Ste v. 25
V Ljubljani, petek 31. fanuarja 1941
Leto VI.
Hitlerjeve napovedi o odločilnem
|#»4|| lOAl Grožnje Ameriki - Zagotovilo o trdni zvezi z Italijo - Boi llviU I7*tl Angliji - Spomladi - Ojačen je podmorniike in letalske vo;ne
K*>
Berlin, 31. jan. o. Kancler Hitler je včeraj ob osmi obletnici prevzema oblasti po narodnem socializmu imel v Športni palači velik načelno-poli-tičen govor. Pred kanclerjem je spregovoril propagandni minister dr. Goebbels, ki je dejal, da je Hitler peljal nemško ljudstvo od zmage do zmage, zaradi česar je nemško ljudstvo trdno sklenjeno okoli njega, čeprav ve, da ga v prihodnjih mesecih čakajo hudi časi.
Zatem je kancler v poldrugournem govoru najprej ugotavljal, da je Nemčija izgubila preteklo svetovno vojno zaradi razcepljenosti in nesposob-npga vodstva, a ni bil? poražena, čeprav je bil ves svet proti njej. Nemško needinost je odpravil narodni socializem, ki si je postavil za cilj razveljavljenje versailleske mirovne pogodbe. Toda Anglija, ki je ustvarila svoje svetovno cesarstvo samo s krivicami, vojnami, podjarmljenjem drugih narodov ter s političnimi spletkami, je zavrnila vse njegove pobude za mirno ureditev sveta. Njeni vojni hujskači so tudi po začetku sedanje vojne zavrnili vse Hitlerjeve mirovne ponudbe. Zaradi tega se je Nemčija oborožila tako. kakor ni bila nikdar ob-?rožena še nobena država Preprečiti hoče, da bi 10 Angleži uničili in doseči, da bodo oni deležni Usode, ki so jo pripravljali Nemcem.
Nemčija si je ustvarila na evropski celini pod-Iago. Ko bo prišlo do odločilnega udarca, bodo Angleži poskusili, kaj Nemčija dejansko premore. Nemčija je že od začetka v svojih vojnih načrtih ukrenila vse potrebno tudi glede ameriške pomoči, na katero se Angleži zanašajo. Nemški narod nima nič proti ameriškemu narodu, če se bo pa Amerika mešala v evropsko vojno, se bodo stvari samo hitreje razvijale. Vsaka ameriška ladja, ki bi prišla v spremstvu ali sama v Anglijo, bo potopljena Kdor misli, da Angliji lahko pomaga, naj ve, da se bo Angliji zgodilo tisto, kar ji pritiče.
Če nasprotnik misli, da bo Italija odpadla od Nemčije, se moti. Prijateljstvo med Nemčijo in Italijo ni mešetarjenje, kjer bi bilo za medsebojno pomoč treba kaj plačevati, kakor je to pri demokracijah. Prazno je govorjenje, da si hoče Nemčija za letalsko pomoč, ki jo daje Italiji, prisvojiti Sicilijo. Drži samo to, da se bo Nemčija borila proti Angliji, kjer bo nanjo naletela, {sedanji neuspehi Italije ne dokazujejo, da bi zaveznici mogli propasti. Borili se bosta za vsak kilometer. Propaganda ne bo razdvojila Nemčije in Italije.
Morda se Anglija zanaša na Balkan, toda kjer koli se bo pokazala, tam jo bodo Nemci tolkli, ker so dovolj močni za to. Ce Angleži upajo, da bodo zapletli še katero državo v ta boj, naj vedo, da je Nemčija vsako možnost pretehtala in ugotovila, da bo zmaga njeni.
Ker je Nemčija organizirala svoje življenje, jo navzlic pomanjkanju ne bo mogoče uničiti z lakoto in s stisko v surovinah.
»Vem, da se je nemški narod zarotil z menoj in da pojde z mano čez drn in strn. Že živi v nas stari duh in nemški fanatizem, ki je pripravljen prenesti vsak udarec in za vsako ceno doseči cilj.
V	novo leto gremo z vojno silo, kakršne še nikoli nismo imeli. Na kopnem se je število divizij močno pomnožilo in oprava zboljšala. Nasprotnik bo že videl za koliko. Toda ni potrebno, da bi ljudstvu povedali vse, kaj imamo.
Spomladi se bo začela podmorniška vojna in videlo se bo, da nismo spali. Tudi letalska sila se bo pokazala. Naše sile bodo prinesle odločitev, tako ali tako. Naša vojna izdelava je dosegla že vse, kar imajo drugi šele v načrtu. Prepričan sem,
da bo leto 1941 postalo zgodovinsko leto velikega novega reda v Evropi. To leto bo prineslo temelj za sporazum in spravo med narodu S tem
bo židovstvo moralo doigrati svojo vlogo v Evropi. Naš program je, odpreti svet vsem, uničiti posebne pravice posameznikov, uničiti nasilje nekaterih narodov in oblast nekaj denarnih mogotcev.
Morda se bodo smejali mojim napovedim, toda bodoči meseci bodo dokazali, da imam prav. Preteklo leto je bilo leto velikih uspehov in velikih žrtev.
