igro je pokazal še Mirko Cuk, nekoliko pa je razočaral Marko Vizjak. Vrstni red: Bojan Mohar, Tatjana Sega, Mirko ćuk. Vlado Hočevar itd. <1. S.t Na Kočevsko iovit polhe Na Kočevsko prihaja na polšji iov tudi vedno več inozemcev — Dež zavrl turistični promet Obiskali smo Karla Riglerja, predsednika Turističnega društva Kočevje in se z njim pogovorili o letošnji turistični sezoni. Kakšen promet ste ime- li v vaši prodajalni spominkov letos v primerjavi z lanskim letom? Meseca september in oktober sta verjetno zaradi slabega vremena najslabša, saj nas je obiskalo le nekaj lovcev. Do konca avgusta letos smo v naši prodajalni -iztffžilii 30 odst. več kot v istem obdobju lani. Zadnja dva ze- lo slaba meseca pa sta nam vso razliko požrla in imamo zdaj približno e-nak promet kot lani ob tem času. Tudi v gostiščih beležijo slabši promet. Je bilo izletnikov letos manj ali več kot lani? Kaj so si izletniki in turisti o-gledali? Izletnikov z avtobusi je bilo precej več kot lani, vendar pa je bilo opaziti, da so imeli manj denarja, saj so precej manj zapravljali kot prejšnja leta. Tako se tudi v naši prodajalni pozna, da je dinar vedno več vreden in da vsak dobro premisli, preden se odloči, da ga bo zapravil. Letos je prišlo v Kočevje največ izletnikov-šolar-jev iz skoraj vseh krajev Slovenije. Ogledali so si predvsem Seškov dom, kjer je pred 25 leti zasedal Kočevski zbor, muzej in mesto. Precej izletnikov si je ogledalo tudi dom telesne kulture. Predvsem pa moram omeniti, da je letos prišlo v naše kraje precej več kot prejšnja leta — polharjev. Med njimi je bilo več inozemcev. Lovili so predvsem v roškem pogorju in Mali gori. V naše kraje prihaja tudi vedno več romarjev, ki si ogledajo predvsem zelo zanimivo kočevsko cerkev. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA Hočemo KZ, v kateri bomo gospodarji Zahtevajo komasacijo zemlje, besedo pri prodaji in delitvi dohodka, garantirane minimalne cene za nekatere proizvode, boljše pogoje za nakup mehanizacije in kontrolo nad uvozom kmetijskih proizvodov Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so razpravljali o osnovnem in posebnem šolstvu, o zaščiti prebivalstva v izrednih razmerah, o kmetijskih zadevah, o dotacijah krajevnim skupnostim in drugem. Najbolj živahna je bila razprava o slovenskem kmetijstvu. nizacijah, se pravi, da bodo odločali o proizvodnji, prodaji in delitvi dohodka. Predvidene so še druge ugodne rešitve, ki so jih kmetje že dolgo zahtevali: blažji pogoji za nabavo mehanizacije, zagarantirane minimalne cene ali višje cene za pogodbeno proizvodnjo živine, mleka, pšenice itd., regres za umetna gnojila (do povprečne evropske cene), boljše izobraževanje kmetov, pomoč pri komasaciji, zaščita proti investicijskemu uvozu itd. Kmetje odborniki so predloge izpopolnjenih stališč pozdravili. V razpravi so predlagali, naj bi bile sprejete tudi zajamčene cene za krompir. Menili pa so še, da jim bo morala pri novem organiziranju svojih organizacij pomagati občinska skupščina. Posebno so poudarili, da želijo take kmetijske organizacije, v katerih bodo imeli besedo, ne pa takih kot zdaj, ko jim na svetu kooperantov prebirajo »učena« poročila in jih »zabijajo«, češ da oni, kmetje, pač ne morejo nič vedeti. Menili so, da so bile stare, manjše kmetijske zadruge boljše. Kmetje so se zbirali ob nedeljah skupaj z odborom kmetijske zadruge kot na kakšnem sestanku »pod lipo« in se pogovorili o vsem. PRIMC Republiški poslanec Jože Lesar je odbornike najprej seznanil z izpopolnjenimi stališči o slovenskem kmetijstvu, ki bodo še pred razpravo v republiški skupščini dane v preires občinskim skupščinam in kmetijskim delovnim organizacijam. Poudaril je. da je bila za kmetovalce pred reformo glavna proizvodnja, medtem ko na prodajo niso mogli bistveno vplivati. Zdaj pa bodo samostojno nastopali na trgu. Sami bodo odločali, kako bodo organizirali proizvodnjo in Dolnjevaški lovci so 13. oktobra pri koči v Veliki gori razvili prapor (Foto: Grivec) Dolenjevaški lovski prapor Letos boljši učni uspeh Vendar so ribniške osnovne šole po učnem uspehu še vedno zelo slabe — Kaj bo rekla TIS? je bila urediti lovsko gospodarstvo in povečati stalež divjad: Sedanje lovišče meri nad 3100 hektarov, na enega lovca pa pride 85 hektarov lovišča. Na njihovem območju je precej vsakovrstne divjačine, o čemer priča dovolj zgovorno tudi verjetno največja lovska škoda, ki so jo kmetovalcem izplačali zadnje leto, precej večja kot pri drugih družinah. Prve jelene so ustrelili že v prvih povojnih letih Doslej so jih uplenili 30, razen tega še 15 srnjakov, devet divjih prašičev, nad 20 srn ter veliko druge divjačine. Ob razvitju prapora je govoril tajnik lovske družine Mirko Oražem, razvil pa ga je najstarejši prisotni !ov«e Jakob Vidervol in ga izročil v varstvo Ivanu Lovšinu. V nedeljo, 13. oktobra popoldne, so lovci iz Dolenje vasi praznovali. Pri Kaličku, kjer so pred leti v Veliki gori s prostovoljnim delom zgradili lično lovsko kočo, so razvili prapor. Lovska družina Dolenja vas vključuje vse lovce z območja nekdanje občine Dolenja vas in ima 35 članov: 14 je de lavcev, 11 uslužbencev, sb-Jem kmetov in trije obrtniki povprečno pa so stari skoro 47 let. Prav ta podatek govori o tem, da je na tem območju morda še vse premalo zanimanja za lovstvo, pred vsem med mladimi ljudmi. Lovska družina Dolenja vas je bila ustanovljena po žari nji vojni, potem ko je med vojno lovstvo precej zamrlo. Njihova prvenstvena naloga Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica 15. oktobra so razpravljali tudi o učnih uspehih ribniških šol v preteklem šolskem letu. Ugotovili so, da se učni uspen na osnovnih šolah počasi zbo-Ijšuje, Rijub temu pa je še slab, saj je ribniška občina med osemnajstimi, ki jih zajema ljubljanski Zavod za pro3vetno-pedagoško službo, na predzadnjem mestu. Kliub temu pa ta neuspeh niti ni tako porazen, saj zaostajajo ribniške osnovne šole za najboljšimi na območju Zavoda za pedagoško služ-, do ie za okoli 4 odstotke. Menili so, da je za slabši uspeh krivo le. da nimajo organiziranega podaljšanega bivanja otrok v šoli. Najboljše učne uspehe imajo namreč prav šole v občinah, kjer imajo to bivanje organizirano. Prepričam pa so, da se bo učni uspeh precej izboljšal tudi potem, ko bodo izpolnili načrt o gradnji in obnovi šol v občini, ki ga zdaj izvajajo. V razpravi so prosvetni de-javci posebno poudarili, da dosegajo kmečki učenci boljše učne uspehe kot »mestni«, ker so si že v vsakdanjem življenju pridobiii določene delovne na.vade. Najslabše uspehe dosegajo prav učenci, ki imajo doma dovolj prostega časa. Odborniki so trudi opozorili na nekatere nepravilnosti, ki jih po njihovem mnenju prizadevajo učitelji učencem. O tem poročilu bosta v kratkem razpravljala še temeljna izobraževalna skupnost in svet za šolstvo pri občinski skupščini. S SINDIKALNEGA POSVETA V RIBNICI Sindikat na stranskem tiru Sindikalni delavci v ribniški občini so ugotovili, da v nekaterih kolektivih sindikatu ne dajo besede, ki mu gre — Verjetno si bodo morali sindikati to »besedo« sami priboriti — Več tehtnih pripomb V Solati tudi prizadete Na nedavnem posvetu predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic v Ribnici — udeležba je bila zelo lepa — so razpravljali o vlogi in nalogah sindikata danes. Razgovor na posvetu je dokazal, da se vodstva sindikalnih podružnic v načelu zavedajo svoje odgovornosti, ki jo imajo do članstva, žal pa so bila v praksi premalo dosledna. Ribniški občini še ni uspelo dobro rešiti šolanje otrok z različnimi motnjami V ribniški občini imajo evidentiranih 43 otrok z motnjami v fizičnem in duševnem razvoju, razen teh pa še 10 otrok, ki so že kategorizirani in spadajo v posebni zavod za usposabljanje, žal je ribniška občina med tistimi, ki jim ni uspelo rešiti vprašanje šolanja otrok z monjami. Zakon o usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju zavezuje skupščine občin in izobraževalne skupnosti, da organizirajo in omogočijo prizadetim obrokom usposabljanje v posebnih zavodih. V ribniški občini delujejo trije šolski zavodi, ki jih obiskuje nad 1700 otrok. Območ- je m strnjeno, zato je vprašanje, kako omogočiti usposabljanje v posebni šoli otrokom iz šolskega območja Loški potok in Sodražica, če bo ta šola oziroma oddelek posebne šole organiziran v Ribnici. Druga šolska območja nimajo pogojev za ustanovitev posebnih oddelkov zaradi premajhnega števila ot-v posebni oddelek, pa tudi primernih vzgojiteljev ni. Na zadnji seji občinske skupščine so med drugim razpravljali o vzgoji otrok z motnjami v duševnem razvoju in imenovali posebno komisijo za rešitev te zadeve. Komisijo so poverili, da pripravi potrebne analize do spomladi prihodnjega leta. -r Šolarji pri Ivančičevi mami Učenci osnovne šole Sodražica so imeli pretekli teden športni dan. Ob tej priložnosti so obiskali pod vodstvom svojih učiteljev Ivančičevo mamo na Gori, ki je med vojno izgubila kar štiri svoje sinove. V prostorih šole je Ivančiče-va mama govorila o svojih vojnih spominih na Kočevski zbor, kakor tildi o svojih vtisih iz današnjih dni. Najprej je govorila naj-mlajšim do četrtega razre- da, nato učencem višjih razredov, končno pa se je zadržala še v prijetnem pomenku z učitelji. V spomin na srečanje so ji otroci podarili šopek rdečih nageljnov, ki se jih je Ivančičeva mama zelo razveselila. Podobnih obiskov je že vajena in jih je vselej vesela. Obiskali so jo že otroci prenekatere slovenske šole. (t) Osnovno vprašanje posveta je bilo: kako dati sindikatu vlogj, ki mu pripada? Povedanih je bilo več kritičnih pripomb, predvsem, da v nekaterih delovnih kolektivih sindikatu niso dali take besede, kot mu gre. Predsednik največje sindikalne podružnice v občini obrata INLES v Rioi.ci se je zavzel, da bi na vsako sejo organov delavskega samoup- Denar za KS razdeljen Za 17 krajevnih skupnosti ima občinska skupščina Ribnica letos na razpolago 40.000 din. Na zadnji seji skupščine so razpravljali, če naj bi ves ta denar razdelili krajevnim skupnostim z ozirom na število prebivalcev; ali pa da bi 30.000 din razdelili na ta način, ostalih 10.000 pa le trem KS za nujna de-la. Pri glasovanju je zmagala druga mačica, za katero je glasovalo 20 odbornikov, medtem ko je prva dobila 16 glasov. Tako bo dobila zdaj krajevna skupnost Gregor 6000 din več za vodovod in ureditev dela ceste proti Velikim Laščam, KS Jurjeviča 2000 din več za ureditev protipožarnega bazena za vodo in KS Velike Poljane 2000 din več za vodovod. i-avljanja vabili tudi predsednika ali tajnika