List 3. « i Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskami prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr,, za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po poôti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 20. januarja 1898. f « iw » Politiški oddelek. Sprava na Kranjskem. klubovega načelnika z reprezentacijo kluba na zunajinna klubovo postopanje sploh, vrhu tega pa še to, da bodo v klubovih razpravah veijavo imeli razlogi in ne slepo strankarsko stališče, bi bilo poslancem narodne stranke precej olajšano stališče v skupnem klubu. Odkar je katoliško-narcdna stranka ponudila narodni stranki spravo, piše se o tej stvari po slovenskih časo- pisih jako mnogo, morda celo preveč, piše se za spravo in piše se proti spravi, oglašajo se streberji in tudi po- klicani ljudje, a kar celo akcijo, katera še ni prišla čez prva posvetovanja, posebno otežilo in znatno oškodilo, je bilo malo taktno vmešavanje zunajkranjskih listov v to delikatno vprašanje, katero se da ugodno in srečno dognati samo previdnim, pametnim, resnih politikov dostojnim postopanjem. Sprava se bila morda že dosegla, da ni vsa ak cija prišla popolnoma nepričakovano in da je katoliška narodna stranka svojo ponudbo precizno formulovala. Formulacija pogojev spravi in zjedinjenja obeh narodnih strank največja težava in zato morajo vsi resni rodoljubi biti drž. poslanců dr. Ferjančiču hv&ležni, da se je lotil tega delà Posl dr Ferjančič obelodanil daljši članek i v željo po spravi katerem je mej drugim zapisal tudi to-le: Državni poslanci kranjski so izrazili Istotako so storili odposlanci obeh deželnozborskih klubov. Soditi moramo, da cela katoliško narodna stranka soglaša s postopanjem in izjavami svojih voditeljev. To je za po- gajanje važna okolnost. Pri narodni stranki so težave, Drugi pomisiek tiči nekoliko globeje in je težavneje ga izpodbiti. Narodno stranko skrbi, da bi bilo mogoče, da se katoliško-narodna stranka združi z Nemci, kakor je to že bilo, če se narodna stranka od njih odloč!. Da bi se to precej zgodilo, na to nikdo ne misli, — ali kako se zavarovati, da se to sploh in kadarsibodi ne zgodi? To je gotovo, da so po združenju Slovencev, Nemci v stran postavljeni in gotovo, da si bodo le-ti vedno prizadevali » združiti se z jedno ali drugo narodnih strank, samo da pridejo zopet do veljave. Proti tej evontualiteti pač ni dru-gega jamstva, kakor formalna, s podpisi vseh poslancev podkrepljena zaveza, seveda najprej za dobo mandata, da se zvezi z Nemci odrečejo. Dalje, da slovenski poslanci, če se ne zjedinijo v kakem vprašanji, to vprašanje nere-šene pusté, ter da ne sme s tem nezadovoljni del poslancev, če prav bi bil v većini, s pomoćjo Nemcev istega vprašanjn dognati. To sta poglavitna pomisleka narodne stranke proti spravi, katero pa narodna stranke ravno tako želi, kakor katoliško-narodna » ker glede tega uvažuje vse silne in predobro znane okoliščine, iz katerih želeti sprave. one nujno Ker ne dvomim o dobrih namenih katoliško-narodno pri katoliško-narodni jih ni. Jedna težava pri občinstvu stranke in tudi ona ne sme dvomiti o poštenih namenih narodne stranke je ta, da katoliško-narodna stranka morda narodne stranke, se sme pričakovati, da katoliška narodna zato tako hrepeni po spravi, ker je v deželnem zboru, stranka stcri vse, da se odpravijo pomisliki narodne vzlic svoji numerični većini, . proti narodni stranki brez stranke. Glede prvega pomislika nastopila je katoliška odločilnega upliva. tem oziru je treba znati sledeče. narodna stranka s hvalevredno ponudbo, glede dru- Katoliško narodna stranka ne želi samo kakega zbliženja zega se morda uvaži moj nasvet, ali se pa prinese kak Da obeh klubov, ona marveč hoče spojenje v jeden klub. ni za majoriziranje v tem jedinstvenem klubu, hoče do boljši Kakšno pa naj bode zbližanje? Jaz sem vedno mislil, kazati s tem, da sprejme za načelnika skupnemu klubu, da se za sedaj in osobito za letošnje zasedanje deželnega kogar koli imenuje narodni klub Pomisiek na narodni zbora ne dá več doseći, kakor zbližanje obeh klubov, da strani je s tem precej oslabljen. Če se vpošteva vpljiv pa za sedaj dva kluba ostaneta. Dva kluba sta tudi je- dnostavna konsekvenca dveh strank. Povsod je tako, da ima vsaka stranka svoj klub, in kako naj bi bilo pri nas drugače. Kdor misli na jeden klub, mora misliti tudi na jedno stranko, da pa to, vsaj sedaj, na Kranjskem ni mogoče, mi gotovo pritrdi vsakdo. Jaz toraj računam z dvema strankama in tu me vodi misel, da je mej obema strankama treba premnogo poravnati in izravnati, predenj je misliti na tesnejo zvezo t. j. združenje v jeden klub. Toda katoliško-narodna stranka odločno želi skupen klub in ponuja v klubu predsedstvo narodni stranki, da javnost prepriča, da noče porabljati svoje numericne večine v klubu. Po mojem mnenju bi bil pogoj združenju v jeden klub spojenje obeh strank v jedno, to bi dajalo skupnem klubu trajnost. Če se hoče doseči stalnost v slovenskih političnih razmerah na Kranjskem in odstraniti kvarni boj, mora se težiti po tem, da postanemo jedna stranka. Ker pa to sedaj in najbrže še dolgo ni mogoče, tudi skupen klub ni mogoč. To je dosledno pravilo — vendar ima vsako pravilo tudi izjemo, in morda je mogcča taka izjema na Kranjskem. Poglejmo si imeni strank. Narodni moment je obema skupen, katolištvo naglaša posebej samo jedna stranka. Če se katoliško - narodni stranki prepusti, da v posebni meri goji katolištvo, da se pa stranki zdru-žita v vsem, kar se umeva pod narodnostjo, — narodno-politična, narodno-kulturelna vprašanja, gmotna povzdiga naroda itd. — tedaj imamo lahko dve stranki in vendar jeden klub. Jedinstven klub brez dvojbe ne more biti stalen, če se v njem nahajajo členi, kateri pripadajo različnim stránkám, ki hočejo delovati v prilog svoji stranki in na kvar drugi tudi v takih stvareh, katere so klubu skupne. To bi se pa tudi ne smelo dopustiti pristašem obeh strank na deželi. Tu se mi je dotakniti najprej rane na narodnem telesu na Kranjskem, katere izvenkranjski Slovenci ali ne poznajo, ali ne uvažujejo. Boj na gospodarskom polju vrši se na Kranjskem v najzopernejših ob-likah. Tipična