Žrtev je bila za vsako posamezno družino velika. Svojo žrtev pa je dal tudi ves naš rod in z njim vsak posamezni Nemec, delale so ženske namesto mož in pokazal se je duh nemške skupnosti. Danes molimo za to, da bi se ta duh ohranil tudi ▼ prihodnjem letu.«
Prvi ameriški odgovori na Hitlerjeve
hecede h Amerika bo pošiljala svoje ladje, v«>«u«i	kamor	bo	sama hotela
Newjork, 31. jan. o. UP. Ves ameriški tisk in radijske postaje danes razpravljajo o včerajšnjem Hitlerjevem govoru, zlasti o tistem delu, ki je veljal Ameriki. >Newyork Times« in »Newyork Herald Tribune« prinašata uvodnike, v katerih prihajata do sklepa, da je namen včerajšnjega Hitlerjevega govora oplašiti Ameriko pred izdatnejšo pomočjo za Anglijo. Hitlerjev opomin o tem, da bo vsaka ameriška ladja, ki bi plula v Anglijo, potopljena, listi zlasti poudarjajo. Odgovarjajo pa, da bo Amerika pošiljala svoje ladje
M
tja, kamor bo sama hotela in kamor se ji bo zdelo potrebno. Sicer pa pravijo ameriški listi o govoru, da je bil zelo podoben vsem dosedanjim in da je že znane stvari ponavljal z drugimi besedami. Iz napovedi o ojačenju podmorniške in letalske vojne spomladi, sklepajo ameriški listi, da je Nemčija — kdo ve zaradi česa — splošni naskok na Anglijo, o katerem je bilo zadnje čase veliko napovedi, odložila. Listi tudi ugotavljajo, da bodo opomini nemškega voditelja na ameriško javnost učinkovali ravno nasprotno, kakor pa je bilo nameravano.
Av$tra'ske čete so zased!e Demo
Večina itellianske posadke se je umaknila - Letalski napad na Suez - Patroln! boj po ostalih bo.iščih
Nekje v Italiji. 31. jan. o. 237. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Fronta v Cirenaiki: Živo topniško delovanje in nastopi patrolnih oddelkov e sodelovanjem letalstva.
Fronta v Vzhodni Afriki: Na severnem bojišču smo zavrnili napade avstralskih oddelkov. Neki kraj, do katerega so bili prodrli avstralski oddelki, smo zopet osvojili. Ujeli smo nekaj vojakov in zasegli orožje. Na južni fronti smo napadli v treh odsekih in pognali v beg sovražni-
96. dan vorne med Italifo in Grčijo:
Olačen grški pritisk na osrednjem a.banskem bojišču
Nekje v Italiji,, 31, januarja. Stefani: Uradno poročilo št. 237 glavnega stana italijanske oborožene «le 6e glasi; Grška fronta: Slabo vreme je oviralo operacije. Pri patrolnih obhodih 6tno ujeli nekaj sovražnikovih vojakov in zasegli nekaj orožja.
Atene, 31 januarja. Reuter: Atenski radio je sooči objavil naslednje uradno poročilo o razvoju bojev v zadnjih 24 urah:
Na nekem odseku so grSki oddelki uspešno presit v napad «n pobil) sovražne čete ter jim prizadejali hude izgube Ti boji so grške čete privedli v bližino k -IX?'	julijanske postojanke Na severnem
vanja. Pri krajevnih napadah so grške čete dosegle ugodne uspehe. Grško topništvo je zlasti pripravljalo ozemlje ea nastop pehote. Po ostalih odsekih je grško topništvo prizadejalo velike izgube sovražniku, zlasti pa na točkah, kjer *o se te čete pripravljale na protiofenzivo. Severno od Klisure se grške čele še naprej bojujejo odločno in hrabro ter ooča^i, toda sigurno odbijajo sovražnika. Ta odsek ie zelo gorat in je zato razvoj bojev zelo težak. Ker pa grrke čete stalno izvajajo pritisk, dvomijo, da bi se sovražnik lahko še dolgo obdržal na svojih postojankah.
Atene, 31 jan. m. Poročila z bojišč so ea Grčijo še vedno ugodna ter pravijo, da so grške čete spet
bojišču je prišlo do zelo živahnega ofenzivnega delo- I odbile močne italijanske protinapade.
Noč brez letalskih napadov nad Angiijo in Nemčijo
Berlin, 31. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo ob- |	^	pa	ranjenib'	Stvar'
orožene sile poroča snoči: Med nasilnimi ogledi	,e	neznatna,
nad britanskim otočjem je vojaško letalstvo napa-
dlo industrijske naprave na vzhodni obali srednje Anglije in v jugovzhodnem delu države. Daljno-strelno topništvo kopenske vojske je obstreljevalo vojaške cilje v jugovzhodni Angliji. — Močnejše bombniške enote so v noči od 29. na 80. januar vrgle eksplozivne in zažigalne bombe na vojaško važne cilje v Londonu. Isto noč je nasprotnik vrgel bombe na dva kraja v severozahodnem nemškem Primorju. Bombe so priletele izključno samo na naselbine, med drugim na neko delavsko taborišče.
na škoda je neznatna.
London, 31. jan. Reuter. Letalsko ministrstvo In ministrstvo za notranjo varnost sporočata: Čez dan so osamljena sovražnikova letala metala bombe na londonsko področje in na jugovzhodni in vzhodni del Anglije. Poškodovanih je bilo nekaj poslopij. Po dosedanjih poročilih pa je bilo število žrtev majhno. Uničeno je bilo eno sovražnikovo letalo.
V	noči od četrtka na petek ni bilo nobenih dogodkov. — V noči od srede na četrtek je manjša skupina naših bojnih letal izvedla 42. napad na Cilhe.lmshafen ter na druge točke v severozahodni Nemčiji. Vsa naša letala so se vrnila.
Politična obračunavanja v Romuniji se nadaijujelo
Bukarešta, 31 januarja. DNB: Uradno je bilo sporočeno, da je bilo poleg 106 aretiranih upornikov v Bukarešti in 392 po ostali državi, še prijetih zaradi hujskanja ali vodstva pri uporu v Bukarešti 2022 oseb, v državi ta 269 oseb, ki so se dejansko udejstvovale pri zadnjih uporih VojaMce oblasti so zaplenile mnogo orožja in streliva, ki so ga našli pri upornikih. Državna policija za iavno varnost objavlja, da je bil aretiran tudi profesor Canta-cuzene, član legionarskega gibanja, ker so v njegovem stanovanju v Bukarešti našli radijsko oddajno postajo, ki je delala ca upornike.