sindikalne podružnice Večjo vlogo je treba dati sindikalni podružnici tudi pri izbiri kandidatov aa organe upravljanja. Predstavnik obrata KGP v Ribnici je poročal, da so v njihovem obratu pred dvema mesecema dvignili osebne dohodke tako, da so tisti, ki so na odgovornejših mestih, prejeli do 30 odstotkov poviška, tisti z manjšimi dohodki pa za 14 odst. S takim nači nom razdeljevanj osebnih dohodkov se sindikalna podružnica ne strinja. Udeleženci posveta so izrazili obžalovanje, ker ni bilo navzočega predstavnika sindi- kalne podružnice iz Scanovanj-sko-komunalnega podjetja, da bi razčistili govorice, ki krožijo med ljudmi o poslovanju t' tem podjetju. Vsekakor, so ugotavljali na posvetu, bo morala ta sindikalna podružnica aktivneje za živeti. Predsedniki podružnic iz osnovnih šol so bili mnenja, da so osebni dohodki prosvetnih delavcev premajhni, posebno če primerjamo osebne dohodke prosvetnega delavca in delavca v gospodarstvu z isto šolsko izobrazbo. Obširneje so se pogovorili še o kadrovskih pripravah za volitve novih vodstev sindikalnih podružnic in o poteku letnih občnih zborov. Sklenili so, da bodo občne zbore zaključili do konca leta. Na zborih bodo govorili tudi o uspenih ali neuspehih delovnih organizacij, v katerih delajo -r Tribušon predaval Občinski sinuiKaiu. svet Ribnica je skupno z delavsko univerzo organiziral za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic predavanje 0 realizaciji zaključkov VI. kongresa zveze sindikatov Jugoslavije. Predaval je podpredsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije inž. Tone Tribušon. Po zanimivem predavanju je bil razgovor o vprašanjih, ki so i prisotna v današnjih družbenih dogajanjih, in o nalogah sindikata. -r Volitve in imenovanja Na zadnji seji je občinska skupščina Ribnica izvolila oziroma imenovala: — v svet osnovne šole Ribnica Staneta Koširja, — v svet za narodno obrambo: Dani’.a Moharja, Dušana Lavriča in Slavka Stamejeviča; — v štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami: Stanka Skrabea, Kar a Pupi.sa in Slavka Škrinjarja; — v komisijo za izvedbo analize in načrta za ustanovitev posebne osnovne šoie: Mileno Borovac, Anico Šoper, Nado Blatnik, Stanka Rusa Vido Čampa in Alenko Voljč; — v komisijo za izvedbo analize in programa otroškega varstva: Mirka Anzeljca, Antona Petka, Ančko Lovšin, Jožeta Kosa, Drago Lovšin in Marijo Sipka; — v republiško skupnost za otroško varstvo Francko Maležič; — v svet delovne enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami pri Stanovanjsko-komunalnem podjetju Ribnica: Milana Kacjana, inž. Davida Tuzoviča, Ivana Franclja, j Slavko Pucar in Rudija Benčino i (vse kot predstavnike občinske sku-| pščine) ter: Franca Gričarja, Vi-I doja Stojmenoviča, Milorada sip-I ka, Antona Deiaka in Daro Divjak (kot predstavnike stanovalcev); — v svet delovne enote Komu-! na a pri Stankovanjsko-komunal-! nem podjeiju: Antona Goršeta, Jo-| žeta Moharja, Antona Lesarja, ■ Franca Kcšo.oka. Ivana Kozino in t Rudija Lovšina; — v vol.lno ko.nis;j j s.cu;-šj;ne ko. munalne :;kupnosti socialnega zavarovanja Karla 0>-;’">-m Nove cesie 4. reda I Nove ceste 4. reda v ribniški občini so: Gorenja vas--Lepovče (do konca naselja), Rakitmca-Blate, Ravni dol--križišče Jurjevica-Sodražica, j Hojče — Hudi konec, Hro-I vača-Goriča vas, Sušje-križi- ■ zišče Jurjevica-Sodražica in i del ceste v Jurjeviči. Tako so na zadnji seji občinske skupščine Ribnica odločili odborniki. Podoben predlog pa ! so dali tudi občani na zad-! njih zborih voliva- Kmetu Čampi so poginile tri krave j Jernej Čampa iz Brega pri Ribnici je bil v noči od 16. i na 17. oktober na mah ob tri krave. Ko je šla njegova I žena v zgodnjih jutranjih j. urah v hlev, se ji je nudila i kaj žalostna slika: vse tri 1 krave poginile. Zivinozdrav-j nik je ugotovil, da so pogini-' le zaradi zastrupitve. Pred I usodnim večerom so baje na-j krmili živino z repnim per-: jem, kar naj bi bilo tudi j vzrok, da je goved poginila. I Ostalo jc le tele. Čampa ima ! zaradi poginule živine naj-| manj 7000 din škode, ki jih i bo težko utrpel. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI i Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veliale v trgovinah s = n d jem in zelenjavo v Ko’;evju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: ■ ■ ■ ASFALTIRANJE CESTE TROTI MLAKI je imela letos v programu krajevna skupnost Ribnica. Ker pa ni d?narja — dela bi veljala okoli 260.000 din — 7 asfaltiranjem ne bo nič. Ureditev te ceste je preložena na prihodnje leto, seveda če bodo do takrat zbrali dovolj denarja. ■ H H PUNGERT SE IMENUJE NOVO NASELJE za stanovanjsko stavbo Zdravstvenega doma v Ribnici in v bližini Bistrice. Skozi nasslje vodi zasilna cesta, ki jo bo treba čimprej urediti, naj-kanseje v prihodnjem letu. ■ B ■ LETOS SO HRUŠKE v ribniški dolini izredno obrodile. Zato so imeli kmetje v teh dneh veliko dela z obiranjem. Precej sadja so stisnili v mošt in skuhali za žganje. Jabolk pa '.etos ni bilo. ■ ■ ■ RIBICI SO POSPRAVILI SVOJE PALICE in trnke na varno. Do 1. maja prihodnjega leta imajo čas kovati načrte za prihodnjo sezono. Medtem se je za lovce šele zdaj odprla sezona. V gozdovih Male in Velike gore ter v potoških gozdovih je precej div-jaiine, posebno jelenjadi. Padlo je že nekaj jelenov, seveda takih, ki so bi'i godni za odstrel. ■ ■ ■ V RIBNICI SO GOSTOVALI CIRKUSANTJE. Mladež i h je bila zelo vesela, saj so se lahke po mili volji naužili »umetnost:«. ki jim jo ie nudil cirkus M ff H KOČEVSKI GLASBENI ANSAMBEL »ATOLI« je v preteklih dneh gostoval v Sodražici in R'bnici. Nastop »Atolov« je bil prijetno doživetje za mlade ljudi, zato so se v lepem številu udeležili obeh koncertov Kočevje: Ribnica: krompir 0,80 0.85 sveže zelje 0.70 0.70 kislo zelje 1,85 2,00 fižo' v zrnju 5.20 4.00 čebula 2,45 1.70 in 2,70 česen 12.75 11,00 solata 2,10 2.00 paprika 2,30 1.80 ro-adižnik 2.60 korenje 1,60 1,70 peieršiij 2,10 pesa 1,00 1.20 rvetača 2,80 3,20 jabolka 2,00 1,40 in 2,00 Iraške 3,10 3,00 limone 7,20 7,00 banane 6,20 bo pomagala po -nesrečencem- pri prometnih, elementarnih in drugih nesrečah. ■ DEL VINOGRADNIŠKE CES TE, ki jo nameravajo asfaltirati, so ta mesec pričeli širiti in utrjevati. Tako so na ovinku pod Koželjevo hišo zabetonirali nov oporni zid. Tak zid je zrasel tudi na gornji strani ceste pod Starihovo hišo. B V SKUPŠČINO KOMUNALNE SKUPNOSTI socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu je bil za območje Metlike soglasno izvoljen uslužbenec BETI Jože Jankovič. ■ V FRIZERSKEM SALONU TOVARNE BETI so nastavili novo delovno moč frizerko Mileno Težak, doma z Božakovega. Tako je salon po kratkem presledku spet odprt. Letošnje vreme je kmetom pošteno nagajalo. Spomladanska suša je zavrla rast na poljih, pozneje pa je letošnjim pridelkom škodoval tudi dolgotrajen dež. Metliški kmetovalci so izkoristili zadnje lepe dneve za spravljanje pridelkov. . S polj sta se umaknila krompir in koruza, te dni pa .pospravljajo peso in -:y'korenje. Nekateri so pohiteli . tudi s setvijo žit. Njive so iz-I gubile svoje jesenske barve ■ in preorana zemlja je že pripravljena na zimski počitek. V Lepisu spet organi upravljanja 14. oktobra so imeli v lesni predelovalni industriji LEPIŠ na Suhorju volitve v organe upravljanja. Izvoljenih je bilo 15 članov delavskega sveta, od teh 8 za dovo enega leta, 7 pa za dobo dveh let. V podjetju, kjer je 89 zaposlenih, jih je glasovalo tokrat 72, 17 je bilo opravičeno odsotnih, 7 glasovnic pa je bilo neveljavnih. V Lepisu bo življenje spet normalno steklo. Organi upravljanja so izvoljeni, mesto direktorja je razpisano, prisilna uprava pa se poslavlja. KRKA NOVO MESTO Dolgo pričakovani dan za Mirnopeško dolino je pred durmi. Le nekaj dni nas še loči od trenutka, ko se bodo aa učence in prosvetne de- Ravnatelj osnovne šole v Mirni peči Franc Nahtigal pred nedokončano šolsko zgradbo. Veliko priznanje gostinski šoli Novomeška gostinska šola je na 16. gostinsko-turistič-nem zboru, tokrat je bil zbor na Bledu, prejela za svoje kuharske izdelke ter pogrinjek vrsto priznanj, mladini gostinske šole pa je bilo podeljeno priznanje za sodelovanje na prvem srečanju mladine gostinskih šol Slovenije ter priznanje za 1. mesto v športnem tekmovanju. Šola je za svoje razstavljene izdelke prejela naslednja priznanja: zlasto medaljo in diplomo za nadevano bučno cvetje, zlato medaljo in diplomo za razstavljeni izdelek dolenjske posebnosti, bronasto medaljo in diplomo za pečeni rajželjc, bronasto medaljo in diplomo za nadevano srce in dolenjsko košaro ter srebrno medaljo in diplomo za pogrinjek. Novomeška gostinska šola, ki je lani prva nastopila z izrazito domačimi jedmi, je lahko na Bledu opazila, kako velik je bil vpliv njihovega lanskoletnega dela, saj domala ni bilo razstavljavca, ki ne bi pripravil tudi nekaj domačih jedi. Tov. Marko Ivanetič, direktor šole in predsednik skupnosti gostinskih šol SRS, pripravlja s svojimi sodelavci knjigo o dolenjskih domačih jedeh in napitkih. Uspeh novomeške gostinske šole na 16. gostinsko-turistič-nem zboru Slovenije gre pripisati delavnemu strokovnemu krogu in predavateljem praktičnega pouka na šoli, ki so med prvimi v Sloveniji posvetili vso pozornost prav domačim jedem. Izvršni odbor o programu dela Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL v Novem mestu so govorili o sklepih s III. seje občinske konference SZDL, o pravilniku občinske konference ter programu dela izvršnega odbora in nalogah v prihodnjem obdobju. lavce odprla vrata v eni najbolj sodobnih zgradb v novomeški občini. Prizadevanja občanov, prosvetnih delavcev in ostalih bodo kronana z dogodkom, kakršnega v tem kraju ni bilo že 30 let. Vsi se bodo oddahnili in rešili strahu, ki jim ga je povzročala stara šola v kaplaniji, ki je ogrožala življenja. Ravnatelj osnovne šole v Mimi peči Franc Nahtigal mi je povedal, da bo zgradba imela 16 prostorov, od tega 8 učilnic in eno posebno ter kabinet, razen tega pa še kuhinjo, jedilnico, pionirsko knjžnico in upravne prostore. Nova zgradba, ki je pač ena naj večjih pridobitev za Mimo peč v zadnjih desetletjih, je nastala kot plod prizadevanj prav vseh občanov. Ti so pod vodstvom krajevne skupnosti in s pomočjo širše družbene skupnosti pripeljali akcijo za zgraditev šole k uspešnemu zaključku. Zatem sem za mnenje povprašal še nekatere občane. MARIJA TKAVC — pro svetna delavka: »V takšnem okolju, v kakršnem delamo sedaj-, je zelo težko vzgajati otroke. Starši so že sedaj radi pomagali, v bodoče bodo še rajši. Občani so mnenja, da tudi na telovadnico ne bi smeli pozabiti!