nam je v tem oziru Notranjska. Tu je imela narodna stranka največjo zaslombo, tu je primerno mnogo narodnega razumništva. Da le to razorožijo, ustanovile so se v istih trgih, oziroma vaseh poleg narodnih, še katoliško-narodne posojilnice. Da se narodno trgovstvo ukroti, osnovala so se in se snujejo konzumna društva. Druge posojilnice v istih trgih in vaseh, poleg že obsto-ječih, se obsojajosame po sebi in so naravnost v gospo-darskem oziru nevarne. Ti zadržki sprave se morajo odstraniti oziroma delovanje v ti smeri ustaviti. Tako de-lovanje, če se nadeljuje, bi provzvočalo vedni nemir in bi pogubno uplivalo na solidarno postopanje združenih poslancev. Dalje, pristaši strank, jedne kakor druge, morali bi se odpovedati temu, da ponižujejo drugo stranko na korist svoji, v skupnih stvareh bi ravno ne smelo biti nikakega strankarstva, in poslanci pri svojih nastopih pred volilci bi se morali osobiti čuvati, da ne delajo zdražbe v tem oziru. Politika v cerkvi — koliko se je v tem oziru grešilo ! — mora prenehati. V cerkvi naj mar več katoliški- narodna stranka goji katoliški del svojega programa. Pri volitvah v vsakoršne zastope morale bi izginiti stranke in morale bi se uvaževati v javnem življenji zmožnost in delavnost, ne pa strankarska korist, — kakor se je točno izreklo v resoluciji na postojinskem shodu. — Kar pa je največje važnosti, sedaj bi se že morale stranke zvezati, da hočejo odslej sporazumno postavljati kandidate in jih voliti osobito v deželni in državni zbor. Če se to ne dogovori, bode razdor mej vo- i ^ • • » . » __ m m v lilci permanenten in tem intenzivneji, čem bliže bi bile volitve — in kako si je pod takimi razmerami mogoče misliti trajen zkupen klub? — Ob kratkem rečeno v stvareh, katere bi si postavil klub v svoj program, prenehati bi morali stranki in nastati morala bi samo jedna stranka. Omenil sem samo nekaterih stvarij, ki bi se morale kar čez noč spremeniti, se kar odpraviti, da bi bilo upati, da se oživotvori skupen klub, kateri bi zajedno imel v sebi poroštvo trajnosti. če se to vse zgodi, ne dvomim, — da narodna stranka z obema rokama seže po skupnem klubu. Mi se s temi izvajanji dr. Ferjančiča v bistvu strin-jamo, četudi ne soglašamo z vsako njegovo besedo. Zdi se nam, da jena tej podlagi kakor jo je precizoval dr. Ferjančič, lahko doseči spravo. Âko katoliško-narodna stranka sprejme pogoje, kateri so za obe stranki sprej emlji va in za obe jednako ugodni ali neugodni, potem imamo lahko že čez teden dnij jedinstven klub. ■ « 1 * i i ■■ % Politični pregled. _ * - As* Položaj. — Pri čem smo? Se vedno ni odgovora na to vprašanje, še vedno ne ve nihce povedati, kako se razmere razvijejo, pač pv prodira čedalje bolj preprieanjè, da minister-ski dredsednik baron Gautsch ni kot nalogi, katero mu je resiti. Da doseže spravo mej Čehi in Nemci je spravno akcijo prenesel v deželne zbore, a doslej ni dosegei nobenega uspeha, kajti do sprave je sedaj še vedno pot ravno tako dolga, kakor je bila ob odstopugrofa -Badenija, razlocek jele ta, da ima baron Gautsch sedaj že mnogo vec nasprotnikov in mnogo manj prijateljev, kakor jih je imel ob prevzetji ministerstva. v Štajerski, dež. zbor. — Nemški nacijonalci so v tem dež zboru najbolje pokazali svojo nestrpnost. Pri volitvi v posamične odseke niso volili v noben odsek nobenega pristaša nemške katoliške ljudske stranke, kateri je tudi drž. poslanec, vsled česar so tudi vsi izvoljeni člani te stranke izstopili iz odsekov, v katere jih je poslala njih stranka. Še sijajnejše se je pokazala nemška nestrpnost v dež zboru štajerskem ko je dr. Dečko podal neko interpelacijo v slovenskem jeziku. Nemci so zaceli na vse móžne načine razgrajati in razsajati in so zahtevali, naj dr. Dečko v nemškem jeziku interpelira Glavar Attems je tem kriČacem ugodil in je odredil, da se mora interpelacija preČitati v nemškem jeziku. Koroški dež. zbor. — Nemci so kakor v češkem, " • w * t I moravském, tirolskem, dolenje in gorenje avstrijškem, štajerskem in solnograškem dež. zboru tako tudi v koroškem stavili predlog, naj se razveljavijo jezikovne naredbe. Pri volitvi v odseke so izmed slovenskih posiancev samo Murija volila v dva neznatna odseka, Elnspielerja in Grafenauerja pa popol-noma prezrli. V najvažnejših odsekih nimajo Slovenci nobenega zagovornika svojih zahtev. \ Ceški deželni zbor Bližnja prihodnjost naše no- mislimi in nasveti, katere je razglasil slovenski rojak dr tranje politike se odloči v češkem dež zboru ali vse kaže Češki da ve- Karol Pečnik, zdravnik v Aleksandriji v Egiptu. Dr. Pečnik se v svojem spisu ozira sicer naprej na goriške mizarje, ali kar je njim povedal, velja v še večji meri za kranjske se ne doseže »aželjena sprava med čehi in Nemci leposestniki so stavili predlog, naj se izvoli poseben odsek kateri naj izdeia jezikoven zakon za češko. Proti temu pred logu so se izrekli Nemci. Debata, katera se je vršila te dni, mizarje Evo, kaj piše dr. Pečnik: je bila jako oštra in je povećala že obstojeČa nasprotj debato Egiptu se prodajajo mizarski izdelki izredno posegla tudi vlada z izjavo, da hoČe verovati ravnopravnost oběh narodov v celi deželi in inteaxiteto češke, jezi- kovne naredbe pa da hoče premeniti v tem smislu, da se ustanovo samočeški, samonemški m mešani okraji. Z izjavo ni bil izvoz. Začnimo z ničlo ! Ves dobiéek je tekel do zdaj v dobro in domači mizarji bi mogli veliko prislužiti, da so sposobni, zjediniti se, osnovati mizarsko zadrugo za nihče zadovolj ne Čehi ne Nemci, in nastal je tak hrup, žepe prekupcev in komisijonarjev, ubogi mizar je ostal da se je seja morala zaključiti. Nemci se vzlic silni popustlji vosti Cehov pri prav na izstop iz dež. zbora in naznanjajo, pri trdem kruhu. Ali kako začeti?! Posamezen mizar da to store, ako se njih predlog o razveljavlj naredb storiti. se odkáže posebnemu odseku česar Čehi jezikovnih nima toliko denarja. da nečejo portu vzdržati » potřeboval se zamogel v direktnem eks-vsekakor, če že ne v Trstu, pa vsaj v Aleksandriji svojega komisijonarja, ki bi ubo- Moravski dež. zbor Moravském tako veliko, kakor na Češkem. V Moravském dež. zboru sta oie stranki, nemška in Češka, precizovali svoje