Bukarešta, 81. januarja. DNB. General Anto-nescu je poslal vodju Nemčije brzojavko. V tej brzojavki je voditelj države med drugim rekel, *•» ca je pri obnovitvi miru in reda v Romuniji
vodila zavest o obveznostih do Nemčije in njenega voditelja. Kancler Hitler je v odgovor poslal tole brzojavko:
Zahvaljujem se vam za brzojavko z dne 26. januarja in za iskreno vdanost osi, ki je izražena v brzojavki. Obenem izražam željo za čim prejšnje porairjenje notranjega reda in položaja Romunije
lcove oddelke. Naša letala so hudo obstreljevala sovražnikove čete in postojanke. Britanska letala so preletela nekaj naših letalskih oporišč in povzročila manjšo škodo. Eno lovsko letalo smo zbili.
Kairo, 31. januarja. Reuter: Glavni etan britanskih čet na Srednjem Vzhodu poroča uradno:
Libija: Dema je bila včeraj zjutraj vsa zavzeta, natanko teden dni po padcu Tobruka.
Eritreja: Na odseku pri Agordatu in Baren-tu se zbirajo naše sile brez težav kljub velikim razdaljam in težavnem ozemlju.
Abesinija: Vzhodno od Meteme močno udejstvovanje patrol.
Italijanska Somalija: Na vseh odsekih delavnost na izpostavljenih cestah ob pomoči naših prednjih patrol, ki nadaljujejo s pohodi čez mejo.
London, 31. jan. m. Posebni dopisnik Reuterja pri britanskem vrhovnem poveljstvu na Srednjem vzhodu poroča, da eo avstralske čete tudi pri Derni, kakoi prej pri Bardiji in Tobruku, prve naskočile obrambne postojanke, za njimi pa je navalila ostala britanska vojska. Britansko poveljstvo je bilo prepričano, da se bodo Italijani tu bolj upirali, toda to se ni zgodilo. Med Derno iu Benghazijem je več postojank, na katerih bi se po padcu Deme sovražnik mogel upirati, če bi hotel. Ker je na tem področju tudi nekaj važnih utrdb, mislijo, da britanske čete ne bodo mogle več tako hitro napredovati proti Benghaziju, kakor so prodirale prej.
Italijanska garnizija v Derni je štela okoli
10.000	mož, da pa se je večini pred zavzetjem Deme posrečilo umakniti se.
Italijanske civiliste so iz Deme preselili v Barko, preden so do mesta prišli Angleži. Pristanišče v Derni je majhno, toda pomembno zaradi tega, ker je v njegovi bližini več dobrih in močnih studencev, ki bodo važni za nadaljnje preskr-bovanje angleške vojske v sedanji ofenzivi.
Uradno poročajo, da je bil včeraj zjutraj letalski napad na področje Sueškega prekopa, Padlo je nekaj bomb, žrtev pa ni bilo. V Kairu in po drugih mestih so imeli tedaj, ko so tod letela sovražna letala, alarm.
ter za srečno bodočnost države.
Nov pomočnik prosvetnega ministra
Belgrad, 31. januarja, m. Za pomočnika prosvetnega ministra j* postavljen bivši poslanec Mita Dlmitrijsvič.
Hitlerjev odgovor na spomenico maršala
Pes« na
Bern, 31. januarja. Stefani: Po poročilih iz Vichyja je francoski veleposlanik de Brinon, ki je sedaj v Parizu, sporočil odgovor vodje Nemčije ta državnega kanclerja Hitlerja na poslanico, ki mu jo je 25. decembra poslal maršal^ Petam. Odgovor je zelo kratek. O njegovi vsebini ni bilo mogoče ničesar izvedeti, ker ga drže v popolni tajnosti.
Politični obiski dr. Kulovca
Belgrad, 31. januarja, m. Minister dr. Franc Kulovec je tudi včeraj obiskal več članov vlade, tako med drugimi tudi podpredsednika ministrskega sveta, dr. Vladka Mačka, ministra za oskrbo in prehrano, dr. Protiča, trgovinskega ministra dr. Andresa, ministra brez listnice dr, Konstantinovi-ča ter kmetijskega ministra dr. Čubriloviča, V večernih urah je imel sestanek še z ministrom za
{oodove in rudnike dr. Kulenovičem in ministrom rez listnice dr. Smoljanom.
Potrditev pogodbe o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo
Budimpešta, 31. januarja, m Danes dopoldne se je sešel zunanjepolitični odbor madžarske »lanske zbornice in je na njem podal poročilo
r.;l
Vesti 31. januarja
Vzrok sa smrt generala Metaxasa je bilo sporočilo angleškega vrhovnega poveljnika na Bližnjem vzhodu, generala Wavela, da Anglija ne more ▼eč pošiljati pomoči Grčiji, trdi italijanski tisk.
Z bivšim francoskim podpredsednikom Lavalom je bilo vse dogovorjeno za popolno sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Laval je bil nemški človek, toda bil je odstavljen iz nepoznanih razlogov. V tem kaže vlada maršala Petaina voljo za kolebanje v svoji zunanji politiki. To je pomembno dejstvo, ki lahko odločujoče vpliva na nadaljnje razmerje med Nemčijo in Francijo. Tako se glasi pojasnilo, ki so ga o sedanjem razmerju med Nemčijo in Francijo dobili tuji časnikarji v nemškem zunanjem ministrstvu.	,
Odhod italijanskega zunanjega ministra, grofa Ciana, na bojišče, ne pomeni, da bi bil Ciano odstopil, temveč, da je samo začasno odšel na dopust, pravijo v nemških uradnih krogih, kakor poroča agencija Europa Press.
Posebni odposlanec predsednika Roosevelta v Angliji, Hopkins, je bil včeraj sprejet pri angleškem kralju, ki ga je pridržal na kosilu, poroča agencija Reuter.
Me moremo verjeti, da bi nam demokracijo zagotovila n pr, zmaga zahodnih držav (Anglije, Amerike in drugih demokracij) v sedanji imperialistični vojni. Za zmago demokracije je potrebna zmaga ideje, sodi nekdo, podpisan v »Delavski pravici* kot urednik. Zmaga katerih držav in katere ideje pa bi demokracijo zagotovila, o tem omenjeni modrijan molči, 79% ameriškega prebivalstva nasprotuje vsakim mirovnim pogajanjem z Nemčijo, je ugotovil znani Galupov zavod za raziskavanje javnega mnenja.