« FRANC UDOVC — vodja poslovne enote KZ Novo mesto: »Končno se je uresničila 30-letna želja občanov. Vsi smo podprli predlog krajevne skupnosti. Starši se bomo oddahnili, strah bo izginil. Naši otroci bodo končno enakovredni drugim!« ANTON KASTELIC — kmet z Jablana: »Kljub delavniku pridem na otvorittev. Vidim, da je samoprispevek šel v prave namene. Zakej bi otroci hodili v takšno šolo, ki se je že meni upirala! Od začetka nismo bili ravno navdušeni nad podobo nove stavbe, sedaj pa smo se že privadili.« SLAVKA KOLENC — po štna uslužbenka.: »Oblika zgradbe moti ljudi, drugače pa so zadovoljni. Za takšen samoprispevek bi se vedno odločila.« MARIJA ŽAGAR — 17 letna trgovska vajenka, ki je Novo mesto predlaga republiški posvet Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu je 18. oktobra, ko je imelo na dnevnem redu vprašanje pripravnikov, predlagalo, naj bi bil v Novem mestu republiški posvet o pripravnikih, sklicali pa naj bi ga občinska skupščina, občinski sindikalni svet in Zavod za zaposlovanje delavcev. Predsedstvo je na tej seji razpravljalo o analizi pripravništva v novomeški občini, ki jo je naredila analitska skupina pri družbeno-političnih organizacijah v Novem mestu. člani so bili mnenja, da je treba na področju pripravništva odpraviti nejasnosti. Pričakujejo, da bo to vprašanje rešil republiški zakon o pripravnikih, ki ga pripravljajo. pred kratkim zapustila šolske klopi: »Cesar sama nisem imela, privoščim svojim naslednikom.« S. DOKL Kmetijske težave na seji ObS Odborniki občinske skupščine Novo mesto so imeli na seji 22. oktobra pred seboj obsežen dnevni red. Obravnavo ciganskega vprašanja so preložili na prihodnjo sejo, tokrat pa so se temeljito pogovorili o kmetijstvu ter o gozdarstvu. Sprejeli so odloke o zazidalnih načrtih za Cesto herojev in za potrošno središče ob Kandijski in Zagrebški cesti v Ncvem mestu, za stanovanjsko in obrtniško naselje v Mačkovcu, za obrtno stanovanjsko področje v Gor. Straži in za počitniške hišice v šnrar. Toplicah. Sprejeli so še odlok o merilih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, odlok o najvišjih prodajnih cenah za olje in rešili več premoženjskopravnih in up ravne pravnih zadev. Več bomo o seji poročali prihodnjič. Sedemdesetletnik Alojz Avbar 1. oktobra je praznoval 70-let-nico svojega življenja Alojz Avbar iz Bršlina pri Novem mestu. Jubilej je obhajal v družbi žene, sinov in vnukov, ki so dedku pripravili kar majhen kulturni spored. Slavljenec je udeleženec bojev ea severno slovensko mejo v letih 1918 in 1919, spcmtnićar: NOV in nosilec več visokih odlikovanj. 1' Rodil se je v kmečki družini na Daljnjem vrhu. Ko je bil star 17 let, ga je pod uniformo poklicala avstrijska vojska. Avstrijski vojak je bil do razpada Avstro — Ogrske, nakar je odšel prostovoljno pod poveljstvo generala Maistra v boje za severno slovensko majo. Ko se je vrnil, se je zaposlil na železnici, kjer je bil najprej kurjač, nato strojevodja. Kot strojevodja je leta 1954 dočakal upokojitev. Avbarjev napreden duh je že kmalu poiskal somišljenike v napredni delavski organizaciji žele-eničarjev. Po kapitulaciji stare Jugoslavije se je takoj vključil v NOV in 1943 postal član KP. Po vojni je opravljal odgovorne funkcije v organih oblasti in bil član številnih političnih organizacij. Za svojega člana ga politične organizacije štejejo še danes. Štirje Jermanovi so dali kri 22. oktobra se je-izmed 52 povabljenih odzvalo krvodajalski akciji 15 krvodajalcev. Na transfuzijskem oddelku novomeške bolnišnice so bili prijetno presenečeni, ko so ugotovili, da so se tega dne odločili darovati kri kar štirje člani Jermanove družine iz Zagrada 1 pri Otočcu ob Krki. Brez dvoma zasluži Jermanova družina za tako lep odnos javno pohvalo! NOVOMEŠKA KOMUNA^ Konec strahu - prihaja veliki dan! Prihaja težko pričakovani dan — Ravnatelj Franc Nahtigal ne skriva veselja, da bodo odprli novo šolo — Skupna akcija rodila bogate sadove — Otvoritev šole bo v torek, 29. oktobra OMP INŠTALATER NOVO MESTO Centralne kuriave — vodovodne inštalacije — kleparska dela — strelovodi Priporočamo se za naročila in hkrati čestitamo za občinski praznik! STEKLARSTVO ŠIŠKO - KLOBUČAR Novo mesto, Hladnikova 1 priporoča svoje usluge in čestita za praznik! KOLEKTIV TOVARNE ZDRAVIL »KRKA« NOVO MESTO, POŠILJA ZA PRAZNIK NOVOMEŠKE OBČINE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM! MESNO PREHRAMBENO PODJETJE NOVO MESTO nudi vsak dan sveže meso in priznano kakovostne mesne izdelke. - Obiščite naše prodajalne in prepričajte se! Za očinski praznik čestitamo! NRl. ki rešuje življenja Pretekli teden so darovali kri na novomeški trans- | fuzijski postaji: Martin Mohar, Angela Derganc in | Jože Bratkovič, člani Novoteksa, Novo mesto; Ma- | raija Grabrijan, članica zdravstvenega doma Novo | mesto; Boža Lužar, Ana Muhič, Jožefa Sluga, Jože- | fa Pate Pavla Gorenc, Stanka Červan, Anica Žnidar- | šič, Ivanka Cesar, članice Beti, Mirna peč; Marjeta | Skok, Marija Štih, članici Krke, tovarne zdravil, No- | vo mesto; Franc Petelin in Ignac Sila, dijaka novo- § meške gimnazije; Drago Brulc, učenec vajenske šo- | le Novo mesto; Anton Ponikvar, Vinko Strajnar, | Jože Krhin, Vlado Gorišek, Stane Vidic, Alojz Bar- | tolj, Jože Hrastar, Albin Luzar, Stane Golob, Alojz | Smuk, Alojz Drab, Tine Hudoklin, Franc Luzar, | Alojz Stralian, Albin Luzar, Jože Lužar, Martin Mo- | že, Miha Kovačič in Martin šafar, člani IMV Novo 1 mesto; Janez Jerman, Ivan Šinkovec, Jože šuklje, | Jože Štefanič, Stanislav Šinkovec, Tončka Planinc 1 in Leopold Puhek, člani Zore, Črnomelj; Janez Am- | brožič, upokojenec iz Gabrja; Jože Boltez, kmet iz | Gabrja; Stanka Božič, gospodinja iz Črnomlja; Albin 1 Gimpelj, upokojenec z Rodin; Jože Vrščaj, Franc | Rožman, Janez Butala, Jože Mušič, Marija Cindrič, | Viktor Kovačič, Jože Šuštar, Anatolij Kartajcf, Jože | Grahek, Stane Volf in Stane Strmec, člani Belta, | Črnomelj; Alojz Adam, upokojenec iz Črnomlja; f Franc Kunič, delavec iz Pustega gradca; Albin Bo- | žiu, fotograf iz Črnomlja; Janez Nose, član Pionirja, | NOvo mesto; Katica Kapele, gospodinja iz Dolenj- 1 cev; Danica Birkelbali, članica Beti, Črnomelj; An- | ton‘Cindrič in Branko Polimac, člana poklicne ko- | vinarske šole Črnomelj; Fanika Špehar, gospodinja | iz Učakovec; Željka Kobe, članica Potrošnika, Crno- 1 melj; Barbara Mravinec, gospodinja iz Sečjega sela; | Marija Cvar, gospodinja iz Zilj; Anton Petrič, član | rudnika Kanižarica; Ana Klepec, gospodinja z Pu- | stega gradca; Katarina Rožman, gospodinja iz Pur- § ge; Anica Ogulin, gospodinja iz Dragatuša; Jože | Šterk, Anton Jankovič, Mafj^i^^ic, j^ilij Brfnc, in J',| Janez Pezdirc, učenci poklicne kovinarske šole Črnomelj; Kadrija MahmUtovič, član rudnika^ ca; Franc Vrščaj, upokojenec z Rodin. Mercator DELOVNA SKUPNOST VELETRGOVINE MERCATOR ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE NOVO MESTO IN HKRATI VABI , POTROŠNIKE V SVOJE PRODAJALNE, KJER BODO ZADOVOLJNI Z NAKUPOM! »SREBRNE VEZI« na novomeškem odru V počastitev novomeškega občinskega praznika bo v ponedeljek, 28. oktobra, ob 19. uri gostovalo v Novem mestu Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo Dj Leboviča SREBRNE VEZI. Delo je zrežiral Igor Pretnar, na voljo pa bodo tudi vstopnice v prosti prodaji. — Na zanimivo dramo, ki se dogaja »neko viharno noč, najmanj 20 let po zmagi«, opozarjamo vse ljubitelje gledališke umetnosti v Novem mestu in okolici! 142 tehnikov je diplomiralo Letos so v oddelkih za zaposlene srednjih tehniških šol v Novem mestu podelili 28 diplom Ciglerjev Krjavelj bo utihnil Še o »Novolesovih« in »Labodovih« podatkih Prejšnji četrtek smo v sestavku »Ne bomo već dajali podatkov!« opisali, kako je prišlo 1. avgusta letos do netočnih navedb glede osebnih dohodkov pri vodilnih delavcih v tovarni LABOD. S tem v zvezi se je 21. oktobra oglasil v našem uredništvu pomočnik direktorja tovarne NOVOLKS tov. Erno Sali in dopolnil podr.tke o tem, kako je 8. avgusta potekal pogovor med njim in našim novinarjem. Tov. šali izjavlja, da je ob takratnem obisku novinarja Dolenjskega lista opozoril, naj tednik dobi tudi o LABODU točne podatke, kot so bili točni vsi podntki glede OD pri kolektivu NOVOLESA, nakar »bomo spet prijatelji«. Na njegovo željo objavljamo opisani napotek, dejansko stanje pa smo objavili prejšnji četrtek in sodimo, da je zadeva s tem dokončno urejena. UREDNIŠTVO DOL. LISTA Tudi iz »LABODA«: popravlien podatek V zvezi 5 člankom »Ne bomo več dajali podatkov!« (DL št. 42 z dne 17 10. 1968) smo dobili 22. oktobra tudi od direktorja tovarne LABOD v Novem mestu obvestilo, da Je bilo najnižje povprečje vodstvenih in vodilnih delavcev v LA BODU za prvih 7 letošnjih mesecev 1545 din, najvi.šje pa 2.115 din (In ne 2865 din, kakor je v navedenem članku zapisano). Gomji popravek objavljamo na željo vodstva tovarne LABOD. iTORnvrivrvo DL Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Olga Glavič iz Klečeta — Silvo, Betka Levičar iz Malega Mraševega — Alojza, Ivanka Lukan iz Romanje vasi — Andreja, Ana Brinovec z Gradišča — Miroslava, Milena Koncilija iz Vrbovca — Stefana, Štefka Bregar iz Zameškega — Stanislava, Marija Staniša iz Žabje vasi — Vojka, Štefanija Starič s Cikave — Vido, Marija Simčič s Preloke — Ivana, Štefka Žagar z Golobinjeka — Franca, Frančiška Gregorič iz Zaloga — Antona, Tončka Cvelbar iz Kostanjevice — Jolando, Slavica Plevel iz Durlincev — Borisa, Marija Piškur iz Cužnje vasi — Bernardko in Marto, Marija Močivnik iz Šentjerneja — Primoža, Francka Brudar iz Vinje vasi — Dušana, Ana Gregorčič iz Okroga — Alojza, Ana Jaklič iz Telčic — Jožeta, Marija Nemanič iz Drašičev — Antona, Albina Pašič iz Oskoršnice — Božidarja, Marija Zupančič iz Dolnjih Ponikev — Renato, Ana Kren iz Dolnjih Sušic — Marinko, Jožica Štajner iz Črnomlja — dečka, Zofka Maver z Dolnjega Podboršta — deklico. Cevka Kaplan iz Vrbovca — deklico, Ana Škrbec z Rateža — dečka, Ana Frankovič iz Pribin-cev — dečka, Fani Lužar iz Mirne peči — dečka ^rutelfa Novomeško amatersko gleda. 1-šče pripravlja za to sezono Fin-žgarjevo »Razvalino življenja« m Jurčičevega »Desetega brata«. Deli sta uvrščeni v abonmajski spored. Bil je Glažc's. v »2upanovi Micki«, berač Urh v »Domnu«, pa Fortunat v »Tihotapcih«. Igral je v Gogoljevi »2enitvi«, Molierovih »Skapinovih zvijačah«, Nestroye-vem »Utopljencu«, Kreftovih »Kreaturah«, Cankarjevemu »Kralju na Betajnovi«, Goldonijevem »Lažnivci« itd. Vloge, ki jih je Cigler odigral, je težko prešteti na prste. V »Kralju na Betajnovi« je moral biti Cigler župnik. Ni vedel, kako bi se naučil v'ogo, a se je znašel: temeljito si je ogledal pravega župnika, nato pa vadil pred ogledalom. Ko je prišel na vajo, je bil režiser Jože Znm-ljen presenečen. »Ja, Polde, kje si pa iztsknii tega župnika?