za-hteve, na katerih podlagi sta pripravljeni na spravo Vlada je Narodnostno nasprotje ni na gega mizarja na desno in na levo lahko molzel m pri vsem tem ostal najperfektnejši poštenjakovič. Brez zadruge ni izhoda. Le zadruga bi imela toliko z ozirom na to povabila zastopnike obeh strank na „neobvezne sredstev, da se lahko izogne tržaških in aleksandrijskih posredovalcev in prihrani ves ogromni zaslužek prekupcev za se. Jaz si mislim tu posamezne zadruge n. pr. sol-kanskih, kanalskih itd. mizarjev, ali zamogla bi se tudi ustanoviti zadruga slovenskih mizarjev na Goriškem ali pogovore". Ti pogovori so se vsled dogodb v češkem dež zboru za sedaj odložili in sicer do konca januvarija, a vršili se bodo samo Če se na češkem dožene sprava. Dež. zbor hrvatski razpravlja sedaj o Hrvatska proračunu Opozicija je porabila to priliko in je v iezkih dež. ^f/BKfKKtKÊttKtÊtKËÊBÊKÊ govorih razkrila neznosne razmere, katere vladajo po krivdi pa celo za Primorsko in Kranjsko skupaj. Izdelki iz Ko bana Khuena-Hedervaryja na Hrvatskem. Žal, da se na višjih roškega in Štajerskega bi seveda trpeli na višji prevozni mestih glas naroda kar nič ne upošteva. Že letos so se na Hrvatskem přiměřili veliki izgredi, a če pojde tako dalje, se utegnejo primeriti še vse druge reči Reka Konflikt mej Reko in Madjarsko se je zopet poostril. Pri volitvab v obč. svet je madjaronska stranka pro ceni železnice do Treta in kazali manj dobička. Kako to zadrugo osnovati ? Goriški Slovenci, ki imajo može v svojej sredi, kakor dr. Tumo in druge, može čistega rodoljubja in visokih sposobnostij, bodo vedeli kam se obrniti za padla Vlada je v tem siloma uveljavila za Reko tište zakone, dober svet. Najboljše bi seveda bilo, da stopi koji šio kateri m so se Rečani prii češ da se ž njimi krši avtono- venski mija Reke. Ko je obč. zastop izvolil župana, ga je vladni za-stopnik vprašal, če prizna uvedenje rečenih zakonov in ker omikanec z mizarji v dogovor ter jih skuša po prav prostém načinu zjediniti ter celo stvar vrediti Prva je župan iziavil, da tega ne pri je vladni zastopnik takoj naloga zadruge bi bila: vrediti si katalog v francoskem jeziku, razni izdelki v sliki in za stalno ceno, za začetek razpustil obč. svet. Vlada je potem imenovala mlađega grofa Szaparyja reškim guvemerjem in hoče zdaj pri volitvah po- ne višjo, kot jo dobivajo od tržaških prekupcev, da pode skusiti svojo Srbija čo Razkralj Milan deluje z železno dosled nostjo in veliko prekanjenostjo na dosego svojega smotra da rejo vsako konkurenco. Te cenike (katologe) bi bi poslati vsem kupčevalcem za pohištvo v Egiptu. Cene iz Evrope se namreč zopet polasti kraljevske krone Naj přej spi so vedno „franco bordo u Trst, tedaj se lahko za na krmilo njemu slepo udáno ministerstvo, potem pa samega sebe postavil na čelo ojske s katere pomočjo upa strahovati forinta zvišajo. Po tem načinu bi se lahko znebili vseh laških prekupcev v Trstu. Zadruga bi seveda morala imeti ves narodov, ki je njegov odločen nasprotnik. Da je Avstrija svojo malo.zalogo (magazin) v Trstu ter svojega odpra-zapletena v srbské homatije, to si pač lahko vsak misli, zlasti vljavca. Ker so cene za převoz v Aleksandriio stalne in % • t . i m r • i • i i • t t • • • V ^ J če izvi, da Milan vzprejel v avdijenciji pri našem ce- sarju. dobro tarifované » si zadruga lahko že za vsak komad Perzija V daljni Perziji začelo se je veliko revo- poprej izračunala „Lloydovo" prevoznino. Odpravljavec lucijonarno gibanje. Uzrok je baje to, da uradništvo ljudstvo imel tedaj za to skrbe ti, da spravi blago z želez neusmiljeno izsesava in mu nalaga neznosnih břemen, verjet- nice v zalogo in iz zaloge na ladijo in izplača od zadruge nejše pa je, da je revolucijo uprizorila Angleška. ft&ír. "t". -f", "fcff. "f; 'fž'fi'ft'fr'fi'ft^iftfttffcifcđMfrtž & & fô ^fiítiítiítiítiAAfc določeno „Lloydovo" prevoznino. Se lažja je stvar, kedar postavlja zadruga blago naročevalcu v Egiptu le franco « = Obrtnija. i* à bordo i to je na ladi o. Me3to odpravljavca v Trstu je tedaj tako priprosto, da bi je zamogel opravljati vsak zadrugar, ki zna le pisati in brati. S tem bi bilo že nekaj Našim mizarjem. storjeno; zadrugar, ki dobi n. pr. zdaj za mizo narjev, bi lahko prišeljna 7 ali 2 gld Nekdaj je mizarstvo na Slovenskem bolje cvetelo, večino zaslužka lačaškega prekupca sam vtaknil v žep ; goldi- tedaj kakor sedaj uzrokih, vsled katerih hira ta obrt » ne lovico dobička, stroške zadruge odštete ; tedaj po cenikom ( ka mislimo govoriti, pač pa se nam zdi umestno in potrebno, talogom) bi spravila zadruga pozornost egiptskih trgovce v da seznanimo naše mizarje z vsega uvaževanja vrednimi pohištva na se, pomnožila tedaj lahko veliko svoj delokrog po rastočili naročevanjih. Naslove dotičnih egiptskih tr-govcev, njih poštenost in v koliko jim zaupati, bi poskr- mize » Tukaj gredo vsi mizarski izdelki, kot mize, pisalne stoli, stenski okraski, okvirji za slike, razne ormare, beli za prvi čas zadrugi drage volje egiptski Jugoslovani. komode t. d v vseh mogočih menjavah izdelovanja. Le tem bi bila seveda še le polovica delà dovršena, posteljnjaki se rabijo jedino železni it. d. Da se zadruga Glavni del dobička bo imel še vedno egiptski Kupčevalec osnuje, bi kazalo seveda, da pošlje najprej svojega za-pohištva. Za začetek bi morda zaloga v Trstu zadostovala, stop nika mizarja v Egipet, da se o vsih podrobnostih a bila bi vendar popolnoma odvisna od milosti in nemi- na mestu poduči in zadrugarjem poroča. losti, od raznih mahinacij egiptskega trgovca pohištva. Treba bi bilo tedaj priti na mesto, otvoriti v Aleksandriji prodajalnico z zalogo. Tu bi ne šio več prositi egiptskega trgovca milosti, bila € Kmetijstvo. » mu trda konkurenca, tem hujša, mvvvv ker mora egiptski trgovec sam plačevati tržaškemu pre-kupcu in komisijonarju - visoke odstotke, zadruga bi imela tedaj svoje blago 20 do 30% boljši kup v Aleksandrijo v Zivinozdravske crtice. Gotovo ni kmalu kje toliko vraž, prazne vere, to-postavljeno. Zadruga bi bila tedaj v stanu zdaj v Egiptu liko sleparije in prizadete škode, kakor pri zdravljenju navadne cene znižati, ceno tako znižati, da jej egiptski živinskih