Hudo sta bila kaznovana dopisnik »Newyork Timesa« ter poročevalec ameriške radijske družbe Columbia iz Belgrada, ki sta v soboto in nedeljo poslala v Ameriko senzacionalna neresnična poročila o nemirih v Turinu, Veroni in Milanu. Prvemu časnikarju je prepovedana za teden dni uporaba telefonskega omrežja, drugemu pa za tri tedne uporaba kratkovalovne radijske postaje v Belgradu za poročila v Ameriko, poroča agencija Stefani iz Belgrada.
Jnšnoafriška vlada je odobrila bivšemu predsedniku Hertzogu 2000 funtov šterlingov (pol milijona dinarjev) pokojnine, čeprav je odločno nasprotoval sodelovanju Južnoafriške zveze v sedanji vojni. Zbornica je pa navzlic temu vladni sklep potrdila, češ da se je Hertzog pri vsej svoji nerazumljivo sovražni politiki do Anglije zavzemal za poštenost in nepodkupljivost v javni upravi, kar mora biti Južnoafriški republiki eno glavnih načel, poroča agencija ReuteT.
Učite vojake samo tistega, kar je nujno potrebno znati ob vojni in učite jih tako, kakor da bi Rusija že bila v vojni. To je glavna misel naročil, ki jih je za izobrazbo sovjetskih vojakov dal te dni rdeči vojni minister, maršal Timošenko. Maršal poudarja zlasti pomen pehote v sodobni vojni in pravi, da je pehota odločujoča enota v modernem vojskovanju. Prvi pogoj za vsako uspešno vojaško vzgojo pa je najstrožja disciplina, ki jo je treba uvesti v vse vojaške panoge... Kako nekomunistični in neproletarski nazori ter zahteve, če pomislimo na protivojaškoi, protunUi-taristično agitacijo boljševizma izven Rusije — po navodilih iz Rusije!
Ameriško tunanje ministrstvo je objavilo besedilo pozdravov, ki sta jih zamenjala predsednik Roosevelt ter novi angleški poslanik Halitax ob nedavnem prvem snidenju v Annaipoiisu. Roosevelt je tedaj poslaniku dejai da je Amerika »trdno odločena vedno v večji meri pomagati Angliji in sicer z vsemi vrstami vojnih potrebščin,« poroča agencija Reuter. Nori grški ministrski predsednik je včeraj izjavil časnikarjem, da je naloga njegove vlade nadaljevati Metaxasovo delo in politiko. Zaradi tega ni treba pričakovati nobene spremembe v politični smeri Grčije, da se srečno konča zgodovinski boj grškega naroda za zagotovitev bodočnosti.	.
Ameriška vlada je nenadno poklicala ▼ Wa-shington svoja pomorska vojaška zastopnika pri poslaništvih v Berlinu in Londonu, najbrž zaradi tega, da bi se iz prvega vira poučila o dejanskem stanju obeh vojnih mornaric, poroča United Press.
Rajši bi nmrl v boju proti Nemčiji, kakor iivel pod njeno oblastjo, je govoril včeraj ameriški minister Knox na zboru chicaških trgovcev, katere je navduševal za čim večjo pomoč Angliji.
Ves francoski tisk v Parizu je začel ostro napadati vlado maršala Petaina, češ, da nalašč zadržuje vzpostavitev tesnega sodelovanja z Nemčijo, od katerega je po sodbi tiska v zasedenem delu države, odvisna usoda francoskega naroda. Listi zahtevajo, da je treba vlado v Vichyju docela spremeniti ter narediti konec dosedanji dvolični politiki, »icer se bo podrlo vse, kar daje npanja na te, d« bo Nemčija Franciji priznala v Evropi mesto, kakor ji gre.
Hitlerjev govor je vzbudil veliko zanimanje po Italiji, zlasti v tistem delu, k|er kancler izraža popolno in trdno zaupanje v italijanski narod, pravijo prve laške razlage včerajšnjega govora.
Sovjetski tisk razpravlja o prepovedi komunističnih listov v Angliji in priznava, da je ta angleški ukrep spričo nevarnih časov umesten in izdan zaradi zagotovitve obrambe. S tem sovjetski tisk uradno priznava, da komunisti v vsaki državi predstavljajo, zlasti v vojnem času, nevarnost za uspešno obramba
zastopnik zunanjega ministra, ministrski predsednik grof Teleky. Poročal je o splošnem zunanjepolitičnem položaju, bivanju grofa Csakyja v Belgradu in sklenitvi pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko. Jugoslovansko-ma-diarski sporazum o večnem prijateljstvu in pristop Madžarske k trojni zvezi bosta slovesno potrjena v madžarskem parlamentu na seji v torek 4, februarja.
Stran 2.
>SIX> VENSKI DOM<, dne 31. januarja 1941.
Štev. 25.
Ljubljanska mestna klavnica je vzoren in moderen obrat
Ljubljana, 31. januar Ja.'jj
Do leta 1881. je imela Ljubljana klavnico samo za goveda. Ta klavnica jo bila urejena na koloh nad Ljubljanico v bližini bivše prisilne delavnice. Teleta in druge manjše živali pa so klali mesarji po svojih dvoriščih, prašiče pa največ na dvorišču sedanje gostilne »Pri Strajzelnu« na Poljanski cesti. Leta 1881 je občina zgradila novo klavnico na sedanjem prostoru. Njene naprave so bile daleč okoli najbolj vzorne in je n. pr. štiri leta kasneje Monakovo zgradilo svojo klavnico po vzoru ljubljanske. Od takrat velja tudi predpis, da se mora klati vsa živina v klavnici. S tem, da so prepovedali klati živino drugod, je bila omogočena tudi zdravniška kontrola mesa. Sčasoma pa so se potrebe tako povečale, da je leta 1927. dozorela misel o novi klavnici, ki naj bi bila zgrajena po novih sodobnih in velikopoteznih načrtih. In ta nova zamisel se je naglo uresničila. Mestna občina je zgradila sedanjo novo klavnico, hladilnico, prostore za led, upravne prostore, trgovske hleve in drugo.
Kakor nam povedo statistični podatki, se promet na naši klavnici naravno razvija in napreduje. Le v zadnjem letu moremo opaziti, da klanje pada, kar je vsekakor pripisati uvedbi brezmesnih dni, ki jih mestna klavnica najbolj občuti.
Zmogljivost klavnice je seveda mnogo večja kakor kažejo številke in sedanji obrat. V naši klavnici bi lahko dnevno zaklali do 200 goved, 400 prašičev in enako število telet in druge drobnice.
Dograditev klavnice je stala 21 milijonov di-
narjev, katere je mestna občina najela pri Mestni hranilnici.
Toda klavnica kljub temu, da njena zmogljivost ni povsem izkoriščena, vsa bremena že pri normalnem obratu krepko zmaguje. Klavnica nosi in krije vse režije sama. Največja postavka, ki jo mora mestna klavnica vsako leto kriti, so pač obresti in amortizacijsko posojilo. Mestna občina mora vsako leto plačati Mestni hranilnici za to
1,500.000	dinarjev. Mestna klavnica je važna ustanova tudi še za gospodarstvo vse dežele, predvsem pa je mestna klavnica učinkovita naprava dobro in zdravo prehrano Ljubljane. Ljubljanska klavnica je g svojimi napravami najmodernejša daleč naokoli v naših deželah. Urejena je tako, da zmore še trikratno kapaciteto današnjega obrata. Samo nekaj Številk naj navedemo o pregledu	zaklanih živali:
leta	1881:	goved	.'332,	prašičev	2800,	telet
1035, konj 0, skupaj 5059;
leta	1890:	goved	3821,	prašičev	6931,	telet
6742, konj 0, skupaj 22577;
leta	1920:	goved	5124,	prašičev	9943,	telet
8813, konj 21, skupaj 28210;
leta 1936: goved 9650, prašičev 27431, telet 15768, konj 120, skupaj 55528;
leta 1939: goved 9132, prašičev 28254, telet 18321, konj 131, skupaj 58725.
Do 1. decembra 1940 pa je bilo na klavnici zaklanih 9747 goved, 23.154 prašičev, 12.582 telet, 261 konj, skupaj torej 49.420 glav živine.
Od vseh let, odkar stoji nova klavnica je bilo zaklanih največ živali leta 1939. V letu 1940 je zakol padel zaradi že omenjenih brezmesnih dni.
Ljubljana od včeraj do danes
Prijavite zaloge živil Z
Po krušne karte aK nakaznice naj ne hodijo tisti, ki imajo doma zaloge za več mesecev in ki 60 •se preskrbeli v zadostni meri z drugimi živili. Tisti, ki imajo zaloge za več mesecev, naj ca vprašalnih polah, ki jih prejmejo pred razdelitvijo krajnih kart, napovedo svoje resnične zaloge moke, testenin in drugih živil, ki so na karte Oblast bo na vsak način prisiljena začeti s preiskavami, saj je že sedaj prijavljenih večje Število potrošnikov kakor pa ima Ljubljana vseh prebivalcev. Razumljivo je zaradi tega. da za Ljubljano določena množina moke ne more zadostovati. Tudi tisti, ki so prijavljeni na več straneh, torej tam, kjer stanujejo in tudi tam. kjer 60 na hrani, to upravičeni dobiti karto samo tam, kjer so na hrani. Ti so upravičeni dobiti karto samo pri svojem najemodajalcu, torej pri gospodinji, kjer stanujejo. Vse tiste, kj doma hranijo večje zaloge, pa spet mestno poglavarstvo opominja, da se prikrivanje zalog kaznuje z zaporom do 6 mesecev, poleg zapora pa Se z globo do 100.000 dinarjev. Prekrški pri prijavah za krušne karte pa bodo kaznovani z zaporom do 30 dni in povrhu še z globo do 10.000 dinarjev. Toda to še ni vse Tisti namreč, ki se bo večkrat alj z napačnimi imeni javil za krušne karte, bo kaznovan tudi še po kazenskem zakonu zaradi lažnjivih navedb in neupravičene uporabe javnih listin. Ljudje naj se torej ne igrajo s prehranjevalnimi uredbami, saj je znano sosedom, da so se nekateri založili z moko in drugimi živili tudi za vse leto Sami pa se ,bodo lahko prepričali, da nevoščljivost in pomanjkanje odkrijeta tudi najbolj skrite zaloge.
Shod gradbenega delavstva
Kakor smo s voj e časno poročali, v jeseni leta 1940 mezdna pogajanja za stavbno stroko niso privedla do uspešnega zaključka in se je delavstvo moralo zateči k razsodišču.
Na ta način so bile v oktobru uveljavljene mezde, ki predvidevajo za nekvalificirane delavce urne mezde od 5 do 5.75 din, za kvalificirane pa od 5.50 dc 7.50 din. Ker so cene v tem času znatno narasle, saj že seznam Narodne banke pokazuje več kak>*r 10% porast, je razumljivo, da gradbeno delavstvo hoče še pred pričetkom nove sezone uveljaviti mezde, ki mu bodo zagotovile možnost življenjskega obstoja.
Zveza združenih delavcev, ki ima kot večinska organizacija med gradbenim delavstvom v njegovem mezdnem gibanju pobudo, je to gibanje otvorila s shodom, ki Je bil v sredo, 29. t. m. ob 10 v dvorani Delavske zbornice. Stavbinci 60 že pred deseto uro napolnili dvorano in z zanimanjem sledili govornikom. Kot prvi je govoril strokovni tajnik ZZD g Breznik Albin ter navzočim obrazložil vzroke draginje In način, kako se morajo stavbinci boriti, da že sedaj, ko delo na stavbah šo počiva, uveljavijo za novo sezono mezde, ki bodo odgovarjale draginji. Iz njegovih izvajanj se jo dalo tudi ugotoviti, da ima gradbeno delavstvo v drugih banovinah znatno viije mezde kakor pri nas in se bo moralo gibanje voditi tudi z vidika izenačenja mezd v dravski banovini z mezdami v ostalih banovinah. Organizacija je ukrenila vse potrebno, da pride gradbeni delavec čimprej do pravične mezde. Predsednik
strokovne zveze gradbenega delavstva ZZD g. Kralj Fr. je nastopil proti krivicam, ki se gode stavbincem glede na njihovo brezposelnostno skrbstvo.