« »Samo t ho bodi in fige drži, da mi ne bo u*el,« »e odvrnil Cigler. Njegovo vlogo je kritika lepo ocenila. Cigler ni samo igral, je tudi režiral, od tega osem del, ki jih Je sam napisal. »Pogrešal sem iger za mladino, pa sem jih poskusil nekaj napisati in uprizoriti,« je povedal. Izpod njegovega peresa ie prišlo na svetlo okoli dvajset tekstov za igre. Poskusil je pisati tudi za odrasle. Nekaj njegovih priložnostnih del so podeželski odrl uprizorili. Njegovi sta tudi spevoigri »Sneguljčica« in »Povodni mož«, ki sta ju glasbeno opremila Tone Markelj in Stane Fink. Cgler se je odločil, da bo zdaj češče sukal pero po papirju. Pravi, da ima še veliko povedati. Predvsem bi rad oblikoval svoje spomine na novomeško gledališko življenje. Srećno pri tem delu! TVAN ZORAN ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO - s svojimi obrati • ŠMARJEŠKE TOPLICE • RESTAVRACIJA BREG * • SLAŠČIČARNA V NOVEM MESTU čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik! Polde Cigler bo tokrat predstavil Sirka in Krjavlja. Potem bo — tako Je sklenil — dokončno odvrgel gledališko masko, ki jo je nosil nič manj kot petdeset let. »Dokler bom živel, bodo v meni živele tudi osebe, ki sem jih igral vsa ta leta. Življenje za kulisami je trdo, toda prijetno in bo tako ostalo v mojem spominu,« je povedal te dni Polde Cigler. »Veselja do gledališča sem se nalezel od očeta, ki je bil v mladih letih igralec,« je nadaljeval Cigler v svojem s'anovanju v Muzejski ulici pod Kapitljem. »Spominjam se, da so me prvič vtaknili pod masko, ko sem imel 7 let. Potrebovali so me za statista.« Stalno pot na odru je pričel Cigler leta 1918. Sprva je sprejel vsako vlogo, ki so mu jo ponudili, ko pa je pokazal talent, je vloge sam izbiral. Brusnice: delili so naloge Na zadnji seji brusniške skupnosti so zadolžili posamezne člane sveta za izvajanje del po vaseh. Na tej seji so govorili največ o popravilu vaških poti. ■ ŽALNE KOMEMORACIJE pripravljajo za dan mrtvih krajevne organizacije in ZZB NOV Novo mesto. Nekdanji borci se bodo tega dne zbrali na pokopališču v Šmihelu in Ločni in s krajšim programom počastili spomin na padle borce in talce. Sodelovali bodo tudi godbeniki, pevsko društvo »Dušan Jereb« in častni vojaški vod. Prav bi bilo, če bi se letošnje komemoracije udeležili v večjem številu tudi učenci osnovnih in srednjih šol. ■ ZA ŠOLSKO MALICO, ki jo za novomeške šolarje pripravljajo v dijaški kuhinji, plačujejo učenci 10 din na mesec. Nekateri starši, zlasti tisti, ki imajo več šoloobveznih otrok in nizke osebne dohodke, ne morejo prispevati te vsote za malico. Ker je šolska malica prav gotovo potrebna vsem otrokom, je te dni posebna komisija na osnovni šoli »Katje Rupena« razpravljala o znižanju prispevka za šolske malice za nekatere učence. Sklenili so tudi, da bodo zaprosili za denarno pomoč gospodarske organizacije, saj šola nima denarja, s katerim bi nadomestila primanjkljaj, ukinjena pa jim je bila tudi pomoč RK. ■ OBČINSKI PRAZNIK bodo lepo praznovali tudi novomeški šolarji. V soboto bodo imeli v posameznih razredih proslave, posebna delegacija pionirjev pa se bo udeležila slovesnosti ob otvoritvi nove šole v Mimi peči. Novomeški pionirji bodo mimopeškim vrstnikom čestitali ob otvoritvi šole, po slo- vesnosti pa bodo položili venec na grob Katje Rupena, po kateri nosi šola ime. ■ RECITAL »INTEGRALI« bo obenem z otvoritvijo razstave slikarja Franceta Slane ena izmed osrednjih kulturnih prireditev v okviru praznovanj občinskega praznika. Izbor odlomkov iz Kosovelovih »Integralov« so pripravili Alenka Bole — Vrabec, Zvonka Colarič, Mira Gortnar, Sonja Škof, Franci Koncilija in Jože Falkner. Prireditev bo v Dolenjski galeriji v ponedeljek. 28. oktobra, ob 17. uri. ■ MLADI PLANINCI, člani planinskega krožka na novomeški osnovni šoli, so pred kratkim kreni- li peš na Gorjunce. To je bil že njihov daljši izlet v letošnjem šolskem letu. Mnogi med njimi so navdušeni ljubitelji gora in jih prav zato ni strah peš hoje in no naporov. ■ V PONEDELJEK SO BILE NA TRŽNICI NASLEDNJE CENE: čebula 2 din kg. zelje 70 par, ohrovt 40 par, korenček 1.80 din kg, jajca 65 par, paradižnik 3 din kg, karfijola 2,50 din, solata od 1.80 din kg do 3 din kg, jabolka 2.20 din, grozdje 3.30 do 4 din kg. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Anica Bilbija iz Jerebovo 16 Majo, Danijela Berus iz Kristanove 16 — dečka, Stanka Grahek iz ulice Mirana Jarca 7 — Sabino, Majda Birsa iz Koštialove 3 — dečka, Anka Baškovič iz Kandij-ske 1 — dečka in Nada Ignatič s Mestnih njiv 10 — Vero Starši so odgovorni za vzgojo topliških otrok Topi iški otroci so brez pravega varstva in vse preveč prepuščeni sami sebi. V prostem času se potikajo naokrog in se včasih vtihotapijo tudi v gostilniške prostore, kjer v dopoldanskih urah največkrat ni gostov. Tudi preteklo nedeljo jih je zamikalo igranje v gostilni. Naskrivaj so zlezli v sobo, ko pa so prišli prvi gostje, so pobegnili skoz okno. Prav bi bilo, če bi Topličani bolj skrbeli, kje hodijo njihovi 'otroci, saj bi tako preprečili marsikatero otroško predrznost. DRAGO GREGORC Gabrje: spet na cesti Prebivalci Babrja so pred kratkim spet odšli delat na cesto Gibrj-a — Brusnice, ki so jo spomladi zaradi pomanjkanja denarja nehali graditi. Tokrat ne bodo prej odložili orodja, dokler ne bo cesta vsaj približno taka, kakršno si želijo. Krajevna skupnost je tokrat zaupala dela gradbenemu odboru, ki ga vodi Rado Božič. V drugi vasi pod Gorjanci — Jugorju, ki šteje petnajst hiš, pa. želijo vodovod. To bojkot pravijo, i/vedenci, zdaj težko uresničiti', ker je vodni izvir pretežko dostopen za vodovod. Nabrali so 900 kilogramov kostanja Učenci na osnovni šoli v Mimi peči so v letošnji kostanjevi sezoni nabrali devetsto kilogramov kostanja. Po 0,60 din so ga prodali kmetijski zadrugi. Za iztržek so kupili sladkor, ki ga bodo potrebovali pri vkuhavam ju sadja. Slab odziv na prošnjo peč je zaprosila novomeške delovne organizacije za pomoč pri opremi nove šole, ki jo bodo odprli konec oktobra. Do zdaj so se prošnji odzvali samo Pionir, Cestno podjetje im hotel »Grad Otočec«. Konec septembra letos je Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu na slovesen način podelil diplome novi skupini diplomantov na od-‘ttaftkih srednje tehnične ‘ šole za zaposlene, v oddelku ele-ktro stroke je prejelo diplome 8, v strojniškem oddelku 10 in v lesnoindustrijskem oddelku 10 diplomantov. Slovesne podelitve diplom so se kot gostje udeležili predstavniki matičnih šol, ObS Novo mesto, družbenopolitičnih organizacij in podjetij ter predavatelji. L. 1964, ko je letnik začel s predavanji, je bilo vpisanih 131 .slušateljev, po pr-, vem letiu študija jih je ostalo še 51, do zaključnega izpita pa jih je vztrajalo 34 ali 26 odst. V 4 letih šolanja je bilo na omenjenih treh oddelkih po predmetniku opravljeno 9815 ur predavanj in 2492 izpitov, predavalo pa je 49 različnih predavateljev. Do zdaj je skupaj s temi diplomanti diplomiralo na oddelkih tehniških šol za zaposlene pri novomeškem zavodu v 9 letih obstoja teh oddelkov 14 tehnikov. ■figMiiafii SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA Priporočamo naše izdelke in čestitamo za praznik! KOVINOPLAST Jesenice na Dolenjskem Priporočamo- naše izdelke in hkrati čestitamo za praznik brežiške občine! PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ DOBOVA STANOVANJSKO PODJETJE BREZICE čestita za občinski praznik občine Brežice. Franjo Stiplovšek: Pred brežiškim gradom Za občinski praznip pošiljamo vsem občanom lepe pozdrave! ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE Obiščite naše lokale, restavracijo, kavarno, kopališče in bar -priporočamo se za obisk in čestitamo za občinski praznik! KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA BREŽICE Priporočamo naše proizvode in čestitamo! MMi.lSKO IN lk»;OV.SKO 1'OOJKI.IK Sb) /UH*€u«tG HRF./.ICE OPEKARNA BKEŽICE • ‘ f imt- *5« Nudimo zidno in *trpšn0 opeko in časti:: ;• ) za občinski praznik! TRGOVSKO PODJETJE KRKA BREŽICE Obiščite naše prodajalne in na novo preurejeno poslovalnico PLASTIKA pri tržnici. Za praznik čestitamo in želimo veselo praznovanje! TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKA POTROŠNJA BREŽICE Priporočamo se za obisk v naših poslovalnicah in čestitamo za občinski praznik! ONPZ „METAL" JESENICE na Dolenjs’ Za praznik brežiške občine pošiljamo prisrčne pozdrave! GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE PRIPOROČAMO VSE VRSTE GOZDNIH PROIZVODOV PO KONKURENČNIH CENAH. ZA PRAZNIK ČESTITAMO! AGROSERVIS BREZICE Obrat Agrotehnike Ljubljana Popravilo kmetijske mehanizacije in motornih vozil Za občinski praznik čestitamo! SLOVENIJA VINO LJUBLJANA poslovna enota BREŽICE Za občinski praznik iskreno čestitamo! Gostinsko podjetje HOTEL GRAD MOKRICE Glasba in ples vsak dan. Priporočamo se za obisk in želimo veselo praznovanje občinskega praznika! Avtotransportno in servisno podjetje PREVOZ BREŽICE Za občinski praznik čestitamo! Lesni kombinat NOVOLES Nudimo žagarske izdelke, vezane plošče, furnir, panel plošče, drobno pohištvo, zaboje in stilno pohištvo. Za občinski praznik čestitamo! CESTNO PODJETJE Novo mesto Za občinski praznik pošiljamo iskrene čestitke! KROJAŠKO PODJETJE KROJAČ NOVO MESTO Izbira kamgarnov in drugega blaga, obleke po meri tudi na obroke. Čestitamo za praznik in se priporočamo za obisk! . 3 V' “ . . • OPPTNO PODJETJE NOVO MESTO RAGOVSKA7 a Za občinski praznik pošiljamo pozdrave in čestitke! ISKRA TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO m Kolektiv se pridružuje čestitkam za praznik novomeške občine! ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAMO! INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO Priporočamo naše kvalitetne izdelke in hkrati čestitamo za občinski praznik! KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO Obiščite naše prodajalne, ki so dobro založene z reprodukcijskim materialom in tehnično opremo, s kmetijskimi stroji in z živili. Za občinski praznik čestitamo! LEKARNA MESTO s postajama v ŠENTJERNEJU in DOLENJSKIH TOPLICAH čestita občanom za praznik! RIBOGOJSTVO KRKA DVOR Na novomeški tržnici vam nudimo sladkovodne in morske ribe. Za praznik čestitamo! HOTEL METROPOL NOVO MESTO Obiščite restavracijo, kavarno in kletno restavracijo. Za praznik čestitamo in se priporočamo za obisk! ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO Zaupajte nam izdelavo električne instalacije v vaši hiši — zadovoljni boste! Za praznik občine čestitamo! AVTOPROMET TUZEMSKA ŠPEDICIJA NOVO MtSTO — S l KAZA Priporočamo naše usluge in čestitamo za praznik! Zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ROG Novo mesto KONFEKCIJA - KLEPARSTVO - MIZARSTVO in RTV SERVIS Novi trg Za praznik občine čestitamo! KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO Za občinski praznik iskreno čestitamo! i n D U STR I jr m OTO R n i H VOZIL novo mESTO z obratom v Brežicah in s tovarnama LEPIŠ Suhor ter ZORA Črnomelj čestita za občinski praznik občin Novo mesto in Brežice! TEKSTILNA TOVARNA Kolektiv pozdravlja občane novomeške občine in jim želi veselo praznovanje! Živilski kombinat ŽITO Ljubljana DE SKLADIŠČE Novo mesto: promet z žiti, mlevskimi izdelki in s testeninami DE PEKARNA Novo mesto: kruh in pecivo 2elimo veselo praznovanje občinskega praznika! Gradbeno in obrtno podjetje Novo mesto Nudimo kvalitetna gradbena in ostala obrtna dela. Za občinski praznik čestitamo! -1 PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ NOVO MESTO ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE vabi občane v svoje obrate in jim želi veselo praznovanje občinskega praznika! ELEKTRO LJUBLJANA PE NOVO MESTO Prebivalcem novomeške občine pošiljamo orisrčne pozdrave! GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO z vsemi svojimi obrati čestita prebivalcem novomeške občine za praznik! KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK poslovalnice ŽUŽEMBERK, DVOR. HINJE in OBRAT GOSTILNA mulijo kmetijske pridelke, živino, gradbeni material, tehnično opremo, kmetijske stroje in drugo tudi na ugoden potrošniški kredit. Za občinski praznik čestitamo ir jih vabimo v naše prodajalne! SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE čestita občanom Brežic in Novega mesta za občinska praznika! KERAMIKA TOVARNA KERAMIČNIH IZDELKOV NOVO MESTO ČESTITAMO OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK! Priporočamo svoje kvalitetne izdelke in usluge ter hkrati čestitam o za občinski praznik' ZORAN ROZOVIC: TURISTIČNA TAKSA Nekega povsem običajnega m vročega avgustovskega večera sta dva neznanca zvlekla iz postelje šjor špira, ki se je krčevito držal za vzmetnico. Prvi neznanec je prižgal luč m rekel: »Midva iz turističnega društva imava zanesljive podatke, da v našem mestu trenutno ietu,e 5000 turistov, od katerih komaj vsak deseti plačuje turistično takso.« šjor špiro je medtem popil kozarec hladne bevande in še bolj hladno odgovoril: »Poslušajta vidva, turistična delavca, to je neznanska nesramnost. S kakšno pravico vdirata ponoči v hišo, ki ji je njena avtonomija zagotovljena l zakoni?« »Dovolite nama, da pojasniva ...« »Ne, ne dovolim! To je protiustavno! Pritožil se bom na ustavno sodišče.« »Oprostite, toda saj imava pooblastilo. To je edini način ...« »To ni način, to je svinjarija! ... Pokažite mi dovoljenje za takšno nasilje!« »Prosim, tu ga imate! S tem pooblastilom lahko ob vsakem času obiskujeva zasebne hiše in pobirava turistično takso . « »Toda ne ob tej uri!« se je znova uprl šjor špiro, ko se je prepričal o verodostojnosti papirja. »Verjemite mi, tudi midva bi bila zdajle raje v postelj*,« je rekel prvi neznanec, »toda kaj moreva, če so turista podnevi na plaži.« »Kaj me briga! Na cesti miličnik prime vsakogar, ki kali nočni red in mir, vidva pa »Nima osebne izkaznice. Pred nekaj dnevi jo je iskala, pa je nikakor ni mogla najti.« »Potem morate plačati zanjo.« »Za svojo lastno ženo?« »Nisva pooblaščena verjeti vain na besedo, če nimate dokumentov. Plačajte turistično takso in kazen, ker prenočujete neprijavljene turiste.« »Ne bom plačal,« je jezno rekel šjor Spiro. »V tem primeru bova sestavila zapisnik, da sva vas zalotila z osebo, za katero niste mogli dokazati, da vam Bežite, miši, kjer so mačke v hiši. Iz nič ni nič. Ako kupuješ, kar ne potrebuješ, boš prodajal, kar potrebuješ. Hodi okoli dela kot mačka okoli vrele kaše. Bogastvo je, kadar hoče: sirota, kadar ima. Izkušnja je pregovore rodila, potrdila in ohranila. Bolja je i suha skorja kakor prazen lonec. Iz lesnike je lahko še prav dobro drevo in dober sad. Jabolko je zjutraj zlato, opoldne srebrno, zvečer svinčeno. Ako ne pomaga desnica, bo li pomagala levica? Hudega psa se ni treba bat4. Ako se čuk spomladi večkrat glasi, bo dobra letina. 3 čfr&zL y> - Kaj imaš raje za večerjo, ljubček: da greva v restavracijo ali pa nič? ornata dovoljenje za nočne vpade v hiše poštenih meščanov.« »Oprostite,« se je vmešal drug: turistični delavec, »to^ da imava zanesljive podatke, da že deseti dan oddajate so-' bo neki osebi, pa vas prosiva, da zanjo plačate turistič-’ no takso.« »Kakšna oseba! Pri meni ni nobene osebe!« je jezno rekel šjor špiro. »Kdo pa je ta oseba v vaši postelji?« »To je moja žena!« »Njeno osebno izkaznico!« »Kaj?« »Pokažite nama njeno osebno izkaznico.« Lojze Jakopič: ■■ AKCIJA ™ "rdeča gos” je žena, m vas predala sodišču.« šjor špiro se je bolestno skremžil in trudno sedel na stol. ‘ ^fpravrpiscai t>om, rosta vedita, pritožil se bom na najvišjo inštanco. Dovolj mi je birokracije! Boste že videli hudiča « šjor špiro je hotel še nekaj reči, pa si je premislil, odmahnil z roko in se ugriznil v gornjo ustnico. Zakaj vedel je, da se ne bo pritožil. Ne, da bi ga bilo strah birokracije, marveč zato, ker je njegova žena že pred desetimi dnevi odpotovala k svoji materi... M UQL4l\lO/v\ L S tem je bil zame uničen dan, kajti nenehno sem se trapil z ugibanjem, kdo je neznanec, ki me je prepoznal. Kje sva se srečala? V kakšnih okoliščinah? Je bil sovražnik ali prijatelj? — Bil sem pred leti italijanski karabinjer Uradni tolmač na karabinjerski komandi v Ljubljani. Tolmać in hkrati partizanski obveščevalec. Nič koliko Slovencev sem v tistem času srečal. V dobrem, kadar sem jim kot tolmač podprl prošnjo, in v slabem, kadar sem prevajal na zasliševanjih in pri mučenjih v zaporih. Me je torej prepoznal kdo od tistih, ki so hodili na italijansko komando izdajat, prijavljat, prosit? Ali kdo tistih, ki so jih kvesturini, policisti in oficirji mučili in zasliševali? Ko me je italijanska protiobveščevalna s pomočjo ljubljanske izpostave gestapa odkrila, sem odšel v partizane. Nadaljeval sem v partizanski obveščevalni službi. Najprej izrazito v vojaški obveščevalni, nato sem kot strokovnjak prevzel tudi protivohun-stvo. Nič koliko partizanov sem srečal v času, ko sem bil partizan. V slabem m dobrem. Me je spoznal kdo od njih? Ne bi bilo dobro zame, ko bi taboriščni gestapo odkril, da sem jaz, sedaj Emilio Capeccio, nekdanji uradni tolmač na karabinjerski komandi v Ljubljani Bartolomeo. še slabše zame bi bilo, ko bi taboriščni gestapo odkril, da sem nekdanji partizanski obveščevalec Nejc, ki je na Gorenjskem storil toliko hudega šefu gestapa Walterju Schmitu Zle misli o preteklosti, ki me je bremenila, so mi uničevale življenjske moči, da sem bil zvečer, ko smo se z dela vrnili v taborišče, truden in zdelan kot cunja. In tedaj, ko sem se pred spanjem umival, mi je nekdo rahlo položil roko na ramena. »Nejc! Saj si ti?« me je ogovoril v slovenščini. Otrpnil sem od groze in nagonsko pregledal oko!;co, kdo vse posluša in prisostvuje prizoru. Nejevoljen sem se obrnil in se grobo s svoje rame otresel neznančeve roke. »Che fatto!« — Pred menoj je bil isti neznanec, ki me je ogovoril zjutraj med vrati Gledala sva se m verjetno sva se oba mučila. On, če sem pravi, ia1? s teni, če je sovražnik ali prijatelj Neznanec je bil močnejši in vztrajnejši. »Ni več dvoma. Ti si, Nejc. Kako si zašel v to kašo? So te ujeli?« Stopil je korak nazaj in si me ogledal od glave do peta. Presenečen je vprašal. »Hudiča, italijanski trikotnik nosiš? Si se skril pod tuje ime in tuje državljanstvo? Sila imenitno in dobro si to storil. Daj, daj, govori!« še sem razmišljal, ali bi se razkrinkal ali ne. Pa me je neznančev prijateljski ton ohrabril in ves njegov nastop, ki me je prepričal, da imam opravka s poštenim človekom, še enkrat sem se razgledal po prostoru, nato sem tvegal. »Da, Nejc sem. Od kod se poznava?« — Neznancu se je prisrčne in srečen nasmeh razlezel po obrazu. »Kot partizanski kurir sem te spremljal od Roga čez Savo na Kozjansko, štirinajst dni sva potovala skupaj. Si me mogel pozabiti?« Skozi meglo spominov se mi je začel risati fant, ki je tokrat nosil titovko vedno postrani, oblečen je bil v temno zeleno bluzo z rjavimi obšitki nemškega žandar j a in v lovske pumparice, ki so jih bile ena sama krpa. »Da, sedaj se te spominjam, če se ne motim, si nosil pa? . reko l.ne Tiger?« »Tako je.« — Tiger, velik in koščen kmečki iant, nekaj let starejši od mene, mi je segel v roke in mi jih stisnil. Nato me je zaupljivo, s potišanim glasom vprašal. »Kako pa si prišel sem? Je bilo hudo?« — Zagledal sem se v njegov obraz. »Kako si prišel ti?« — Tiger je brez zadrege takoj odgovoril. »Ujeli so me, ko sem gazil Savo. Veza je bila izdana. Prijeli so me kot mokrega mačka, ko sem ravno stopal na breg. Še sreča, da sem bil sam in brez vsake pošte. Izgovoril sem se, da sem hote) dezertirati Pustni so mi življenje in me poslali semkaj. Pa ti?« »Mene so ujeli v Ljubljani pod tujim imenom. Ne vedo, kdo sem. To je dobro. Če pa me odkrijejo, je konec z menoj.« Tiger se je neverno zagledal v moj obraz. Videl sem. kako je nekaj temnega spreletelo njegove oči. »Kako in zakaj pa si prišel v Ljubljano? Saj si bil vendar partizan!« — Pomiril sem ga, kolikor sem smel »Prišel sem v Ljubljano s posebno nalogo in bil izdan. Več ti povedati ne smem.