bolezni. Vzrok je pač ta, da se do zadnjega kupčevalec ne more več slediti. Imela bi tedaj prosto roko, časa pečali z živinozdravništvom najnižji sloji ljudstva, svojo trgovino razširiti, koliko jej drago. Egipet uvaža (importira) vsako leto za več kot i 5000.000 goldinarjev vrednosti raznega pohištva s Fran- so bili po svojem kateri niso poznali najnavadnejših naravnih zakonov. ostalim svetom so prišli bore malo v dotiko, bodisi da delu navezani na sramoto, bodisi da so coskega, avstrijskega Primorja in sosedne Italije. Da se se jih ljudje izogibali, ker so se posluževali pri ozdra ta stvar prav v roke vzame i dala lahko poštenim slo- vijanju nečednih stvari. vensl im rokam na tisoče zaslužka. Mizarska obrt bi se lahko Najbolj razširjena vraža v naših krajih je zagovar razširila v uboge kraje na Goriškem, ki zdaj ne janje bolezni. njemu se zateče mazač vedo, onih stotisožakov na pohištvo, ki gre v Severo deželo, Sirijo tedaj » kadar kje zaslužka iskati. Tu seveda še nisem prištel z zdravili nič ne opravi. Skoro vsaka gorska vas ima ki zna bolezen zagovoriti. Nerazumljivo, da drugim moža Arabijo in pojde baje že prihodnje leto po dovršeni že- ne izda svoje skrivnosti, šepeče besede brez vsega po leznici v Sudan. Prodajalnica in zaloga v Aleksandriji bi se lahko prav na priprost način vredila. Zadruga naj pošlje dva prodajalca, najbolje izmed zadrugarjev, v Aleksandrijo î najme prostore, anonsira po tukajšnjih časopisih, in reč je v tiru. Da si pridobijo zadrugarji doma popolno si- gurnost j naj imenuje zadruga izmed tukajšnje jugoslo vanske gospode nadzorovalni odbor, n. pr. od dveh oseb jaz mislim i da vsaki Jugoslovan rad sledil temu klicu i že zaradi tega, da pomaga dobri stvari na noge. Po takem načinu * bi se ne bilo bati nobene zgube, tim manj, če zadruga načelno ne daje na upanje odjemalcem Egiptu tako* že splošna navada. » kar v Stvar hi se lahko prav z mčlim začela. Da se zbere kakih 50 mizarjev začetkoma v zadrugo, ki vpla-čajo skupno recimo 1500 do 2000forintov, bi bil majhen in soliden začetek mogoč. mena ali molitvico, podobno zlatému očenašu. Pred nekaj leti je vasi pod Triglavom zagovarjal goveje napenjanje lahkoveren možič z grško abecedo, katere ga je naučil navihan študent: Alfa-beta-gama-detta itd. nekem ovčarju se pripoveduje naslednja for- mulica : „Hudičev tobak Je šnofal lisjak: Po njem se zapre Nič od njega ne gre Stara lisica To i5 kunštna tica > daj ala pokriva svoje Ker skupne zadruga sproti pro stroške » s časom brez posebnih težkoč svoj delokrog razširila, kolikor jej drago. Tu se ne gre za utopijo cela stvar lahko izve- Zlať jabelko mu da Otela j5 njega Za bolezni vse Zlať jabelko K' posadil ga Bog, Da nas reši nadlog Amen Betlehem, Amen Nazaret, Amen Jeruzalem in Jeriha" ! Mej pesmico tlači živini zlato jabelko v gobec. Če je živina začarana ali dobi uroke, priporočajo sledeče zdravilo : kurje krempeljce, kurja črevca in kusamo drevesne volne (pavole) za 140 milijonov goldinarjev rice s kurjo mastjo, kumno, žgano smolo in smoljo zme-eksportira, pri svojem velikem bogatstvu vse lahko sproti šane in dobro stolčene daj začarani živini z večer, ko zvoni in sigurno plača. sv. Florjanu, z nožové kline v kruhu. dljiva, če najde le malo dobre volje. Omenjena trgovina je v cvetu, tu ni govora o no votariji, šio bi se mlin neki del omenjene trgovine na drugi napeljati. Egipet ima reelno potrebo teh izdelkov in kar vredi največ je to, da Egipet, ki vsako leto i Ženica na Gorenjskem izganja bolezen s takole mo- navadno manj kakor navadni kmetič, uspešno zdraviti, ne litvico: „Čez goro Sinaj so sopihale tri ženice. Prva se da bi videl bolno živino oddahne in pravi: Od vročine se poti moj hrbet. Druga in določiti pripravno zdravilo po znamenjih, ki mu jih vzdihne in pravi : Kajpada ! Tretja se prekriža in pravi : vede gospodar. Kajpada, sladko Ime Jezusovo pomagaj nam!" površno in nezanesljivo na Kako zdravijo nekateri mazači, vidite iz sledečega Moj sorodnik je zagovarjal sledeče: „Gad in gadka, slučaja: Konj se je zabodel žebelj globoko v kopito. Mazač modras in modraska, krastača in žabar, zmaj in zmajka copernik in copernica, opat in nuna pride j izdere žebelj, se ne zmeni prav nič za rano, pusti » Gospodove postave izpolnuj in pusti v miru mojo Čredo na Boga glej. konja v gnojnici stati, pač pa obrača vso skrb na žebelj. j dokler sv J urij mimo ne pojezdi To Položi ga v kepo masla in hodi gledat, kaj se bode z njim prepovem pri zgodilo. živem Bog, sam Bog v te pomagaj ! Dokler je še sv. Jurij majhen fantek bil in je na pristavi domače ovčice pasel v.viw ť^», roka, moaruje laKoie: i>agjaviini gicuuv je »euaui, uc strgal jagnjeta. Ta sv. Jurčekjebil varnjh bolezni ravno toliko: žabica, osramica, volčič, šen přišel volk i da Dedec, katerega imajo ljudje nekje za pravega pro modruje takole : Naglavnih grehov sedam ne ) srčen in je ubil zver. Ko pa je Jurček dorasel, je bil pogumen vojščak na močnem konju. In připlazil seje zmaj , da strgal konja in Jurja. Jurij pa vzame sulico in prebode grdobo. Ti nemarni črv pokončuješ našo živino, hudobni črv, ki črv, ki nam črvi ki te je rodila zapeljiva kača in te poslale hudoha iz pekla: přišel bo sv. Jurij in te prebodel, kakor je tvojega očeta, očeta laži in go- švinta, ospice in kolera. à "4" S ■W T « é „Živinozdravniških pomočnikov ne štejem mej ma- zače, a vendar se njih znanost pri nas veliko previsoko ceni. Učili so se v Ljubljano po jedno leto, in dve ali ljufije. Sv. Jurja sulica, pomagaj nam!" Toliko naj zadostuje o zagovarjanju tri, kakor se pogosto navlašč in zatrjuje- Da se vjednem letu člověk brez vsake izobrazbe poleg kovaštva in meso-gledstva ne more dosti živinozdravništva naučiti, je vsa- Vem, da naši kemu jasno. Šola se opustil > ker se je dalo s teko bor- bralci teh neumnosti ne verjamejo, a vedno se še naha-jajo na kmetih ljudje, ki puste, da se na njih živini za- nimi sredstvi kaj malo doseči Pri govarja. Pameten gospodar bode tako spozna], da ima opraviti z babjevernim človečem sleparjem in mu pokazal nas v Avstriji se zdravljenje vsakemu, ki ni diplomiran živinozdravnik, prepoveduje, a pri pičlem šte-vilu živinozdravnikov