Kol ko smo lani pojedli in popili
Mestni trošarinski urad je zaključil svoje statistike, iz katerih naj navedemo samo nekatere najvažnejše življenjske potrebščine in njih uporabo v letu 1940. Nekaterih življenjskih potrebščin je Ljubljana porabila mnogo več kakor druga leta, nekaterih pa spet precej manj. Vzroki za take padce in poviške 6o različni. Draga živila niso več tako dostopna ljudem, in zaradi visoke cene živil je bilo treba malo »zategniti pas«. Treba je pač gledati na vsak dinar in dobro premisliti, kaj kupiš za denar, da bo zaleglo čim več.
Uvoz raznih vrst moke je znašal lanslko leto
9.574.000 kg (10,112.000 leta 1939). Ker se letni uvoz vsako leto suče okrog 9 milijonov, je razvidno, da si Ljubljančani niso naredili kakšnih večjih »močnih« zalog. Lz statistike je razvidno, da je velik padec v konzumu riža, namreč skoro za polovico. Kot posledica draginja pa je prav gotovo narasla poraba najcenejših živil kakor: krompirja, zelja, repe in drugih okopavin. Lani je bilo v Ljubljani prodanih 6,621.000 (6,970.000) kg teh ljudskih živil. Narasel je uvoz zgodnje sveže zelenjave, okopavin in povrtnine. Tudi uvoz jedilnega olja je padel. Trpali smo pomanjkanje. S sladkorjem ni&no imeli sitnosti, nekateri so si celo naredili zaloge. Slo ga je 1,810.000 kg (1,642.000). Tudi medu je Ljubljana použila več kakor druga leta. Mleko se je podražilo, bilo pa je še vedno med najcenejšimi živili. Ljubljančani so ga popili
6.649.000 (6,403.000) litrov. Padec porabe zaznamuje 6ir, tudi dragih sirov so 6i Ljubljančani privoščili le malo. Skoro nič se ni spremenil uvoz marmelad, in južnega 6adja.
Pri uvozu najvažnejše klavne živine ni opaziti pomembnih 6prcmemb. Številke so se malo spremenile. Divjačine je šlo manj kakor druga leta. Več pa
i‘e bilo uvožene prekajene in papricirane svinjine, .judje so se s svinjino založili za slabše čase. Velik pa je zakol drobnice. Vzrok za to pa je treba iskati v brezmesnih dneh. Ogromno pa je padla poraba jajc. šlo jih je 10,340.000 (17,738.000), Visoka cena je temu kriva in pa silen izvoz v druge države. Zelo močan padec porabe pa izkazujejo ribe.
Ljubljanska žeja pa je šla vzporedno z draginjo. Zaradi visoke cene vina je poskočila produkcija *n poraba piva. Če pogledamo številke o pijačah, pa lahko ugotovimo samo dejstvo, da se stara pesem ponavlja in da pri pomanjkanju ni prikrajšana pijača.
Nesreče
Žena trošarlnskega paznika iz Ceste v zeleni log Barlič Barbara je imela doma opravka v kleti. Ko je ila iz kleti, je na stopnicah padla in se »trkljala nazaj v klet. Pri padcu je dobila precejšnje notranje poškodbe in so jo reševalci prepeljali v bolnišnico. — Železniški zavirač Kokalj Jože je pa imel smolo, ko je »skupaj spravljal« večerni brzo-vlak. Kokalj je stil na koncu Vagona« pri tako imenovanih »harmonikah« in čakal vagon, ki je po istem tiru prihajal. Naloga Kokalja je bila, da va-
»Od pohorskih kmetov vam hočem zapet..
Življenje, delo In vrline neutrudnega pohorskega človeka
Marsikateri Izmed bralcev »Slovenskega doma« se je že mudil na Pohorju v tem osrčju slovenskega južnega Štajerskega, če ne drugače pa kot izletnik. Saj je Pohorje zaradi velike naravne
lepote in blagega podnebja znano po vsej naši državi in daleč v inozemstvo. Ako je pri tej priliki hotel dobro spoznati pohorsko naravo in življenje, mu ni bilo dovolj sprehajati se od koče do koče, ampak je moral zaiti med drvarje in pohorske kmete.
Ze po kratkem obisku med njimi je mogoče ugotoviti, da Pohorcem življenje v resnici ni praznik, ampak težki delavnik od zore do mraka. Delo, ki je največ obdelovanje zemljo in »lesovanje«, je vsebina pohorskega žirtljenja v najglobljem smislu. Ko poleti doli pod robom planinskega gozda zazvoni jutranjico in zažari prvi svit tako ob treh zjutraj, že vstane pohorski kmet in gre pokladat živini in pripravljat orodje. Kadar pa je poleti veliko dela, družina vstane že ob dveh, leže pa ob desetih ali enajstih zvečer. Odmora ne pozna, skoraj za jfed ni časa. Ljudem trudnost ni poznana, saj bi potem zemlje ne mogli tako obdelati kakor od njih življenje zahteva. Pohorski človek dela od mladih nog pa do onemoglosti v potu svojega obraza.
Ker se poljskih pridelkov dobi premalo, je Pohorec navezan na »lesovanje«. Podirajo drevje, klestijo, žagajo in vozijo na »podelcih« k potoku na žago ali pa v dolino k lesnemu trgovcu. Zaradi izdolbiih cest — »klancev« pa je spravljanje lesa »v svet« silno težko in združeno Cesto z mukami. S prodajo lesa dobivajo denar za obleko, preostali živež in kritje drugih stroškov. Les jim je torej gospodarski živec in gorje, če bi ga zmanjkalo: desettisoči bi se pogreznili v največje siromaštvo.
Zaradi tako strašno trdega življenja bi marsikdo pričakoval, da je Pohorec trd, nedostopen in nezaupljiv. Pa ravno nasprotno! Ljudem je v teh krajih ta izredna trdnost prirojena. 2e v rani mladosti ga priroda uvaja v resno vživljanje v zakone hribovskega življenja. Komaj shodi, gre past ovce, s sedmim letom že goni vole v planino na »furaž« in s štirinajstim letom že sam vozi plohe. Spotoma se priuči žuljev. Narava torej vsakemu že prav zgodaj udari pečat dela in nikjer ni ljudem pregovor, da »brez dela ni jela« tako svojski kot pohorskim kmetom in drvarjem Toda kljub temu skrajno trdemu življenju je pohorski kmet družaben. Če ga nagovoriš, ti med delom razlaga križe in težave in če spozna v tebi njegov položaj in razumevajočega človeka, se ti ves razkrije. Tedaj moreš spoznati njegovo edino z zemljo povezano usodo, ljubezen do nje, ki je brezmejna, ljubezen do doma, živine in vsega, kar je njegovega. In te svoje globoko ukoreninjene ljubezni si ne pusti žaliti. Gorje, če ga osmešiš 1 Nikdar več ne ne boš
gona spne. Imel pa je smolo in je padel na »Harmo-v*,8** za4ralJ‘l' *a prsni koš. Pri tem je dobil Kokalj hude notranje poškodbe. — Ne vemo, kaj je padlo brivskemu pomočniku Štefaniču Josipu v glavo, da je segel po lizolu. Mu že ni bilo kaj prav. Spil je nekaj lizola in z ^Dolenjcem« so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa so mu že rešili življenje.
Tatvine In vlomi
Gostilničarka Jožefina Habjanova, ki ima svoj lokal v Tavčarjevi ulici, _ je pred dnevi naročila pri neki zagrebški tvrdki novo železno blagajno. Sedaj je blagajno dobila, še v lesenem zaboju je bila, ko je neznan tat izrabil priliko in blagajno z zabojem vred izmaknil. Obetal si je denarja, pa se je opekeL S prazno blagajno pa se ne bo bogve kako opomogel. — Več sreče pa je imel tat, ki je obiskal stanovanje Alojzije Ramorjeve na Žabjeku. Hitro je našel v stanovanju zlato zapestno uro in jo izmaknli. Zapestna ura je bila vredna 6 jurjev in pol. Vsekakor lep »zaslužek« v tako kratkem času. — Nekateri vlomilci pa so 6i hoteli »napraviti zaloge« živilskih potrebščin, saj to je sedaj moderno, in so vlomili v Kuščerjevo trgovino v Dravljah. Iz trgovine so vlomilci odnesli večjo količino špecerijskega in manufaktumega blaga. Škoda je precejšnja, saj gre v tisočake. Uvedena je vsestranska preiskava ter je bilo aretiranih že nekaj osumljencev.
*
Drsalna prireditev na Iliriji. SK Ilirija javlja, da se bo današnja revija na ledu pričela točno ob 19 in lx> trajala približno eno uro. Postavljene so zopet tribune tako, da bodo vsi gledalci imeli enako dober razgled in na razpolago so tudi numerirani sedoži. Obiskovalci nupravijo dobro, ako se toplo obujejo in vzamejo s seboj odejo, zlasti za sedeže. l>a ne bo. gneče pri večernih blagajnah in pri vhodu, naj občinstvo kupi karte čim več v predprodaji na drsališču, t trgovini Goreč in pri blagajni kavarne »Evropa«. Predprodaja *e zaključi ob 18. Mod 18 in 18.30 se bodo v »Evropi« izdajale znižane vstopnice za aktivne člane klubovih športnih sekcij.
brez strahu in nemirno vesti vračal po tisti poti. Ljudje na pohorskih planinah so iskreni in zaupljivi do ljudi, v katerih vidijo prijatelje svojega težkega stanu.
Pohorec je nadvse ponosen na svoj rod. S spoštovanjem govori o prednikih, polaga pa tudi veliko na sebe ter je osebno pošten, radodaren, ljubezniv in veren. V ospredje ^icer ne sili, vendar pa hoče biti povsod upoštevan, kjer mu po njegovem stanu, delu in časti pristoja. Krivico si zapomni prosto povedano do zadnjega diha. Odpust-ljivosti navadno v njeogvi duši sledi velika rezerviranost in nezaupanje. Drugega noče, svojega ne da rad. Zaradi tega na Pohorju ni toliko mejaških sporov, kjer pa se vodijo pravde, pa gre tudi do obubožanja. V družbi je človek s Pohorja šaljivec ter si humorja največkrat privošči v gostilni, na gostiji, kolinah, godovanjjh in likofih, ko se konča kakšno važnejše delo, n. pr. kopanje v vinogradu, košnja, mlačva L dr. Domača narodna pesem ga najbolj razvedri. »Če bo povsod drugod lakota, pri nas na Pohorju je ne bo!« se pošali, ko mu poveš o »življenjskem režimu« današnjih dni.
Ti ljudje so pobožni ter je vera pri njih 8e globoko vsidrana; iz nje pa zajemajo tudi mnogo duhovnih mčoi, da morejo lažje prenašati veliko življenjsko težo.
Pri njih je zelo razvita narodna zavest. Prav na Pohorju so se razen nekih izjem ohranili še mnogi stari običaji, kot pri ženitovanjih, pogrebih, raznih važnejših praznikih in drugih pomembnejših godovih v letu. V tem je posebna garancija, da se bodo tudi bodoči rodovi ohranili takšni kakor so bila vsa pretekla pokolenja: pohorski, pristno slovenski in kot taki trdni v prepričanju, da človek najbolj vredno živi le tedaj, ako hodi vneto po stopinjah svojih očetov.
Sv. Janez na otoku Patmu
...
je naslov gornji sliki prof. Staneta Kregarja, ki s kiparjem Putrichom razstavlja v galeriji Ober-snel. Razstava je podaljšana do vključno nedelje. Ne pozabite je obiskatil
Začetek gradbenih del po mestih
Ljubljana, Sl. januarja.
Čeprav s« nam zopet ponuja mrzla zima, vendar lahko sklepamo že po koledarju, če že ne po toplomerju, da je najhujši mraz za nami. Ako pa bi zopet zavladal kakšen »mrzli val«, se pa vsekakor lahko tolažimo, da ne bo več dolgo! Toplota zadnjih dni je dodobra pobrala sneg, tako, da so bližnji griči že brez njega. To novo prihajajočo pomlad že tudi čuti stavbna sezona. Tako so že zopet začeli z nadaljevanjem graditve novega mostu preko Gruberjeva prekopa konec Streliške ulice. Leseno ogrodje je bilo v osnovi gotovo že pred zimo. Sedaj delajo model za elegantni mostni lok preko kanala, tako, da £e lahko vidiš, kakšen bo novi lok in most sploh, čim bodo dokončali model bodo lahko začeli z polaganjem železnega skeleta za betonsko ojačitev, tedaj bo pa že dovolj toplo za betoniranje mostu. Istotako so že začeli graditi novo tržnico ob Ljubljanici. btran ob vodi je že skoraj povsem gotova, ter dela res veličasten vtis, dočim nasprotna stran močno spominja na Stadion, dasi bo res praktično pokrito stebrišče ob slabem vremenu, ^acela so se po mestu tudi druga gradbena dela.
—nik.
SELD0H TRACEs
KORAKI V NOČI
Roman s slikami
'V Brandonovi hiši pa je bila takrat popolna tema. Vsa) za to jas lahko pričam.«
Brigadir je te podatke hitro zapisoval T svojo beležnico.
»Vsa orožniške postaje sem že obve-vestil po telefonu in jih opozoril na avtomobil. Pazijo sedaj že na vse ceete. «
Doktor je hladno, brezizrazno pogledal brigadirjev obraz.
»To pomet*!. da po vaši teoriji nekoga sumite («
Brigadir je prikimal.
»Ne bo me iznenadilo, če bodo tudi drugi prišli do istega sklepal«
»Potemtakem vam ne more nič škoditi , če mi stvar točnejše obrazložitel«
Brigadir se je pomišljal.
»Goepod doktor, gotovo imate doma radio ter »te poslušali poslednje vesti?«
Doktor je odkimal z glavo.
»Nisem, ker sem bil poklican k porodu. Vedno sem precej zaposlen. Kakšna senzacionalna vest je to? Beg Richard* Cashdona!«
»Richarda Cashdona?«
»Gospod, kaj se ne spomnite? Ca«H-don ie bil n^iak tega ubitega starega gospoda in je bil obsojen na deset let ječe,
prav zaradi tega, ker je poskušal zastrupiti svojega strica.«
Doktor se je nestrpno na mršil.
»Da, da. Seveda vem vse to. Bilo je že šest mesecev, ko sem prišel sem, v to mesto, da zamenjam tovariša Sireta, ko se je odigral ta dogodek. Doktor Siret je bil poklican, da pomaga g. Richardu, ki >e bolehal od zastrupitve • strihninom, tako sem peleg njega tudi jaz zdravil bolnika. Ali, kako je mogel pobegniti iz Dartmo-
OTfl?«
»Bil je v skupku, Id je bila odrejena za poljsko delo, a ko je nastala nevihta, je pobegnil. To ni nič novega, dragi gospod, novo pa je to, k o je mogel priti preko pustinje. Vse tudi kaie, da mu je to povsem uspelo.«
Hadon je z nejevernostjo odkimaval.
»Meni se vse tako zdi, da vseeno gradite na amell predpostavki, kakšne koristi bi imel Cashdon od takega umora?«
»Nobene koristi, gospod in on bo to Hitro uvidel,« je zadirčno odgovoril brigadir. »Ali z druge strani g. Richardo e« • tem ravno tako ni nič okoristil, in to je ravno ono, po čemer je hrepenel Cashdon.«
»Z drugimi besedami povedano, da gre tu le za maščevanje.«
V
»Povsem točno, gospod doktor.«
Ste k pozabili, da je bil Cashdon ves besen in je grozil vsem, ki so pričali proti njemu? Lotil se je cclo nesrečnega stražarja, ki ga je prijel. (Brigadir je ob tem spominu zmajal z glavo.) Kolikor 6em mogel, sem sc trudil, da bi ga umiril, ali on se je boril do kraja. Trdi se, da vsi v tej družini bolujejo za norostjo.«
Okrenil se je k staremu slugi, ki s« ni vej čas premaknil e mesta.
»Vi ste rekli, da je bilo več primerov blaznosti v rodbini Richarda 7«
Starec je narahlo pokimal:
»Trideset let,« je zašepetal. »Vsi so neumni. Tudi ta je bil nor. (Z drhtečo roko je pokazal na posteljo.) Vzdrževal j« ljubljenko v sosedniji hiši. Ehl Jaz sem , takrat še mlad. Ali vedel sem, kaj se godil«
Brigadir Bramley je z žaljivim glasom rekel s
»Ne verjamem, da bi družinska rveaa ali uumestniško sodišče to vzelo kot d»" kaz slaboumnosti. Da je bil to slab vzgle4 za Plath, o tem ni dvoma. Koliko stvari tako odkrivate, ko služite v imenitnih hi' šahi Rekli ste, da jo je vzdrževal v *0' eednji zgradbi? Pa dobro, dobro...«
Stari sluga je zopet pokimal.
»Da, v hiii, kjer sedaj stanuje polkovnik Datmar. Bilo je to pred tridesetimi leti. 2e takrat je bil slaboumen in tak je tudi ostal. Nor in čudak.«
(Dalje sledi)-