« Nato sem ga prosil, naj me v taborišču ne išče več, pa tudi ogovarjati da me ne sme, ker nihče ne sme vedeti, da sem Slovenec. Tisto noč in še nekaj dni sem bil miren Tigru sem popolnoma pnnpal. Vedel sem, da sem ga prepričal in da mi je verjel. V partizai ni bil na slepo izbran za spremljevalk,v Toda vedno bolj na živce i i je šel Plevnik. Kadarkoii sva se srečala, me je ogovarjal v slovenščini ih oil z mano domač, kot da sva sošolca. Ni in ni hotel verjeti, da sem Italijan. Nenehno in vztrajno me je lovil. Ker sem se ga moral držati in mu s' pri vseh njegovih stikih in zvezah, se ga niti izogibati nisem mogel. Vlogo italijanskega vojaka, ki ga je slovenska ljubica naučila popačene slovenščine, sem moral kljub silnemu notranjemu odporu igrati še naprej. Pa čeprav bi Plevniku najraje razbil gobec. I 1. Po dolgih, trudapolnih letih zaslužnega službovanja je tovariš Paradižnik prestopil poslednjo stopnico: ves čil in še krepak je odšel v zasluženi pokoj. - Bilo je kebrovo leto in nenavadno lepo poletje. V sončnem jutru je Paradižnik nataknil stare hlače, zgrabil žago, oblic, kladivo in se odločno napotil po peščeni stezi v kot vrta, h kurniku ob ograji. Kurnik je bil prazen. Putke in petelinček so pretekli teden končali v obari! - Da, VELIKI NAČRT je bil že v teku! Od dne, ko so putke odšle iz kurnika. Ta kurnik namreč je bil namenjen višjim ciljem. Še danes bo iz njega nastala lična garaža! - Paradižnik je poslednjič potegnil iz pipe. nato je zavihal rokave in orodje je zapelo v njegovih veščih rokah. DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK ' vsak četrtek 60000 izvodov gg 29 UPORABLJAJTE WD-40 IN TUDI VAŠ AVTO BO DOSEGEL TAKO STAROST UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-10 • UPORABLJAJTE VVD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • # WD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grelnih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo od* stranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča kondenzirana vlaga. WD-40 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilnika: tako ga posušite in izboljšate električne lastnosti vžigalnega sistema. # WD-40 penetrira, maže in odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vode brzinomera, sestavljive antene itd. # WD-40 ne škoduje laku! TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 * TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • KRKA KRKA TOVARNA ZDRAVU NOVO MESTO TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE Priporočamo naše kvalitetne izdelke in hkrati čestitamo za brežiški občinski praznik! Delovna skupnost pri osnovni šoli v DOBOVI razpisuje delovno mesto UČITELJA slovenskega jezika jj za določen čas. PA Pogoj: dokončana z diplomo. OD po pravilniku o razdeljevanju OD. Nastop službe 1. 11. 1968. Razpisna komisija pri SPLOŠNI VODNI SKUPNOSTI DOLENJSKE NOVO MESTO razpisuje mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: visoka ali višja izobrazba z najmanj 5 leti delovne dobe ali srednja izobrazba z najmanj 10 leti delovne dobe. Zaželena je praksa hidrogradbene ali gradbene stroke. Ponudbe z ustreznimi dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu pošljite razpisni komisiji pri Splošni vodni skupnosti Dolenjske, Novo mesto, v 15 dneh po objavi razpisa. Izbranega kandidata bo delavski svet po 58. členu zavoda o vodah (Uradni list SRS št.22/ 66) predlagal v imenovanje izvršnemu svetu SR Slovenije m tm MlimiMMimMMMMMMimMmMm Pijte domači i ZA MLADE PO SRCU POIZKUSITE NASE MESNE PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: % kranjske klobase % lovsko salamo 0 šunkarico % vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE \AB/ /4^0^ nop-Jirt BREŽICE OBRAT KLAVNICA tel. 72-231 Mf. m rdečila za vj^; ustnice in laki za nohte BB m BRIGITTE W BARDOT — GOSTILNIČAR! Tako si gosta že ne boš pridobil! Uredi si nov gostinski prostor! — In denar? — Varčuj namensko in dobil boš kredit pri Dolenjski banki »n hranilnici v NOVEM MESTU ali v njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,5%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še 1,5 do 2.5 odstotka v dinarjih! m KAJ IS VAM H NUDI 13 151 ig DOLENJKA: |C| BI PREHRAMBENO BLAGO, TEKSTIL, OPREMO, GOSPODINJSKE gj| PRIPOMOČKE, KOZMETIKO, ZLATNINO IN GRADBENI MA- Qj] TERIAL. 0| VABIMO V NAŠE PRODAJALNE IN ČESTITAMO 01 ZA OBČINSKI PRAZNIK! El m NOVOTEHNA CTtf NOVO MESTO NOVOTEHNA NOVOTEHNA NOVO MESTO RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22 00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■t PETEK, 25. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja, 9.25 Naši ansambli in vokalni solisti zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marjan Gliha: Odbira telic za pleme. 12.40 čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam _ . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Turistična oddaja. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Koncert po željah poslušalcev. 18.40 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko Štok. 20.00 Poje ameriški zbor Roger Wagner. 21 15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA, 26. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Cez travnike zelene. 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleksej Rainer: Skrite rezerve znižanja stroškov pridelovanja poljščin. 12.40 Pet srbskih »Gradskih« pesmi Djodja Karakljajiča. 13.30 Priporočajo vam _ . . 14.05 Glasbena pravljica. 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 15.40 Naš podlistek — R. M. Rilke: Zapiski M. L. Briggeja — II. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Pravkar. prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! ,19.15 Minute z ansamblom Fraricija Puharja. 20 00 Spoznavaj- mo svet in domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.15 Oddaja za naše izseljence. Wt NEDELJA, 27. OKTOBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Dober dan vam želi Jure Souček — Dopoldanska srečanja v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Karel Taufer-Sarli: Hajka in ranjenec. 10.30 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 15.30 Humoreska tega tedna — Branimir Sftmen: Tri humoreske. 17.30 Radijska igra — Max Gundermann: Rokovnik. 19.00 Lahko noč, otroci! 19 15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer. M PONEDELJEK, 28. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 »Cicibanov svet« in »Pesmica za najmlajše«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleksander Hr-žič: Pomen nematod za rastlinske bolezni. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 29. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mati-slavova zadruga. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Tatjana Stupica: Izsledki desetletnih mednarodnih gnojilnih poskusov pri nas. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — III. oddaja. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Svet tehnike — Dr. Jože Slivnik: Kemija žlahtnih plinov. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros. 20.00 Radijska igra — Augustin Cuzza-ni: Srednji napadalec je umrl ob zori. 21.15 Deset melodij — deset pevčev. ■ SREDA, 30. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz albuma skladb za mladino. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Naš podlistek — Karel Michal: Dama iz mavca. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera« — 3. oddaja. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 31. OKTOBR4: 8.08 Operna matineja. 9.25 Iz Simfonične in operne glasbe. 10.15 ZAHTEVAJTE JO V VAŠI TRGOVINI Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ekonomika. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Mladina poje«. 14.40 Enajsta šola. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — Dogovor s smrtjo 22.15 Komomo-glasbeni večer pri skladateljih Franciju Sturmu in Antonu Lavri-nu. kdor ponudi D O N AT ponudi zdravje ima svoje prodajalne v Novem mestu, Trebnjem, Metlilcj|^j| Krškem Za. občinski praznik občine Novo mesto pozdravljamo potrošnike in jih vabimo k nakupu! * OBIŠČITE HOTEL GRAD OTOČEC RESTAVRACIJO, BIFE-DELIKATESO 3 IN RjBJO RESTAVRACIJO V NOVEM MESTU, KJER BOSTE SOLIDNO POSTREŽENI. 'T' Za* občinski praznik čestitamo in želimo veselo praznovanje! k v VV- TRGOVSKO PODJETJE VELIKAN 1ED DETERGENTI PA NADALJUJE SVOJ POHOD PO SLOV£lviJI. ZATO DOBRO POGLEJTE V ZAVITKE, MORDA JE PRAV V VAŠEM NAGRADNI KUPON! Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA razpisuje prosto delovno mesto REFERENTA za finančno kontrolo POGOJI: višja, najmanj pa srednja strokovna izobrazba z najmanj triletno finančno prakso. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim opisom dosedanjega dela naj vložijo prosilci pri tajništvu občinske skupščine Metlika. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih oziroma po dogovoru. Samsko oziroma družinsko stanovanje zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. NEDELJA, 27. X. 1968 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Borisa Franka — (Ljubljana) 10 00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10'45 Katja in krokodil <— filmska matineja (Ljubljana) 13.00 Saga o Forsytih — ponovitev (Ljubljana) 14.20 Poročila" (Beograd) 14.25 Plavanje — posnetek z olim-piade v Mehiki • (Boegrad) 15.30 Športna reportaža (Zagreb) 16.20 Propagandna oddaja (Ljubljana) • 16.30 Olimpijski filmski pregled (Skopje) »1 S*3Q.TV^ kažipot (Ljubljana^. 18.50-Gikeak (Ljubljana) "'*£ 19.05S»Bajanihi«< — filipinski—fol-'kloiriransambel (Ljubljana) s 20.00 TV dnevnik (Beograd)'. 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Oddaja za pomorščake (Zagreb) • ’ 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 šahovski komentar B. Ra-barja (Zagreb) 22.35 TV dnevnik (Beograd) PONEDELJEK, 28. X. 1968 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 15.00 Konec olimpijskih tekmovanj — posnetek iz Mehike (Ljubljana) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30. S poti po Mehiki — serijski film (Ljubljana) 17.55 Po Sloveniji (Ljubljana) C 18.20 Propagandna"- medigra (Ljub-.ljana) 18.25 Otrok — ogledalo staršev (Ljubljana) ... ' 18.50 Reportaža (Zagreb) 19.20 Vokalno-instrumentalni solisti (Ljubljana) 19.40 Gospodarstvo in gospodarjenje (Ljubljana) 19.55 Cik-cak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Kubo — češkoslovaška TV drama (Ljubljana) Glasbena oddaja (Ljubljana) TOREK, 29. X. 1968 9.35 TV v šoli (Zagreb). 10.30 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zagreb) 15.45 Angleščina — ponovitev (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd) 16.40 Francoščira (Beograd) 17.40 Risanke (Ljubljana) 17.35 Znanost in mi (Ljubljana) 18.25 Torkov večer z ljudskimi godci (Ljubljana) 18.55 Reportaža o akciji civilne zaščite v Kranju (Ljubljana) 19.15 Svet na zaslonu (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.40 Rajska laguna — angleški celovečerni film (Ljubljana) Jazz festival (Ljubljana) m Poročila (Ljubljana) SREDA, 30. X. 1968 9.35 TV v šoli (Zagreb) 17.05 Madžarski TV pregled (Beograd) 17.20 Poročila (Skopje) 17.25 Oddaja za otroke (Skopje) 17.45 Risanke (Ljubljana) 18.00 Pisani trak (Ljubljana) 18.20 Oddaja za otroke (Beograd) 19.05 Zabavno glasbena oddaja — (Skopje) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20 30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Rezerviran čas (Zgr ali Lj) 21.35 Inšpektor Maigret — II. del (Ljubljana) 22.25 Poročila (Ljubljana) ^ČETRTEK. 