je to neizpeljivo. Zato tudi živino- vrata. zdravniki nimajo Izpregovoriti Kranjskem tako mi zelo o mazaštvu, ki je pri nas na razšir^eno. Tu imenujem najpred živinodere in konjederke. Potrditi pa moram, da ta vrsta mazačev ima nekaj podlage za zdravljenje. Konjederke nič zoper to, da živinozdravniški po-močniki v domačem kraju zdravijo navadno bolezni, ni-kakor pa ne kužnih. Odločno pa moramo nastopiti proti temu, naslov da si laste živinoziravniki pomočniki in kuršmidi „živinozdravnik" in s tem imenom spojene pravice, zdravijo ljudi, konjederci pa večinoma živino. Če tudi je se izdajajo za navadnemu ljudstvu vse ostudno » kar je prišlo v dotiko slepe ljudi » z mrtvo živino, vendar se najdejo ljudje, ki iščej študirane živinozdravnike po časnikih in da so samo cni praktični živinozdravniki, da konjederkah sveta, ki pijo zdravila, katera so se pri konjedercu kuhala. Na Gorenjskem prakticira konjederka, kateri romajo od vseh strani, noseč v steklenicah vodo, na kojo se baba posebno dobro razume. Tudi mazilo za rane raznaša njeno slavo ; skrivnostno ustavo tega zdravila bode izvedel samo njeni najljubši dedič. Zadnji čas so konjederce precej opustili zdravljenje, ker so jih podučili zli nasledki napačnega zdravljenja in jim to postava oštro prepoveduje. Pri pastirjih in črednikih se ne bodemo mudili, zde se celo priprostemu kmetiču preneumni. drugi pa kanclisti Naravnost smešno pa se mi zdi se poganjajo za razpisana živinozdravnika mesta. Pri vsem tem mnogi izmej onih, ki se sami nazivajo živinozdravnike drugo ; in živim zdravniške pomočnike, nišo ne jedno ne v Ljubljani so se učili pol leta podkovst/a in mesc gledstva Mej mazači in mešetarji je največ postopačev pri katerih dobi kmetič za drag denar slab svet. Gospodarji trpe vsled mazaštva škodo, toda mnogi tega ne uvidijo. ^Hj . - % Kolikokrat se zgodi, da pogine žival vsled napačnega ozdravljanja, da se bolezen, sama po sebi nedolžna, iz- premeni v nevarno Večkrat mazači znatno škodujejo pri Nekaj znanja o kopitnih boleznih imajo kovači. Vendar pa kovači > niso prestali skušnje izpodkovstva kužnih boleznih: neveden kmetič ne naznani kuge kakor jo moral, ker se boji oštrih postavnih predpisov ; po- » kliče torej maza ča in oba skušata zatreti kugo » toda nimajo niti pojma, kako plemeniti organi se skrivajo v navadno s slabim uspehom. Kuga se razširi, in škode rogu ; zato izpridijo s svojim mazaštvom toliko konj. ako obtičelo v požiralniku pa tudi k težkim porodom Klavce in mesarje kličejo k živini, kaj ne trpi samo kažnjivi gospodar, temvečcela okolica. Živinozdravniškemu poslu v celoti je kos samo izo bražen živinozdravnik. Vsled zgradbe železnic se je raz Predolgo trajalo ako mazačev; toda nečesa hotel našteti vse vrste vila živinska kupčija, vsled živahne kupčije se raznašajo , boli ša ne smem izpustiti, namreč kroglic, kužne bolezni Naša živinoreja se je povzdignila se dobivajo po naših župniščih. Homeopatija je v znan- živina zasluži boljšo pomoč v bolezni. Skrbimo torej stvenem zdiavništvu takorekoč že izumrla. Malo čudno najpred, da zraste iz kmetskega stanu zadostno število se mi zdi, kako bi mogel župnik, ki ve o živinskih boleznih živinozdravnikov. Ti naj poučujejo z besedo in dejanjem » Radi tega vojvodi knjigah in na pripravnem mestu, kako naj se obvaru- jemo gospodarske škode v slučaju živinske bolezni. Čem kovnikom več izve slovenski gospodar v živinozdravništvu, tem bolje zanj in za druge. ces. Storimo še več za domačo živinorejo, ki zastaja za Si nekaj ono sosednih dežel. Tudi v tej najvažnejši strokt kme- službo in jim pustih tijstva naj bi bili živinozdravniki učitelji, ker so že davno polka drugodi. s tem V deželi cvete mazaštvo, a većina naših živinozdra- vnikov je prisiljena kruha si služiti v tujini. kovnike 18. febr WlttilliÊl&tlMteeîsiti dftdfctfcdBíí^dBáS^á^áS^«!«® ífcfl&đ.il&iti.fícfcílfcí£ísfc.ííifàâZ& H a dvoi SiÉ^iiiï'.......Pou čni i ti z ada v ní deï.........ÍééÍII vže ........................i......... ..........................................................'.............>.ma S6 lensteinovemu Wallensteinovih zadnjih dneh in o njegovi smrti. iz kojega I Va . • • Na podlagi listin, ktere so razni pisatelji objavili v dovoljenjem novejšem času iz arhivov važnejših držav iz 17. stoletja, privesti kakor tudi lastnih, samostalnih raziskavanj, sestavil je za vojvodo, vseućiliški profesor na Dunaji, Huber, obàirno razpravo o potrebnih o Wallensteinu. Stálice Huberjevo je utemeljeno na po- datkih dunajskega, mnihovskega, draždanskega, olomuškega, mu španskega, saksonskega m švedskega, kakor tudi fran- da coskega arhiva in donaša do kaj novih potez k povestniški Dolenje sliki usode slavnega, a nesrečnega vojvode Friedland- Budejevice skega. j Siiezko. Početkom leta 1634. bilo je stališče Wallensteinovo na dunajském dvoru popolnem omajano. I španski, i ba- pozval vorski in ne manj papežev poslanec dělali so na njegov so i vsi obljubili, padec. Vse j&vote, ktere je pošiljal svetnikom cesarjevim, zberô niso mu mogle pomagati, kajti sovražna mu stranka je pa dobila na svojo stran većino ministerstvu, ozinio v tajném general svetu, in zajedna najuplivnejóega državnika cesarjevega, Wallensteinu kneza Eggenberga. V teh kiogih se je oalučilo, da mora činoma i njihov vojvoda Friedlandski pasti. Zajeti šli vojvodini so izpo- je bil přístavek vedali v nekoliko njegovo krivnjo, v nekoliko pa so ga, da pomorejo in to gotovejše obtožila izdajalska pisma, ktera so pri njih naj zaplenili. Na podlagi teh dokazov izprosili so pri cesarju Fer- Wailenstein ( • ' — dinandu III. že 19 januv. prvi patent, kten narota vo- lensteina jakom in častnikom pod Wailensteinom stojeće vojske, cesarju, odslej pokoriti se le še generalom: Gallasu, Picoiominu, namer Aldringezu, Morradasu in Collortdu, mkakor pa ne več sla in je ostalim, sosebno Wallensteinu in prijateljema njegovima Illu in Terckemu ne. jala To povelje se je úročilo na tihem Gallasu; vender jedntga je pa malo pozneje cesar še, kakor navadno, do- kneza pisoval z vojvodo in ga prijazno nazival „sorodnika", ker Ratisbono, pridobil si na dvoiu niso bili svesti vojske. No, Wailenstein je celo zadevo kmalu poizvedel; vender si ni dal poveljstva koriti jr 4 M^^HMI^Vi C j I * iz viti iz roke, niti ga ni hotel prosto voljno odložiti. Po- Belogoro pri Pragi skušal je celo s silo pridržati si je v okom vsej nevař- in je nosti, ktero si je jpriznaval. Zveza in pogajanje s sak- Bonskim in braniborskim volilnim knezom osvešćalo ga je vrážnikom njene pomoći, kajti njegov prijatelj in bivši podpoveljnik im ť * Alpin je bil vodja njime vojske. in Kinskym zapovedal vsem poveljnikom in pol- zbrati se pri njem v Plznu februvarija. Ko se je to proizvedelo na dvoru, prešinil je strah svetnike, a kmalu pa se jim je posrećilo, pridobiti polkov s Um, da so generale sprejeh v svojo njihova poveijstva. Dá, i najzvestejša Ulov in Terckin pridobil si je poverenik Gallas da je podeiil cesar podpolkovnima polkovništvo.... tudi Wailenstein ni ostal miren ter zbral pol- v Plznju, naznanil jim, da mu nečejo u izplaćati denarjev za njihove polke, a da hoče on sam pomoći, da pridejo do denarjev; le vzajemno morajo ž njim zvezati. Vtćerja in popivanje pri Waî- zaupniku Illu je pomoglo do podpisov. Vender je general Aldringen odlašal pnti v Plzenj je i navsotni hinavec Gallas cdšel z vojvodinim 0 . - m tbljubujoč, da hoće svojega svaka Aldringena No J komaj je odšel, ni se změnil vtč in se sešel z Aidringenom ter se pogovoril naredbah. kteri Mej tem mu je došel z Dunaja drugi patent, izročal vrhovno poveljstvo. Gallas je takoj odločil se poda v Gorenjo Avstujsko ; Aldringen naj > Avtsrijsko in čuva na dvori , Picuiomini jugovzhodno zavaruje Nar ada s naj zasede Češko » Colloredo pa . g Piznju je dne 19. februvarija Wailenstein v drugič sebi in je zarotil, da mu ostanejo zvěsti, Konćno zapovedal í kar da se vsi polki v Plznju in tu ćakajo nadaljnih odločil. Isto noć sta odàla na sknvnem iz mesta Picolomini in hrvatski Izoian z mnogimi poikovniki, ki so ćutilj, da se njimi odšli so pa ve- biiža konec slave polki Glavni vzrok sumu njihovemu pa ki ga je krivil Ulo v pogodbo glaseć i poikovniki bil cesar sam. Wallensteinu proti vsakomur in Ko se po městu izvedel odhod vojakov, poslal je na dvor svojega bratranca Max Wal in za njim še jednega polkovnika, da naznanita da vojvoda Friedlandski nima nikakih škodljivih zajei oba Gallas nasproti cesarju v misiih. ni pustil dalje. Ob istem času pa je poslal nezaupljivi Wailenstein Ar mí nu z nujno prošnjo, naj mu pride na pomoč, in vojvodi Lanenburškemu, ki naj bi i saksonskega i vojvodo Bernharda Weimarskega 9 ki obkgal da mu pomoreta. 20 lilu februvarija je zapovedal, da se mora vse po pa naročii, skiicati vse polke na Tudi to poćetje vidělo se je sumno ter mu i zadnjim odprio oči j ker Wailenstein odpo i one polke, ki so zavarovali mejo češko proti so Dne 22. februvarija napotil se je z Illcm, Terckim v Prago, a na potu je izvedel, da mu je pot tjà proti Hebu. Le 10 stotnij kojnikov in vže zaprt. Na to se je dne 23. februvarija obrnil s krikom: „Wer ist gut kaiserlich?" —in hitro usmrtili stoftije peščev vse tri zaupnike Wallensteinove. Na to so se podali v spavalnico Wallensteina, ki vsled krika vstal iz postelje. Partizana Deverouxova prebodla mu je telo in genijalni vojskovod in državnik je spremljalo ga tja Vse topništvo in prtljago moral radi pomanjkanja konj pustiti v Plznju Ko je dne 24. febr prenočeval, ušel mu je jeden polk konjikov (5 stotnij), a še isti dan pridruži! se molřé zgrudil mrtev v svojo kri mu je polkovnik Buttler, rojen katoliški Irec, s svojim polkom do 300 konjikov v Plznu. Buttler je kmalu spoznal položaj vojvode, vedel je, da hoče k sovražniku in od « «3 m Novice. poslal takoj svojega izpovednika jezuvita očeta Patricija Tafa Picolominu, kteremu naj poudarjal njegovo zvestobo do cesarja in ga prepričal, da ni pristaš Wal lensteinov. Osebne vesti. Zdravnik dr. Nikolaj Mitrovič je imenovan sanitetnim koncipistom dtž vlade v Ljubljani. Pošt- nimi oiicijali so imenovani Peter Ko bav in Josip Loj v Kmalu so bili v Hebu. Poveljnik Hebu je bil pod- Trstu, Kancijan Happacher v Paznu, Vojteh Schiffer v Tržiču in Davorin Ga spari v Opatiji polkovnik lilovému polku, Gordon, rojen Irec. Ta iz početka ni vedel, da ima Wallenstein to tako malo četo pri sebi, ker se je govorilo, da dojde s 14 konjiškimi polki ter ga je pustil v město. Wallenstein govoril je z njim > Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 1. do 14. januvarija 1898: Gdč. Franjica Šmid na Gašteju pri Kranju iz društvenega nabiralnika 5 gld. 50 Gdč. Ljudmila Roblek v Litiji 100 gld kot čisti do- kr. jako prijazno ter ga skušal pridobiti si, hlinil mu je, da hodek slovenskih razglednic s podobama Prešerna in Vodnika, je přišel na čelu prednje vojske, češ, da ostali polki še a s prošnjo, da se vpišejo kot pokroviteljice „Litijske přidej o. katere bode zastopal g notar Luka Svetec. Slo- Žen- vže 25 íebruvarija v jutro je přiznal zbraním poveljnikom : Gordonu, Buttlerju in Leslierju zaupnik venke ska podružnica v Kamniku 3 gld. 75 kr. po g. blagajničarici T. Karolnik. iz nabiralnika. Fr Cukljati v St. Gotardu 1 gld. I kr. Mohorjani v Begunjah 5 gld. po č. g. žup-Vesela družba učiteljev in njih prijateljev njegov IUo namero vojvode in jih nagovarjal, da podpi- niku Košmelju. šejo pogodbo v kteri izrekajo vojvodi vsekako pokorščino za «pogled v nedolžno oko" po g Schmoranzerju v Celji in zvestobo. vsled protivljenja Gordonovega ni se iz gld kr. G. T. v Ljubljani vela namera. I!lo pa se je povabil na večerjo k Gordonu upajoč pri vinu boljšega vspeha. Mej tem vrnil se je oče Patricij Taf od Picolomina gld gld Mariborska 13 kr. nabrali podružnica 16 gld. 84 kr., in sicer so „Vandrovčki" ob krešu pri Sv. Urbanu in 8 gld. 71 kr. se je skupilo za dva dobitka na Sivesterski veselici. — Podruž- 28 gld iz Plzna sporočil Buttlerju povelje i naj se vrne kakor hitro mu mošno, oziroma privede seboj i Wallensteina nica v Skofj i Loki Vojskem, 1 gld* 50 kr. v Ljuqljani" iz nabiralnika SI « . J03. Regen, župnik na Konsumno delavsko društvo gld 23 kr Podružnica v j Vipavi od ker tako zahteva drugi cesarjev patent, in sicer če ne ,Slovencu" živega, pa mrtvega: torej na vsak način. Vsem zvestim novo leto 100 gld * __ častnikom cesar odpušča, le Wallensteinu, lilu, Terckemu nabranih 245 gld gld. 10 kr. iz nabiralnika pri g. Perhavcu. Po Perdana kot skupilo diužbinih vžigalic za 64 Po ki. in Kinskemu ne. gld. kot odkupnino za novoletna voščila. V. Legatu v Celovcu v nMiru" Podružnica v Škofji Loki 28 Podružnica v Cer- Wallenstein je bivajoč v neki mestni hiši pričakoval kljah po blagajniku Hočevarju 47 gld. 58 kr., to je ud- pomoči kajti trnim se je bližal meji in Bernhard Wei nine 39 gld. 58 kr., ostalo so pa darovali o priliki državno-zborske volitve gosp. vodje Župana pristaši. Jože Jenko marski jo je udaril proti Hebu. Položaj vojvodin je bil sicer opasen, a rešitev blizu. Gordon in Leslie, ki sta vže prej sumila o Wallensteinu gld. 50 kr., JožeHacin 1 gld., A. Vavken 1 gld, Fr. Bor- štnik 50 Pavlič kr., Likozar 10 kr., Aleš Jenko 1 gld., Ivan gld., Val. Selan 20 kr., M. Likozar 1 gld., in Brniški gostač 70 kr Gdč. Trtnikova v Ljubljani 2 gld. mesto venca na grob gdč Rantove v Polhovem Gradcu Slovenci J Zl- in sta spoznala, da je i Buttler njihovega mišljenja, do- govarjala sta se popoludne, 25. februvarija, z njim, zakaj Srečna zakonska ďvojica~za novo leto 2 gld njihov položaj je bil v očigled bližini sovražnikov in mali dajmo naprej v složném bratoljubju naš dom ! Živeii podporniki ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Znanstvena in popularna predavanja, name-širšemu občinstvu, se uvedejo v krátkém v Ljubljani. Pi posadki nič manj kot vaien. • Hitro pošiljejo tedaj colominu sla z naročilom, da jim privade brze pomoči; zajedna pa sklenejo Wallensteina usmrtiti, kajti živega v bližini sovražnikov čuvati in stražiti ni se jim vidělo vež možno. Le smrt njegova je mogla obvarovati jih nevař nosti. Povelja v to od cesarja izrečnegs sicer niso imeli, dr. Krek njena Vršila se bodo v „Katoliškem domu". Volilna shoda sta bila v nedeljo dne 16. t. m. popoludne v Spodnji Idriji in zveôer v Idriji. V Spodnji Idriji je porocal drž. poslanec dr. Zitnik, v Idriji drž. poslanec pač pa vsled patenta pravo, polastiti se njega „na vsak način". To so izrabili po svoji moči in zmožnosti. Na večer so spustili Buttlerjeve dragonce v město, in določili podpolkovnika Girardi-ja, stotnika Deverouxa in 12 mož v izvršite v sklepa. Ko so sedeli v gradu pri Koliko plača Ljubljana davka? Ljubljansko mesto je 1. 1896 plaôalo cesarskega davka s prikladami vred 602.183 gld. 69 kr. in sicer: zemljiškega davka 820 80 kr., hišno-najemninskega davka 104 450 gld 141/ 2 hišno-razredniškega davka 91 gld 2 kr o davka gld li y 2 kr pridobninskega davka 35.226 gld večtrji s Kinskym, Tercko in Illom udrli so vojaki v sobo dohodninskega davka 250.566 gld 41Y 951/ 2 gld. kr., 519 kr.. 2 kr pristojbine za iztirianje davkov 680 gld 10 kr., zamudnih obrestij od zaostalih davkov 1414 gld. 76 kr., taks 37'gtd, 52*/a kr„ normalno šolske přiklade 194 142 gld. 80 kr. in doneska za trgovinsko zbornico 1849 gld. 4 kr. — Za ljubljauske trgovce in obrtnike. V smislu zakonskih dolocil treba je javnemu prometu namenjene trtnice in uteže, ki so bili cementirani 1. 1895., sedaj iz nova cimen-tirati, istotako tudi raznovrstne mere, ki so bile zadnjič pre- skušene 1. 1895. — Priprega. Tekoce leto se bode na Kranjskem za jednega priprežnega konja in jeden kilometer placevalo po 10 kr. — Umrli. V Mirnu je umri kapelan Pelicon — V Tolminu je umri okr. komisar Cumar — V Borovnici je umri ondotni župnik J E Oblak. — V Ptuju je umri gvardijan minoritskega reda pater Klemen Šalamun. — V Hra-stji je umri beneficij at Lovro Rožman — Nova železnica. Dne 17. t. m. se je vršil politični obhod proge, po kateri naj teče projektovana lokalna železnica Trebnje-Mokronog-Tržiše-Gabrjele. — V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je bilo minoli mesec vseh bolnikov 86, od teh je bilo ozdravljah 36, koncem meseca jih je bilo še 37 v bolnici. — Srečolov s 500 srečkami je finančni minister dovolil delavskemu podpornému društvu v TržiČu. — Pri občinskih volitvah na Koroškem so Slovenci propadli zopet v nekaterih obČinah, tako v Kotljah v v pliberškem okrajů, na Tolstem vrhu, Borovljah in v Zatari vesi, vse vsled malomarnosti slovenskih volilcev — Občinske volitve v Poreču je vlada na pritožbo posl. dr, Laginje ustavila, ker so bili Italijani pri sestavi imenika volilcev in pri razvršČenju volilcev v volilne razrede na nečuven način sleparili. — Nov denarni zavod V Mozirju se ustanovi v krátkém nov denarni zavod, kateremu bo namen, pospeševati lesno trgovino. V Savinski dolini je lesna tvgovina dolgo časa cvetela, a v zadnjih letih je jela hirati. Novi denarni zavod ima namen, je zopet oživiti. Bog daj srečo ! — Slovenski poslanci in tržaški dež glavar. Slovenski okolicanski poslanci tudi letos niso vstopili v tržaški dež. zbor Uzroke temu koraku so razložili v posebni izjavi, katero so vrocili po deputaciji dež glavarju in jo doposlali tudi namestniku. Dež. glavar dr. Dompieri pa izjave niti spre-jeti ni hotel, ampak jo je vrgel stran, češ, ker ni pisana v laškem ampak, v slovenskem jeziku, jene sprejme. To posto-panje dež. glavarja je Skandalozno in pojasnjuje nadutost in oholost tržaške iredante. — Mariborsko okrožno sodišče je urejeno tako, kakor da je vse prebivalstvo tega okrožja nemško, doČim je preogromna većina vsega prebivalstva slovenske narodnosti in ncmške le neznatna manjšina. Uradniki so od predsednika pa do kurilca peči malone sami nemški nacijonalci, a da se Slovencem še drastičnejše pokaže, da je to sodišče nemško in da je pri tem sodišci slovenstvo popolnoma brez pomena porab-ljajo se izključno samo nemški pečati. Ako si kateri Slovenec misli, da se pri tem nemškem sodišču sama nemška pravica reže in če izgubi zaupanje v nepristanost tega sodišca — kdo se meni za to ? — Ptujska nižja gimnazija je za deželo Štajersko veliko breme, katerega bi se rada iznebila na ta način, da bi se zavod podržavil. Nacijonalci se temu upirajo, ker obisku-jejo šolo skoro samo slovenski dijaki in se je „bati", da bi vlada šolo uredila po potrebah slovenskih dijakov. Nemci so zategadelj zaceli veliko akcijo, kateri je namen, doseči razšir-jenje zavoda v popolno gimnazijo in prepreČiti, da bi se po-državila, in zdaj že cepajo petikije od vseh strani) v tem smislu. — Nemški visokošolci v Gradci kažejo čodalje očit-nejše svoje veleizdajsko mišljenje. Skoro vsak dan se zgodi kak škandal. Ttfj^dni so v kavarni „KaiserhoP strgali s koledarjev podobě cesarjeve in je pomendrali. Trije dijaki so radi tega žaljenja veličanstva v preiskavi. — Nesreća na železnici. Dne 14, t. m. ob 11 uri ponoči e sekundarni vlak pri Zalogu pri Ljubljani podrl že-lezniškega čuvaja Antona Režeka in ga s tako sita vrgel na stran, da se je Režek ubil. — Grozen umor Minoli teden našli so ljudje v neposredni bližini Zagreba, kacih 600 korakov od savskega mostu nekega kmeta in neko kmetico grozno razmesarjena v krvi ležati. Přenesli so ju v bolnico, a umrla sta, ne da bi se bila zavedla Doslej je vse zasledovanje morilcev- bilo po-vsem brez uspeha. — Ponesrečil je te dni v premogokopu v Zagorju 191etni premogar Alojzij Križnik. Pádel je z vozičkom v rov in se ubil Nesreče je menda največ krivo vodstvo zagorskega premogokopa, katero skrbi premalo za varstvo svojih delavcev in to poglavitno radi tega, da prihrani dotične večje stroške. . — Samomor» Te dni našli so ,v Ljubljani blizu Tržaške ceste uniirajočega člověka 40 let.starega Ignacija Ko-dermana, kateri je izdihnil kmalu potem, ko so ga bili přenesli v bolnico. Kodermann, kateri je bil prej hlapec pri po-kopališčnem cerkovniku, se je bil ustielil in sicer radi pomanjkanja. Bil je nekaj tednov brez službe, svoje prihranke je bil porabil, in ker navzlic všemu prizadevanju ni mogel dobiti niti toliko zasluŽka da bi se bil přeživ«!, si je končal življenje. — Mlad samomorilec. Na skednju Franca Knifica v Trbojah našli so domači ljudje dne 11. t. m. 161etnega hlapca Franca Zavrla obešenega. Fant je bil splezal na lestev in se je obesil na svoj pas. Uzrok samomoru ni znan, a gotovo je, da pri tem fantu v mlajših letih ni zados.i pela šiba — Strašen čin v blaznosti. V Šopronju je Mati ja Braunrath, ; posestuik ter *40Če osmerih otrok, zažgal hišo ter se potem vrgel na železniški tir. baš ko je pri hajal vlak. Blázni k je bil takoj mrtev ; ogenj pa so pogasili in resili obitelj. — Lepa kupčija, Josip Leiter, špekulant s pšenico V Chicagu, katerega manipulacije iznenadjajo celo naj3tarše špekulante na korzi, je mlad, 27 let star mož. Že meseca juli ja je s svojimi pomočniki „zasluži!" 400.000 dolarjev, v septembru pa 700 000 Minoli mesec je „naredil" najboljši. ,,bus- sines", ko je hkrati prodal 5 miJijouov „bušlov" pšenice. Naročit je po brzojavu pet parnikov, chi pošlje žito v Evropo, Stroški za pošiljatev bo&ou z nasal i &0(kQ(Uk dolarjev. Kolik je še le zaslužek ! — Turška Amaconka. Turški uradni list poroča, da je nakazal sultan gospej Fatmi Ilanumi, ki se je v moškl obleki udeležila bojev proti Grkom, mesečno »pokojnino 300 pijastrov. — Grozna osveta Na Dunaji je žena inženerja pl. Kodolitscha polila moževo ljubico eospdč, pl. Gregorovic z vi-trijolom, tako je bila vsa sežgana in da so jo morali takoj odpeljati na kliniko, kjer je bolnica nekaj dni za tem strašnim napadom rodila zdravo dete. Njeno stanja se je vsled tega zelo poslabšalo in predvčeranjim je umrla, dočim je dete po-popolnoma zdravo. Soprogo Kodolitscheva pa je v záporu, Ko-dditsch je živel že dve leti s pl. Gregorovic Sodi se, da je Kodolitcah umobolna. — gootič »Fledermaus« bodo igrali koncem t. m. v Berolinu. Komponist Strauss te jako priljubljene operete pojde ob tej priliki v Berolin, da prisostvuje tudi prvi pred' stavi svoje najnovejše operete „Boginja pameti". Tržne cene. Loterijske srećke V Ljubljani dne 15 jan. 1897. Pšenica gld. 12 t ci gld. 9 25 kr., ječmen gld. 7 50 kr., oves gld. ajda gld. leča gld. 10 kr proso gld kr kr., grah gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr. kr. , turšica gld. 6 50 kr. kr., fižol gld. 10 - kr Linču dne 15. januarja t. 1.: 86, 38, 34, 60, 47. V Trstu dne 15 januarja t. 1.: 76, 53, 55, 33 63 V „ Pragi dne 20. januarja t 67 45 10 Visit a 11) T «w i priporoca Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani p t r p o t č t se p ripravlj lek jed oni Zrinjskem H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskeg štev. 20 Trpotč p r e sež deluj h prehlajenjah dušnih bolj še sredstvo bol, hripavosti tem z za p gar kat kašelj se L t n o b dr avilom kašelj, p J Tud t 1 ah k d p r a v 11 » • PU jkraj šem čai bolniki dobijo tek za jel ro okrevaj in na č Izmed mnogih h i h i t r o o pominjam tukaj m ono: 7 1) »Velecenjeni gospod lekarnik! P o š 1 j i t e mi steklenice Vašega iz vrst no delojočega trpotčevega soka; potřebuj em z a moje znance Jaz sem dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v il n i s o k v s i m p r s o b o 1 n i m. poš tovanjem Rudolf A u s i m. Dunaji, 20. mar ca 1897. Pazi naj se toraj, da je na. vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j slika bana Nikole Zrinjskeg a, kajti oni samo je pravi tr potčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr za zámotek) ali pa po poštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domaćih preskušenih zdravil razpošilj ajo se na za-htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih paratov pre Thierry-ja v Pregradi V svrho varnosti ob činstva pred ■ v mc- vrednimi ponareja-nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih (60 U) oblastev (22) Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domaće zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no-tranje in z u nan je. V znak pristnosti je zaprta v saka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona« rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pretupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajoč'fr drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama se naroči direktno in na slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poâtne postaje krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. . Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajàno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi m Rogatec-Slatini. 1 I m J m I s , H mmm S SS Odgovorni urednik: Av^ust ťucihar. — Tisk in založni: J. blatníkoví uasledniki.