31. X. 1968 9.35 TV v šoli — ponovitev ob - 14.45 (Zagreb) 10.30 Nemščina* — ponovitev o E) 15.40 (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17..10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tiktak: Akataj (Ljubljana) 17.30 Daljnogled (Beograd) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna medigra (Ljubljana) 18.20 Zenski zbor iz Gornje Radgone in mešani zbor iz Murske Sobote (Ljubljana) 18.45 Kaleidoskop (Ljubljana) 19.05 Dekleta in fantje — serijska zabavno gL odd. (Beograd) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Saga o Forsytih (Ljubljana) 21.25 Kulturne diagonale (Ljubljana) 22.25 Poročila (Ljubljana) PETEK, 1. XI. 1968 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osn9ye splošne izobrazbe -— (Beograd) 11.30 Francoščina (Beograd) „' 14.45 TV v šoli — ponovitev (Za- , greb) 17.50 Film s Festivala šport in turizem (Ljubljana) 18.20 Glasbeni zaslon (Beograd) 19.05 Ples v črnem — . slovenske žalostinke (Ljubljana) 19.35 Nazim Hikmet: Pisma za , Taranta-Babu, oddaja iz cikla Niso s^mo rože rdeče ' (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik — z dodatkom v ^Ljubljana). . 20.45 Vijavaja (Ljubljana) , v ' 20.50 Balada o Trobenti in oblaku • — slov. film (Ljubljana)^* Poročila (Ljubljana) Simfonični koncert (Ljubljana) SOBOTA, 2. XI. 1968 9.35 TV v šoli (Zagreb) 18.15 Poročila (Ljubljana) 18.20 Robin Hood — II. del mladinske igre (Zagreb) 19.20 Nogomet v preteklosti — oddaja Sprehod skozi čas (Lju- -bljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) • 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Maksim naših dni — humoristična oddaja (Beograd) 21.35 Malo za res. malo za šalo (Ljubljana) 22.00 .Serijski- film (Ljubljana) 22.50 TV kažipot (Ljubljana) 23.10 Poročila (Ljubljana) NOGE VELIKANA OSKAR TOTAL (kakovostni in lepi rdeči predposieijniki, ki pa lahko služijo kot domiselni okrasek kjerkoli na tleh v stanovanju) prejmejo: Hermina Črep, Paški Kozjak; Angela Gz-volčič, Žetale; Marija Krušič, Čermožiše; Marija Vodnik, Sp. Boč; Maika Prezelj, Kožice; Ivanka Petrovič, Podvinci; Arc:ca Kolenc, Kavče; Anica Vranjek, Ložnica, Marija Freguš, Podvinci; Matilda Hla Hn, Podkraj; Janez Bedenik, Žetale; Marija Možič, Zg. Selnica; Ana Čeh, Podvinci. KOLEKCIJE IZDELKOV TOVARNE ZLATOROG prejmejo: Marija Nemec, Kočice; Ivan Kranjc, Maribor; Cilka Vivola, Žetale; Lojzka Drevenšek, Podvinci; Marija Štebih, Pacinje; Ljudmila Nedelko, Maribor; Hedvika Kolenc, Kavče. SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ Kupon sem res odkrila jaz/ toda »kriv« za to je mož! je v šali začela 24-letna nagrajenka. »In če ne bi najprej zavil v bife blagovnice, menda, ne bi zadel!« je nadalieval nagrajenkin mož Vlado. »Prav ko sem v družbi domačih nogometašev srebal * ekspresno, so nn drurri kupci utrli pot do zaklada V\ skladovnici zavitkov Oskar totala. Bolj malo jih je še bilo na polici, ko sem jih pobral štiri ali pet in pohitel domov.« i »Dva ali tri zavitke totalJTsem ‘izpraznila takoj po prihodu moža. Vendar sreča se mi je nasmehnila šele pri naslednjem pranju. Nagradni kupon se mi je skorajda izmuznil v polavtomatski pralni stroj, ki pa bo visoki starosti nakljub moral še služiti svojemu namenu. V hiši namreč ni vodovoda in superavtomat bo do preselitve v novo stanovanje žal miroval.« Nagrajenka Elizabeta bo torej dalje prala s totalom — in mož bo spotoma še večkrat zavil v bife osrednje blagovnice podjetja Potrošnik na najcenejšo ekspresno kavo v Murski Soboti. pa je prejela ELIZABETA HORVAT, Murska Sobota, Alojza Kardoša 6. DOLENJSKI UST * TEDNIK'* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! i 31 V TEM TEDNU VAS ZANIMA OKTOBRSKO VREME V PREGOVORIH Kakor je Uršula pričela, bo zima vse Izpela. — Se nerado listje obleti, vsak se zime naj boji. — Luka sneg prikuha — Gal deževen ali suh,. prihodnjega poletja ovaduh. — če vinotoka burja brijč, prosinca in svečana sonce sije LUNINE MENE: 28. 10. * ob 13.40 15.11. ® ob 5.25 13.11. € ob 9.53 20. 11. ® ob 9.02 Ponedeljek, 28. oktobra — Simon Torek, 29. oktobra — Ida Sreda, 30. oktobra — Sonja Četrtek, 31 oktobra — Alfonz mssssm Bi m m m Petek, 25. oktobra — Darijan Sobota, 26. oktobra — Lucijan Nedelja, 27 oktobra — Sabina Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi pismeno ali drugače čestitali. Miha Počrvina, Novo mesto. Pri zdravljenju hude bolezni se zahvaljujem za vso izkazano pozornost celotnemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu, vsem krvodajalcem in organizaciji ZB Trebnje ter Anici Javornikovi. Hvaležna pacientka Nežka Peskar, Trebnje. Ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, babice, sestre in botre JOŽEFE DRSTVENŠEK IZ BRESTANICE se iskreno zahvaljujemo dr. Malavašiču, dr. Sikošku za ves njun trud. Posebna hvala dobrim sosedom Hebčevim in Jarhovim, ki so nam v najtežjih urah stali ob strani, G. Gabrijelu in I. Glasu za tolažilne besede pri odprtem grobu, darovalcem vencev in cvetja, kolektivu nakladišča in vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku Žalujoči: hčerka Vida z mo- žem, sin Milan, sin Ernest z družino, hčerka Hani z družino, hčerka Rozi z družino, sestra Marija in drugo sorod-' stvo. Ob težki smrti našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica FRANCA SLADIČA z Dol. Kamene pri Novem mestu se najiskreneje zahvaljujemo darovalcem vencev m cvetja, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Fornazariču za skrb in nego v času njegove bolezni, gospodu župniku, 2TP podjetju za vleko, Novoteksu ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena, sin hčerke i družinami in drugo sorodstvo. Vsem zdravnikom, posebno dr. Presetnikovi, medicinskim sestram in strežnemu osebju infekcijskega in internega oddelka splošne bolnice v Novem mestu se za uspešno zdravljenje in požrtvovalnost iskreno zahvaljuje pacientka Marija Malerič. Črnomelj. Strne, gospodinji iz Gradca št. 22, p. Gradac v Beli krajini, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Janez Lavrin iz Rožnega dola 15, Semič, opozarjam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Marija Lavrin, Rožni dol 15, Semič. Preklicujem žaljive besede, ki sem jih govorila o Stanislavi Šilc iz Sajevca 23, Ribnica, ker so bile neresnične. Johana Požar, Sa-jevcc 12, Ribnica. SLUŽBO DOBI SPREJMEM mizarja in delavca za priučitev v mizarski stroki. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Franjo šivic, Dobrepolje št. 3, p Brezje na Gorenjskem SLUŽBO DOBI mlajše dekle, ki ima veselje v gostinstvu ali priučena delavka v gostinstvu. Osebno se zglasite v gostišču Kramer pri železniški postaji Dobova pri Brežicah. SPREJMEM v stalno zaposlitev dekle od 15 let naprej ali mlajšo upokojenko na majhno kmetijo. Plača po dogovoru. Oglasite se pismeno ali osebno na naslov: Janez Trkov. Sadinja vas 24, p Dobrunje. DIMNIKARSKEGA vajenca sprejmem. Imeti mora vsaj šest razredov osnovne šole. Oskrba pri mojstru. Anton Ratej, Dobravlje 54 pri Ajdovščini MLAJŠA DRUŽINA išče gospodinjsko pomočnico. Lahko je začetnica. Pogoji zelo ugodni Puš. Kočenska 9, Ljubljana. SPREJMEM krojaškega pomočnika za izdelovanje velikih kosov. Di-lančeva 5 — Novo mesto. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico. Viktor Zupančič, Regerča vas 86 A. Novo mesto. Rl.lIŽBO IŠČE PRODAM kozolec enojnik. Marjan Oberč, Osrečje 29, šmarjeta. PRODAM pralni stroj (polavto-matični s centrifugo), emajlirano pomivalno mizo in peč za kopalnico. Vse v dobrem stanju. Cirnski, Brežice, šentle- nart 2. PRODAM UGODNO 2 stroja za izdelavo strešne opeke. Naslov v upravi lista (1795/68). PRODAM zelo dobro ohranjen vzidi j iv štedilnik (desni in levi) na dve in pol plošči na dva pečnjaka z bakrenima kotličkoma. Naslov v upravi lista (1799/68). PR ODAMO skoraj novo kopalno kad, hladilnik, štedilnik na drva — Thorževski, Novo mesto, Kosova 1. PRODAM dobro ohranjen polavtomatski pralni stroj Kastor s centrifugo. Vodovod ni obvezen — Lojze Barle, Vel. Gaber. Prepovedujem vsako pašo, ter pregon živine po vseh mojih parcelah na Brezju pri Vin jem vrhu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Jer. man, Kot 30, Semič. Mihael Cmič, Purga 4, Adle.ši- či, prepovedujem pašo kokoši, hojo in pregon živine po mojem posestvu Janezu Rožmanu, po domače Stantarju, in njegovi družini iz Pruge št. 3. Posebno stro. go prepovedujem dohod h gospo-darskim poslopjem, če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal. Vlado Kovač, Dvor 1, preklicujem besede, ki sem jih izjavil o Jožetu Kumlju iz Podgozda, ker so neresnične, in se mu zahvaljujem. da je odstopil od tožbe. DJURDJA HRLEC, delavka iz Gradca št. 22, p. Gradac v Beli krajini, preklicujem kot neresnično. kar sem trdila o Martini Kr- Fani Pograjc, Ljubljana - Polje, blok 1, opozarjam vsakogar, kdoi bi širil neresnične govorice v zve zi s smrtjo mojega brata, da ga bom sodno preganjala. Preklicujem in obžalujem vse svoje izjave, izrečene dne 13. junija 1968 v gostilni pri Zorzutu v Strugah, o Karlu Kobetu ia Tržiča št. 1, ker niso resnične. Anton Pugelj. Tržič 7. p. Struge na Doleniskem. Brežice: 25. in 26. 10. slovenski film »Nevidni bataljon«. 27. in 28. 10. amer. barv. film »Mary Pop-pins«. 29 in 30. 10. nem. barvni film »Na svidenje na plavem morju«. Črnomelj: od 25. do 27. 10. fran. barv. film »Fantomas proti Scot-land Yardu«. 29 in 30. 10. angl. film »Skrivnost zakletega dvorca«. Kočevje — »Jadran«: 26. in 27. 10. angl. film »Vrnitev iz pepela«. 28. 10. amer. film »Banda Alka-pona«. 29. 10. amer barv. film »Kjrogla za zlikovce«. 30. in 31. 10. angl. film »Samo dvakrat se živi«. Kostanjevica: 26. in 27. 10. amer. barv. film »Deset zapovedi« — II. del Metlika: 25. do 27. 10 jap. film »Onibaba«. 26. :n 27. 10. franc, barv. film »Viva Marija«. 30. in 31. 10. nem.-jug. barv. film »Sto peklenskih dni«. Mokronog: 26. in 27. 10. angl. barv. film »Živeti svobodno«. Novo mesto: od 25. do 28. 10. angl. barv. film »Most na reki Kvaj«. 29 in 30. 10. domači film »Cmi ptiči«. 31. 10. domači film »Diverzanti«. Ribnica: 26. in 27. 10. ital.-franc, barv. film »Iščem ženo v Ameri- Sevnica: 26. in 27. 10. franc, film »Razkošna restavracija«. 30. 10. amfer. film »Štirje za Teksas«: Sodražica: 26. in 27. 10. amer. barv. film »Ona iri njeni možje«. Šentjernej: 26. in 27. 10. »Veličastni ljudje«. Trebnje: 26. in 27. 10. ital. barv. zgod. film »V senci orlov«. nnc^ST S L NOVEMBROM sprejmem v varstvo majhne otroke Žabja vas 88 ZA STANOVANJE in varstvo predšolske deklice pomagam .v gospodinjstvu ali na kmetiji v dopoldanskem času, samo v Sev- __________________ nici ali bližnji okolici. Ponudba is« tr«»» • 't> pošljite pod šifro: »Oboj^stran- ** 11 HI Ivi' ska pomoč«. ______________ PRODAM gradbeno parcelo. Naslov v upravi lista (1784/68). HIŠO, enonadstropno, podkleteno, v gradnji — tretja faza, prodam v Črnomlju ob glavni cesti. Pojasnila: inž. škof. novi blok, Metlika. UGODNO PRODAM zazidalno parcelo v Gotni vasi — 11 arov. Informacije: Tratnik, Glavni trg 32, Novo mesto. PRODAM HIŠO, gospodarsko poslopje in nekaj zemlje poleg železniške postaje. Jožefa Kosten, Velika Loka 44 PRODAM majhno hišo z vrtom v Šmihelu. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (1793/68). stanovanja ODDAM opremljeno sobo ža dve osebi. Naslov v upravi lista (1778/68). OPREMLJENO SOBO oddam dijakinji, ki bi pomagala inštruirati angleščino za 7 razred osemletke. Naslov v upravi lista (1769/68). DVOSOBNO STANOVANJE lahko dobite za 35 dinarjev, lahko pa tudi hišo ail vikend. Poiščite številko 10 revije Naš dom, ki je lahko ključ do vašega novega stanovanja. IŠČEM stanovanje ali večjo sobo. Naslov v upravi lista (1787/68). ODDAM OPREMLJENO sobo samskemu moškemu in prodam kabinetni štedilnik na drva Naslov v upravi lista (1794/68). MOTORNA VOZILA PRODAM tovorni avto (4-tonski) pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista. (1767/68). KUPIM dobro ohranjen motor znamke BMW, letnik 1958. Vlado Petrič, Ravnace 5, p. Suhor. RAZNO PRODAM PRODAM KLAVIR znamke Sthv ?el. Naslov v upravi lista — 1785/68). PRODAM Diesel motor 9 KM, montiran s olrkualrjem. Cena 450.000 Sdin. Franc Pene, Vel. Slatnik 24, Novo mesto. V NAJEM vzamem garažo za fič-ka. Marko Svetina, SGP »Pionir«. VDOVA — upokojenka z lepimi prihranki in z majhnim posestvom se želi spoznati z resnim upokojencem brez otrok v starosti od 60—65 let zaradi ženitve. Grem tudi na njegov dom. Zaželena okolica Novega mesta. Resne ponudbe pod »Belokranjka« ALI NE DELUJEJO želodec, jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško DONAT vodo! V zalogi jo imajo trg. podjetje STANDARD (MERCATOR), trg. podjetje HMELJNIK in DOLENJKA v Novem mestu ŽELITE TRAJEN in lep spomin? Prstane in druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). IZGUBIL se je lovski pes Istrija-nec, resast, v Gorjancih. Sliši na ime Belin. Kdor bi kaj vedel o njem. naj sporoči v Avto moto delih, Goršin, Novo mesto. OSEBI, ki bi naju preživljala do smrti oddam zaradi starosti v najem oziroma v last posestvo v. izmeri 6 ha skupaj s hišo, z gospodarskim poslopjem ter vi-nogradom v vasi škovec pri Tržišču. Posestvo je na lepem kraju, tik ob cesti Naslov v upravi lista (1796/68). - Prav je, da zveste: Začnite shranjevati „DOLENJSKE RAZGLEDE”! ■ »DOLENJSKI RAZGLEDI« ki jih danes prvikrat prilagamo domačemu pokrajinskemu tedniku, so brezplačna priloga za vse stalne naročnike našega lista. Izhajali bodo občasno kot razširjena kulturna rubrika Dolenjskega lista, v njih pa se bomo lotevali različnih vprašanj s področja kulture, prosvete, izobraževanja in šolstva, pa tudi lokalne zgodovine, problemov urbanizma, planiranja, obletnic domačih delovnih organizacij, podjetij in ustanov ter podobnih vprašanj. Na straneh DOLENJSKIH RAZGLEDOV bomo objavljali predvsem tako gradivo, ki ima trajno vrednost in širši pomen za našo pokrajino. Od časa do časa bomo tiskali k že izšlim številkam DOLENJSKIH RAZGLEDOV tudi kazala, da sd bodo bralci in naročniki to prilogo lahko uvezali posebej v knjižico. Zaradi tega svetujemo bralcem, naj prilogo shranjujejo, saj jo bodo potrebovali sami ali njihovi otroci pri šolanju. V prihodnjih številkah priloge bomo začeli objavljati tudi zanimive krajše podatke in številke, ki jih sicer iščete v knjižnicah ali arhivih, kar pa je vedno zamudno delo. — V uredništvu upamo, da nam bo s pomočjo sedanjih in novih sodelavcev uspelo izdajati koristno in vsem potrebno branje, ki ga bo vredno hraniti pri hiši. | PRIPRAVLJAMO SE na veliko jesensko-zimsko akcijo 1968/69, v kateri bodo sodelovale vse pošte našega področja. Namen: ponuditi Dolenjski list tudi vsem tistim družinam, gospodinjstvom in posameznikom v 9 občinah, ki domačega glasila SZDL še ne dobivajo na svoj naslov. Več o tem prihodnji četrtek! ■ SVOJEMU SOSEDU MORDA SE NISTE povedali, da mu ne bi bilo treba več prositi vsak teden za vaš izvod Dolenjskega Usta — Jahko ga do konca 1968 dobiva brezplačno na svoj naslov, če takoj pošlje dopisnico s svojim naslovom upravi Dolenjskega lista (Novo mesto, p.p. 33) in si ga sam naroči! Prosimo, seznanite ga a to izredno ugodnostjo — nudimo jo vsem novim naročnikom, ki si bodo naš list naročili v tej jeseni! LEPO POZDRAVLJENI! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Bučna vas: z mercedesom v jablano Pavel Taler z Bleda se je 18. oktobra dopoldne v Bučni vasi zaletel z mercedesom v jablano, ker je prehitro vozil, škodo so ocenili na 4000 dinarjev. Karteljevo: VW se je prevrnil Peter Džukič. ki je začasno v Avstriji, je 18. oktobra na cesti pri Karteljevem premočno zavrl volks-wagen, zato ga je zaneslo in se je prevrnil. Škodo so ocenili na 3000 din. Groblje: z avtomobilom v neosvetljen voz Martin Zupan iz Vrhpolja pri Šentjerneju se je 20. oktobra ob 17.45 na cesti pri Grobljah s volks-w a gnom zaletel v voz s konjsko vprego, ki ni imel luči. Avtomobil je rinil voz in konje medtem je lastnik Jože Lajkovič padel z voza in se poškodoval. Škode je bilo za okoli 2000 din. Ručetna vas: vola sta se splašila Avtomobilist Andrej Krt se je 14. oktobra popoldne prehitro pripeljal po klancu pr: Ručetni vasi, zato j-> zadel volovsko vprego Antona Grahka iz Petrove vasi. Avtomobil je zadel Grahka v nogo. Po trčenju sta se vola splašila in p/e-vmila poln voz stelje.,. v«.hA't •'< ‘1 • Karteljevo: treščil v tovornjak Siniša Milenkovič iz Deliblata je hotel 17. oktobra zjutraj z osebnim avtomobilom pri Karteljevem prehiteti tovornjak. Ker je moral zavirati, zavore pa niso prijele, se je zaletel v tovornjak Soteska: kolesar v mavcu 15. oktobra zvečer se je s kolesom pri Soteski prevrnil 33-letni Ivan Golob iz Loške vasi pri Dolenjskih Toplicah. V bolnišnici so mu dali poškodovani tilnik v mavec. Vrhpolje: most se je udrl Viktor Dolar iz Maharovca je 18. oktobra popoldne vozil gramoz s tovornjakom. Ko je peljal 4 kub. metre gramoza skozi Dol. Vrhpolje pri Setjerneju, se je pod tovornjakom udrl most. Škodo so ocenili na 5000 din. Trnovec: na Rosinovem hribu se je prevrnil 18. oktobra popoldne se je s volksvvagnom na Rosinovem hri- POLEG KINA KRKA in muzeja je odprta nova čevljarska delavnica. Hitro popravljam in izdelujem nove čevlje z ortopedskimi pripomočki. Se priporoča Lojze Granda. CEMENTNO strešno opeko takoj dostavim po 1 Ndin. Cemen-tarslvo, ulica Milana Majcna 47v Ljubljana. BRALCEM SPOROČAMO, da smo odprli obrat cementnin na Bregah pri Leskovcu, kjer izdelujemo več vrst betonskih in fasadnih blokov. Obiščite nas in prepričali se boste o kvaliteti in konkurenčnih cenah. IDB Brestanica. GOSTILNA v Beli cerkvi vabi na veselo zabavo v nedeljo, 27. oktobra. Igrajo Veseli muzikantje. Vabljeni! bu pr: Trnovcu prevmii zagrebški voznik Berislav Turudija. Škodo so ocenili na 2000 din Vožnja po jarku in pre-kucljaji po cesti Marjan Jeler iz Sevnice se je 8. oktobra popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Lisce proti Bregu. Na nepreglednem ovinku je zapeljal na skrajno desno stran na neutijeni del cestišča, ki se je udrl, da je avto potegnilo v 60 cm globok obcestni jarek. Po njem je peljal še 23 metrov, nakar je zapeljal nazaj na .cesto, se dvakrat prekopicnil in obstal na cesti. Pri tem se je lažje poškodoval sopotnik v osebnem avtomobilu Vinko Kugler iz Sevnice. Na avtomobilu je škode za okrog 5000 dinarjev. Neprimerna hitrost na ovinku Voznik tovornega avtomobila Miloš Srečkovič iz Cerkelj je 2. oktobra dopoldne vozil iz Cerkelj proti Dol. Pirošici. Na nepregledni ovinek je privozil z neprimerno hitrostjo in po levi polovici ceste ravno v trenutku, ko je naproti privozil voznik osebnega avtomobila Uroš Klaič iz Cerkelj, s katerim sta trčila Na osebnem avtomobilu je škode za okrog 950,00 din, govorni avtomobil pa ni bil poškodovan Izsiljeval je prednost 4. oktobra popoldne je z avto ceste proti čateškim Toplicam vozila mopedistka Antonija Kvartuh iz Koritnega Ko je pripeljala do ceste IV. reda, je z njene leve strani pripeljal mopedist Vinko Juratovec iz Čateža in izsiljeval prednost, zaradi česar sta trčila. Škode je za okrog 300,00 din. Dol. Toplice: zavil preveč na desno 12. oktobra ob 13.45 se je na Gradišču pri Dolenjskih Toplicah prevrnil s fičkom Ljubljančan Franc Kogovšek, ki je med srečanjem z avtobusom zavil preveč desno. Lažje se je poškodoval sopotnik Jože Konček. Škodo so ocenili na 5.000 dinarjev. Novo mesto: deček skočil pred avto 12. oktobra popoldne je Novo meščan Jože Stamcar na Cesti herojev v Novem mestu z osebnim avtom podrl 6-letnega Andreja Jakobčiča zunaj prehoda za pešce. Deček je skočil nepričakovano pred avtomobil, ki ga voznik ni mogel ustaviti. Težko poškodovanega otroka so odpeljali v novomeško bolnišnico. Breza: prikolica je gorela _ 11. 'oktobra ponoči se je na cesti pri Brezi med potjo iz Ljubljane v Zagreb vnela prikolica tovornjaka, s katerim je Evgen Verbanac iz Labina prevažal ribjo moko Ogenj je izbruhn.il pri trenju z izpraznjeno zračnico-, No-, voir.eški gasilci so ogenj, zadušili. . Škodo so ocenili na 30.000. dinarjev. »10 Kronovo: tovornjak izgubil omare Franc Luštek iz Ledeče vasi pri Šentjerneju je 12. oktobra popoldne peljal tovornjak, naložen s . pohištvom šentjernejskega mizar- . skega podjetja. Na ovinku pri . Pronvem se je tovornjak nagnil, s tovornjaka pa so padle tri omare in se razbile, škodo so ocenili na 4.000 dinarjev. Cikcak po cesti Mopedist Vojin Kristančič iZ Brežic se je 10. oktobra popoldne ‘ peljal iz Dobove proti Brežicam. Ko je pripeljal na levi ovinek v bližini pokopališča v Brežicah, ja zapeljal na desno stran cestišča*. nato pa na levo in padel. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. Odvzeli so mu tudi kri za preiskavo. Na mopedu je za okrog 200 dinarjev škode. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske Konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošmk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl. Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc. Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubljani