>. PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. costale I grappe Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 131 (9436) TRST, petek, 4. junija 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi. PO FANFANIJEVEM POZIVU MISOVCEM, NAJ GLASUJEJO ZA KRŠČANSKO DEMOKRACIJO Socialisti odklanjajo sodelovanje s KD ce bi se okrepila z glasovi neofašistov V novem parlamentu bo za sestavo vlade odločilna teža levičarskih strank - Dve stališči v PSI: vlada KD-PSI z zunanjo podporo komunistov ali socialistična vlada z zunanjo podporo KPI in KD (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 3. — «KD prosi ljudi, naj glasujejo za perspektivo, ki je ni: levi center», pravi Berlinguer. Tajnik PSI De Martino pritrjuje: «Levi center je mrtev. Socialisti se ne bodo nikoli vrnili v vlado, če bi komunisti ostali v opoziciji». Temu dodaja Mancini: «Če bo KD odklanjala sodelovanje s komunisti v Italiji ne bo več mogoče vladati». Vse te razprave izhajajo iz preprostega spoznanja, da v Italiji ni več mogoča centristična ali desničarska večina, s katero naj bi demokristjani izsiljevali svoje zaveznike na levici. «Preferenčna os» KD-PSI ima v parlamentu večino samo, če jo podprejo komunisti. Brez levičarskih strank ni več mogoče vladati, predvsem iz «parlamentarne politične matematike». Raziskave javnega mnenja pa prav tako ne omenjajo (z izjemo tednika «l’Espresso», ki daje levici absolutno večino, KD pa 27 odst.) možnosti oblikovanja levičarske večine. Tako ugotavlja Giacomo Mancini, da «o-strino», ki jo kaže KD v volilni kampanji, mora po volitvah zamenjati politični razum». Toda to, kar dela KD v tej volilni kampanji ne daje veliko upanja. Splošen občutek je, posebno še po krvavih dogodkih v Sezzeju in Fanfanijevih govorih, da je KD pripravljena na vse, samo da ohrani svojo preoblast. Tako je Fanfani v Aquili izrecno povabil fašistične volivce, naj tokrat oddajo svoj glas za KD, da bi tako «onemogočili zgodovinski kompromis in levičarsko alternativo». Fanfani se pri tem poslužuje številčne analize razmerja sil v parlamentu in izhaja iz prve postavke, da je v parlamentu skoraj nemogoče oblikovati vlado z MSI. Zato so fašistič- sovali za KD, poudarja Fanfani, bodo «demokratične protikomunistične sile» imele v parlamentu še vedno večino in bodo lahko vladale brez komunistov. Fanfaniju odgovarja s politično argumentacijo član osrednjega vodstva PSI Bertoldi: «Naj bo vsem jasno. PSI se ne bo nikoli vrnila v vlado s ki bi se izrodila z reakcionarnimi glasovi, na katere računata tako Moro kakor Fanfani.» Socialisti so pripravljeni sodelovati s strankami, ki govore o programih, ne pa s strankami, ki bi nadaljevale politiko prikrivanja resnice o fašističnih zločinih: «Tudi za to morata Moro in Fanfani plačati ceno 20. junija,» je zaključil socialistični govornik, pri tem pa poudaril še, da «mora-ni poslanci, ko gre za sestavo via- mo 20. junija potrditi doslednost lede, izven igre. Ostanejo druge stran- vičarskih sil .predvsem PSI, kajti ke, a se med njimi razmerje sil I v tem primeru bodo socialisti pred- spremeni v korist močnejše levice, i lagali vlado zgodovinskega preokre- vanje nemške KD, ki je vrgla v jav-Če pa bi misovski simpatizerji gla-, ta, v katerem bodo levičarske stran- nost geslo: «Ali svoboda, ali socia- ke privlačni dogajanja». pol vsega političnega ližem». Temu geslu odgovarjajo evropski komunisti, da sta potrebna Spet smo torej pri vprašanju: kak- “lizem in svoboda>> v najvišji šna naj bo bodoča vlada? Berlin-j Marchais je tudi trdil linijo guer je večkrat poudarjal, da bo|KpF ^ <do jh Italija po volitvah krvavo potrebo- sil za socializem <. naj ga pridržijo. Res so ga fetiraii in odpeljali v jetnišnico v w etriju. Tu ga bodo po vsej ver-S,tnosti ponovno zaslišali že jutri, ‘enutno ga dolžijo, da je pomagal g 1 Prikrivanju zločincev, lažno pri-R, . in zato, ker ni opravil svoje hzbene dolžnosti. Istočasno je preiskovalni sodnik jL^'al voditelje italijanske varno-Soh° ’ obveščevalne službe SID, naj lì k Utei° Pr' preiskavi. Resnici na JUbo tega sodelovanja SID ne jem-J Preveč resno, saj so v urad-cj.rn sporočilu, celo po sami areta-tj1 Troccie ponovili staro oguljeno Jav°, da je bil njihov, agent tiste- ga dne «na prostosti» in da je iniel — kot poudarja poluradno sporočilo obrambnega ministrstva — v SID zgolj «upravne funkcije». V resnici je Troccia vodil tajništvo urada «I» (informacije»), kjer se zbirajo podatki in poročila agentov, kar je — po navadi — strogo zaupen posel. Verjetno tudi ni naključje, da je poslanec Sandro Saccucci bil pred leti sodelavec in «obveščevalec» prav tega urada. Troccia je v SID spravil «vplivni prijatelj» (ime ni znano), pred tem pa je bil v nekem operativnem odseku. Kakorkoli. že, dejstvo, da SID ponavlja trditve in argumentacije, s katerimi se je Troccia branil (in zaradi katerih je sodnik obtožil podčastnika tudi lažnega pričevanja, meče težko senco na vlogo varnostnih organov pri umoru y mestecu Sezze. Ni verjetno naključje, da preiskovalni sodnik razmišlja o tem, ali je bil morilski pohod v Sezze «predhodno pripravljen» in skrbno organiziran. Na vlogo varnostnih organov meče težko senco tudi dejstvo, kako je mogel Saccucci tako izginiti. Že res, da je imel parlamentarno imuniteto, toda policija (ali SID) bi ga lahko zastražili, mu sledili, mu odvzeli potni list. Vsega tega niso storili, edina skrb notranjega ministra pa je, da preko poluradnih sporočil tisku brani dva najvišja funkc:onarja, dr. Amata in dr. Allegro, češ da nimata nobene odgovornosti za to, da niso v Chiassu odvzeli Saccuc-ciju potni list. Znano je, da je dr. D’Amato vodil «urad za rezervirane zadeve», dr. Allegra pa politični urad milanske kvesture v letih preganjanja anarhistov za milanski pokol. Javnosti se početje teh oseb, ki se redno pojavljajo v podobnih primerih, zdi vsaj sumljivo. Sploh se javnosti zdi, da skušajo državni organi zavlačevati preiskavo, da bi zdrknila preko datuma volitev in bi jo tako bilo mogoče uvrstiti z vsemi drugimi preiskavami o fašističnih zločinih, ki se kakor megla vlečejo iz leta v leto brez kakršnegakoli konkretnega zaključka. Za zavlačevanje se je izrekel tudi misovec sen. Tedeschi, ki meni, da bi parlament ne smel sklepati sedaj o Saccuccijevi usodi, pač pa bi to morala biti naloga nove zbornice. Komisija, ki mora odločati o tem, ali naj dovoli aretacijo misovske-ga poslanca, se bo sestala jutri ob desetih. Komisijo sestavlja 20 poslancev: osem demokristjanov, šest komunistov, dva socialista, dva neo-fašista, po en socialdemokrat in liberalec. Komisija bo skoraj gotovo odobrila aretacijo Saccuccija, o tem pa bo morala dokončno odločati zbornica na torkovem zasedanju. Nekatere skrbi,, ali se bo v torek zbralo zadostno število poslancev (vsaj 316), sicer bo seja neveljavna. Na koncu še nekaj besed o samem Saccucciju. Njegovi misovski kolegi trdijo, da «je še vedno na razpolago sodnikom», čepfav nihče ne ve, kje je. Sodnik De Paohs pa je časnikarjem dejal, da mu je zaenkrat znano samo, da ni šel preko meje s potnim listom. «Če je pa zbežal ilegalno, tega ne vem.» že o natančni formuli: KD in PSI, ki naj bi jo KPI podpi-krščansko demokracijo, rala iz vrst večinske koalicije in sodelovala pri sestavljanju programa. Giacomo Mancini gre še dlje in govori o možnosti, da bi se oblikovala koalicija med omenjenimi strankami (cd KPI do KD), v vladi pa naj bi bili sami socialisti. Pogoj za vsakršno rešitev pa je, po splošnem mnenju, krepka oši-bitev KD. Govori se tudi o tem, ali bo predsednik vlade še demokristjan. Saragat tega ne izključuje in namiguje, da bi lahko bil to on. Enako misli tudi La Malfa, čeprav je večkrat ponovil, da se on osebno ne bo nikoli več vrnil v neko vlado. Mancini je mnenja, da mora biti bodoči predsednik vlade socialist: «Kakorkoli že, PSI bo morala imeti v vladi odločilno vlogo». Celo v KD je slišati glasove, da bi bilo treba ponuditi zaveznikom predsedstvo vlade, a pod pogojem, da se odrečejo sodelovanja s komunisti. To tezo zagovarja predvsem Toni Bisaglia v Venetu. Tudi v tem primeru pa Bisaglia noče povedati, na katerega «zaveznika» misli, kar je osnovna značilnost celotne volilne kampanje, ko demokristjani vztrajno in zagonetno molčijo prav o glavnem problemu ,in sicer o vladi, ki jo predlagajo. Morda pa je to tudi zato, ker KD sumi, da bo razmerje sil v —•s .prihodnjem -parlamentu tako, da ne bo več mogoče sestaviti kakršnekoli večine brez KPI in PSI in da bo njihova teža odločilna, posebno še, če bosta enotno nastopali. CANDIDA CURZI Ford sklical novo gospodarsko zasedanje na vrhu WASHINGTON, 3. — Ameriški predsednik Gerald Ford je sporočil, da je za 27. in 23. junija sklical nov gospodarski vrh, ki se bo sestal v Portoriku. Poleg ZDA se bodo srečanja na vrhu udeležili zastopniki Velike Britanije, Francije, Zahodne Nemčije, Japonske, Italije in Kanade. Ford je dejal, da bodo šefi vlad povabljenih držav nadaljevali z razpravo, ki so jo začeli lani v Ram-bouilletu o finančnih in trgovinskih vprašanjih ter da bodo odločali o novih pobudah, da bi ohranili visoko raven sedanjega gospodarskega razmaha. Največja novost tega srečanja na vrhu bo prisotnost Kanade, ki se zasedanja v Rambouilletu ni udeležila zaradi nasprotovanja Francije. Srečanje na vrhu bo po vsej verjetnosti v počitniškem središču «Do-rado beach», ki je last podpredsednika ZDA Nelsona Rockefellerja. BEOGRAD, 3. — Podpredsednik predsedstva Jugoslavije Vidoje Žar-kovič je sprejel danes apostolskega pronuncija svetega sedeža v Jugoslaviji msgr. Maria Čanja na poslovilni obisk. Ob tej priliki mu je izročil red jugoslovanske zvezde z lento, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito. KAIRO, 3. — V egiptovskem glavnem mestu je umrl Abdel Rahman Azam, ki je bil prvi tajnik arabske zveze od leta 1945 do leta 1952. Azam se je rodil v predmestju Kaira leta 1891. Berlingar in Marchais na skupnem zborovanju v pariškem predmestju PARIZ, 3. — Na velikem skupnem zborovanju v pariškem okraju La Villette sta Berlinguer in Marchais na prvem skupnem nastopu KPF in KPI poudarila veljavnost «evro-komunizma», ki je novi element združevanja v Evropi na naprednih pozicijah. Berlinguer je še posebej govoril o «novi Evropi», ki naj bo neodvisna in plod sodelovanja vseh demokratičnih sil: komunistov, socialistov, socialdemokratov in kristjanov. Pri tem je poudaril, da Evropa nima «modelov» socializma, ki naj bi jih posnemala in je kritiziral nekatere aspekte družbenega ustroja v Sovjetski zvezi. Ko je govoril o Italiji je Berlinguer izrazil mnenje, da je Italija, ki bi jo še naprej vodila KD «element nestabilnosti» v Evropi. Za njim je spregovoril tajnik KP Francije Georges Marchais, ki je poudaril, da prihaja «era Evrope delavcev», namesto «Evrope multi-nacionalnih monopolov». Tej Evropi lahko da odločilen prispevek Francija, če se bo rešila samoobla-stniške more Giscard D’Estainga. Tega je Marchais zelo kritiziral, češ da se je, po Fordu in Kissinger-ju, največ vmešaval v italijanske notranje zadeve. Marchais je tudi odklonil izsilje- Nemško-francoski odnosi PARIZ, 3. — V okviru sporazuma o sodelovanju med Zahodno Nemčijo in Francijo sta se danes v Parizu sestala francoski zunanji minister Sauvagnargues in šef bonske diplomacije Genscher. Pogovori so potekali o vprašanju EGS in še posebej o neposredni volitvi evropskega parlamenta, kar je ministrski svet deveterice obravnaval na svoji zadnji seji v Bruslju, • ki se je Genscher ni udeležil. ZAKLJUČENO MINISTRSKO ZASEDANJE V ALŽ1RU Koordinacijski biro neuvrščenih proučil niz mednarodnih vprašanj Pela konferenca neuvrščenih bo pomembna etapa za utrjevanje neuvrščenega gibanja - Pregled stališč neuvrščenega sveta do najbolj žgočih mednarodnih problemov ALŽIR, 3. — Koordinacijski biro neuvrščenih (sestavlja ga 17 držav, med njimi tudi Jugoslavija) je končal zasedanje na ministrski ravni. Sestanek je bil namenjen predvsem pripravam na peto konferenco voditeljev neuvrščenega sveta, ki bo avgusta letos v Colombu. O delu koordinacijskega biroja v Alžiru so objavili sklepno sporočilo. «Biro je prepričan — pravi med drugim sporočilo — da bo peta konferenca neuvrščenih na vrhu pomembna etapa v utrjevanju neuvrščenega gibanja, in sicer s krepitvijo njegove akcije in njegove čedalje večje vloge na mednarodnem prizorišču, posebej v korist miru in pravice. svobode in neodvisnosti držav, ki so še pod kolonialno nadvlado, zaradi preprečevanja tuje agresije in okupacije, vzpostavljanja nove mednarodne gospodarske ureditve in demokratizacije mednarodnih odnosov.» Zasedanje ' koordinacijskega biroja se je začelo v nedeljo, končalo pa se je zgodaj davi s slovesno sejo. Kot poroča Tanjug, so zunanji ministri 17 držav neuvrščenega sveta z zadovoljstvom opozorili na proces osvobajanja v Aziji in Afriki in na zmage proti imperialistični agresiji in tuji nadvladi na teh območjih. Koordinacijski biro neuvrščenih je razpravljal tudi o aktualnih problemih iz mednarodnih odnosov. Obsodil je «ekspanzionistično, aneksijsko in kolonialistično politiko Izraela, posebej izraženo z vzpostavljanjem novih naselij na zasedenih arabskih ozemljih». Kakor je rečeno v sporočilu, biro «obsoja represivne metode» izraelskih oblasti v zasedeni Palestini in «izraža podporo palestinskim domoljubom, ki se pogumno bojujejo, da bi si povrnili svoje neodtujljive narodne pravice». Sklepno sporočilo z ministrskega zasedanja koordinacijskega biroja v Alžiru nadalje izraža «resno zaskrbljenost» zaradi stalne podpore, ki jo nekatere zahodne sile dajejo manjšinskim rasističnim režimom. «Biro posebej obsoja nedavni sklep francoske vlade, da bo južnoafriškemu režimu dobavila jedrske reaktorje "in od francoske vlade zahteva, da prouči ta sklep, katerega uresničitev bi MRZLIČNA POSVETOVANJA MED ZASTOPNIKI RAZNIH SKUPIN Vsa libanonska gibanja zahtevajo umik sirskih oboroženih oddelkov Predlogi voditelja nacionalnega gibanja Džumblata za začetek pogajanj med raznimi libanonskimi organizacijami - Sirska letala so preletela Bejrut imela najresnejše posledice za boj proti mračnemu sistemu apartheida, za mir in varnost na območju.» Koordinacijski biro neuvrščenih s svojim ministrskim zasedanjem v Alžiru ni opravil samo pomembnega pregleda stališč neuvrščenega sveta do najbolj žgočih mednarodnih vprašanj, pomembno je tudi njegovo delo v pripravah na peti summit v Colombu. Zunanji ministri 17 neuvrščenih držav so tehtno razpravljali o letošnji vrhunski konferenci in se dogovorili o najpomembnejših zadevah. ki bodo na dnevnem redu vrhun. skega zasedanja neuvrščenih v Colombu. Gospodarski odnosi med Jugoslavijo in NDR BEOGRAD. 3. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bi-jedič je danes sprejel namestnika vzhednonemškega premiera Manfreda Pflegla, ki je kot predsednik vzhodnonemškega dela mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje na obisku v Jugoslaviji. V pogovoru sta sobesednika pozitivno ocenila delo mešanega odbora ter dosežene rezultate na področju napredka gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Nemško demokratično republiko. Džemal Bijedič je danes sprejel tudi francoskega ministra za zunanjo trgovino Rajmonda Barra. V daljšem prijateljskem razgovoru sta, kot so sporočili, obravnavala nadaljnji napredek sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo. Sporočilo pravi, da so z zadovoljstvom naglasili pripravljenost dveh vlad za vlaganje naporov za krepitev in razširitev vsestranskega sodelovanja posebno na gospodarskem področju. Krepitev gospodarskega so-.delovanja na enakopravni in bolj uravnovešeni osnovi je v obojestranskem interesu prispevek celotnemu razvoju tradicionalno prijateljskih odnosov med državama. BEJRUT, 3. — Poseg sirskih o-boroženih sil v Libanonu je okrepil prizadevanja nasprotujočih si skupin, da bi prišli do tako imenovane «libanonske rešitve» krize. Ves dan so bila na sporedu mrzlična posvetovanja med zastopniki raznih libanonskih organizacij in političnih grupacij, katerih namen je odpraviti vsako možno pretvezo za nadaljevanje sirskega vdora. Po srečanju med voditeljem nacionalnega gibanja Kamalom Džumblatom in vodjo falangistov Gemayelom ter med Džumblatom in novoizvoljenim predsednikom Sarkisom prevladuje med političnimi opazovalci mnenje, da se bo v bližnji bodočnosti sestala «okrogla miza», ob kateri se bodo pogajali zastopniki vseh libanonskih strani in na katero je pristala tudi skrajna desnica. Egiptovski dnevnik «An Anvar» govori danes o stikih, do katerih naj bi prišlo v prihodnjih urah med zastopniki palestinskega osvobodilnega gibanja, naprednih sil in desnice, ki naj bi se domenili o skupnem stališču, kar zadeva zahtevo po sirskem umiku, takoj po dosegu političnega dogovora med stranmi. V pričakovanju novih političnih razpletov živi Bejrut še vedno v vzdušju velike napetosti. V okviru splošne stavke, s katero so napredne sile hotele protestirati proti sirskemu vdoru na libanonsko ozemlje, so postavili na raznih mestnih ulicah barikade, padlo pa je tudi nekaj strelov proti trgovinam, ki niso spustile navojnic. Sirske čete medtem kot kaže napredujejo: tanki naj bi prišli do vasi Taršiš, kjer je v zadnjem času prišlo do hudih spopadov med na- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHrfiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAKO NAJ BI VOLILI ITALIJANI 20. JUNIJA Levičarsko usmerjeni dnevnik «La I kot prej in PLI 2,4 Repubblica» je objavil drugo tedensko anketo o volilnem razpoloženju italijanskih volivcev, ki jo je zanj izdelala specializirana ustanova De-moskopea. Prvo tako anketo je objavil pred enim tednom in njeni izidi so bili naslednji: KD naj bi prejela 34,2 odst. glasov, KPI 32,4, PSI 11,6, PRI 5,6, MSI 6,3, PSDI 4,8 odst.. PLI 2,4 odst. in tako dalje do radikalne stranke, ki naj bi prejela 1 odstotek glasov. Pri tem je anketa pokazala tudi, da naj bi bilo na «trgu» še kakih 10 milijonov neopredeljenih glasov. Po enem tednu so te prognoze doživele nekaj sprememb, ki naj bi kazale določeno tendenco krepitve Krščanske demokracije na račun desnice. Delež posameznih strank na volitvah 20. junija naj bi bil po razpoloženju volivcev en teden kasneje naslednji: KD naj bi prejela 35,3 odst. ali 1,1 odst. več kot prejšnji teden, KPI 32.4 oziroma ravno toliko kot pred enim tednom, PSI 11,3 ali 0,3 odst. manj, PRI 5,6 ali toliko kot prej, MSI 5,5 ali 0,8 odst. manj, PSDI 4,8 ali toliko Razen gdjemanja glasov na desnici naj bi KD pridobila znaten delež tudi od doslej neopredeljenih glasov, katerih število naj bi se po isti anketi zmanjšalo od 28 na 22 odstotkov. Kljub tem spremembam pa bi globalni povzetki možnih koalicijskih kombinacij ostali v bistvu enaki. Levica (KPI + PSI + DP + PR) še vedno ne bi dosegla 51 odst., KD brez PSI toda s PRI, PSDI in PLI pa tudi ne bi dosegla večine glasov. Tako gledano postaja PSI vedno bolj odločujoči jeziček. Za verifikacijo podatkov pridobljenih na osnovi osebnega anketiranja po vzorčnem sistemu, je De-moskopea izvedla še dodatno anketo na osnovi faksimila glasovnice s tajnim glasovanjem. Rezultati^ so bili presenetljivo drugačni. KPI naj bi prejela 33,9 odst. glasov ali 1,5 odst. več, KD pa naj bi prejela le 33,3 odst. ali kar 2,2 odst. manj kot na osnovi javnega anketiranja. Ankete, pa naj bodo še tako resno in znanstveno preizkušeno zasnovane, veljajo seveda kolikor veljajo, vendar so lahko zanimiv pokazatelj razpoloženja v javnosti če so kontinuirane. Kaj je torej vplivalo na spremembe v razpoloženju volivcev med pokazatelji prve in druge ankete v razdobju enega samega tedna? Po eni strani nedvomno fašistični zločin v Sezze Romano, kjer je fašistična tolpa pod vodstvom misovskega poslanca Saccuccija streljala v množico in ubila mladega komunističnega mladinca, in vse kar je po tem zločinu prišlo ponovno na dan o sumljivih povezavah med policijskimi silami in fašistično prevratniško centralo, po drugi strani pa najbrž vsaj delno tudi že sama volilna kampanja in njen vpliv na doslej še neopredeljene volivce. Tako si je mogoče razlagati po eni strani (vedno po izsledkih Demo-skopee) kar znaten odliv glasov na levici KD k levim strankam (2 odst. h KPI, 2,7 odst. v PSI itd.) po drugi strani pa priliv glasov v KD z desne (kar 9,2 odst. od MSI - DN in 13,5 odst. od PLI). Kar naj bi KPI pridobila od KD, naj bi izgubila v prid PSI. Na splošno naj bi torej šlo za kre- pitev Krščanske demokracije z lovljenjem glasov na desnici ter za delno prelivanje glasov med levimi strankami, ki bi globalno ostale na istem kot prej. Politični opazovalci menijo, da bo v dneh, ki še preostajajo do volitev, prišlo še do nadaljnjih sprememb, čeprav do kakih večjih premikov najbrž ne bo prišlo. Prav to pa je tisto, kar jih zaskrblja, saj ostajajo povolilne perspektive slej ko prej zelo nejasne in bi morebitna okrepitev KD z desne Zavrla njeno notranjo demokratizacijo in še bolj zakomplicirala sestavo vlade, ki bi imela dovolj trdno parlamentarno zaslombo za učinkovito spopadanje z gospodarsko krizo in družbenimi reformami. Globalna o-krepitev levice se kaže zato vse bolj nujna za to, da se v Italiji stvari spremenijo in volitve ne bodo jalove. O tej možnosti govori tudi anketa tednika «L’Espresso» v zadnji številki, ki daje KPI 34,5 odst. in socialistom 15,7 odst, kar skupno že presega 50 odstotkov vseh glasov. KD pa samo 27,6, PRI 3,8, PSDI 3,7 in PLI 2,3 odst. glasov: prednimi silami in desnico. Iz palestinskih krogov pa poročajo, da bo predsednik Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat, ki je trenutno v Maroku nadaljeval s svojimi posegi v raznih arabskih glavnih mestih, da bi proučil položaj po sirskem oboroženem spopadu z drugimi arabskimi voditelji. Vsa ta prizadevanja bi lahko prispevala k pospešitvi procesa, ki naj bi pripeljal do pomiritve ali vsaj do daljšega premora v bojih med libanonskimi gibanji, tudi ob upoštevanju načrta, ki ga je včeraj predlagal vodja nacionalnega gibanja Kamal Džumblat, ki predvideva tri faze: 1. prekinitev sovražnosti, 2. umik sirskih čet. 3. pogajanja med nasprotujočimi si silami. Na dnevnem redu pogajanj pa naj bi bil v prvi vrsti program za polit'cno reformo, nato pa še obnova državnih in upravnih ustanov ter povratek beguncev na svoje domove. Prekinitev sovražnosti bi baje sprejela tudi levica, ki je doslej' bila proti temu in to je, kaže, prvi korak k kompromisu, saj so zastooniki desnice, po hudih porazih v državljanski vojni, že pristali na vrsto reform, ki so jih predlagale napredne sile. Poročajo, da je palestinsko protiletalsko topništvo danes odprlo ogenj proti dvema sirskima letaloma vrste mig 21, ki sta preleteli Bejrut. Do dogodka je baje prišlo, tako poroča palestinska tiskovna agencija WAFA, pri begunskem taborišču v Sabri. Skupina arabskih študentov je danes za tri ure zasedla sirsko veleposlaništvo v Kairu, da bi protestirali proti sirskemu oboroženemu posegu v Libanonu. Po treh urah so se razšli, ne da bi prišlo do incidentov. V sirskih uradnih krogih niso niti potrdili niti zanikali vesti o popolni mobilizaciji sirske vojske in o stanju največje pripravljenosti. V Damasku trdijo, da so sirske oborožene sile v primerih vojne vedno v stanju pripravljenosti, torej so verjetno tudi sedaj, še zlasti po zadnjih izjavah izraelskih voditeljev ob razpletu v Libanonu. Na telefoto ANSA - UPI: y Kairu so arabski študentje iz protesta zasedli sirsko veleposlaništvo ter razobesili sliko sirskega predsednika Ha. feza Asada z glavo navzdol. Socialisti opozarjajo demokri stjane, da ne bodo sodelovali z njimi, če bi se KD po 20. juniju okrepila na račun MSI. Fanfani je namreč izrecno pozval fašiste, naj oddajo svoj glas KD, češ da je to edina možnost, da se prepreči «zgodovinski kompromis ali leva alternativa». V PSI se medlem veliko govori o sestavi nove vlade. De Martino je za vlado med KD in PSI, ki bi jo komunisti podprli od zunaj, medtem ko Mancini predlaga še drznejšo rešitev: enobarvno socialistično vlado z zunanjo podporo KPI in KD. Na ukaz pre.skovalnega sodnika so kaiabinjerji aretirali podčastnika varnostne službe SID Francesca Troccio. Dolžijo ga, da ni samo sodeloval s fašisti, ki so v Sezzeju umorili 21-letnega dijaka, pač pa se je z nj mi sestal po umoru in dosegel dogovor o skupni verziji dogodkov. Medtem se bo sestala danes parlamentarna komis ja, ki bo morala predloz.ti paiiamentu (ta se sestane verjetno v to.ek) v odobritev sklep o aietaciji poslanca Saccuccija (MSI). Ta je medtem izgin.l. Surova fašistična represija v Lai.nski Amer,ki je zahtevala še eno človeško ž.iev: v torek je bil v Buenos Airesu ub,t bivši bolivijski predsedn k Juan Jose Torres, eden od najvidnejših bolivijskih levičarsk.h voditeljev v izgnanstvu. Čeprav so zaenkrat vesti iz argentinske prestolnice o umoru Tor.esa še zelo skope, ni nobenega dvoma, da je b.všega bolivijskega predsednika ubila i-sta roka, ki je pred nekaj dnevi strla življenji urugvajskih rodoljubov Zeimara Michelinija in Hectorja Gutieneza Ru za. V Alžiru se je z objavo sklepnega komunikeja zaključilo zasedanje koordinacijskega odbora neuvrščenih. Končno sporočilo pravi, da je koordinacijski b ro obravnaval predvsem priprave na zasedanje na vrhu neuvrščenih držav, ki bo avgusta v Colombu, glavnem mestu Sri Lanke. Sirski poseg v Libanonu je pospešil stike med raznimi nasprotujočimi si skupinami, da bi dosegli politično reš tev in s tem umik sirskih oboroženih sil. Govorijo celo o predlogu voditelja nacionalnega gibanja Kamala Džumblata za sklicanje sestanka med predstavniki vseh skupin, na katerem bi začeli s pogajanji. Kljub nasprotovanju vseh libanonskih skupin sirske enote nadaljujejo s svojim prodiranjem. Kaže, da so sirska letala preletela Bejrut, kar naj bi povzročilo reakcijo palestinskega protiletalskega topništva. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 7 ZBOROVANJEM NA TRGU GOLDONI Tudi socialisti bodo danes začeli volilno kampanjo Govorili bodo L. Ghersi, L G. Tringale in slovenski kandidat D. Košuta Živahna volilna kampanja KPI ■ Prvi volilni shod SSk v nedeljo v Čedadu na temo «Perspektive slovenske manjšine v 7. mandatni dobi», ki se je bodo udeležili deželni tajnik Cuf-faro, Jelka Gerbec, nabrežinski župan posl. Škerk in sen. Sema, predsedoval pa bo član vodstva tržaške federacije Boris Iskra. Manifestacija bo ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Danes bodo imeli volilno zborovanje tudi pristaši «Lotta continua» v podporo listi «proletarske demokracije». Na Trgu Goldoni bosta ob 18. uri govorila član vsedržavnega komiteja LC Franco Tramaglini in tržaški kandidal Renato Pizzi. Z ljudskimi in mednarodnimi pesmimi bo nastopil «Canzoniere di Mestre». Končno tudi Slovenska skupnost napoveduje odprtje volilne kampanje. Prvi volilni shod bodo priredili v Čedadu prihodnjo nedeljo. Tudi socialistična otranka bo danes začela volilno kampanjo. Na Trgu Goldoni bodo ob 20. uri govorili pokrajinski tajnik Lucio Ghersi, nosilec liste za poslansko zbornico Lucio Gioacchino Tringale in pokrajinski tajnik ANPI - VZPI in kandidat za poslansko zbornico Dušan Košuta. PSI začenja volilno kampanjo po vseh drugih strankah — je rečeno v poročilu socialističnega tiskovnega urada — v zavesti, da zrelost državljanov in posebno ozračje, ki obstaja tudi v našem mestu kot posledica potresa, ne zahtevata preglasnih oblik volilne propagande, pač pa resen dialog z volivci o najbolj kočljivih problemih sedanjega trenutka. PSI si bo predvsem prizadevala seznaniti volivce s strankinimi stališči o posameznih temah ter ne bo peljala vode na mlin zvijačnega načrta demokristjanov — se nadaljuje poročilo — ki skušajo spremeniti te volitve v nekakšen referendum, za komunizem ali proti njemu, za KD ali proti nji. Socialisti v svojem poročilu poudarjajo dvoumen in trasformističen značaj volilnega sporazuma med republikanci, socialdemokrati in liberalci, ki skušajo spraviti v pozabo desetletja njihove dejanske podvrženosti krščanski demokracij- Na osnovi volilnih izidov 15. junija lani socialisti računajo, da bi s porastom nekaj tisoč glasov lahko iz enotnega vsedržavnega okrožja izvolili svojega poslanca v Trstu. U-speh PSI v tem smislu — se zaključuje poročilo — bi preprečil sramoto tržaškega fašističnega poslanca, poleg tega pa bi na ta, način dosegli, da bi ne bila samo KPI in KD pooblaščeni, da zastopata naše mesto v Rimu. Včeraj ro odprli volilno kampanjo v našem mestu socialdemokrati z volilnim shodom v kinematografski dvorani, kjer sta govorila namestnik vsedržavnega tajnika posl. Nicolaz-zi, ki je tudi izredni komisar tržaške federacije PSDI, in časnikar Alberto Ronchey, kandidat «laičnega zavezništva» za senat v našem mestu in v nekaterih drugih deželnih o-krožjih. Oba sta zaigrala na struno antikomunizma, še posebno pa Ni-colazzi: po njegovem mnenju KD ni sposobna, da bi se upirala komunizmu, zaradi česar je treba okrepiti druge «zares demokratične» stranke. Po volilnih govorih so predvajali film «Priznanje» grškega režiserja Costa Gavrasa. še najbolj živahno kampanjo vo-d:jo v tem trenutku komunisti. Član osrednjega vodstva Pajetta je včeraj spet govoril pri Domju, danes popoldne pa bo v Miljah zborovanje, na katerem bosta govorila član vsedržavnega vodstva Rino Serri in kandidatka za senat Jelka Gerbec. Jutri bo KPI priredila okroglo mizo 1,1111,111,111111,1 111111111 11111 111 >ml* INTERVJU POSL. BELGIJA NA KOPRSKI TELEVIZIJI VOLILNA ZBOROVANJA DANES PSI Na Trgu Goldoni ob 20. uri Ghersi, Košuta in Tringale. KPI V Miljah na Trgu Marconi ob 18.30 Serri in Jelka Gerbec. Pred UPIM na Trgu Stare mitnice ob 10. uri Poli. V Dolini ob 20.30 Cuffaro. V Trebčah ob 20.30 Spetič in Marta Ivašič. V Nabrežini ob 19. uri posl. škerk, Majda Terčon in Depangher. Za «Proletarsko demokracijo» Lotta continua na Trgu Goldoni ob 18. uri Tramaglini in Pizzi. 16. dan zasedbe Kulturnega doma i Deželni odbornik Mizzau sprejel delegacijo SSG Včeraj, šestnajsti dan zasedbe Kulturnega doma, je deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti dr. Mizzau sprejel delegacijo koordinacijskega odbora Stalnega slovenskega gledališča. Ob analizi kritičnega položaja, v katerem se danes nahaja ta eminentna kulturna ustanova, je odbornik dr. Mizzau poleg popolne solidarnosti svojega odborništva izrazil upanje, da bo z odločnim posredovanjem dežele Furlanije - Julijske krajine mogoče najti ustrezne instrumente za razrešitev krize SSG. Poleg vseh posegov pri centralnih oblasteh v Rimu, ki so bili že storjeni s strani deželnega odbora v preteklosti, je odbornik Mizzau napovedal ponovno odločno akcijo, ki je že v teku. Obljubil je, da bo nastopil v imenu deželne vlade pri vseh pristojnih organih, da bi čim-prej prišlo do dokončne rešitve vprašanja statusa SSG in ustreznega finančnega posega za premostitev sedanjih težav. S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA Gospodarska kriza zavira delovanje luških špediterjev Blagovni promet v pristanišču, razen nafte, se je lani skrčil za 11,8 odst. ■ F. Marzari potrjen za predsednika združenja { Združenje špediterjev tržaškega j organov združenja. Za predsednika pristanišča je imelo sinoči svoj red- ! je bil ponovno (petič) potrjen E. ni letni občni zbor. Na njem je rwìrvredsedmka na sta Gledališča 0 Danes ob 20. uri bo v krožku za politične in družbene vede «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 senator Paola Sema govoril o temi «Trst 1976». Sledila bo razprava. SOLIDARNOST Z ŽRTVAMI POTRESA Nad dve milijardi in 100 milijonov lir denarnih prispevkov v deželnem skladu Druge italijanske dežele zagotovile nadaljnji priliv 2,5 milijarde - Svetovalska skupina KPI za priznanje večjih pristojnosti občinam in gorskim skupnostim Denarni prispevki, ki so jih razne organizacije, ustanove in zasebniki doslej nakazali v deželni solidarnostni sklad za pomoč žrtvam potresa, so doslej presegli vsoto 2 milijard 100 milijonov lir. Glavna nakazila pa bodo še prispela: gre za denarne prispevke, ki so jih že napovedale druge italijanske dežele z navadnim in posebnim statutom, vendar morajo biti pred izplačilom določenih vsot predhodno izglasovani ustrezni zakoni. Skupno nakazilo drugih italijanskih dežel naj bi doseglo okrog 2,5 milijarde lir. Večja finančna nakazila so nadalje napovedale številne tuje države. Včeraj je v sklad prispelo nakazilo županov iz doline Belice, ki je pred leti doživela podoben potres: nakazilo znaša 60 milijonov lir. V zvezi s pomočjo, ki prihaja iz tujine, se je podpredsednik deželnega odbora Stopper včeraj v Trstu sestal z zveznim tajnikom italijan-sko-ameriškega delavskega sindikata F. Longom. Longo je poročal'o nabiralni akciji med ameriškim delavstvom v pomoč žrtvam potresa v Furlaniji - Julijski krajini. Predstavnik dežehe vlade je naglasil, da je potres z dne 6. maja prizadel kar 120 izmed 220 občin, kolikor jih šte- Koprska televizija je sinoči začela oddajati serijo intervjujev z nekaterimi predstavniki političnega življenje v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini v zvezi s skorajšnjimi parlamentarnimi volitvami 20. junija. Prvi je bil na vrsti posl. Corrado Belci, član vsedržavnega vodstva KD in ravnatelj strankinega glasila «H Popolo», ki ga je intervjuval časnikar agencije «Alpe - Adria». VPR.: Krščanska demokracija je še posebno v zadnjih mesecih pogosto zaigrala na struno prenovitve. Kot sodelavec političnega tajnika Zaccagninija ste imeli vi važno vlogo v tem procesu notranje prenovitve. Nato . pa so prišle volitve, KD je strnila svoje vrste in se predstavila z vedno istimi argumenti in možmi. Kako to? ODG.: Po mojem ni točno reči, da se je prenovitev ustavila. To lahko trdi samo kdor meni, da se da prenovitev neke stranke izvesti v hipu, ob «X urh, da uporabim terminologijo iz kriminalk. Nasprotno pa je prenovitev proces, boj, razvoj, bitka, kot se pač dopala v pluralističnem življenju, dolga bitka. Prenovitev je torej proces, ki se je začel z Zacca-gninijevim tajništvom, ki se je razvil na kongresu in ki se nadaljuj? tudi med volilno kampanjo. Mi i-mamo naše liste, volivcem nudimo možnost, da s preferenčnim glasom izberejo tiste osebe, ki lahko privedejo do največje prenovitve v strankinem življenju, je torej proces, ki se nadaljuje. VPR.: Na deželni ravni vaša struja, se pravi morotejska, razpolaga s trdno večino. Kljub temu pa imamo centristično deželno vlado, pa tudi štev lne centristične krajevne uprave. Kako to razlagate? ODG.: No, jaz mislim, da je do krize v naši deželi, kot tudi v drugih deželah po volitvah 15. junija lani, prišlo zaradi prejudicialne izbire italijanske socialistične stranke. Ta stranka je menila, da ne more biti soudeležena pri upravnih obveznostih brez istočasne udeležbe komunistične partije. Ta stranka je menila, da bi bilo zanjo nevarno vladati skupaj s KD in prepustiti vse prednosti opozicije komunistični stranki. Prav to je povzročilo krizo, ter je, skoraj bi rekel avtomatsko, prišlo do rešitve s sodelovanjem s socialdemokrati in republikanci, kar pa ni prav centristično sodelovanje, saj se v Italiji kot centrizem zgodovinsko pojmuje sodelovanje strank od PLI do socialdemokratov. VPR.: Ker smo že v Trstu, se pravi v mestu, kjer živi tudi slovenska manjšina, bi vas rad vprašal, kaj nameravate storiti v novem parlamentu — želim vam, da bi bili ponovno izvoljeni — da bi prišlo do odobritve zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, da bi zagotovili možnost rabe slovenščine v izvoljenih svetih itd., se pravi za reševanje vseh tistih problemov, za katere slovenska skupnost že dolgo let zahteva rešitev. ODG.: Vidite, jaz sem stalno zagovarjal glede tega vprašanja stališče, ki je dobro znano in ki se razlikuje od stališča tistih, ki bi hoteli rešiti problem globalne zaščite slovenske manjšine z enim samim globalnim zakonodajnim aktom programskega značaja, ki bi vseboval prav vse, ki bi proglašal pravice in prepuščal pravilnikom celo vrsto izredno težkih obveznosti za njihovo uresničitev. Mislim, da je mogoče uresničiti globalno zaščito — kot je bilo sicer že storjeno z vrsto zakonov, tudi na mojo parlamentarno pobudo — s serijo zakonodajnih in upravnih u-krepov, ki naj izpopolnijo okvir posebne juridične zaščite, kakršnega predvideva italijanska ustava za pravice jezikovnih manjšin. Tako bomo nadaljevali po tej poti, se pravi bomo poiskali rešitve v posameznih sektorjih, tako da bi globalno zaščito izvedli z vrsto takojšnjih operativnih instrumentov. VPR.: Zelo specifični sektor, o katerem se v teh dneh govori, je gledališče, se pravi slovensko gledališče, ki je bilo prisiljeno prekiniti delovanje zaradi neizpolnjenih f nančnih obveznosti. ODG.: Kar se je pri nas zgodilo ne zadeva samo slovenskega gledališča, to so upravni zapleti, ki so zajeli razne ustanove. Kot veste, imamo zelo hudo krizo najbolj slovitih opernih ustanov z največjo tradicijo v italijanskem življenju, torej gre za administrativne faktorje, ki jih ni mogoče ocenjevati kot specifične za ustanove jezikovne manjšine. Kljub temu pa sem že povedal voditeljem slovenskega gledališča in ponavljam svojo osebno obvezo in obvezo KD, da v okviru reforme za preustroj italijanskih gledališč poskrbimo tudi za dokončno pravno ureditev za slovensko gledališče, ki naj omogoči miren razvoj njegovega delovanja in prepreči nastop težav, kakršne ste vi omenili. je naša dežela. Glede uporabe denarnih sredstev, ki jih bo vrgla nabirka med delavstvom v ZDA, je Stopper predlagal, naj bi nabavili ustrezno število montažnih hiš in ru-lotk. Predsednik deželnega odbora Co-melli se je včeraj v Vidmu sestal z odposlanstvom Neodvisnih ustanov za ljudske hiše IACP, ki ga je vodil podpredsednik Beragnoli. Tudi IACP zbira po vsej Italiji denarne prispevke za žrtve potresa, poleg tega pa je odposlanstvo povedalo, da bo ustanova dala na razpolago za obnovo prizadetih krajev tehnični material in izurjeno osebje. Prizadevanja za pomoč žrtvam potresa so včeraj žal zabeležila tudi tragičen dogodek: pri prometni nesreči je namreč preminil dr. A. De Magistris, funkcionar prefekture iz Benetk, ki je že dalj časa v Vidmu usklajeval delo delovnih ekip iz beneške dežele, ki so na delu za obnovo" opustošenih krajev. Odbornik’1^’'kmetijstvu Del Gobbo je na posebnem sestanku s predstavniki kmetijskih organizacij s prizadetih območij včeraj orisal posege, ki jih deželna uprava namerava prevzeti za obnovitev kmetijskih dejavnosti. Posegi, ki jih vsebuje zakonski predlogi, o katere bo kmalu stekla razprava v deželni skupščini, predvidevajo ureditev zasilnih hlevov, priznanje posebnih prispevkov za prizadete kmetovalce, za zadružne hleve, mlekarne, vinarske zadruge in druge podobne organizacije ter dodatne prispevke za nabavo živine, krme, za popravilo gospodarskih poslopij in podobno. Kakor poročamo na drugem mestu, pripravlja deželna uprava še druge zakonske osnutke, ki se nanašajo na obnovo prizadetih krajev in gospodarskih dejavnosti. Tako bo v kratkem razprava o zakonskem o-snutku, ki predvideva odkup zemljišč za postavitev novih naselij ob uničenih mestih in vaseh in o drugem zakonu, ki določa deželne posege za obnovo industrije, trgovine, obrtništva in turizma na prizadetih območjih. O teh zakonih so včeraj razpravljali na posebni seji člani svetovalske skupine KPI v deželnem svetu. Na seji so poudarili, da so nastopi deželne uprave na tem področju prepočasni, zlasti kar zadeva prepuščanje določenih pristojnosti krajevnim upravam. To velja še posebej za delovanje občin in gorskih skupnosti. Zato bo svetovalska skupina KPI med razpravo o novih zakonih v korist žrtvam potresa predlagala vrsto dopolnil in sprememb k izvirnemu besedilu novih norm, in sicer v smislu, da bo deželna uprava prepustila večje pristojnosti krajevnim ustanovam, zlasti pa občinam in gorskim skupnostim. boni, ki poučuje pedagogijo na univerzi v Trentu. Začetek ob 20. uri. DREVI OB 20.30 NA PROSEKU Ureditev Ul. s. Nazario na dnevnem redu seje konzulte za zah. Kras Danes ob 20.30 se na Proseku sestane konzulta za zahodni Kras. Seja je zelo pomembna, ker bodo na njej razpravljali o načrtih za ureditev ceste, ki vodi v Naselje S. Nazario. Gre za vprašanje ,ki zelo zanima krajevno prebivalstvo, ker so nekateri demokrščanski pokrajinski, občinski in deželni upravitelji predlagali, naj bi cesto razširili na 7 metrov. S tem pa bi bistveno oškodovali lastnike nekaterih hiš na levi strani ceste, ki so v veliki meri Slovenci, saj bi jim morali razlastiti vrtove, kar bi nekaterim celo otežkočaio dostop v hišo. Krajevna konzulta se je svoj čas že izrekla za tako ureditev ceste, ki ne bi bistveno oškodovala krajevnega prebivalstva, pritisk nekaterih krogov pa je bil tolikšen, da je potrebna še bo danes predsednik Marzari podal daljše poročilo o delovanju združenja v lanskem letu in o problemih, ki so povezani s to dejavnostjo. Marzari je naglasil, da se je blagovni promet v tržaški luki v lanskem letu zmanjšal — če odpišem^ promet s surovo nafto za čezalpski naftovod — za 11,8 odst., vzporedno s tem pa se je skrčila tudi globalna dejavnost špediterjev. Ti so zaradi tega zabeležili za 20 odst. manj prometa kakor v letu 1974. Glede luških storitev je govornik poudaril, da so izjemno drage in prav malo v skladu z dejansko stopnjo storilnosti. V tej zvezi je zavzel odklonilno stališče do uvedbe tako imenovane «garantirane mezde» za pristaniške delavce: v lanskem letu so pristaniški delavci prejeli 146.985 dnevnic iz u-steeznega sklada, tako da je danes sklad praktično izčrpan in preti nevarnost. da se bodo nadaljnji izdatki iz njega občutno odrazili na tarifah za pristaniške storitve. K nazadovanju prometa v tržaški luki je po mnenju špediterjev vplivalo več dejavnikov. Predvsem se niso uresničila pričakovanja, po katerih naj bi se promet v tržaški luki občutno povečal po ponovnem odprtju Sueškega prekopa. V tem letu je praksa nasprotno pokazala, da se blagovni promet med Trstom in deželami onkraj Sueza razvija zelo počasi, za kar je treba iskati razloge v splošni gospodarski krizi, v pomanjkljivi opremi našega pristanišča, v visokih tarifah, v škodljivem delovanju pomorskih sporazumov (conferences) in v drugih dejavnikih. Med temi velja omeniti zlasti pomorske zveze, ki so še vedno pomanjkljive in ki se na določenih področjih — tako tudi v sklopu delovanja državnih družb pretežnega državnega pomena — še slabšajo. Edino izjemo predstavlja v tem pogledu Tržaški Lloyd, ki skuša ohran'ti nedotaknjen svoj delokrog na našem področju in ki mu je prav v zadnjem času uspelo, da je za prihodnje mesece priklical v Trst nov tok kontejnerskega prometa. Nadaljnje pomanjkljivosti se opažajo na cestnih in železniških zvezah med tržaško luko in zaledjem, predvidene izboljšave v luki pa napredujejo zelo počasi: sedanji obnovitveni načrt z nabavo ustrezne tehnične opreme, bo namreč trajal vsaj tri leta. Med tem časom pa preti nevarnost, da bodo konkurenčne luke odvzele Trstu še druge blagovne tokove. Na koncu se je predsednik Marzari' dotaknil tudi vprašanja tovornega postajališča pri Fernetičih, za katerega je izrazil pričakovanje, da bo lahko čim prej uresničeno v korist luškim dejavnostim in celotnemu tržaškemu gospodarstvu. Po predsednikovem poročilu, ki ga je občni zbor soglasno odobril, so bile volitve za obnovitev vodilnih Marzari, za podpredsednika pa sta bila potrjena D. De Polo in V. Riva. Občnemu zboru so prisostvovali župan Spaccini, predsednik združenja industrijcev Modiano, časnikar A. Ronchey ter predstavniki deželne in luške uprave. Danes v Zgoniku šolska prireditev Osnovnošolski otroci iz zgoniške občine so za danes popoldne ob 16. uri pripravili pod vodstvom učiteljskega zbora končno šolsko prireditev, na katero vabijo svoje starše in sploh prijatelje mladine. Ob tej priložnosti si bodo lahko gostje tudi ogledali razstavo ročnih del in risb v prostorih osnovne šole v Zgoniku, kjer bo tudi prireditev. —bs— VERDI Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 31-948) so na razpolago vstopnice za današnji (ob 21. uri za red A) in jutrišnji koncert (ob 18. uri za red B), ki bosta pod taktirko Ralfa Weiker-ta in s sodelovanjem pianista Joffre-ya Swanna. AVDITORIJ Ob 20.30 Teatro popolare «La Contrada»: «A casa tra poco» v dveh dejanjih v tržaškem narečju Roberta Damianija in Claudia Grisancicha. Režiser Francesco Macedonio, scene in kostumi Sergia D’Osma, glasba Giampaola Corala. še tri predstave. Včeraj-danes Danes, PETEK, 4. junija FRANC Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 — Dolžina dneva 15.32 — Luna vzide ob 11.45 in zatone ob 00.57. Jutri, SOBOTA, 5. junija FERDO Vreme včeraj: Naj višja temperatura 21,8 stopinje, najnižja 11,8, ob 19. uri 16,6 stopinje, zračni pritisk 1013,7 mb rahlo narašča, veter severovzhodni, 15 km na uro, nebo 4/10 pooblačeno vlaga 50-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. junija 1976 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 49 oseb. UMRLI SO: 70-letna Olga Cudvot por. Benedetti, 68-letni Sergio Luz-zatto, 2-letna Anna Žerjal, 76-letni Domenico lacovazzi, 77-letna Linda VAŠČANI MEDJE VASI priredijo 5. in 6. junija PRAZNIK V NARAVI Jutri, 5. junija, ob 17. uri otvoritev kioskov Od 19.30 dalje ples. V nedeljo, 6. junija, ob 15. uri otvoritev kioskov Ob 18. uri kulturni program z nastopom dekliškega zbora iz Devina, folklorne skupine iz Sovodenj in pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Od 20. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. Kino Uslužbenci Verdija za žrtve potresa Uslužbenci občinskega gledališča «G. Verdi» iz Trsta so namenili ^ ^ _________ enodnevni zaslužek za pomoč žrtvam j scarpa " vd*'* Derettó 77-letna Ada potresa v Furlaniji. Vsoto, ki so M j ro;ena Molinari, 74-letni Giu-jo nabrali, so že izročili posebne- — - ~ " mu vladnemu komisarju za žrtve • V ponedeljek, 7. t.m., bo v dvorani občinskega sveta v Miljah javna razprava o povezavi med otroškim vrtcem in osnovno šolo. Uvodno poročilo bo podal prof. Franco Frab- ena seja, ki M/MO OSNOVNI mtfOHSKt POVnAVl SIP PONUJA OBČINSTVU ŠTEVILNE NOVE USLUGE Družba namerava sčasoma zamenjati žetone najprej s kovanci in nato s posebnimi kartončki V dvorani za konference v Jolly raznih dokumentov in podobno, da-hotelu so predstavniki telefonske Ije da prek radia po potrebi pove-družbe SIP priredili sinoči konfe-1 že naročnika, ki potuje z lastnim renco — ki bi bila morala biti za j avtomobilom, da vključi sistem a-časa specializirane razstave «Buro- larmnih naprav, ki so neposredno potresa na videmki prefekturi. Danes odprtje vinske razstave v Zgoniku Danes popoldne ob 18. uri bodo na razstavišču v Zgoniku odprli 12. razstavo domačih vin, ki jo prireja zgoniška občina. Po predhodni izbiri posebne ocenjevalne komisije je bilo sprejetih 14 vzorcev belega vina (skupna količina 28 hi) in 8 vzorcev terana (skupno 8 hi). Belo vino razstavljajo sledeči trto-rejci: Ivan Caharija — Zgonik 56, Stano Milič — Zgonik 34, Miro Žigon — Zgonik 36, Ivan Kocman — Zgomk 19, Martin Stubelj — Rep-nič 11, Karlo Grilanc — Salež 4, Josip Škrk — Salež 61, Karlo Pegan — Salež 38, Josip Gruden — Salež 25, Stojan Stubelj — Salež 49, Karlo Štolfa — Salež 46, Marcelo Doljak — Samatorca 22, Josip Do-Ijak — Samatorca 12 in Josip Gruden — Samatorca 6/a. Teran pa razstavljajo: Ivan Milič — Zgonik 4, Stano Milič - Zgonik 34, Miro Žigon — Zgonik 36, Marija Doljak — Zgonik 18, Alojz Škrlj — Zgonik 52, Josip Gruden — Salež 25, Angela Colja — Samatorca 20 in Josip Gruden — Samatorca 6/a Uro po otvoritvi razstave se bo v prostorih otroškega vrtca v Zgoniku sestala ocenjevalna komisija, kateri načeluje dr. Millo, ki bo še enkrat ocenila vse razstavljene vzorce in bo sestavila lestvico najboljših vin. To ocenjevanje je javno in se ga lahko udeleži kdorkoli, še posebej pa bi bila priporočljiva prisotnost razstavljavcev samih. Na razstavišču bodo tudi stojnice raznovrstno jedačo (od klobas, piščancev na žaru, čevapčičev, rebrc in kotlet na žaru pa do suhe hrane), ki jih Sodo tudi letos imela v režiji domača športna in prosvetna društva. Ob 20. uri se bo predstavil domači narodno-zabavni ansambel Lojzeta Furlana, ki bo do ene ure po polnoči zabaval goste. —bs— seppe Valentino, 67-letna Sofia Rosic por. Novic, 75-letni Guido Sartorio, 80-letna Breda Robin vd. Carbonari, 82-letna Mercedes Maule vd. Sauli, 81-letna Giuseppina Buffon vd. Grassi, 23-letni Massimo Redi, 82-letni Guglielmo Nessi, 72-letni Angelo Michelazzi, 63-letna Iolanda Za-nini vd. Peccini, 69-letni Felice Del-l'Andrea, 57-letni Bartolomeo Rinzo, 90-letna Margherita Zugan vd. Richter, 83-letni Mario Gombani, 74-let-na Vittoria Blascovich vd. Pierini, 74-letna Ada Valenti roj. Palatini, 89-letna Eugenia Pahor, 77-letna Maria Sturman vd. Brainich, 71-letna Olimpia De Biaggio vd. Deceder, 74- letni Giove Tomasuolo, 64-letni Riccardo Bressanutti, 79-letna Anita Pittoni vd. Ajello, 69-letna Bruna Moreš por. Lipizer, 61-letni Carlo Podreka, 84-letni Vittorio Derossi, 62-letni Carmelo Calligaris, 64-letni Nicolò Tognon, 65-letni Zvonimir Pertot, 72-letni Giovanni Berni, 76-letna Maria Lacker vd. Baiti, 76-letna Luigia Durigutto por. Palamin, 75- letni Rodolfo Cepach, 39-letna Clorinda Fioravanti por. Galenti, 67-letni Goliardo Mucchiur, 76-letna Maria Bertoch por. Brandi, 77-letna Maria Pinzar ,ppr. Mmiusjji, frik-tni Giovanni Podrecca, 86-letna Carolina Tuchtan, 72-letni Giovanni Sandrin, 78-letna Maria Segatti vd. Negri, 71-letna Loretta'Mafaldi vd/Fd-migliulo, 77-letna Livia Gelsi vd. Te-vini, 54-letni Orlando Bencivegna. specializirane stile 76» na tržaškem velesejmu, a ki je bila odložena na poznejši čas zaradi potresa — na kateri so orisali razne storitve, ki jih družba lahko nudi prek svojega omrežja, mimo osnovne telefonske povezave. Predstavniki SIP so povedali, da je danes na Tržaškem naroče-nili na telefonske storitve 46-47 odst. vseh družin, tako da se Trst v tem pogledu uvršča na tretje mesto v Italiji (poprečje v državi znaša okrog 29-20 naročnikov na 100 družin). Zato se v Trstu ne postavlja toliko problem, kako pridobiti nove naročnike, pač pa, kako raztegniti pahljačo uslug, ki jih SIP lahko nudi širokemu občinstvu. V tem pogledu ima SIP na Tržaškem možnost, da nudi naročnikom posebne naprave za izboljšanje notranjih telefonskih povezav (na primer v večjih podjetjih), da jih vključi v omrežje, po katerem se po telefonu izstavljajo fotokopije PO PODATKIH MEJNE POLICIJE V preteklem maju na Tržaškem čez mejo nad 4.090.000 ljudi V primeri z majem 1975 se je števi. lo prehodov povečalo za 400.000 enot Po podatkih, ki jih je zbrala statistična služba mejne policije, je število prehodov čez italijansko-ju-goslovansko mejo v tržaški pokrajini v preteklem maju preseglo 4 milijone enot, medtem ko je znašalo v maju lanskega leta okrog 3,600.000 prehodov. V mednarodnem prometu (s potnim listom) je namreč v preteklem mesecu stopilo čez mejo 1,995.335 potnikov (v istem mesecu lani 1,865.430), od tega 838.311 italijanskih in 1,157.024 tujih državljanov (v maju lanskega leta so našteli 771.770 italijanskih in 1,093.660 tujih državljanov). V maloobmejnem prometu (s prepustnico) pa je letos stopilo na sosedna območja 2 milijona 61.080 ljudi (v lanskem maju so jih našteli 1,739.889), od tega pa je na italijanske državljane odpadlo 1,305.313 (lani 1,151.838), na jugoslovanske državljane pa 755.767 (lani 588.051) prehodov. Po vsem tem je osebni promet čez mejo v letošnjem maju dosegel 4,056.415 prehodov, medtem ko je znašal v i-stem mesecu lanskega leta 3,605.319 prehodov. povezane s kvesturo in da po želji uredi tako imenovana «telefonska tajništva». Za naprave, ki jih daja na razpolago, zahteva SIP praviloma določeno najemnino. To je u-godno tudi za naročnika, saj gre za naprave, ki tehnično zastarijo že v 3-4 letih. Končno so predstavniki SIP povedali, da se družba po zgledu Zahodne Nemčije in Velike Britanije v zadnjem času nagiba k temu, da bi žetone v javnih govorilnicah najprej nadomestila s kovanci, pozneje pa bo uvedla posebne kartončke, nekakšne abonmajske karte, na katerih bo stroj preluknjal toliko točk za posamezen poziv (tudi v medmestnem prometu), kolikor bi bilo treba žetonov ali kovancev. Odložena seja deželnega sveta Danes bi se moral sestati deželni svet, seja pa je bila odložena za nedoločen čas. V zameno se bodo te dni sestale številne stalne komisije deželne skupščine: danes dopoldne se bo sestala prva komisija, ki bo razpravljala o zakonskem osnutku, ki uvaja vrsto sprememb v zakonodajo, po kateri se pokrajinskim in občinskim upravam priznavajo posebne oblike finančne pomoči iz deželnih razpoložljivosti po členu 54 deželnega statuta. Popoldne se bo sestala tretja komisija, kateri bo pristojni odbornik poročal o škodi, ki jo je povzročil potres z dne 6. maja na šolskih poslopih in na kulturni i-movini Furlanije-Julijske krajine. Za danes je nadalje predvidena seja četrte komisije, ki bo vzela v pretres zakonski osnutek, na podlagi katerega namerava deželna u-prava priskočiti na pomoč gospodarskim dejavnostim, ki jih je prizadel potres. Na dnevnem redu je še seja pete stalne komisije, ki bo obravnavala vprašanja v zvezi z razvojem gradbeništva na obmo-I čjih, ki jih je prizadel potres. Počitniške hišice zopet pred sodniki Tržaški pretor Bidoli je včeraj zopet sodil lastnikom počitniških hišic v tržaški okolici. 50-letnega Angela Grattona, lastnika premične hišice na gmajni pri Padričah, ki je bil obtožen kršitve urbanističnega zakona in kršitve zdravstvenih zakonov, ker je prebival v hiši, ne da bi imel za to predpisano dovoljenje, je obsodil na 10 dni pripora in na 300 tisoč lir denarne kazni. Isto kazen je pretor naložil Antoniu DelTErbi, ki je na zemljišču Giorgia Dollinarja ob kriški obali postavil leseno montažno hišico; pretor pa je oprostil Dollinarja, ker slednji ni bil obveščen o gradnji. Dr. Bidoli je tudi oprostil Silvano Furlan por. Candotti, ki je pred leti postavila dve pločevinasti baraki na svojem zemljišču v bližini Saleža. Proti njej namreč ni mogel ukrepati, ker je medtem nastopila amnestija. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Corso, Korzo Italia 14; Prendi-ni. Ul. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. dellT-stria 35. La Cappella Underground Zaprto. Ariston 16.00 «Adele H., una storia d’amore», Frangoisa Truffauta. Igrata Isabelle Adjani in Bruce Robinson. Barvni film. Mignon 16.30 « Yellow 33 ». Režiser: Jack Nickolson. Igrajo Karen Black, William Tepper in Michel Margotta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Black Christmas» (Natale rosso di sangue). Igrajo: Olivia Hussey, Keir Dullea in Mar-got Kidder. Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «La bestia». Igrajo Sirpa Lane, Lisbeth Kummel, Elisabeth Kaza in Guy Trejan. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Stupro». Igra Mar-gaux Hemingway. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «005 matti da Hongkong con furore». Barvni film. Eden 16.30 Emanuelle Nera « Orient reportage». Igrata Eli Galleam in Gabriele Tinti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Luna di miele in tre». Igrata Renato Pozzetto in Stefania Casini. Barvni film. Aurora 16.30 «L'uomo che cadde sulla terra». Igra David Bowie. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Il comune senso del pudore». Igrajo Alberto Sordi, Claudia Cardinale in Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «Scandalo». Bareni film. Igrata Franco Nero, Lisa Castoni. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Tre evasi in un collegio femminile». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Sandokan». Igrajo Ka-bir Bedi, Carol André in Philippe Leroy. Barvni film. Impero 16.30 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni film. Vittorio Veneto 16.15 «Elie story». Igrata Alain Delon in Jean Louis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom, ddeale .16.00 «Il boss è morto».. Igra Anthony Quinn. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radjo 16.00 «La vedova inconsolabile ringrazia quanti la consolarono». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Astra 16.30 «Tutti per uno e botte per tutti». Barvni film. Abbazia 16.30 «Ci son dentro fino al collo». Zabavni barvni film. Veita (Milje) 17.00 «Arrivano i Titani». Igrata Giuliano Gemma h* Antonella Lualdi. Barvni film. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. št. 732-627. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 3.6.1976 Razstave Ameriški dolar: debeli 853,— drobni 840,— Funt šterling 1460.— Švicarski frank 350,50 Francoski frank 178,75 Belgijski frank 20,85 Nemška marka 326,50 Avstrijski šiling 45,— Kanadski dolar 840,- Holandski fiorini 307,50 Danska krona 138,- švedska krona 186,— Norveška krona 149,— Drahma: debeli 22,25 drobni 23,- Dinar: debeli 44,— drobni 44,— MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi V občinski galeriji sta odprla razstavo tržaška slikarja Griselli in Cer-necea, ki bosta razstavljala do 7. junija. V galeriji «Il Tribbio» je odprl razstavo svojih del tržaški kipar in slikar Mariano Cerne. Razstavljal bo do 11. junija. Galerija «Tommaseo» v Ul. Canai-piccolo je odprla razstavo del slikarja Vincenza, Marie De Bernarda, ki je po rodu iz okolice NeapU3' zadnja leta pa živi v Gorici. De Bernardo bo razstavljal do 13. junija. V galeriji «Mignon» na Korzu " je odprl razstavo tržaški slikar Emilij Primossi - Primožič, ki je pripravil vrsto najnovejših del, med katerimi je tudi nekaj zelo majnih slik. Razstava bo trajala do 12. junija in bo odprta občinstvu po običajnem urniku. Izleti Prosvetno društvo «Ivan Grbec» škednja priredi v nedeljo, 13. junij3. celodnevni izlet na Vrhniko in v Ljubljano. Za izlet bodo vpisovali d° jutri, v soboto, 5. junija, med 18" in 20. uro v društvenih prostorih. Pohitite s prijavami! S P D T javlja, da zaradi prema-lega števila vpisanih odpade izlet v nedeljo, 6. t.m., na Učko. Namesto tega bo izlet na Artviže iz Tu5f. čez Slope in povratek na Divačo. Zb'* rališče na avtobusni postaji ob 7-4 > odhod ob 8,10. Razna obvestila Sekcija ANPI - VZPI Devin - Nabrežina vabi bivše partizane, politične preganjence, deportirance in simpatizerje na občni zbor, ki bo jutri, 5. junija, v dvorani I. Gruden v Nabrežini s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o sedanjem stanju; 2. Pregled izvršenega dela; 3. Volitve odbora sekcije; 4. Razno. Podporno društvo v Rojanu obvešča, da bo v nedeljo, 6. junija, ob 9.30 in ob 10. uri v drugem sklicanju 84. redni občni zbor. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. V OKOLICI Kopra iščem garsonjero z možnostjo kuhanja do 15. oktobra. Plačam vnaprej, cena najemnine ni važna. Pišite na Primorski dnevnik, Oglasni oddelek pod šifro: Nujno. Zveza partizanov z Opčin izreji® družini in svojcem iskreno sožalj® ob smrti Franca Sosiča. Ob smrti Franca Sosiča Tavčar sočustvuje z užaloščenim1 svojci. Dne 2. junija je preminil naš dragi FRANC SOSIČ (ŽIBERLE) Pogreb bo danes, 4. t.m., ob 13. uri iz hiše žalosti. Ulica Assenzio. žalostno vest sporočajo: žena Angela, sinova, brata in sestra z družinami ter vst sorodniki DRUŽINE SOSIČ NAMESTO CVETJA DARUJTE V DOBRODELNE NAMENE Trst, Opčine, Vicenza, 4 junija 1976 (Občinsko pogrebno podjetje) PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK NA NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH V TRSTU Seznami dijakov, ki so uspešno dokončali šolsko leto 1975-76 izvoz po maloobmejnem sporazumu NIŽJA SREDNJA ŠOLA «SREČKO KOSOVEL» — OPČINE I. A Izdelali so: Paolo Calzi, Pietro Kuk, Enzo Pecchiar, Rodolfo Furie, Fabio Ravbar, Davide Sossi, Cristina Guštin, Sonja Levstik, Rita Milazzi, Paola Paoli, Marjanka Rebula in Dunja Svab. Štirje dijaki imajo popravne izpite, pet pa je bilo odklonjenih. I. B Izdelali so: Paolo Calzi, Andrea Capponi, Sandro Guštin, Sergio Sossi, David Vidali, Andrea Vremec, Viviana Bukavez, Erika Ciuch, Antonella Bachi, Lidia Ferluga, Nasta Gori, Patrizia Furie, Manuela Puri-nani, Ines Škabar, Susanna Škabar, Tanja Skerlavai, Daniela Sossi in Monica Sossi. En dijak ima popravne izpite, trije pa so bili odklonjeni. l. C Izdelali so: Andrea Calzi, M'los Crismancich, Branko Crovatin, Mario Čufar, Dejan Gregori, Luca Gregori, Iztok Možina, Dario Racman, Franco Taučer, Paolo Tognetti, Martin Zaghj .Damiana Bencina, Cristina Covacelo, Daria Ciuffar, Maruška Gregori, Jadranka Košuta, Tatjana Malalan, Irena Petaros, Anastasia Furie, Silvia Unussi in Valentina Vidali. En dijak ima popravne izpite. n. A Izdelali so: Edoardo Briscech, Marco Hussu, Marco Pisani, Marjan Skerlavaj, Massimiliano Sossi, Julia-na Cernuta, Elena Gregori, Majda Puric, Daniela Slapnik, Alda Sossi in Anna Sossi. Devet dijakov ima popravne izpite, dva sta bila odklonjena. n. b Izdelali so: Livio Collerig, Marino Faraglia, Igor Gregori, Aleksij Gul-li, Franco Guštin, Walter Kalc, Franco Lenisa, Dario Ravbar, Dario Salvi, Andrea Sedmach, Irena Kralj, Katja Malalan, Irene Milič, Vesna Škabar, Marisa Sossi, Tatjana Sossi, Vera Volpi in Veronika Vremec. Trije dijaki imajo popravne izpite. . m. a K zrelostnemu izpitu so bili pri-puščeni: Paolo Andolsek, Davide Bencina, Dario Carli, Marco Gre-goretti, Edvin Gregori, Dejan Malalan, Fabio Milcovich, Franco Milkovič, Marko Tercic, Alessandro Piccini, Lenard Vidali, Nadja Bizjak, Mirta Čok. Maria Cristina Milič, E-1'sabetta Mrak, Laura Negrini, Liliana Paoli, Suzana Skerlavaj,- ustave. doseči sporazum o glasovanju za pokrajinski proračun na ravni načelnikov skupin in ne med političnimi strankami. Kot da bi bili pokrajinski svetovalci zastopali same sebe in ne političnih strank, ki so jih kandidirale. Sicer pa se bodo stališča dovolj jasno pokazala danes popoldne, na seji pokrajinskega sveta. Komunistična skupina v pokrajinskem svetu je poslala na pokrajino pismo, v katerem predlaga, naj v dnevni red prihodnje seje vključijo tudi resolucijo, ki jo pred-dlaga KPI, o uboju mladega komunista Luigija Di Rose v Sezzah. V pismu, ki so ga poslali na pokrajino, ugotavljajo, da gre za podlo provokacijo, ki jo je vodil fašistični kolovodja Saccucci. Pokrajinski svet, nadaljujejo, mora odločno izraziti nasprotovanje takim provokacijam. ki imajo namen preprečiti uradni potek volilne kampanje ter povzročiti zmedo med občani. Zaradi tega komunisti pozivajo demokratične in protifašistične sile, naj preprečijo take škvadristične izpade, ki rušijo temelje republiške V PRIREDBI DOMAČEGA ZBORA JUTRI V MIRNU KONCERT ZROROVSKE CLASRE Poleg domačinov bosta nastopila tudi Sovo* denjski nonet in zbor «Giuseppe Verdi» iz Ronk Pevsko društvo Miren bo jutri, 5.1 ki letos deluje tretje leto, bo zapel junija, ob 21.30 (20.30 po jugoslovan-1 dve pesmi in sicer «En jagrček mlad* skem času j priredilo v kulturnem Vlada Goloba ter «Smrt v Brdih* domu v Mirnu koncert vokalne glasbe, na katerem bodo nastopili moški zbor društva «Giuseppe Verdi» iz Ronk, Sovodenjski nonet ter domači Maksa Pirnika. Zbor poje pod vodstvom Antona Klančiča. Kot tretji se bo predstavil Sovodenjski nonet s pesmimi «Sedem si moški in mladinski mešani pevski1 rož» Zorka Prelovca, «Pisemce» zbor. Sovodenjski nonet vrača tako Franceta Marolta, «Ana nino, nana» obisk mirenskemu moškemu zboru, ki je nastopil v Sovodnjah 6. junija Pavla Kernjaka in «Ti puobeč ja kna lumpej» istega avtorja. To bo prvi 1973, torej že pred tremi leti. Sovo- ! nastop noneta, ki ga vodi Zdravko t, _______ • * ; 4.... _7.. 1\/t2 O /■>/!/•* m «« -»•'Vi11 denjski pevci bi gostovali v Mirnu že mnogo prej, vendar je bil kulturni dom nekaj časa v neuporabnem stanju. Z zborom iz Ronk pa so mirenski pevci navezali stike januarja letos, ko so imeli koncert v ki-nidvorani Rio v Ronkah. Program sobotnega koncerta bo začel moški zbor iz Ronk, ki bo izvajal «Agnus Dei» (avtor Ser Gheran-dello), «Ave verum» (Jasguin des Preš), «Preparate corda vestra» (Ja-cobus Gallus), «O regem coeli» (Tarnaš Luis da Victoria), «Hymne» (Jan Sibelius) in «Ragionamento II» (Adriano Banchieri). Zbor iz Ronk, ki je dosegel vidne uspehe na zborovskih tekmovanjih v Arezzu, Gorici in Rimu, vodi proj. Sonia Ma-gis - Sirsen. Mladinski mešani zbor iz Mirna, kler ni silovita ploha prisilila vse, ■ da so si pomagali kot so le znali. ! Nastopilo je 23 učencev prvih in! drugih razredov osnovnih šol, 54 učencev iz ostalih razredov osnovne šole, 39 dijakov nižjih srednjih šol in 21 otrok iz otroških vrtcev. Risbe so bile večinoma na dobri umetniški ravni in tudi izenačene kakovosti. Komisija, ki ji je predsedoval Pavel Ferluga, se je morala potrudit', da je objektivno ocenila dela. V prvi kategoriji je bil najboljši Pavel Škerk - učenec L raz- Šolske vesti za, Alessio Ostrouskà, Roberto Per- reda osnovne šole «A. Gradnik» na tot. Walter Rnnel, Sandor Sedmak, Peter Starc, Alessandro Svab, Peter Ugrin, Stefano Ukmar, Flavia Briscik, Loredana Celea, Clara Cernoli, Tanja Furlan, Giuseppina Gher-l?ni, Nives Guštin. Magda Milic, F'audia Peric, Martina Sloccari, Marina Stocca. Dva dijaka sta bila odklonjena. L B Izdelali so: Livio Emili, Cristiano Metelco, Damiano Milic, Alessandro Sedmach, Livio Sedmach, Alessandro Starc, Marco Stocca, Peter Štoka, Sandor Svab. Andrea Bis:acchi, Marina Cibic, Gabriella Daneu, Sonia Doglia. Rita Leghissa. Carmen Menegatti, Nadia Menegatti, Maria Petrincich, Rosanna Ravbar, Damiana Sedmach, Erika Starz in Paola Starz. Dva dijaka sta bila odklonjena. n. a Izdelali so: Roberto Bogateč, Sad-ko Briscich, Roberto Cante, Vasilij Daneu, Boris Gruden, Aristide Sed Repentabru, za njim sta se uvrstila Lucia Rebecchi z Opčin in Caterina Sossi iz italijanske osnovne šole na Repentabru. Zmagovalec je narisal skupino kraških hiš s klasičnim por-tonom. Motiv je dobil v Repnu. Vesna Frančeškin iz Dutovelj je zmagala v drugi kategoriji osnovnih šol pred Borisom Škerkom in Goranom šucem, oba iz domače osnov, šole. Tudi Frančeškinova je risala kraške hiše, vendar na Colu. Drugouvrščeni Boris Škerk je imel tudi najboljšo risbo od vseh otrok re-pentabrske občine. Narisal je «bo-rjač» v Repnu. Med dijaki je bil prvi Andrej Hrovatič iz Repna, sicer gojenec šole «S. Kosovel» z Opčin. Na drugo mesto se je uvrstil Jurij Božič iz Dutovelj, na tretje pa Helena Gruden iz šole «L Gruden» iz Nabrežine. V posebni lestvici za otroške vrtce je bila najboljša Valentina Adam iz Gropade. V popoldanskih urah je bila na odprtem razstava vseh risb in na- Sola s celodnevno zaposlitvijo Sa-lež - Zgonik priredi zaključno šolsko prireditev v prostorih osnovne šole v Zgoniku danes, 4. t.m., ob 16. uri. Jutri, 5., in nedeljo, 6. junija, pa bo odprta razstava ročnih del. Ravnateljstvo znanstvenega liceja «France Prešeren» obvešča, da bo razstava risarskih in grafičnih izdelkov dijakov odprta še jutri, 5. junija, vsak dan od 9. do 12. ure. Učenci in medrazredni svet osnovne šole na Opčinah vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 5. junija, ob 18-30 v Finžgarjevem domu. Zaradi stavke občinskih uslužbencev bosta razstava in zaključna prireditev devinskih in sesljanskih učencev v osnovni šoli v Sesljanu jutri, 5. junija, od 16. do 20. ure. Učenci državne osnovne šole «Albert Sirk» v Sv. Križu vabijo drage starše in vse vaščane na zaključno šolsko akademijo združeno s proslavo 100-letnice Cankarjevega rojstva, ki bo v domu «Albert Sirk» (v društvu) v nedeljo, 6. junija, ob 18. uri. Na proslavi bo nastopil tudi član SSG iz Trsta, domačin Li vij Bogateč, ki bo recitiral odlomke iz Cankarjevih del. Drevi seja pokrajinskega sveta Stališče republikancev do spora na pokrajini V„ mm, z dosedanjimi pogajanji o krizi v pokrajinskem svetu in o publicizaciji Ribijevega avtobusnega podjetja, je tajnik republikanske stranke dr. Arcuri poslal časo-i pisom tiskovno poročilo, v katerem ! pojasnjuje stališče svoje stran-1 ke do tega vprašanja. To je tembolj potrebno, ker je bil zastopnik itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiurTtiiiiiiitiniiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBISK Steverjanskih Soearjev v gorki Petejan, v Mirnu. Za sovodenjskimi pevci bo na vrsti moški zbor iz Mirna, ki bo pod vodstvom Antona Klančiča zapel dve pesmi Ubalda Vrabca («Eto pletem mrižu svoju» in «Slovensko pesem») in dve pesmi Rada Simonitija (Pesem galebu» in «Podgorski mornarji»), V sklepnem delu bodo spet peli pevci iz Ronk in sicer naslednje pesmi: «II grillo» (Josquin des Preš), «Un ciant te vile» (Claudio Nociani), «Serenada» (Rudi Kubik), «La pastorella» (Franz Schubert) in «Trink Kanon» (W. A. Mozart). Koncert bo zaključila skupna pesem združenih zborov «Stelutis al-pinis» Artura Zardinija. Po koncertu bo družabno srečanje vseh nastopajočih, ki naj bi utrdilo prijateljske vezi med zbori in bilo osnova novim srečanjem. Pevsko društvo Miren vljudno vabi ljubitelje zborovske glasbe na sobotni pevski večer. P. B. V Steverjar.u bo festivo! 26. in 27. j unii a Zaradi političnih volitev 20. in 21. junija SKPD Franc Sedej ter ansambel Lojzeta Hledeta iz Štever-jana sporočata, da bo 6. zamejski festival domače zabavne glasbe 26. in 27. junija. Prireditelji sporočajo, da vsi ostali pogoji za sodelovanje na tem festivalu, ostanejo nespremenjeni. Šolska prireditev v Ulici Randaccio Pred nekaj dnevi so učenci celodnevne šole iz števerjana obiskali sošolce v slovenski osnovni šoli v Ulici Randaccio v Gorici. Medse- zmagovalcu prehodni pokal in z več zaporednimi zmag3inù;»° si ga Šte-verjanci letos, z,, zmago nad Goričani, tudi zagotovili v trajno last. so že v navadi več let. Že takoj pri prvem srečanju so v tekmi med dvema Ognjema dali tokratnemu iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiininiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiHiiiiuiiiiiiiuiimiiiv ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA bojni obiski učencev teh dveh šol I Učenci in učitelji obeh šol so si ' ‘ ‘1 med obiskom izmenjali izkušnje, prihodnje leto bodo šli spet Goričani v Števerjan. KONČNI IZIDI NA SOLI IVAN TRINKO V GORICI Večina dijakov je izdelala Prosveta PD «Lipa» - Bazovica sklicuje zbor macK Roberto Succi, Dolores Elisa-j grajevanje. Praktičnih in siml»lič-1 juto, ^ junija, ob 21. uri v Ba-betta Husu, Alenka Pettirosso, Mo-1 nih nagrad je bilo zelo veliko. I zoviskem domu. Vabljeni. o . , -i „ Rni-šin nnHcMli na 'rade vinogradnikom, ki so sodelovali na 20. razstavi vin u». « « d™, o«. Na šoli «Ivan Trinko» v Ul. Randaccio so včeraj objavili končne izide za vse razrede. I. A Izdelali so: Nada Cotič (odličnjakinja), Carmen Cumari, Loredana Frandolič, Alida Grillo, Amalija Lo-renzoni, Aleksandra Gretti, Eva Or-zan (odličnjakinja), Helena Rustija, Karolina Visentin (odličnjakinja) Roberta Visentin, Egon Caudek, Klavdij Cotič, Samuel Cotič, Andrej Fajt, Igor Gulin, Peter Komic, Robert Marussi, Robert Peric, Aleksander Tercic. 4 dijaki imajo popravne izpite, 3 pa so odklonili. L B Izdelali so: Tamara Bonetta, Laura Feri, Mojca Grahek, Mirjam Kaučič, Marija Roza Komic, Gianna Marson, Marija Pelesson (odličnjakinja), Katarina Princi, Magdalena Prinčič (odličnjakinja), Danijela Tomšič, Karel Bolčina, Marijan Cingerli, Ado Costantini, Darij Gagnel-cic, Marko Gergolet, Marko Ker-pan, Aleksander Marcocig, Darij Persoglia, David Primozig. 7 dijakov ima popravne izpite, 1 pa je bil odklonjen. I. C Izdelali so: Pavla Bertolini, Ivana Butkovic, Patricija Cingerli, Rozana Ferletic, Egle Frandolič (odličnjakinja), Manuela Gergolet, Aleksandra Marvin (odličnjakinja), Danijela Sgubin, Ana Roza Temon, Silvija Zavadlav, Maver Cont, Boris Colar (odličnjak), David Hlede, Igor Waltritsch. 9 dijakov ima popravne izpite, 1 dijak je bil odklonjen, za 2 dijaka pa izidi niso znani. I. D Izdelali so: Katja Antoni (odličnjakinja), Loredana Baranja, Aleksandra Carli, Irena Ferlat (odličnjakinja), Bruna Gravnar, Manuela Graunar (odličnjakinja), Milena La-co (odličnjakinja), Sabrina Nicolosi, Mavricija Vogrič, Helena Ziani (odličnjakinja), Marij Bergomas, Fabij Devetak, Maver Ferletic, Boris Frandolič, Renco Gergolet, Robert Grillo, Branko Jarc (odličnjak), Graziano Makuz, Martin Marušič, Valter Nanut, Hadrijan Peric (odličnjak). 3 dijaki imajo popravne izpite, 3 pa so bili odklonjeni. n. A Izdelali so: Robert Bensa, Italo Cadez, Simon Cevdek, Lovrenc Devetak, Valter Devetta, Luciano Fait, Igor Gomiscek, Jurij Hlede, Robert Jug, Pavel Kobal, Julijan Malic, Lojze Marega, Flavij Marvin, Ivan Pahor, Damijan Paoletti, Samo San-zin (odličnjak), Marijan Skolaris, Aleksander Waltritsch (odličnjak). 3 dijaki imajo popravne izpite, 2 sta bila odklonjena. H. B Izdelali so: Robert Costantini, Igor Devetak (odličnjak), Ugo Dornik, Hadrijan Frandolič, Aleksander Gergolet, Valter Jarc, Moreno Marson, Mihael Orzan, Hadrijan Podversic, Karel Pola, Robert Princi, Jakob Rener, Marijan Sosol, Damijan Ter-pin (odličnjak), Ivan Vogrič, Savo Vogrič, Matija Winkler. 5 dijakov ima popravne izpite, 1 dijak je neocenjen. n. c Izdelali so: Sidonia Bensa, Marina Cernie, Eleonora Cijak, Doris Di Gleria, Katina Ferfoglia, Marta Frandolič, Patricija Frandolič, Nadja Grusovin (odličnjakinja), Danijela Komjanc, Aleksandra Kosič, Vera Lukman, Vivijana Morandin, Mirjam Paulin, Lidija Persolja, Fiorenza Pettarin, Lilijana Primozig, Ana Rupil, Sonja Stekar, Klara Višini. 3 dijaki imajo popravne izpite, 1 dijak je neocenjen. n. d Izdelali so: Katarina Bauzon (odličnjakinja), Anastatija Devetak, A-drijana Devetti, Vera Gergolet, A-leksandra Klanjšček, Mirjan Kovic, Katarina Lavrenčič, Norma Lavrenčič, Magda Pelicon (odličnjakinja), Sonja Pelicon (odličnjakinja), Katarina Tabai (odličnjakinja), Emanuela Tomšič, Valter Berlot, Renco Buz-zinelli, Herman Cantelli. 7 dijakov ima popravne izpite, 1 dijak je neocenjen. III. A — Vsi dijaki pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu oz. k izpitu iz latinščine. V zvezi s števerjansko šolo naj povemo še, da je bila stavba zaradi potresnih sunkov delno poškodovana, zato se učenci prvega in drugega razreda učijo te dni v občinskem poslopju, učenci zadnjih treh razredov pa so se do jutrišnjega zaključka šolskega leta preselili v staro šolsko poslopje na Va-lerišču. V Števerjanu zato vsi upajo, da bo novo šolsko poslopje, ki ga sedaj gradijo, gotovo če ne do začetka novega šolskega leta vsaj prihodnjo zimo. Zaključne šolske razstave v števerjanu letos ne bo, ker so se morali učenci razkropiti. Bo pa razstava in šolska prireditev sredi prihodnjega šolskega leta. Tekmovanje v urejevanju gredic Tudi Gorica je sodelovala v Cer-vii, obalnem mestu, na tradicionalnem tekmovanju «cvetoči maj». Gre namreč za prireditev, na kateri sodelujejo številni vrtnarji iz vse Italije, ki tekmujejo v urejevanju gredic. Eno prvih mest je na letošnji manifestaciji zasedel vrtnar pri go-riški občini Guzzon, ki je svoji gredici opremil z belim; in modrimi cvetlicami, barvami goriškega mesta. Vprašanje na deželo o tovarni lacego Socialistični deželni odbornik Cesare Devetag je deželnemu odboru poslal vprašanje, ki zadeva položaj sovodenjske tovarne Nuova Lacego. V pismu Devetag sprašuje deželni odbor, če je že prišlo do napovedanega srečanja med deželnim odborništvom za delo in lastnikom tovarne in kakšni so bili zaključki tega sestanka. Obenem se socialistični predstavnik zavzema, da bi deželno odborništvo, ob novicah, da lastnik namerava zapreti obrat, posredovalo in ugladilo to zadevo. Obstaja namreč nevarnost, da bo kakih sto delavcev ostalo brez zaposlitve, kar bi pomenilo zelo hud udarec v sedanjem kritičnem gospodarskem položaju. Odložen proces proti Rosariu Spini III. B — En dijak ni ocenjen, o-1 , stali pripuščeni k nižjemu tečajnemu | Včeraj zjutraj je bil napovedan izpitu oz. izpitu iz latinščine. IH. C — Dva dijaka nista pripuščena k izptu iz latinščine, za 2 pa izidi niso objavljeni. Ostali pripuščeni. III. D — Vsi dijaki pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu oz. k izpitu iz latinščine. kem Korzu, nekaj žebljev. Eden od teh žebljev je zadel v glavo delavca in. le varnostni kordon sindikalnih aktivistov je preprečil, da niso razjarjeni delavci vdrli na sedež MSI. Bilo je to v času, ko so bili v Gorici fašisti s Spino na čelu zelo «bojeviti» in so stalno izzivali delavske in dijaške manifestacije s svojega balkona, ki so ga kordoni pripadnikov varnostnih sil vedno budno čuvali. Na včerajšnjem procesu so bili prisotni tako Spina, ki ne živi več v Gorici, kot prizadeti delavec in okrog deset prič. Prisotna sta bila odvetnika, ki zastopata prizadetega delavca, t.j. odvetnika Battello in Sanzin, manjkal pa je branilec Spine odv. Eno Pascoli, ki je šel za nekaj časa iz Gorice po smrti svojega očeta prejšnji teden. Sodnik dr. Mangone je zaradi odsotnosti branilca proces odložil na kasnejši čas. Pismo uredništvu V slovenski osnovni šoli in v vrtcu v Ulici Randaccio v Gorici bo zaključna šolska prireditev v soboto, 5. junija, ob 11. uri. Prireditev bo v pritličnih prostorih. Po njej bodo odprli razstavo slik in ročnih del učencev ljudske šole in otrok vrtca. Razstava bo odprta v soboto popoldne, od 14.30 do 18. in v nedeljo, 6. junija, od 9. do 12.30 in popoldne, od 14.30 do 18. ure. Pevski zbor Kras iz Dola in s Poljan vabi na JUBILEJNI KONCERT ob 25-letnici ustanovitve zbora ki bo jutri, v soboto, 5. junija, ob 20.30 v Domu Andreja Budala v štandrežu. Kino Spoštovano uredništvo! V nedeljo se je na Peči zaključilo tridnevno slavje, ki ga je organizirala krajevna sekcija VZPI. V petek in soboto zvečer je bila, kakor običajno «presta zabava s plesom». V nedeljo pa je bil program nekoliko bolj obširen. Zjutraj je bilo na sporedu tekmovanje v motokrosu, popoldne pa folklorna prireditev. Glede praznovanja samega, moram priznati, da je pred kratkim ustanovljena sekcija VZPI dokazala, da je mogoče tudi v majhni vasi, kakršna je Peč marsikaj napraviti. Ne morem pa mimo stvari za-rati katerih se vaščani Rupe in Peči upravičeno razburjajo. Na progi za dirko v motokrosu ni bilo nikjer dvojezičnih napisov. Nekateri se sicer izgovarjajo, da so bili udeleženci v glavnem italijanske narodnosti, vendar mislim, da tak izgovor ne more opravičiti grobe pomanjkljivosti. Govori se, da so napise postavili športni funkcionarji, ne pa domačini. Nasploh pa menim, da bi bilo v bodoče take prireditve (dirke v motokrosu) boljše opustiti. Lastniki zemljišč v bližini proge se namreč pritožujejo nad škodo, ki so jo povzročili gledalci, ki so prihiteli^ od vsepovsod. Kako meščani spoštujejo tujo lastnino pa je že znano. Do zdaj je bilo na našem koncu precej mirno. Bojim se pa, da bomo zdaj vsak- dan in posebno ob praznikih morali poslušati nič kaj prijeten ropot motorjev. In še nazadnje naj omenim škodo, M so jo s tako prireditvijo povzročili predvsem ptičjemu zarodu. Danes veliko govorimo o zašči-na goriškem okrajnem sodišču pro- ** najave. Na žalost le govorimo, ces proti Rosariu Spini, znanemu i *{er ne bi hoteli tudi kaj napravi- -----■- ti, takih prireditev prav gotovo ne bi organizirali. Mislim, da se da tudi drugače poskrbeti za prijetno in uspešno vaško fašističnemu kolovodji, ki je bil obtožen, da je pred približno dvema letoma, ob priliki delavske manifestacije, vrgel na delavce, skupno s pajdaši, ki so bili na balkonu se- j praznovanje, deža misovske federacije na goriš-1 VAŠČAN Gorica VERDI 17.00—22.00 «Colpita da improvviso benessere». G. Halli in S. Satta Flores. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «Apache». Igra C. Potts. Barvni film. MODERNISSIMO 16.15—22.00 «La villeggiatura». A. M. Merli in A. Celi. Barvni film. CENTRALE 17.00—22.00 «Sandokan -II. del». K. Bedi. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Il drago di Hongkong». J. Vang Yu. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Cadaveri eccellenti». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Life size ». Barvni film. Aura Gorica in okolica SOČA Zaprto. SVOBODA (Šempeter) «Uporni profesor», italijanski barvni film ob 17.00 in 19.30. DESKLE «Žrelo», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes tz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Emanuele Feresin, Deborah Altran, Daniela Zorzut, Genny Ganis, Stefania Manzan, An-nesa Valenti. SMRTI: 80-letna gospodinja Maria Cergna vd. Silvi, 75-letna gospodinja Lucia Pettarin vd. Gandinl, 81-letni upokojenec Giuseppe Cra-cogna. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Saluta, Ul. Cosulich, tel. 72-480. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 24-43. NADŠKOFOVA NAVODILA V LISTU «RIVISTA DIOCESANA» Rehabilitacija slovenščine v cerkvah Beneške Slovenije 1- dobi oglejskih patriarhov je lo bilo normalno, pa ludi pozneje, vse do priključitve k Daliji - Nadškof Ballisti pohvalil duhovnike, ki Pred dnevi so se srečali v Ljubljani bivši gojenci goriškega učiteljišča aiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiMimiimiiiiiiiiiiiisimiiiimiiiiiiiimmimmiiimHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiliiitiiiiitliliill LETOŠNJI OBRAČUNI GLASBENE MATICE TRI USPELE PRODUKCIJE Dokler so oglejski patriarhi vladali nad Slavijo, so od vsega začetka, že od 7. stoletja pa vse do konca patriarhata v letu 1751 spoštovali in ohranjali slovenščino slovenskih vernikov. Tudi v novoustanovljeni videmski nadškofiji niso novi nadškofje v ničemer o-krnili enakopravnosti slovenščine v cerkvah, šele po letu 1866, ko je Slavija prišla izpod beneške republike pod zedinjeno Italijo, so se začele za slovenščino težave. Prvi videmski nadškof pod Italijo Andrea Casarola (1863-1884) je leta 1869 še izdal slovenski katekizem. Tudi kasnejša videmska nadškofa Giovanni Maria Berengo in Pietro Zamburlini sta še nekako prenašala slovenščino. Sledila sta nadškofa Antonio A-nastasio Rossi in Giuseppe Nogara, ki sta pastirovaia pod fašizmom in ki sta se spuščala z njegovim nasiljem v kompromise. Na rovaš nadškofa Rossija gre izgon slovenskih župnikov s Stare gore in postavitev italijanskih redovnikov. Nadškof Nogara pa je v avgustu 1933 popolnoma klonil pred fašizmom in slovenščino dobesedno izgnal iz cerkva Beneške Slovenije. Nogara je fašizem preživel, a ni poskrbel za slovenske vernike pod Matajurjem, čeprav je imel kar deset let (1945-1955) časa, da bi popravil krivice Slovencem, ki še zmerom niso bili deležni Kri- stusovega nauka «Pojdite in učite vse narode» tega ni storil. Za Nogarom je prišel na nadškofijsko stolico Giuseppe Zapponato, ki je zagrešil greh. da je k tujemu grehu molčal in ni povzdignil svojega nadpastirskega glasu za pravice slovenskih vernikov. Šele ko so se italijanski nacionalisti v videmski diecezi nekoliko vnesli, je novi nadškof Alfredo Battisti v nadškofijskem uradnem listu «Rivista diocesana» dne 25. marca 1976 dal jasna in odločna navodila o zopetni uvedbi slovenskega materinega jezika vernikov v nad petdesetih duhovnijah videmske dieceze, kjer prebivajo slovenski verniki. Ugotovitve in navodila nadškofa Battisti ja so: 1. V videmski nadškofiji živi poleg furlanske in nemške skupnosti na ozemlju, ki obsega obmejni pas od Idrijce do Trbiža, tudi skupnost vernikov s slovenskim jezikom. 2. Battistijev prednik nadškof Giuseppe Zaffonato je ustno pri znal in odobril rabo slovenskega jezika v bogoslužju, saj je bil ta slovenski jezik vedno prisoten skozi vsa stoletja v Beneški Sloveniji. 3. Nadškof Alfredo Battisti smatra za nujno in koristno, da v duhu in na podlagi zadnjega vatikanskega koncila odobri in potrdi rabo bogoslužnih knjig v slovenskem jeziku, ki že imajo potrebno odobritev pristojnih cerkvenih o- blasti, v vseh župnijah videmske škofije, koder se govori po slovensko v skladnosti z dušnopastirski-mi potrebami ter ob preudarni sodbi duhovnika ter v povezavi s prebivalstvom. 4. Pri lem bogoslužju je treba imeti poseben izbir do vernikov, ki slovenščine ne razumejo. 5. Nadškof Alfredo Battisti poziva furlanske duhovnike, ki so že bili ali ki še bodo poslani v župnije, kjer se govori po slovensko, da se slovenščine naučijo, jo cenijo in uporabljajo kot izraz evangeljske ljubezni do prebivalstva. 6'. Posebej pohvali nadškof Battisti domače slovenske duhovnike in druge, ki tam opravljajo svoj apostolat, ter izraža svojo solidarnost, svoje spoštovanje in svojo prisrčno zahvalo za modro opravljeno delo in za velikodušno predanost, ki so jo vedno izpričevali do lastnega ljudstva, saj so se trudili, da so spravili v sklad ljubezen in zvestobo do slovenskega jezika hkrati z lojalnim in iskrenim spoštovanjem državnih zakonov. S tem svojim odlokom je videmski nadškof Alfredo Battisti končno rehabilitiral domače slovenske duhovnike, ki so bili po krivem zasramovani samo zaradi tega. ker so v cerkvi branili slovenski jezik vernikov. Sedanji videmski nadškof je torej s stališča cerkve obsodil nacionalistično gonjo proti slovenskemu jeziku v videmski diecezi in obnovil tisočletno tradicijo katoliške cerkve, ki je že pod patriarhi in nato pod beneško republiko ter še v prvih desetletjih zedinjene Italije spoštovala jezike vseh vernikov in državljanov. U-pamo, da je nadškof Alfredo Battisti pokopal nekrščanski izrastek nacionalizma in fašizma. Upravičeno se sedaj sprašujemo, ali bo tudi uradna Italija začela v videmski pokrajini posnemati ta korak in na podlagi lastne ustave dala enakopravnost jeziku Slovencev v šolah in vseh uradih, koder živijo beneški Slovenci. ar Povsem razumljivo je, da se je po strahovitem potresu v Furlaniji in Benečiji, ki je povzročil tolikšno razdejanje in žalost prizadetemu prebivalstvu, marsikateri ukopojenec iz tega ali onega razloga preselil, čeprav samo začasno, v kako drugo pokrajino. Ker je med temi pra” gotovo tudi kak naš rojak iz Beneške Slovenije, si bomo skupaj ogledali navodila za izplačevanje pokojninskih obrokov, ki jih je glavno ravnateljstvo INPS odposlalo s posebno o-krožnico. Omenjeni upokojenci si lahko zagotovijo takojšnjo likvidacijo zaostalih obrokov pokojnine v novi pokrajini, le da naslovijo na sedež ustanove INPS zadevno prošnjo. v kateri morajo navesti svoje anagrafske in pokojninske podatke, nadalje izjavljajo, da so se preselili zaradi potresa in da niso še inkasirali dvomesečnih pokojninskih obrokov maj - junij ali junij - julij. Na osnovi omenjene prošnje mora sedež zavarovalnega zavoda nemudoma odrediti izplačilo dozorelih obrokov v imenu pristojnega (prejšnjega) sedeža, in to neposredno upokojencu na najprimernejši način (plačilni nalog po pošti ali banki). Za znesek, kj ga bodo izplačali, se bodo zgledovali po podatkih na čelni strani zadnjega pokojninskega pregleda. V primeru pa, da Pretekli mesec so imeli gojenci glasbene šole GM zaključne javne produkcije. Veliko jih je bilo v mestu, v glavnem v Kulturnem domu, v zadnjem času pa, ker je dom zaseden, so bile produkcije v glavnem na sedežu GM v dvorani J. Gallus. Tudi po vaseh, kjer ima šola GM svoje podružnice, so imeli gojenci svoje zaključne produkcije. Tako so imeli svojo prireditev gojenci v Dolini, Bazovici, po dve prireditvi pa so imeli gojenci iz Nabrežine in s Proseka. O teh nastopih smo že obširno poročali v našem časopisu. Izjema sta bili le produkciji gojencev glasbene šole v Bazovici in v Nabrežini. Kot smo. že omenili, sta bili v Nabrežini kar dve glasbeni produkciji in sicer v soboto, 29. maja in v torek, 1. junija. Razumljivo je, da sta morali biti v Nabrežini kar dve produkciji, saj je je upokojenec- izgubil omenjeni odrezek, se bo ustanova INPS poslu-žila arhivskih podatkov oziroma bo telefonsko stopila v stik s prejšnjim pristojnim pokrajinskim sedežem. INPS sicer ne predvideva možnosti, ki pa je verjetna, da je u-pokojenec izgubil svojo pokojninsko knjižico, ki je ostala pod ruševinami. Po našem mnenju bi morala obveljati ista procedura, le da bi se moral zavarovalni zavod pozanimati pri prejšnjem sedežu INPS za točne pokojninske podatke (številka, kategorija in višina pokojnine), nato pa bi lahko po izstavitvi nove pokojninske knjižice izdala tudi plačilni nalog, ne da bi se to zavleklo. KMEČKA ZDRAVILSKA OSKRBA Vpr.: «Kot invalidski kmečki u-pokojenec prejemam najnižjo pokojnino in zaradi bolehnosti se redno poslužujem zdravniške oskrbe. Zdravila si seveda (kot zmeraj) plačujem sam, nato pa jih predajam kmečki bolniški blagajni, da mi povrne izplačane zneske. Minilo je že več kot leto dni, odkar sem bil deležen zadnje povrnitve stroškov, nato pa nisem prejel ničesar več. Se je morda spremenil zakon in moramo sami kriti stroške za zdravnika? če je tako, potem bom porabil skoraj pol pokojnine za zdravila, potem- tam najštevilnejša podružnica v okolici in šteje kar 64 gojencev, h katerim je treba prišteti še devet gojencev iz Devina. Skupno so torej imeli svojo zaključno prireditev. Podružnico v Nabrežini vodi že več let prof. Sergij Radovič, ki mu pomagajo še nekateri drugi učitelji. Obe produkciji sta bili dobro obiskani. Udeležilo se jih je lepo število staršev in ljubiteljev glasbe. Gojenci so pripravili pester in bogat program, ki je na prvi produkciji obsegal kar 24 točk, na drugi pa celo 29. Oba programa je napovedovala gojenka Valentina Guštin. Gojenci so se dobro izkazali in lepo podali tudi zelo zahtevne skladbe znanih skladateljev kot Gounoda, Schumanna, Webra, Bacha itd. Poleg posamezni. M. (Nadaljevanje na zadnji strani) I takem se mi skoraj niti ne splača, da se zdravim in raje bom j v miru čakal na svojo zadnjo uro ...» S. M. Ne morem ne razumeti vaše zagrenjenosti in se popolnoma strinjam, da je vaša zahteva več kot upravičena, žal pa je treba izvor prepočasne povrnitve zdravilskih stroškov iskati v gospodarski krizi, ki je povzročila, da tudi kmečka bolniška blagajna prejema prispevke iz javnih sredstev z veliko zamudo in v vse prenizki meri, saj odmerjene podpore niti zdaleč ne zadoščajo za kritje vseh stroškov. Zato se pojavljajo omenjene nevšečnosti, ko je preprost in pomoči potreben človek še enkrat prizadet. Zakonska določila v zvezi s kmečko zdravilsko oskrbo se niso spremenila in so jo kmečki zavarovanci deležni v posredni obliki, se pravi, da morajo najprej sami poravnati stroške za zdravila. nakar kmečka bolniška blagajna v glavnem povrne celotni strošek (če je prošnja predložena v roku 30 dni), le da si pri vsakem zdravilu zadrži forfetar-no «pristojbino» v ^višini 200 lir na zdravilo. V zvezi s poravnanjem zdravilskih stroškov v minulem letu smo izvedeli, da so prav v preteklih dneh izdali plačilne naloge, torej se bo stanje (čeprav z zamudo) le ustalilo. Kakor smo pred dnevi poročali, so 28. maja proslavili v Kopru 100-letnico ustanovitve slovenskega učiteljišča v Kopru. Ob tej priložnosti smo prikazali tudi kratko zgodovino te izredno pomembne ustanove, ki so jo 1909 prenesli v Gorico, kjer pa jo je zadušila prva svetovna vojna, saj je bila zadnja matura na slovenskem učiteljišču v Gorici leta 1915. Preteklo soboto pa so se zbrali v Ljubljani na tovariško srečanje vsi preživeli učiteljiščni-ki zadnjih letnikov tega goriškega slovenskega učiteljišča, ki so na tem zavodu dočakali prvo svetovno vojno in s tem tudi ukinitev učiteljišča. V ljubljanskem gostišču «Rio» se jih je zbralo, kot vidimo precej. Miro Presi, j naš rojak iz Bazovice, ki ga vi-l dimo v gornji vrsti na skrajni levi, nam je povedal, da so leta 1915, koj po končanem, šolskem letu dijake višjih letnikov, začenši s tretjim letnikom poklicali pod orožje, mlajši dijaki goriškega slovenskega učiteljišča pa so se razdelili v dve skupini: ena skupina se je opredelila za Ljubljano in nadaljevala šolanje tam, druga pa je se je opredelila za Trst, kjer so ustanovili zaposlovalni tečaj dijakov goriškega u-čiteljišča, ki ga je vodil dr. Karel Pirjevec, kateremu je uspelo doseči pri deželnem nadzorniku prof. Matejčiču. da so tečaj priznali kot enakovredno javno šolo. Dijaki, ki so bili že pri vojakih, pa so prihajali na izpite. Med bivšimi zadnjimi uči-teljiščniki goriškega slovenskega učiteljišča, ki so se zbrali po tolikih desetletjih ‘ v Ljubljani, vidimo tudi nekaj Tržačanov oziroma rojakov iz bližnje okolice, kot so že omenjeni Miro Presi, nato tretji proti desni je ricmanjski rojak Ernest Švara, ob njem je Martelanc, predzadnji v gornji vrsti je naš sodelavec Albert Rejc, nato vidimo tudi Berta Široka, v spodnji vrsti drudi od leve je učitelj Lazar iz černotič. ki živi sedaj v Razvanju pri Mariboru. ob njem je slovenski glasbenik Matija Bravničar. V spodnji vrsti predzadnji je Janko Pertot iz Barkovelj, zadnji pa Alfonz Mazlù iz Skednja, ki pa živi že dolgo let v Ptuju. Podjeten duhovnik WASHINGTON, 3. — Ameriška zvezna davčna komisija je začela raziskavo o finančnih razmerah cerkvene skupnosti, ki jo vodi juž-nokorejski duhovnik Su Ming Monn. Cerkvena ločina uživa ugodnost, da ne plačuje davkov. Cerkvena skupnost, o kateri je govor, pa je zadnje čase kupila več nepremičnin v vrednosti desetih milijonov dolarjev, zadnje dni pa tudi hotel «New Yorker» za 5 milijonov dolarjev. Premoženje sekte velja najmanj 35 milijonov dolarjev. Zato se v določenih krogih sprašujejo, kako to, da uživa ta sekta ugodnost, ki je ne zasluži. Um iiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniii im m iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii Preteklo nedeljo v Križu % : , m« illlSiSISliiigfl Na nedeljski prireditvi v Križu «Pesem ne pozna meja» so nastopili, poleg domačih zborov, tudi zbor «Svoboda II» iz Trbovelj, «Franc Zgonik» iz Branika pa tudi zbor «Podjuna» iz Pliberka na Koroškem (od zgoraj navzdol) IliiiiilllliiiiiiiiiimiiliiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii im im m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii 1111111111111111111111111111111111111111111111111111 Patronat KZ - INAC svetuje IZPLAČEVANJE POKOJNIN UPOKOJENCEM KI SO SE IZSELILI S POTRESNIH PODROČIJ JOŽKO HUMAR 9. Primož Trubar je živel in se vzgajal tudi v Trstu (Odlomek iz dela «Primož Trubar - rodoljub ilirski») Molitev, ki jo ponavljamo vsak dan, mora biti «v sedanjem času» močno pomembna, čemu bi jo sicer vsak dan ponavljali. Če pa jo molimo vsak dan, začnemo razmišljati ó njenem pomenu. V taki molitvi izražena misel pa lahko postane parola, ki ima svojo politično težo. Taka misel lahko zedini vse Slovence v enotno mišljenje in hotenje in v enotno akcijo. In kaj je Trubar z «lepo molitvijo» hotel drugega doseči kot spravo med deželnim knezom, plemstvom in «ubogimi Slovenci», zato da bi se združeni v sveti božji cerkvi in živeč po božji besedi skupno borili proti glavnim sovražnikom — Turku in Antikristu. Sprava med njimi pa je možna le, če bodo vsi živeli po božji besedi. po božjih naukih. Boj proti Turkom in Antikristu pa ni bil le verski boj, temveč po svoji vsebini predvsem družbeni in politični. Kaj pa pomeni živeti po božjih naukih, je Trubar razložil v istem Katekizmu v pridigi, ki jo je dal natisniti takoj za «lepo molitvijo», in ki ji je dal latinski naslov «Sermo de voeabu' fidei». Že takoj v začetku pridige poudarja, da «je bila ta pridiga po Primožu Trubarju cesto pridlgana in da se po njej ravnajo vse druge njegove pridige»'. Ko razlaga, da se iz prave vere rodi ljubezen do Boga, pravi, da se iz take ljubezni porodi pri vernem misel, da začne božje postave prav ljubiti in se po njih ravnati: uči druge posebno pa svojo družino prav spoznati Boga, ne hodi več k malikovalskim krivim mašam. priznava se k pravi božji cerkvi, to je k skupnosti in ljudem, ki ljubijo božjo besedo in se po njej ravnajo. In končno, vernost Trubarju ne pomeni vere v rimsko cerkev, v njene dogme in predpise ter njeno disciplino, v njeno organizacijo i.i njene dohodke, temveč mu je vernost predvsem pošteno življenje posameznika. Trubar je to svojo misel izrazil preprosto, toda jasno: «Potem verni iz srca ljubi svojega bližnjega, zaradi božje volje mu pomaga s čimer koli premore. Nikomur ne dela hudega . . . in si služi svoj kruh pošteno in ne na škodo drugih ljudi: pomaga pravim pridigarjem in šolnikom . . .; stoji ob strani ubogim sirotam in vdovam in jim dobro svetuje, obiskuje bolnike ... tuje ljudi rad vzame pod svojo streho, rad pomaga in posodi ubogim sosedom, rad deli svoj kruh z vsakim človekom, ki je tega potreben . . . Trudi se, da se preveč ne razbohotijo hude želje, jeza, zavist, nečistost, lakomnost, pijanost in podobni grehi, ki v našem telesu prebivajo . . . Take dobre misli porodi v človeku prava krščanska vera. To si zdaj dobro zapomnite in glejte, da tako vero prejmete od Boga... in živite pošteno življenje. Tako vero nam daj oče nebeški.» Vse kaže, da se je Trubar Kalvinovega nauka, da je bistvo vere v poštenem življenju, torej v izpolnjevanju nravnih zakonov, navzel že za časa svojega bivanja v Trstu in da je tako tolmačil vero že v Ljubljani, čemu bi sicer posebej poudarjal v tej pridigi, da je sam pogosto tako pridigal. * * # Trubarju se pri Bonomu v Trstu ni slabo godilo, vendar ga je močno' vleklo nazaj v Ljubljano. Tam je čutil svojo domovino, svoje ljudstvo; zanj je hotel delati. V času bivanja v Trstu gotovo ni prekinil zvez z Ljubljano, saj je skozi njo potoval, ko je obiskoval svoji fari v Celju in v Loki pri Radečah. V Ljubljani, če ne že prej, je zvedel, da so na državnem zboru v Regensburgu 1. 1541 kranjsko plemstvo in odposlanci Ljubljane zahtevali pridigo «čistega evangelija». Čutil je, da so za njegovo reformatorsko delovanje v slovenskih deželah razmere dokaj ugodne. Tudi Bonomo, ki je razumel, da je Trubar bolj potreben v Ljubljani kot v Trstu, ga ni zadrževal, gotovo ga je celo priporočil pri ljubljanskem škofu Kacijanarju. Da se je ta Trubarjeva želja kaj kmalu uresničila, je nehote in nevede pripomogel še Peter Pavel Vergerij, tedanji škof v Kopru. Vergerij, sin italijanske plemiške rodbine iz Kopra, se je najprej posvetil odvetništvu, po ženini smrti pa je sklenil posvetiti se duhovniškemu poklicu. Leta 1530, že preko štirideset let star, je postal v Rimu duhovnik in bil sprejet med papeževe tajnike. Kmalu je postal papežev nuncij pri kralju Ferdinandu. Po vrnitvi z raznih diplomatskih poslanstev v Nemčiji, mu je 1. 1536 uspelo dobiti škofijo v Kopru. Leta 1540 je Vergerij odšel kot spremljevalec nekega kardinala na francoski dvor. Tedaj mu je njegov sorodnik, notar Ottonello Vida iz Kopra pisal o Trubarjevem delovanju v Ljubljani in Trstu. Vergerij mu je kmalu odgovoril: «Zlasti mi je bilo in hkrati mi ni bilo všeč, kar ste mi pisali o tistem pridigarju iz Ljubljane; čeprav to mesto ni na Saškem, se tam vendar javno pridiga luteranstvo; zato bi vi dobro storili, ko bi nastopili zoper njega.» Leta 1541 je Vergerij odšel v Worms, na verski pogovor o združitvi rimske in luteranske cerkve. Pred številnimi odposlanci nemških knezov in mest in pred teologi je govoril o enotnosti in miru v cerkvi. Čeprav pogovor ni uspel, je Vergerij zaradi svojega nastopa vendar upal, da ga bo Rim nagradil. Rimski krogi pa so ga hladno sprejeli, celo sumili so, da je prikrit luteranec. Častihlepni Vergerij, ki je slutil, da so njegove želje po kardinalskem klobuku vse bolj neuresničljive, je skušal na vse načine dokazati svojo vdanost Rimu, med drugim tudi s tem, da je v Trstu začel rovariti zoper Trubarja. Trubar je nekaj let pozneje sam zapisal, da je Vergerij bil pred leti njegov Savel (preganjalec), da pa je, hvale, bogu, postal Pavel, da se je torej spreobrnil in se odrekel svoji zmoti. Trubarju je to Vergerijevo rovarjenje vsekakor prišlo kar prav, da je Bonoma prepričal, da je najbolje, če se vrne v Ljubljano. Bonomo je gotovo posredoval pri ljubljanskem škofu Kacijanarju, ta pa ga je priporočil kralju Ferdinandu. In Ferdinand, ki je svojemu škofu zaupal, je Trubarja imenoval za ljubljanskega kanonika. Tako se je Trubar konec leta 1542 vrnil v Ljubljano kot «pravilno poklican, prezentiran in potrjen kanonik». KONEC mmm PETEK, 4. JUNIJA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: O vesternu 12.55 Po Odisejevih sledovih, dokumentarec 13.30 DNEVNIK 16.45 Program za najmlajše: Colargolove prigode 17.00 Nikogar ni doma, peta epizoda 17.15 Program za mladino: Pisma na magnetofonskem traku 17.40 Otoki bogov, dokumentarec 18.15 Poljudna znanost: Tolstojem pedagogia Kot smo že pisali, je bil Tolstoj tudi učitelj in je na svojem posestvu v Jasnaji poljani ustanovil šolo za otroke svojih kmetov. Kot učitelj je večkrat poučeval otroke na prostem in jih včasih vodil v prirodo v neposreden stik z njo. Toda Tolstoj ni gledal na prirodo kot na nekaj idiličnega. Današnja oddaja bo govorila o tej plati Tolstojeve šole, namreč o tem, kako naj mladina pobliže spozna, prirodo 18.45 Slavni pianisti: Nikita Magaloff 19.30 Volilne kronike 19.40 Kronike in Vremenska slika 20.45 VOLILNA TRIBUNA 21.30 Klasična, lahka in pop glasba 22.30 Konjske dirke v Firencah Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 15.00 Giro d’Italia in razprava o njem 18.00 Da, ne zakaj: STRAH V MESTU 18.30 Rubrike dnevnika 2 19.00 Kratke vesti dnevnika 2 19.02 lo. ’na chitara e'a luna Danes se bo začel poseben program, ki so ga dodelili Robertu Murolu. Znani izvajalec neapeljske popularne pesmi bo nastopil trikrat, v treh nadaljevanjih in bo izvajal najlepše neapeljske popevke 19.30 Volilna kronika 19.40 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.45 VOLILNA TRIBUNA Tiskovna konferenca radikalne stranke 21.30 QUELLO CHE PRENDE GLI SCHIAFFI Delo je predelal Enrico Colosimo, ki je prevzel tudi režijo, v glavnih vlogah nastopajo Mario Colli, Ennio Balbo, Grazia Maria Spina, Giancarlo Zanetti, Enzo Visconti itd. Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.10 Križem kražem 18.55 Obzornik 19.10 Ansambel J. Burnika 19.45 «VPREZI STRELO» — «OPTOELEKTRONIKA» Izobraževalno uredništvo TV je izbralo za danes dva sovjetska Ulma. Prvemu so dali naslov «Vpreži strelo» in prikazuje obdelovanje raznih kovin z električno iskro. Mikrostrela. pravzaprav ukročena strela je postala vsakdanje orodje sodobne tehnologije, katere značilnost je prihranek surovin in časa, hkrati pa večja varnost in trdnost ter veliko večja produktivnost. Drugi film prav tako sovjetskega izvora ima naslov «Optoelek-tronika». Ta film bo prikazal neverjetno nagel razvoj tehnologije elektronskih računalnikov. Ko opazujemo, kako so računalniki iz leta v leto manjši, niti ne pomislimo, kaj te spremembe pomenijo za industrijo. Razvoj znanosti je v relativno kratkem času pogojil popolnoma drugačne izvedbe računalnikov. To pa pomeni povsem nov tehnološki postopek. Znanstveniki pa imajo spet svoje povsem nove ideje . .. 20.30 DNEVNIK 20.55 Notranjepolitični komentar 21.05 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.10 Veliko vprašanje, serijski film 22.45 Helena, sodobna ženska, serijski film 22.35 DNEVNIK 23.55 BALKANSKO PRVENSTVO V BOKSU ■ "•'■(■v» ii.v pff-rm/ i.n-unr'. i Kb .iirnr.- v. Koper — barvna 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK................ 21.30 SKRIVNOSTNA LADJA, celovečerni film 23.10 BOKS, BALKANSKO PRVENSTVO Zagreb 18.45 Pavel v akciji 19.15 Naša obramba 19.45 Glasbeni studio 21.00 Beseda da besedo 22.15 Moody in Peg g TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne ž vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 17.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Pianist Nino Gardi; 18.45 Znani motivi; 19.10 Domači pripovedniki; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 22.00 Glasba za lahko noč. KOPER 7.30, 8.30, 13.30. 15.30, 18,30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.40 Jutranja glasba; 9.30 Pisma; 10.00 Z nami je . . . ; 10.15 Orkester; 11.45 Prisluhnimo jim skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.15 Plošče; 15.35 Slovenski pevci; 16.00 Mi in naši otroci; 16.15 La Vera Romagna; 17.15 Orkester Casadei; 18.00 Kulturna panorama; 18.00 in 18.10 Pojeta Sonja Gabršček in Braco Koren; 18.45 Občan pred mikrofonom; 19.00 Tops Pops; 19.35 Zbori; 20.00 Prenos RL; 20.30 Lahka glasba; 21.45 Kako se počutiš; 22.35 Simf. koncert. RADIO 1 7.00. 8.00, 13,00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke: 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Volilna tribuna; 11.20 Pianist Peter Nero; 13.30 Volilna kronika; 13.40 Klavirske skladbe; 14.05 Strnjena komedija; 14.40 Glasba divjega zahoda; 15.10 Aktualnosti in turizem; 15.30 Radij- ska nadaljevanka; 15.25 Plošče za mladino; 17.35 Knjižne novosti: 18.10 Kol. dirke; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Simf. koncert. RADIO a 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 8.45 Melodrama; 9.35 Nadaljevan ka; 11.00 Volilna tribuna; 1185 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit Parade: 15.20 Volilna tribuna; 15.40 tda' sbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.40 Alto gradimento; 18.30 Giro d'Italia; 18.45 Pio šče; 19.55 Supersonic; 22.50 človek v noči. -SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 16.00 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7 50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.25 Jug-narodna glasba; 12.03 . Po Talijr nih poteh; 13.10 Revija orkestrov, 13.30 Kmetijski nasveti: 13-40 S pihalnimi godbami; 14.30 Priporočajo vam: 15.05 Mladinski zbor. 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 18.05 Studio ob 18.0Ó; 19.00 Domači glasbeni u-metniki; 20.40 Fantje treh dom. 20.50 Lahko noč, otroci!: 2LW Slovenska popevka 76 22.15 O daja o morju; 23,20 Zvoki iz o gov domačih; 00.05 Literarni no^ turno; 00.15 Jean-Luc Pontv Herbie Mann; 1.05 Ples do erV'' 2.03 Melodije; 3.03 Koncert; 4.1» Majhni ansambli; 5.03 Paleta a-kordov. . OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spor bo sicer zapleten, toda končna zmaga je na vaši strani. Bodite previdni z novimi znanci. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaše iniciative bodo upoštevane. Rešili boste neki družinski spor, ki se je predolgo vlekel. DVOJČKA (od 21.5 .do 21.6.) Dober uspeh v poslovnem življenju. Izogibajte se sporom, posebno z občutljivimi ljudmi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne spuščajte se v diskusije, ki nikoli ne zaležejo. Morali boste na pot in to vam bo koristilo. LEV (od 23.7. do 23.8.) Več naporov in tudi več iniciative Nova prijateljstva, morda celo simpatije. Pazite na zdravje. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Nova zadoščenja v poslovnem življenju. V čustvenih zadevah se vam ne sme preveč muditi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Potrebna vam bo nova pomoč, ki pa je ne bo od nikode • Majhni spori kot posledica ličnih značajev. ŠKORPIJON (od 23.10. do 2-J _ Danes vam bo šlo vse kot 113 , zano. V družini bo treba več reda. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11- do 21- •. Današnji dogodki bodo aP .-" -vaše načrte. Nevšečnosti v družim zaradi ljubosumnosti. on 1 1 KOZOROG (od 22.12. do 20. D Dobili boste pomoč, vendar se zanašajte izključno nanjo, jo togostjo ne pridete mka • . VODNAR (od 21.1. do M- J Belle le da ste v svojih pos PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 4. junija 1976 59. DIRKA PO ITALIJI NOGOMET V štirinajsti etapi slavje F. Moserja F. Gimondi ohranil prvo mesto na skupni lestvici VARAZZE, 3. — Francesco Moser je izkoristil nesporazum glavnine, v kateri so bili vsi najboljši sprin-terji, in tako osvojil svojo 3. zmago na 59. dirki po Italiji. Na vrhu lestvice ni sprememb. Felice Gimondi še vedno nosi roza majico. Jutri bo za kolesarje tega «Gira» prvi počitek, nakar pa bo drugi težji del dirke po Italiji, ki je doslej v bistvu potekala v znaku popolnega mrtvila. Vrstni red 14. etape (D Ciocco -Varazze) : 1. Francesco Moser, ki je prevozil 227 km v 6.29’05”, s poprečno hitrostjo 35,003 km na uro 2. Lasa (Šp.) po 2” 3. Sercu(Bel.) 4” 4. Basso 5. Van Linden (Bel.) 6. Antonini 7. De Vlaeminck (Bel.) 8. Van Looy (Bel.) 9. Vicino 10. Gavazzi Skupna lestvica: 1. Gimondi 76,21’45” 2. De Muynck (Bel.) po 16” 3. Panizza 37” 4. De Vlaeminck (Bel.) 54” 5. G.B. Baronchelli 59” 6. Moser ros” 7. Bertoglio 1’06” 8. De Witte (Bel.) rie” 9. Merckx (Bel.) 1’23” 10. Bellini 1'39” 2. Pelicon (Bartali Rovis) 3. Michielotto (GS Capito) po 25” 4. Ferluga (SCAT) 5. Montagner (Zalamena e Grogo-lon) 11. Maver (Adria) 14. Marušič (Adria) 25. Macarol (Adria) R. Pečar TENIS PARIZ, 3. - V 4. kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju so dosegli naslednje izide: Moški: Panatta (Italija) - Jun Kuki (Japonska) 6:2, 6:3 in 7:5; Kodeš (ČSSR) - Dominguez (Francija) 4:6, 7:6, 6:7, 6:0, 6:0; Orantes (Španija) - Munoz (Španija) 2:6, 6:3, 6:4 in 6:1. V PRIJATELJSKEM SREČANJU Kar osem golov na Proseku Nogometaši Izole in ZSSDI so pokazali duhovito in učinkovito igro ZSŠDI — Izola 3:5 (1:1) IZOLA: Radman, Gustinčič, Novak, T. Gregorčič, Iskra, Bučar, Šukljan, V. Gregorčič, Gašperšič, Žlogar, Samec. V d.p. so igrali še: Okretič, Jakopič, Javševec, Grgurevič. ZSŠDI: Plesničar (Kapun), Husu, Mikluš, Trampuž, Verša, Nanut, M. Milič, B. Vitez, B. Kralj, Ferletič, M. Kralj. STRELCI: M. Kralj 2-krat, Iskra (avtogol) — ZSŠDI; Gašperšič 2-krat, V. Gregorič 2-krat, Jakopič — Izola. SODNIK: živkovič (Koper). Stranska sodnika: Žagar in Omerčehaič. Pred maloštevilnimi gledalci sta se v sredo spoprijeli ekipi ZSŠDI in Izole. Gostje so zasluženo premagali okrnjeno zamejsko reprezentanco, za katero so nastopili le i-gralci Primorca, Krasa, Juventine ter samo en igralec Mladosti in en predstavnik Primorja. Igralci o-stalih slovenskih društev se zaradi liiitimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiUHiiiimiiMJiiMiMiiiiuiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiimiiiiiimiMiiiiimiiiiiiiiHuiiiiuHi ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR VETERANI V CORONI Nino Maver zamudil edinstveno priložnost Tudi najbolj prekaljeni tekmovalci lahko zgrešijo v odločilnih trenutkih. Tako se je zgodilo v sredo kolesarju lonjerske Adrie Maverju, ki je bil tri kroge pred zaključkom dirke v Coroni na begu skupno z bodočim zmagovalcem Turcatom, vendar pa je smatral, da ne bo beg uspešen, saj sta vozila prepočasi, in je zato počakal glavnino. To pa je bilo zanj usodno, saj je Turcato skupno s Peliconom (kateremu je lonjerski kolesar svetoval, naj poskuša vleči s Turcatom), prišel na cilj s skoraj polminutno prednostjo. Dirka, ki jo je priredil klub Moratti iz Pierisa, se je odvijala na 81 km dolgi krožni progi, ki so jo morali kolesarji prevoziti šestnajstkrat. Takoj je treba pripomniti, da je bila pot zelo slaba, kar je zelo oviralo tekmovalce, ki so se v skromnem številu udeležili tega lepega tekmovanja. V glavnem so kolesarji vozili složno, razen poskusa pobega Zaramelle iz Padove in nekaterih drugih in pa končnega bega, ki smo ga prej opisali. Za Adrio so nastopali Maver, ki se je uvrstil na 11. mesto v zaključnem sprintu, Ma-nišič, ki je bil štirinajsti, potem ko je skušal tri kilometre pred ciljem uiti in si s silo priboriti mesto med prvimi, pa je ostal nato zaprt v glavnini, in Macarol ,ki je na polovici dirke vozil nekaj časa sam, nato pa je odnehal in se je uvrstil na 25. mesto, potem ko ni v splošnem sprintu niti poskušal startati na častna mesta. Poleg Peliconovega drugega mesta pa je treba omeniti še 4. mesto Ferluge, ki je v splošnem sprintu za 3. mesto premagal nekatere odlične kolesarje iz Padove, kot sta Zaramella in Scatto. Vrstni red: 1- Turcato (SC G. Zanon), ki je 81 km prevozil v 2.09’ s poprečno hitrostjo 37,674 km na uro Sloga in izpadli Goričanom je bil usoden sklepni del prvenstva Olympia iz lige 1. ŽENSKA DIVIZIJA |hje in Romunije. Po katastrofalnem Kot smo že svoječasno pisali, na ™S‘°P,U f ™v» na turneji po _____„„I,„ *„ 1 ZDA bo to poslednja priložnost za Italijane, da dosežejo zadovoljiv izid in tako vsaj delno popravijo slab vtis, ki so ga pustili v ZDA. OBVESTILA TENIŠKI KLUB GAJA organi-zira ZAČETNIŠKI TEČAJ za mladino od 10. do 16. leta pod vodstvom prof. Borisa Košute. Tečaj se bo predvidoma začel Po 16. juniju. Za pojasnila in vpisovanje telefonirati na št. 226-161, do 15. t.m., od 14. do 17. ure. * * * ZSŠDI obvešča vse odborn’ke, da bo danes, 4. junija, ob 20.30 seja odbora na sedežu v Ul. Ceppa 9. samem vrhu te lige je bilo že zdavnaj vse odločeno in zmagovalec Sokol je potrdil svojo premoč z napredovanjem v 2. ligo. Na dnu lestvice pa je bilo dokaj nejasno vse do poslednjega kola. Glede na to, da je goriška Azzura doma premagala drugega na lestvici — Virtus — si je še naprej zagotovila obstanek v tej ligi. Tudi. če je Sloga sinoči zmagala, bo na končni lestvici za Azzuro in Juho zaradi slabšega količnika v setih in bo tako zapustilo ligo. V poslovilnem nastopu je Sokol pospravil še dve točki, Kontovel pa je moral priznati premoč Pav Desparja sredi Vidma. IZIDI 17. KOLA Sloga - Corridoni 1:3, Azzura -Virtus 3:1, Sokol - Torriana 3:1, Pav Despar - Kontovel. 3:2. LESTVICA Sokol 32, Virtus 24, Corridoni 22, Torriana; Kontovel in Pav Despar 16, Julia in AzWTa 12,..Sloga 10. Lestvica zaenkrat ni popolna, ker manjka še tekma Sloga - Pav Despar. 1. MOŠKA DIVIZIJA Ista usoda kot Slogo je doletela tudi Olympio iz Gorice. Vse je kazalo, da se bodo slovenski odbojkarji le rešili najhujšega. V zadnjih dveh odločilnih nastopih pa so, žal, zatajili in neposredni tekmec Libertas iz Turjaka jih je najprej v zaostali tekmi premagal in kasneje zmagal še v gosteh z ASE JR sredi Čedada. Goričane pa je, žal, pokopal prav poslednji mestni derbi z Agi, katerega ne bi smeli izgubiti. IZIDI ZADNJEGA KOLA Fiume Veneto - Pav Despar 3:2, Inter - Kennedy 3:2, Agi Gorica -Olympia 3:1, Lambertin - Il Pozzo 0:3, ASFJR - Libertas Turiak 1:3. LESTVICA Kennedy 30, Il Pozzo 26, Inter 24, Fiume Veneto 22, ASFR 20; Lambertin 18, Pav Despar in Libertas Turjak 12, Olympia Gorica 10, Agi 4. Niti v tej ligi končna lestvica ni popolna, ker je potrebno odigrati še tekmo 17. kola med Pav Desparjem in Interjem. Vsekakor pa se na samem vrhu in začelju lestvice ne bo prav nič spremenilo. G. F. NOGOMET JUTRI V MILANU V zaostalih tekmah 1. jugoslovanske nogometne lige so dosegli naslednja izida: Radnički (N) - Velež 4:3 Partizan - Sarajevo 2:0 S tem uspehom je Partizan prehitel Hajduka na vrhu lestvice. Starši osnovnošolskih otrok iz Trebč, ki so se udeležili plavalnega tečaja, se izrecno zahvaljujejo svoji predstavnici v združenju staršev RENATI COLLARIG za požrtvovalno delo, ki ga je dala za ta tečaj in za vso vaško skupnost. prvenstvenih tekem niso udeležili tega srečanja. Igra v prvem polčasu je bila precej izenačena. Gostje so precej napadali in Plesničar je večkrat posredoval v velikem slogu. Tudi domačini so nekajkrat poskusili s srečo. Najlepšo priložnost je imel komaj 15-letni B. Vitez, ko je iz ugodnega položaja šibko streljal. Le minuto kasneje pa je Mauro Kralj s krasnim diagonalnim strelom iz zelo težkega položaja prvič premagal vratarja Izole. Gostje so pet minut kasneje izenačili. Odlični Plesničar je bil pri tem zadetku brez moči. V drugem polčasu so razigrani gostje v prv.h treh minutah dosegli dva gola. Na 2:3 je za ZSŠDI znižal branilec Izole Iskra, ki je zakrivil avtogol. Gostje so izvedli še vrsto nevarnih strelov in dosegli še dva gola. Zadnjih 15 minut so igralci ZSŠDI oblegali vratarja Izole in iznajdljivi M. Kralj je tri minute pred koncem zmanjšal razliko in s tem postavil tudi končni rezultat. R. B. MLADINCI Vesna — Edera 0:2 (0:1) VESNA: Eva, Kovačič, Alessio, Tenze, Zucca, Švab, Guštin, Pipan, Košuta, Degrassi, Sedmak. EDERA: Papandrea, Seccavo, San-talesa, De Marchi, Gardel, Starace, Puzzo, Andreutti, Lanteri, Budi-cin, Verch. STRELCA: Verch in Lanteri (E). V predzadnjem kolu mladinskega prvenstva so mladinci Vesne klonili proti tehnično močnejši enajsterici Edere in s tem zamudili priložnost za vstop v finalni del turnirja. P. K. L. Rozzo! — Vesna 1:1 (0:1) ROZZOL: Balz, Lombardo, Li- gotti, Nelli, F. Sussi, Sellan, Sartori (Blanco), Klobas, M. Sussi (Fava-retto), Sterle, Boccuccia. VESNA: Eva, Kovačič, Alessio, Sedmak, Švab, Tence, Guštin, Pipan, Košuta, Degrassi, Biagi. STRELCA: Košuta in Sterle. Vesna si je z neodločenim izidom v zadnji tekmi Miniussijevega turnirja priigrala le točko in je tako zamudila priložnost, da bi se uvrstila v nadaljnji del tekmovanja. P. K. Op. Supercaffè - Primorje 4:0 4:0 PRIMORJE: Adamič, Bezin, Ter-čič, Trobec, Zampa, Verša, Starec, Riffe “-ftM, Claudio. Mladinci Primorja so proti močnejši ekipi Op. Supercaffè podlegli z visokim rezultatom. Sam izid priča, da so bili domačini za razred boljši od Prosečanov, ki so se predstavili na igrišče le v desetih. Igra je bila vedno v rokah nogometašev Op. Supercaffè, ki so prišli do zadetkov brez večjih težav. «Rdeče-rumeni» so se samo branili in občasno sprožili nenevaren protinapad. Zmaga domačinov ni bila nikoli v dvomu in bila bi lahko še znatnejša, če ne bi njihovi napadalci zgrešili nekaj res ugodnih priložnosti. boks MILAN, 3. — Italijanski boksar Angelo Jacopucci bo jutri v novi športni palači v Milanu skušal odvzeti Bunnyju Sterlingu (Velika Britanija) naslov evropskega prvaka v srednji kategoriji. PLAVANJE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU NDR Svetovni rekordi kot na tekočem traku VZHODNI BERLIN, 3. — Vse kaže, da ne bodo samo ženske NDR igrale vodilno vlogo na bližnjih OI v Montrealu. V tretjem dnevu državnega plavalnega prvenstva NDR v tem kraju je namreč danes zaslovel Roger Pyttel, ki je v istem dnevu kar dvakrat izboljšal svetovni rekord na 200 m metuljček. Pyttel je namreč zjutraj v izločilnem tekmovanju izboljšal prejšnji svetovni rekord slavnega Američana Marka Spitza (2’00”70) s časom 2’00”20. V finalu pa- je bil Pyttel izjemen, saj je še izboljšal svoj rekord na 1’59”63 in je tako prvi človek, ki je preplaval to razdaljo pod 2’. Kornelia Ender je na tem tekmovanju dosegla še svoj tretji svetovni rekord. 100 m hrbtno je namreč preplavala v 1’01”62 (prejšnji rekord je bil last njene -rojakinje Ulrike Richter s časom 1’02”60). In še en svetovni rekord. Barbara Krause je 400 m prosto preplavala v 4T1”69 (prejšnji rekord: Shirley Babashoff s časom 4’14”76). KOŠARKA V FINALU DEČKOV Don Bosco premočan Konto veld poraženi Že nastop v finalu je pomenil za naše košarkarje velik uspeh Kontovel — Don Bosco 80:86 (39:37) KONTOVEL: Bukavec 32, Ban 27, Micheli 2, Danieli 13, Sedmak 6, Ukmar. DON BOSCO: Del Ben. Tome 8, Sodomacco 30, Armocida, Scabini 18, Cecchini 9, Villa, Menegotti, Costantino 21, Stulle. Sodnika: Policastro in Polh. Prosti meti: Kontovel 6:20, Don Bosco 12:28. PON: Ukmar, Sodomacco, Bukavec in Cecchini. Tesen, vendar zaslužen poraz kon-tovelskih dečkov. Tržačani so ponovno dokazali, da so kot ekipa zelo dobro moštvo in so se zato zasluženo uvrstili v nadaljnji del prvenstva. Naši fantje pa so pohvale vredni, saj so se proti boljšim ekipam enakovredno borili. Kot sam iiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiirHiiiiii NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Po dokaj izenačeni tekmi Zarja premagala Primorje Vesna igrala neodločeno v gosteh - Na vrhu lestvice Isonzo in Libertas Zarja — Primorje ZARJA: Puzzer, Stojan Križman-čič, Samese, Metlika, Vojko Križ-mančič. Ridussi (Grgič), Bon, Žagar, Gotti, Grahonja. PRIMORJE: Kapun, Blažina, Ci-molino, Bezin, Race, Tomizza, Bar-nabà, Vascotto, Timeus (Catania), Persi in Rustja. STRELCI: v 30. min. p.p. Blažina (avtogol), v 40. min. d.p. Vascotto iz 11-metrovke, v 44. min. Bon. Slovenski derbi med Zarjo in Primorjem se je končal v korist Ba-zovcev, čeprav gre objektivno povedati, da bi bil neodločen rezultat pravilnejše plačilo za obe moštvi. Tekma, katero je motila precej močna burja in se je odvijala na razmočenem in blatnem igrišču, ni bila lepa. Igralci so se na razmočenem igrišču slabo premikali tako, da je bila igra 'zelo' Mztrgana in 2:1 (1:0) to občasno se je videlo kako lepo akcijo. ž. S. Anna — Vesna 2:2 (0:1) S. ANNA: Germani; Burlo, Gaeta; Francolla, Magris, Macor; Ulcigrai, Cadenaro, Bonazza, Denich, Paolich. VESNA: Košuta; Sulčič, Visintin; Germani, Perisutti, Skrem; Botti, Carmeli, Kelemenic, Bortolotti, Zucca (12 Bogateč, 13 Verzier). Vesna je kljub dobri igri remizirala s šibko S. Anno, ki se bori za obstanek v ligi. Križani so namreč stopili na igrišče s trdnim namenom, da ne ponovijo medlega nastopa (predvsem v napadu) s Sa-gradom, kjer so bili nezasluženo poraženi. «Plavi» so stopili na igri- ATLETIKA PO USPEHIH NA DEŽELNEM TEKMOVANJU Italija-Romunija MILAN, 3. — V soboto se bosta v prijateljski nogometni tekmi v Milanu spoprijeli reprezentanci Ita- Borovke pred težko preizkušnjo Dekleta atletske sekcije Bora bodo jutri in v nedeljo opravile dve zelo važni tekmovanji vsedržavnega značaja. V soboto bodo nastopile na mitingu v Ascoli Piceno, v nedeljo pa v bližnji Anconi. Na obeh tekmovanjih je udeležba omejena z dokaj zahtevnimi normami, katere so borovke že dosegle ali pa so zelo blizu in jim bo nastop vseeno dovoljen. V Ascoli Piceno bodo v soboto nastopile Marinka Semolič in Sonja Antoni v teku na 200 m, Marina Pu-r:č in Patrizia Padovan v skoku v daljino ter Loredana Kralj in Irena Tavčar v metu krogle. V ekipi bo še Danijela Tretjak, ki sicer nima norme za posamezni nastop, tekla pa bo v štafeti. Uvrstitve borovk bi morale biti na podlagi dosedanjih rezultatov dobre. Posebno visoko se lahko uvrsti Patrizia Padovan v skoku v daljino in obe met?1’.! krogle. V Anconi bodo nastopile obe skakalki v daljino, Irena Tavčar v disku, Sonja Antoni na 200 ali 400 m ter Marinka Semolič na 100 ali 200 m. Nastop vseh sprinterk je pogojen tekmovanju v Ascoliju. Slednje predvideva namreč predteke in finale. V primeru, da bi morale borovke teči dvakrat, bodo v Anconi verjet- no izbrale krajše razdalje. Tekmovanje v Anconi bo že dopoldan. V Anconi se največ pričakuje od Irene Tarvčar v disku. Gostovanje bo služilo borovkam, da v ostrejši in nenavadni konkurenci preverijo svoje moči in se privadijo na državno prvenstvo, ki bo sicer komaj konec sezone. Doslej so dosegle borovke V deželnem merilu zavidljivo serijo rezultatov in rekordov. Po tekmovanju v Ascoliju in Anconi bo deželno prvenstvo, slediti pa bi moral neizbežen «počitek», oziroma zmanjšanje intenzivnosti treninga, sicer bi utegnili imeti preostri napori negativne posledice na drugi in važnejši del sezone. POKAL JUGOSLAVIJE V Celju sklepno tekmovanje V Celju bo jutri in v nedeljo finale letošnjega atletskega pokala Jugoslavije. Istočasno bo Celjanom tekmovanje služilo kot generalka za organizacijo balkanskih atletskih i-ger, ki bodo od 18. do 20. junija na stadionu «Borisa Kidriča». Finale za atletski pokal se obeta na dobri kakovostni ravni iz dveh razlogov. Prvič se bodo nekateri atleti potegovali za prosta mesta v reprezentanci, drugič pa bodo ostali skušali doseči odlične rezultate, ki bi zveznega selektorja Račiča prepričali o njihovi olimpijski zrelosti. V ta krog spada na primer Boži-novič, ki je po dobrem startu na začetku sezone, nepričakovano odpovedal na mitingu v Zagrebu. Dobro bo moral v Celju teči tudi Savič na 800 m. Atlet se je na polfinalu atletskega pokala izkazal predvsem na 400 m z odličnim osebnim rekordom 47”. Ljubljančan Miran Bizjak bo vsekakor naskakoval s palico rekord preko 5 metrov. Sistem jMkalnega tekmovanja je v Jugoslaviji tak, da omogoča prisotnost cel j elite. Na jxidlagi republiških tekmovanj so se namreč v finale uvrstili v vsaki panogi atleti z 12 najboljšimi rezultati, ne glede na skupinsko moč klubov, katerim pripadajo. Šlo bo v bistvu za prvo državno prvenstvo. Ekipni naslov bo nedvomno osvojila Crvena zvezda v moški konku- ! renči, v ženski pa je podelitev bolj negotova. k. b. Na vrhu lestvice vodita še vedno Isonzo in Libertas, ki sta odpravila Aurisino, oziroma De Macori. Med našimi enajstericami se je ■dnih\Vi«d £a*j» in Primorjem, končal z zmago Ba-zovcev, ki som fcj&o prevzeli tretje mesta. ncfi.IMSUiciJ-Vèsna je po dveh zaporednih porazih remizirala proti ekipi S. Anne, ki se še bo.. za obstoj v ligi. 'Edile Adriatica je prekinila pozitivno serijo Costalunge, Sa-grado pa je m domačih tleh odpravil Rosandro. Flaminio je remiziral z Vilessami in tako napravil še en korak za obstoj v ligi. Prav tako je zmagal tudi Fogliano, ki je v gosteh premagal šibko ekipo Campanelle. IZIDI Zarja - Primorje 2:1 Izonzo - Aurisina 4:0 E. Adriatica - Costalunga 1:0 S. Anna - Vesna 2:2 Libertas - De Macori 3:2 Flaminio - Viilesse 0:0 Sagrado - Rosandra 1:0 Fogliano - Campanelle 3:0 LESTVICA Libertas in Isonzo 36, Zarja 33, Villesse in Sagrado 32, Costalunga 31, Edile Adriatica 30, Vesna 29, Primorje in Rosandra 28, Aurisina 27, De Macori, Flaminio ter Fogliano 22, S. Anna 20, Campanelle 14. S. Anna ima dve tekmi manj. Isonzo, Libertas, Sagrado in Aurisina imajo po eno tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (13.6.) Aurisina - Edile Adriatica, Villesse - De Macori, Costalunga - Sagrado, Fogliano - Zarja, Rosandra - S. Anna, Vesna -Isonzo, Primorje - Flaminio, Libertas - Campanelle. šče zbrani in odločni, tako da je kmalu Botti izkoristil lep Carme-lijev predložek in pretresel nasprot-| no mrežo. Zatem so gostje imeli še eno lepo priložnost, ki pa jo je mladi Zucca nerodno zapravil. V drugem delu igre so domačini ostreje napadali in kmalu so tudi zasluženo izenačili. Toda Križani se niso potrli in so ponovno s prisebnim Bottijem prišli v vodstvo; po tej akciji so igralci S. Anne ostro protestirali, češ da je neki napadalec Vesne napravil prekršek. Nekaj minut kasneje se je sodnik morda oddolžil zaradi prej storjene napake in je takorekoč «podaril» domačinom enajstmetrovko, ki jo je Cadenaro realiziral. In tu je bilo tekme praktično konec. Vsi igralci Vesne so se zelo potrudili, predvsem pa moramo pohvaliti požrtvovalno igro kapetana Kele-menica, S. T. NARAŠČAJNIKI Edera — Kras 3:1 (0:1) KRAS: Skupek, Škabar, Pobega. Daneu, Legiša, Vitez, Lauzana (Majcen), Okretič, štule, Balzano, Kosovel, 12. Kocjančič EDERA: Antonini, Polli, Bertoc-chi, Juriševich, Marzocca, Gardos-si, Benedetti, Venier, Bacci, Sardo, Lojacono (Favalle). STRELCI: v 18. min. Vitez iz enajstmetrovke, v 39. min. Škabar (avtogol), v 52. in 54. min. Favalle. rezultat priča, je bila tekma z Don Boscom res zanimiva in izenačena. Peterki sta se stalno menjavali v vodstvu in zato je bilo srečanje zelo privlačno. Obe moštvi sta pokazali zrelo košarko, bolje f)a so gotovo igrali predstavniki Don Bo-sca. Dobro je igral Bukavec, izkazal se je s svojimi potezami Ban, vendar prave moštvene igre domačini kot vedno niso prikazali. Proti koncu pa so si Tržačani nabrali prednost 10 točk in so tako odnesli s kontovelskega igrišča obe točki. L S. 1. MOŠKA DIVIZIJA Scoglietto B — Kontovel 76:66 (36:28) SCOGLIETTO: Conca, Ferfoglia 4 Detela 7, Giugovaz 19, Foretti 22, Benelli 2, Appolonio 10, Schergat 12. KONTOVEL: Peter Starc 13, Ivo Starc 21, Zavadlal 2, Ukmar 6, Ban 4, Košuta 4, Perini, Klavdij Starc 16. PM: Scoglietto 6:22 in Kontovel 4:9. SODNIKA: Ferluga in Zvech. V prvi tekmi povratnega kola je Kontovel nerodno in nezasluženo izgubil na tujih tleh proti ekipi Sco-gbetta. Četudi domačini spadajo med favorite te skupine, niso prikazali lepe igre. Njihova moč je namreč v tem, da imajo visoke igralce. Kon-tovelci so se vso tekmo upirab visokim domačinom, a vseeno niso mo-gb preprečiti poraza. IGKO POKAL A. MELLONI Tesen poraz borovcev Servolana - Bor 92:87 (44:38) BOR: Vatovec 33, Žerjal 6, Klobas 16, Francia 8, Guštin 4, Kraus 14, Corbatti, Pertot 1, Koren 5. SERVOLANA: Norbedo 2, Olivo 11, Sivini 2, Fabris 18, Visintin 1, Metlika 20, Semenich, Ritossa 14, Comici 3, Depase 21. SODNIKA: Della Corte in Di Gregorio. PM: Servolana 18:32, Bor 5:10. FON: Francia, Koren in Kraus. V poslednji tekmi turnirja «A. Melloni» so «plavi» tesno izgubili s Servolano. Tekma je bila vseskozi izenačena, vendar Škedenjci so i-meli rahlo premoč pod koši. V zadnjih minutah so «plavi» sku- šali presenetiti Škedenjce z agresivno obrambo, toda zaman. Zmaga, je tako tesno pripadla Ser volani. V Borovih vrstah je napad še kar dobro deloval, medtem ko je obramba nekoliko pešala. Med borovci so se zlasti izkazali Vatovec, Klobas in Kraus. Peter «PROPAGANDA» Derbi Brežanom Breg — Bor 46:38 (21:16) BREG: Korošec 17, Pertot, Ček Pred maloštevilnimi gledalci Kra-! 15, Corbatti 10, Lovriha, Kraljič 2, sovi nogometaši niso bili kos težke-1 Pečar, Hacin, Žerjal F. 2. mu od močnega dežja razmočenemu i BOR: Škerl 10, Devetak 3, Roic, terenu in močni ekipi Edere. V j Kosovel, Gerdol 2, Lokar 23, Turk. prvem polčasu so bili «rdeče-beli» enakovreden nasprotnik in so v 18. min. celo {»vedli. Gol je dosegel Boris Vitez h enajstmetrovke. V drugem polčasu pa so domačini začeli oblegati Kra-sova vrata in tudi dosegli tri gole. R. B. ZAČETNIKI Sistiana — Primorje 5:0 (2:0) PRIMORJE: Sardoč. Metelko, Sedmak, Rustja, Perko, Milič, Verša, Sferza, Petruzzi, Bukavec. Najmlajši predstavniki Primorja so na tujem izgubili z visokim rezultatom proti močnejši ekipi Si-stiane. Domačini so zmagali brez večjih težav, saj so bili celo tekmo v premoči in stalno ogrožali proseška vrata. «Rdeče - rumeni» so se le bramii in niso imeli niti moči, da bi sprožili kak protinapad. Premoč domačinov je bila še vidnejša v drugem polčasu, ko je prišla v vrstah Primorja na dan tudi utrujenost. Domačini so seveda to izkoristili in še povečali svojo prednost. PM: Breg 2:20, Bor 2:16. PON: nihče. V zadnjem derbiju propagandnega prvenstva je Breg premagal okrnjeno moštvo Bora. Tekma je bila na zelo nizki tehnični ravni, saj sta obe ekipi veliko zgrešili bodisi v napadu kot v obrambi. Obe ekipi sta izkoristili hibo nasprotnika v napadu: Breg s težavo prodre v consko obrambo, Bor pa ne zna premostiti presinga. Vsekakor je zmagal tisti, ki je imel več možnosti za metanje na koš. Mnoge odsotnosti v Borovem taboru so tako pripomogle, da so tržaški igralci obtičali na zadnjem mestu lestvice skupno s Chiadinom in Bregom. Breg - Italsider 33:59 (10:27) BREG: Pertot 10, Čok (k) 4, Korošec 19, Žerjal, Pečar, Tedesco. V okrnjeni postavi so Brežani v četrtek presenetili. Proti močnemu Italsidru so (predvsem v drugem polčasu) zaigrali dokaj dobro in so pokazali lep napredek. Še posebno sta zadovoljila Franko Korošec in Igor Pertot. ISTRSKI « ODRED 1 i (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) ČETE NADALJUJEJO Z NAPADI NA ŽELEZNICE Štab VIL korpusa je v septembru 1944 nadaljeval ofenzivni pritisk proti železniškim progam Zidani most - Ljubljana - Trst, št. Peter - Reka in Divača - Podgorje, da bi čimbolj učinkovito oviral nemške zveze s fronto v Italiji in n-* e d nemškimi garnizijami v Sloveniji. Delovanje 4. bata-‘jona 9. brigade (Istrskega odreda) je bilo sestavni del delovanja korpusa, zato si je njegov štab prizadeval, da bi *ar najbolj učinkovito rušil najpomembnejše železniške Proge. Članom bataljonskega štaba in tudi večini borcev Je bilo v tedanjih razmerah več kot očitno, da si bo nem-sko vojaško poveljstvo skušalo zavarovati prometne zveze *n nemoteno nadaljevanje utrjevalnih del v Čičariji in Istri ter si zato z vsemi silami prizadevalo uničiti partizanske enote v Brkinih ali pa jih vsaj od tam pregnati. Dobro je ^amreč vedelo, da je mogoče s tamkajšnjih izhodišč učinkovito rušiti proge Ljubljana - Trst, št. Peter - Reka in Divača - Ptuj, ki so bile za oskrbo ter premeščanje nem-skih čet življenjsko pomembne. Bataljonove enote pa so delovale neposredno za hrbtom nemškega razporeda v se-Verni Istri, na dokaj ozkem območju. Štab 4. bataljona si je v pričakovanju okrepljenega sovražnikovega pritiska prizadeval, da bi pripravil svoje borce na hujše prezkušnje v pozni jeseni in pozimi, ko goli brkinski listnati gozdovi dokaj slabo prikrivajo premike, sledi v snegu pa izdajajo pohode. Zato je organiziral v noči na 8. september prenos 7 hudo ranjenih borcev iz bolnišnice «Zalesje» v snežniške gozdove v bolnišnice VIL korpusa. Po 15. septembru pa je organiziral zbiranje preostale zimske obleke in opreme. Medtem ko so čete v noči na 8. september prenašale ranjence, je odšla skupina 5. bataljonovih minerjev v napad na progo Divača - Št. Peter. Okoli 24. ure je minerjem uspelo postaviti kontaktno mino, vendar jih je zalotila sovražnikova patrulja in jih pregnala s streljanjem. Minerji pa kljub sovražnemu napadu niso opustili svojega načrta. Trdno odločeni, da izpeljejo akcijo v naslednji noči, so obvestili štab bataljona, da jim napad ni uspel, zato ga bodo ponovili drevi. In res so v noči na 9. september s 5 kg razstreliva porušili štiri 32-metrske stolpe električnega daljnovoda visoke napetosti Gorica - Reka in 40 metrov proge. Tako so povzročili prekinitev prometa na progi Ljubljana Trst za 8 ur. Potem so se napadi na proge ponavljali čedalje pogosteje. Najprej je okoli 23. ure v noči na 11. september 8 borcev 2. čete in 5 bataljonovih minerjev miniralo s 24 kg razstreliva nasip na progi Št. Peter - Reka pri Mali Bukovici. Da ne bi sovražnikova patrulja presenetila minerjev, so jih borci zaščitili na obeh straneh s po enim mitraljezom. Ob 7. uri zjutraj je pripeljal vlak, sestoječ iz lokomotive in 4 vagonov, v katerih se je vozilo tudi nekaj nemških vojakov. Eksplozija je uničila 2 vagona in 77 metrov proge, dva vagona in lokomotiva pa so se prevrnili po progo. Promet je bil prekinjen 20 ur. Sovražnikovih izgub v moštvu pa borcem ni uspelo natančno ugotoviti. Da bi čimbolj oviral oskrbo nemških čet v Istri in motil graditev obrambnih naprav pred izkrcanjem ter preprečeval sovražnikovo dejavnost nasploh, je štab bataljona sklenil, naj 5 minerjev pod vodstvom komandirja minerskega voda Antona Drečnika-Zvonka z zaščito 22 borcev L čete v noči na 13. september napade in razruši progo Divača - Pulj med Kačičami in Divačo. Prvo noč akcije niso mogli opraviti, ker niso poznali položajev sovražnikovih zased, zato so si naslednji dan dobro ogledali progo, ugotovili obhode nemških zaščitnih patrulj in pripravili podrobni načrt. V noči na 14. september pa so postavili 5 kontaktnih min in vložili vanje 40 kg razstreliva. Nemške patrulje so zelo pogosto nadzorovale progo. In tudi v tisti noči je šla pred prihodom vlaka po nji 6-članska patrulja, vendar ni ničesar opazila. Mine so uničile poleg 80 metrov proge tudi lokomotivo in tri vagone, ki so se hudo poškodovani nagrmadili na kup. Te so Nemci, ko so čistili progo, prevrnili kar čez nasip in jih pustili. Akcija je res odlično uspela. Promet je stal kakšnih 48 ur, saj je štab oataljona 15. septembra poročal, da Nemcem še ni uspelo popraviti proge. BOJ Z NEMCI NA TATRAH 14. SEPTEMBRA 1944 Štab 4. bataljona 9. brigade je ostal do 14. septembra z vsemi odseki na Kozjanah. Ker so bile tedaj v Brkinih volitve v narodnoosvobodilne odbore v polnem teku, je organiziral zavarovanje. Prva četa je taborila po 10. septembru v gozdu med Mršami in Artvižami. Od tam je ščitila brkinsko območje pred sovražnikovimi vdori iz Materije in s Kozine. Druga četa si je uredila taborišče pri koti 603 blizu Piegarja, in postavljala zasede na dohode od Ilirske Bistrice in Harij, z jugovzhodne strani, kakor tudi od Podgrada in Gbrova, z jugozahoda. Tretjo četo je štab bataljona poslal taKoj po reorganizaciji na Pivko. Taborišče si je uredila se- verovzhodno od Jurišč. Od tam jo je štab bataljona nekako j j. septembra poklical v Brkine, da bi imel na voljo dovolj M1 z,avarovanie okrožne proslave v počastitev i. obletnice priključitve Siovenskega primorja Jugoslaviji, 17. septembra v 1 adezu. Na Pivko se je vrnila v noči na 29. september. ^ etrta četa pa je bila tedaj v taborišču pri Preložah in je satila dohode od Št. Petra in Prema proti Brkinom, ker je bil tedaj cetmski odred na območju Ilirske Bistrice. Tedaj in tudi pozneje je bilo hribovito območje osrednjega m severozahodnega dela Brkinov z najstarejšimi slo-venskmn vasmi Gabrkom, Brezovim brdom, Kovčicami, Orehkom Mrsami, Artvižami, Varejami in bližnjim Podgradom, do Barke na severovzhodni strani, na severni pa do bregov Reke z vasmi Suhorjem, Ostrožnim in Janeževim brdom ccijanu m Preložami, vštevši šmagorsko in Pade-skodolin0 torvas1 v notranjosti — Rjavče, Tatre, Kozjane, Osti ovico, Mishce m Vatovlje — v političnem in topoeraf-skem pogledu najprimernejše za trajno zavetje in manevru anje partizanskih enot. To območje ni merilo od jugo-vzlioda proti severovzhodu več kot 15 km, od severa proti jugu pa je bilo se manjše, vendar so se tod stalno zadrževali partizani, ker je bilo vse ljudstvo enotno in zvesto ?ar° noosvobodilnemu boju. To ozemlje je s svojimi globo-imi žlebovi, vzpetinami in gosto poraščenostjo razgiba-nostjo m zadostno razsežnostjo vsaj poleti omogočalo manjšim enotam, da so ostale prikrite in so se zlahka premikale. Istrs1^1 odred in pozneje 4. bataljon 9. brigade so bue se posebnega življenjskega pomena vasi Rjavče, Tatre ^re’ ?• ° wca’ uVatovlje in Misliče s Padeško in šma- g sko dolino. V teh krajih, še posebej pa v Celjah in na ergand.11 *' S° ^ blVal1 tUdi okrožni politični in oblastni (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina ža inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». ~ R^tevi,ks fiec*enah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300,— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400._ din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. junija 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finsnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst SKORAJ MESEC DNI PO STRAHOVITEM POTRESU RAZSODBA BO ZNANA KONEC MESECA Prebivalstvo Rezije še vedno pogreša Pred ustavnim sodiščem topla oblačila ter odeje proti mrazu raX^t Število smrtnih žrtev norost lo no 965 - V bolnišnicah še 1.226 ranjencev Deželne pobude za obnovo prizadetih krajev - E6S nakazala petdeset milijard Ur VIDEM, 3. — Po včerajšnjem mrzlem in vetrovnem deževnem vremenu (v poznih popoldanskih urah so se oblaki sicer razkropili) je danes k sreči zopet zasijalo sonce nad širšimi predeli Furlanije, Beneške Slovenije in Rezije, ki jih je v noči od 5. na 6. maj strahovito razdejal potres. Od tedaj še niso pojenjali milejši sunki (celo danes je tržaško geofizikalno opazovališče zabeležilo ob 11. in 17.45 lažja sunka 4. stopnje po Mercallijevi oz. 2,9 stopnje po Richterjevi lestvici), vendar se je nesrečno prebivalstvo nanje že privadilo, kolikor jih človek sploh lahko zazna. Toplejše sončno vreme, ki je pač nujno potrebno, da se čimprej izsušijo po silnih nalivih razmočena tla, na katerih so nameščena šotorišča, seveda ne more na mah odstraniti mučnega vtisa, ki te spremlja ob prebiranju tragičnih številk: 965 mrtvih in 1.226 ranjenih, ki še vedno ležijo na bolniških posteljah v Vidmu, Portogruaru, Tržiču, Krmi-nu, Codroipu, Sacileju, Gorici, Latisani, Palmanovi, Padovi, Trevisu, Pordenonu, Maniagu, Trstu in drugod. Od dneva, ko se je zamajala zemeljska površina, pa do danes se je iz bolnišnic vrnilo na domove, ali bolje, pod šotore 1.057 ponesrečencev. To so zadnji uradni podatki o žalostnem obračunu katastrofe, ki jih je danes zvečer posredovala videmska prefektura. Število smrtnih žrtev je narastlo torej za nadaljnjih enajst, potem ko so raziskovalci nadrobno pregledali občinski, pokopališki in sodni register v Huminu. Če je v večjem delu prizadetega ozemlja toplo vreme, to ne velja za hribovske predele ter vznožja gora, kjer so bili učinki potresa prav tako hudi. Tam ljudi zebe in to pošteno, čeprav bivajo v zasilnih šotorih: iz Rezije je npr. prišel glas, da so žrtve potresa zaprosile za težka oblačila in odeje. Menimo, da se bodo ljudje prošnji nemudoma , odzvali. Tudi zato, ker ne gre pozabiti. da je tamkajšnje prebivalstvo skupno s prebivalci številnih odročnih krajev v Beneški Sloveniji prišlo zadnje na vrsto v pogledu prve (pa tudi poznejše) pomoči — ta je bila že od vsega začetka osredotočena na tista območja Furlanije, kjer so potresni sunki napravili največjo škodo. Omenili srno šotore. Po najnovejših podatkih zbranih v vseh devetih koordinacijskih središčih za pomoč žrtvam potresa se na celotnem prizadetem ozemlju dviga 206 šoto-rišč s 7.282 šotori: tem gre prišteti še nadaljnjih 7.586 šotorov, ki niso sestavni del šotorišč, temveč so razkropljeni. Vsega je torej 14.868 šotorov, v katerih biva 72.7Ì2 oseb. Zanimivo in hkrati nekje tudi razumljivo je, da se šotorišča postopoma praznijo: množijo se namreč vrste posamično razkropljenih šotorov, ki jih nesrečni ljudje postavljajo v neposredni bližini porušenih domov. Tu prihaja torej zopet do izraza trdoživa navezanost krajevnega prebivalstva na rodno zemljo in dom, obenem pa odločna volja, da se podrta poslopja čimprej obnovijo. _ Največ šotorišč je na območju Cente, Majana, Rumina, Osoppa in Spilimberga. Poleg vojaških so tu še šotori, ki so jih poslali iz Sovjetske zveze, Nizozemske, Pakistana, Izraela, Združenih držav Amerike in od drugod. Medtem se povsod nadaljujejo dela za dokončno porušenje najbolj poškodovanih stanovanjskih in drugih poslopij ter za postopno obnovitev tistih, ki se jih pač še da nekako rešiti. Poleg delavcev in tehnikov, ki so jih stavila na razpolago razna specializirana podjetja, velja omeniti aipince v pokoju, ki so se odločili, da bodo brezplačno prispevali k ponovni izgradnji prizadetih krajev. V Humin je npr. dospela danes dopoldne orva skupina alpincev - težakov, tesarjev in zidarjev, medtem ko so nekatera gradbena podjetja že poslala v Videm potreben material. Poglejmo, kakšen je trenutni položaj v nekaterih od razdejanih krajev. V Centi uspešno napreduje podiranje pretežno porušenih zgradb, kar velja tudi za drugih osem občin, ki sodijo pod delokrog tukajšnjega ^operativnega središča. V teku je tudi razdeljevanje šotorov, ki so te dni prispeli iz Sovjetske zveze. V Majanu je število poslopij, ki jih bo treba na vsak način zrušiti v prah, še visoko. Potrebnih strojev in naprav sicer ne manjka, primanjkuje pa delavcev in tehnikov. Od tod prošnja pristojnih oblasti, naj bi se slednji odzvali v čim večjem številu. Ondod potrebujejo tudi precej stanovanjskih prikolic, •kamor naj bi spravili ponesrečence, ki so se vrnili iz videmske bolnišnice. V Huminu so alpinci odprli prvo delovišče za popravljanje laže poškodovanih stavb, ustreznr dela pa se pričnejo prihodnji teden. V nedeljo dopoldne bo na dvorišču o-snovne šole spominska svečanost za žrtvami potresa Na Bili (Resiutta) se je nekaj prizadetih družin že lahko ponovno vselilo v popravljene domove, z druge strani pa občinska uprava skupno s prebivalci, ki so še vedno brez strehe, preučuje vprašanje izbire med ohranitvijo šotorišča in gradnjo mon- tažnih hišic. Problem je, žal, aktualen, kajti izkazalo se je. da so ljudje v šotorih popolnoma nezavarovani pred plohami in vetrovi, kar veča nevarnost raznovrstnih obolenj, zlasti pri otrocih V vseh drugih razdejanih krajih je položaj podoben. Med njimi velja omeniti Pušjo ves (Venzono v videmski pokrajini), kjer je župan Sacchetto sklical za prihodnjo soboto tiskovno konferenco o problemih, ki jih postavlja obnova po potresu poškodovanih krajev, in to z urbanističnega, političnega, socialnega m kulturnega vidika. V prvi vrsti bo seveda beseda tekla o obnovi Pušje vesi. Župan je pozval k udeležbi na tiskovni konferenci italijanske in tuje novinarje, predstavnike italijanske radiotelevizije, kulturne delavce in župane vseh občin, ki jih je razdejal potres. Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine je medtem pripravila zakonski osnutek, ki predvideva niz pobud za obnovo kmetijstva, tako zlasti žlahtnih kultur in živinoreje, in to s pomočjo tako denarnih prispevkov kakor posojil po znižani obrestni meri. Z druge strani bo dežela s pri- spevki in posojili poskrbela za popravilo poškodovanih stanovanjskih in drugih stavb; v ta namen bo posebna tehniška komisija nadrobno preverila škodo. Potrebno je torej, da zasebniki, kot tudi krajevne uprave za sedaj še ne porušijo razdejanih zgradb, temveč naj počakajo na pregled omenjene komisije. Le tako bodo pač deležni ugodnosti, ki jih predvideva deželna pobuda. Vzporedno z zakonodajnimi ukrepi v korist nesrečnega prebivalstva se stopnjujejo tudi druge oblike pomoči v denarju in blagu. Osebje tržaškega Verdijevega gledališča je da- rovalo enodnevno plačo, to je nad 3 milijone lir. Dežela Toskana je zbrala skoraj 708 milijonov. Ameri- ška vlada je nakazala 25 milijonov dolarjev, avstrijski Tirolci so nabrali milijon šilingov (48 mil. lir). Švicarji 3 milijone frankov (nad milijardo lir). Nova Zelandija bo prispevala 50.000 dolarjev, izvršna oblast Evropske gospodarske skupnosti pa je nakazala za potrebe kmetijstva in za obnovo infrastruktur ter delavskih stanovanj 70 milijonov računskih enot, to je skoraj 50 milijard lir. Tri produkcije (Nadaljevanje s 4. strani) llllllllllIMMlItllimillllllltlllllllllllllllJIllIlliiilllliiirilllllUllllllllllltlllllllllllllllllllllillliiiiiiiliHiiiliiiiiiiii SPODLETEL POSKUS UGRABITVE V RIMU Trgovec in hišna pomočnica prisilila bandita k begu Zlikovca sta skušala ugrabiti pohabljeno trgovčevo hčerko nih gojencev sta nastopila še dva pevska zbora in sicer na prvi produkciji celoten pevski zbor «Kraški slavček», na drugi pa najmlajši otroci istega zbora. V Bazovici je bil zaključni nastop gojencev, ki obiskujejo glasbeno šolo podružnice v tem kraju, v Bazoviškem domu v ponedeljek zvečer. Podružnico v Bazovici obiskuje 14 otrok, vodi pa jo prof. Sveto Grgič. Tudi v Bazovici je bila prosvetna dvorana polna domačinov, ki so z zanimanjem in zadovoljstvom prisostvovali zaključni produkciji svojih otrok. Spored je bil krajši kot v Nabrežini, kar pa je tudi razumljivo, saj je v tej šoli manj otrok. Spored je bil lepo izveden, napovedovala ga je Barbara Opeka. RIM, 3. — Z odločno reakcijo sta prileten trgovec in njegova hišna pomočnica davi preprečila poskus ugrabitve v središču Rima. Bandita, ki sta vdrla v hišo trgovca, 65-letnega Chaima Bilgoraja preoblečena v mestna redarja, sta skušala ugrabiti 13-letno Bilgorajevo hčerko, vendar pa sta morala po- «POŠTENJAK» Nekega dne se je pri odborniku za spomeniško varstvo v moskovski občini zglasil skromho oblečen moški in mu izročil pergament, ki ga je — vsaj tako je trdil — našel med opekami stare peči v svojem stanovanju. Pergament je bil skoraj nečitljiv, ker je črnilo Zbledelo in je bil tekst napisan v staroruščini, vsekakor pa je bilo že na prvi pogled razvidno, da je bil v stanovanju, v katerem je bival «poštenjak», skrit zaklad, vreden vsaj milijon rubljev. Odbornik se je zato toplo zahvalil možakarju, ter mu zagotovil, da «domovina visoko ceni njegovo nesebičnost». Vsekakor pa zakon je zakon in preden je «domovina» tudi gmotno izkazala, kako visoko ceni poštenost, je izročila pergament izvedencem, da preverijo njegovo izvirnost. Odgovor strokovnjakov je bil kratek, vendar nedvoumen: «Tekst, ki je z zgodovisnkega in jezikoslovnega vidika brezhiben. je bil napisan z gosjim peresom in s črnilom, proizvedenim leta 1969, ki je zbledelo, ker je bilo dalj časa izpostavljeno soncu.» «Poštenjak» je moral priznati, da je osebno pripravil pergament. Upal je namreč, da bo tako kaj kmalu dobil lepo in novo stanovanje ter da se bo izognil čakanju in birokratskim zapletljajem, kot doleti tistega, ki v SZ stanuje v hišah, ki so državni spomeniki ali ki i-majo po oceni strokovnjakov znatno umetniško in zgodovinsko vrednost, želja se moškemu le za las ni uresničila, ker se je izognil zaporni kazni. Z grajo, ki mu je izreklo «sodišče tovarišev» (svet delovnih tovarišev, ki lahko moralno obsodi kolege), pa si je pridobil tudi občudovanje zaradi nenavadne potrpežljivosti in kulture. sko evidenčno tablico so preiskovalci pozneje našli nedaleč od stanovanja Bilgorajevih. V njem sta zlikovca pustila stekleničko z uspavalnim sredstvom in krinko. Izkazalo se je tudi, da je bil avto u-kraden pred nedavnim. Bilgorajeva hčerka Diana, ki je pohabljena, je j»ed.tem mirno spala v svoji sobi in se m zavedela, kaj se. dogaja, trgovčeva žena Elena se je vrnila z nakupov kmalu po bevu banditov. V pogovoru s časnikarji je ženska priznala, da sta bandita morda imela v načrtu u-grabitev, dodala pa je, da ne gre prezreti niti možnosti ropa. Chaim Biigoraj trguje namreč z urami in dragulji, in ravno davi bi mu morali izročiti večji zavoj dragocenosti. Prav zato preiskovalci sumijo, da sta se bandita morda hotela polastiti teh draguljev, vendar pa nista bila pravilno obveščena o uri izročitve. Takoj po begu roparjev je preiskovalni stroj stekel s polno paro, vendar doslej brez uspeha. Po mnenju nekaterih pretorjev je državni monopol nad radiom in televizijo protiustaven RIM, 3. — Konec tega meseca j Ponekod so Jih trpeli, drugod pa so bo znano, če so zasebne radijske | jih zapirali, odvisno pač od tega. in televizijske postaje protizakonite kako je sodstvo tolmačilo zakon, ali ne. Dotlej bo namreč ustavno sodišče razsodilo, če je zakon, ki ureja vprašanje radia in televizije v skladu s temeljnim državnim zakonom ali ne. O vprašanju, ki ga je sprožilo istočasno deset pretorjev, je ustavno sodišče razpravljalo davi na javni razpravi. Kot je poročal sodnik De Marco sta predsedniški odlok z dne 29. marca, zakon o preosnovi televizije z dne 14. aprila 1975 po mnenju pretorjev v nasprotju z ustavo, ki zagotavlja vsem pravico do svobodnega izražanja. Zlasti še — po udarjajo pretorji — ker s tehničnega vidika ni nobenih težav, če gre za mrežo krajevnih radijskih in televizijskih postaj, od katerih lahko krije vsaka le omejen prostor. Kot je med drugim poudarilo ustavno sodišče, ko je proglasilo za protiustaven državni monopol nad televizijo po kablu, so tudi v primeru majhnih postaj režijski stroški sorazmerno skromni, kar naj bi bilo jamstvo, da ni nevarnosti ustanavljanja zasebnih monopolov. Umestnost državnega monopola nad radiom in televizijo pa je zagovarjal državni pravobranilec Giorgio Azzariti, po katerem mora biti mreža radijskih in televizijskih postaj nujno omejena prav iz tehničnih razlogov, ker ima Italija na razpolago omejeno število frekvenc in kanalov. Zaradi tega bi si vsak državljan vsekakor ne mogel postaviti osebne radijske in televizijske oddaje, pač pa bi morala država izbirati med tistimi, ki so vložili prošnjo, in dati dovoljenje ali koncesijo le nekaterim, ki bi po njeni oceni zastopali koristi celotne državne skupnosti. Vprašanje pa je, če bi z vrsto koncesij ter zasebnih radijskih in televizijskih postaj dali državljanu možnost, da svobodno izraža svoja prepričanja, ali pa to načelo uresničimo v praksi bolje z državnim monopolom. Seveda pa mora država v slednjem primeni' zajafnčiti "vseffr doštdp ‘do teh medijev, kot je med drugim poudarilo-ustavno sodišče pred dvema letoma, ko je vsililo patlamen-tu in vladi korenito reformo radia in televizije. Kot rečeno se bo ustavno sodišče o tem vprašanju izreklo do konca junija, ko bo izročilo pristojnemu uradu svojo razsodbo. S tem bo zaenkrat rešeno vprašanje zlasti zasebnih radijskih postaj, ki so po razsodbi ustavnega sodišča izpred dveh let zrasle kot gobe po dežju. Doslej pa niso utegnile še načrtno razviti svoje dejavnosti, ker je zaradi nejasnosti in dvoumnosti zakonodaje kot Demoklejev meč visela nad njimi grožnja ukinitve. ms» Francoski predsednik Valéry Giscard d’ Estaing je priredil v Elizejski palači svečano kosilo monaškemu knezu Ranieriju in njegovi ženi, kneginji Grace. Fotograf je ujel gostitelja v trenutku, ko poljublja roko elegantni in lepi kneginji (med njima je opaziti enega od Giscardovih sinov Henrvja). ................................................................................................................um,ni,..... SE EN LATINSKOAMERIŠKI DOMOLJUB ŽRTEV BRUTALNE REPRESIJE Argentinski fašisti ubili bivšega bolivijskega predsednika Tor re sa Njegovo truplo so našli pod nekim mostom v mestecu San Andres Oe Giles nedaleč od Buenos Airesa - Torresa, ki je skušal uvesti v Boliviji korenite reforme, je leta 1971 strmoglavil sedanji predsednik Hugo Banzer Suarez BUENOS AIRES, 3. — Bivši bolivijski predsednik Juan Jose Torres, ki je skrivnostno izginil v torek, je bil ubit. Njegovo truplo so našli pod nekim mostom v kraju San Andres De Giles> nedaleč od Buenos Airesa že snoči, šele danes zjutraj pa so ga identificirali. V skopem sporočilu, ki ga je izdalo dopoldne, argentinsko notranje mi nistrstvo, poudarja, da «z obžalovanjem sporoča, da je policija našla Torresovo truplo snoči nedaleč od mesteca San Andres De Giles. Ta teroristični izpad, katerega žrtev je bil bivši predsednik bratske države, dokazuje, da je v teku sistematična kampanja blatenja Argentine, katere cilj je preprečiti postopno obnavljanje države.» Torres, kot je v razgovoru s časnikarji povedala žena, se je v torek odpravil peš z doma namenjen k prijatelju, nekemu upokojenemu gene- iiiillliiiiiiiliiiiruuiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiii\mMiiiiiiniiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii||ll,|„„„|„lllllll,m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, IZSLEDKI POIZVEDOVANJA CONFINDUSTRIE MED PODJETNIKI Italijanska industrijska proizvodnja se počasi, toda vztrajno zopet dviga Ugodnejši položaj zlasti v kemijski in tekstilni, slabši pa v gumarski in lesni industriji - Confcommercio najavlja nove podražitve begniti zaradi odločnega upora trgovca in hišne pomočnice. Po prvih ugotovitvah preiskave sta se bandita predstavila na Bil-gorajev dom okrog 9. ure in ukanila hišno pomočnico Alfonso le-ranò z izgovorom, da morata izročiti potrdilo o plačani globi. Ženska, ki je skozi kukalo videla neznanca v uniformi, je nič hudega sluteč odprla vrata, bandita pa sta jo napadla in jo omamila z uspavalnim sredstvom. Medtem ko sta iskala žrtev, se je ženska osvestila in začela kričati. Roparja sta jo znova omamila z uspavalnim sredstvom, a medtem ju je že napadel trgovec. Med rvanjem sta večkrat silovito udarila nesrečnega po glavi s samokresom. Pogumna le-ranojeva pa se je znova osvestila, stekla na stopnice in zaklicala sosedom, naj pomagajo. Bandita sta jo zato urno pobrisala. Njun avto fiat 127 svetlozelene barve, z rim- RIM, 3. — V prihodnjih mesecih se bodo cene potrošnega blaga in trajnih dobrin še naprej nezadržno dvigale, industrijska proizvodnja pa bo le rahlo napredovala. To sta osnovni ugotovitvi ó nadaljnjem razvoju industrijske in trgovinske dejavnosti, ki ju je mogoče izluščiti iz poizvedovanj vsedržavnih zvez industrijcev oziroma trgovcev. Italijansko gospodarstvo bo še nadalje v stiski zaradi težkega položaja na denarnem trgu in nevarnosti še večjega porasta inflacije, kakor tudi spričo vse večjega neravnovesja v zunanjetrgovinski in plačilni bilanci sploh. Redno trimesečno poizvedovanje vsedržavne zveze industrijcev (Con-findustria) kaže, da bi se morala v drugem letošnjem trimesečju (april - junij) industrijska proizvodnja povečati za 5,4 odstotka v primerjavi z ustreznim obdobjem 1975. leta. Vendar bo šlo pri tem za relativen dvig proizvodnje: pripisati ga je treba namreč bolj dejstvu, da je bila industrijska proizvodnja v razdobju april - junij 1975 kar za 12,6 odstotka manjša kot v odgovarjajočem času leta 1974, kakor dejanski pomnožitvi proizvodnega blaga. Naraščanje proizvodnje (v prvih treh letošnjih mesecih je bila za 4 odstotke višja kot v prvem lanskem trimesečju) je treba razen tega pripisati tudi procesu za po- jo delovnih pogodb na področju kemijske in mehanske industrije. Kakšne so dejanske napovedi o nadaljnjem gibanju proizvodnje v posameznih sektorjih? V precejšnji meri bo narastla proizvodnja kemijskih izdelkov, umetnih vlaken, tekstilnega blaga in prevoznih sredstev; skromnejši bo napredek oblačOne, mehansko - predelovalne, železarske in živilske industrije, padla pa naj bi proizvodnja v gumarski in lesni stroki. Spričo vsega tega naj bi se število delovnih ur bistveno ne spremenilo. Razlogov za pesimizem vsekakor ni, kvečjemu je na mest : zmeren optimizem, sicer pa bo treba počakati na rezultate bližnjih volitev, ki bodo brez dvoma tako ali tako vplivale na nadaljnji gospodarski razvoj. Dokajšnjo mero pesimizma pa za-pažamo v poročilu vsedržavne zveze trgovcev (Confcommercio), ki na osnovi rezultatov iz prvega letošnjega trimesečja napoveduje znatno poslabšanje položaja v razdelitvenem omrežju. Cene ob izvoru, in to zlasti uvoženega blaga naj bi se še naprej vrtoglavo dvigale, izdatki trgovcev naj bi prav tako nenehno naraščali, a prodaja naj bi se bistveno ne povečala. Tega naj ne bi bili krivi le inflacija in drugi problemi, ki tarejo danes italijansko gospodarstvo, temveč tudi zahteve uslužbencev trgovinske stroke, katerih sta- novno oskrbo zalog, ki so bile do novska sindikalna združenja se po kraja izčrpaner Z druge strani pa naj bi se v bodečih mesecih proizvodnja dvigala še zaradi predvidenega povečanja povpraševanja po italijanskem blagu na tujih tleh. Nazadnje naj bi vnovičnemu razmahu proizvajalnih dejavnosti botroval zaključek sindikalnih bòrb s sklenitvi- gajajo za obnovitev delovne pogodbe. Sploh je znano, da posebno velika trgovska podjetja rada zvrača-jo krivdo za razne krize na delovno silo. Confcommercio meni, da je zdajšnjo gospodarsko krizo treba pripisati hudemu padcu vrednosti lire nasproti najtrdnejšim tujim valutam, posebno še, ker mora Italija večino surovin in živil uvažati. Poročilo seveda ne omenja, da ne more biti razlog za sedanje težave zgolj denarne ali inflacijske narave, temveč ga je treba iskati v zgrešeni gospodarski politiki pristojnih državnih oblasti, denimo, v kmetijstvu; politika, kakršno že več kot 30 let vodijo v Rimu, je kakor nalašč prikrojena za potrebe velikih špekulantov in kapitala. V nasprotnem primeru si ne bi mogli razlagati silnega zunanjetrgovinskega. primanjkljaja samo na področju uvoza mesa in lesa. Kolikor zadeva meso, je deficit mnogo višji kakor bi lahko bil, ko bi država primerno poskrbela za živinorejo, tako pa je nastal absurden položaj, da je treba pošiljati na tuje tisoče milijard za uvoz govedine, teletine in svinine, medtem ko domači rejci zapirajo hleve. Krize na lesnem področju pa je krivo med drugim nesmotrno in zakasnelo pogozdovanje. Nekaj podatkov omenjene zveze o gibaju cen v obdobju januar - marec 1975: oblačila in električni gospodinjski stroji ter aparati so se podražili za 25 odst.; tovarniške cene: obutve so narastle za 25 do 40 odst., kar se bo v prodaji na drobno poznalo z dokaj večjim porastom cen šele jeseni; zaradi podražitve v razmerju 100 -120 odst. v zadnjih 12 mesecih so cene kožnih oziroma usnjenih izdelkov poskočile za 25 do 40 odst.; avtomobili so se podražili za 27, kozmetika za 10 -15 in pohištvo za 10 -12 odst. Do silnih sko- ralu. Ker ga do večera še ni bilo nazaj, je žena zaskrbljena klicala moževega prijatelja, ki pa ji je povedal, da generala sploh ni videl. Zaradi tega je ženska takoj prijavila Torresovo izginitev policiji, čeprav so argentinske oblasti še snoči zatrjevale, da ni npbenega indica, ki bi podkrepil domnevo o u-grabitvi in umoru bivšega bolivijskega predsednika, se je kaj kmalu izkazalo, da so se «zmotile». Torres je bil tedaj že mrtev in njegovo truplo, prerešetano od krogel, je ležalo pod mostom v predmestju San Andresa De Giles. Juan Jose Torres je bil predsednik Bolivije dobrih deset mesecev, od oktobra 1979 do avgusta naslednjega leta. Na oblast je prišel kot je za državo že običaj z državnim udarom (Bolivija je v svoji zgodovini doživela okrog 200 «goipejev»), ko je strmoglavil generala Ovando Candio, tipičnega latinskoameriškega trinoga, ki je bil tesno povezan z ZDA. Komaj je postal predsednik je Torres, ki je bil znan po svoji levičarski usmerjenosti še ko je bil načelnik glavnega štaba bolivijske vojske, pripravil vrsto korenitih reform, vendar pa svojega načrta, da bi spremenil Bolivijo v sodobno državo, ni uresničil: 20. avgusta 1971 ga je strmoglavil general in sedanji bolivijski predsednik Hugo Banzer Suarez, poveljnik protigverilskih oddelkov, ki so ujeli in ubili latinskoameriškega rodoljuba in borca za svobodo Ernesta Che Guevaro. Torres se je ob udaru zatekel v perujsko veleposlaništvo v La Paz, nato pa v Limo, kjer je ostal, dokler ni v Čilu prišel na oblast Al-lende. Po Pinochetovem «golpeju» je moral tudi on kot številni drugi bolivijski in urugvajski rodoljubi pobegniti v Argentino. Vesti iz Buenos Airesa o umoru bivšega bolivijskega predsednika so še zelo skope, nobenega dvoma pa ni, da je bil tudi on žrtev mednarodnega morilskega stroja, ki so ga postavili na noge Argentina, Čile ih Urugvaj, in ki je po več letih preizkušenj, v zadnjih mesecih začel delovati $ polno paro. Ne gre namreč pozabiti, da sta bila pred nedavnim v Buenos Airesu ubita urugvajska rodoljuba Zelmar Michelini in Hec-tor Gutierrez Ruiz. Morilci, ki so se izdajali za policijske agente, so ju zajeli na domu in ju odvedli skupaj z ženama in z otroki. Dva dni pozneje so njuni trupli našli v nekem avtomobilu v buenosaireškem predmestju, otroke pa so, na srečo žive in zdrave, našli šele včeraj v neki sirotišnici. Umori Michelinija, Ruiza in Torresa kažejo, da žrtve brutalne represije niso več le voditelji skrajne levice, ki so bili več ali manj povezani z gverilskimi gibanji, pač pa tudi voditelji zmerne levice,, ki so upali, da bodo lahko spremenili položaj postopno in po ustavni poti tako kot je za kratek čas to uspelo Salvadorju Allendeju v Čilu. V tem pogledu so Michelini, Ruiz in Torres med najvišjimi predstavniki ideologije in političnega načrta, ki je klavrno propadel. Surova represija na mednarodni ravni ne dopušča namreč več manevrskega prostora strankam in gibanjem, ki so gentini in Urugvaju spiralno zaostruje, kaže, da je rodoljubom preostala samo pot gverile in oboroženega odpora proti tiranom, ki so — tega ne gre pozabiti — dejansko le lutke v rokah severnoameriških večnacionalnih družb, zvesti izpolnjevalci ukazov iz Washingtona. Čile in Unigvaj, ki sta veljala Se do pred nekaj leti, za atipična pojava Latinske amerike, za državi, ustrojeni po zgledu zahodnih držav, sta bili dejansko izraziti južnoameriški državi, vendar pa oblečeni v anglosaško obleko. V njih je razred, ki je štel le trideset odstotkov prebivalstva, mirno bogatel in se igral na demokracijo, ostalih 70 odstotkov pa je vzporedno obubožalo. Kljub temu protislovju pa je tudi levica verjela v mit te demokracije, verjela je, da bo vojska spoštovala ustavo. Dejansko pa je dominantni razred takoj pometal s to navidez- kov cen je prišlo seveda tudi med [ verjela v možnost demokratične e-živili, kjer so se npr. cene ribam volucije vojaških režimov. Spričo povzpele kar za 55 odstotkov. | dejstva, da se represija v Čilu, Ar- IDI KOT MA0 Ugandski predsednik Idi A-min je pred časom obljubil, da bo i) čast egiptovskih vojakov, ki so oktobra 1973 osvojili i-zraelsko obrambno črto Bar Lev, preplaval Sueški prekop. Obljube pa ni izpolnil, ker mu je to izrecno odsvetovala egiptovska varnostna služba. V prekopu se je namreč nateplo izredno število morskih psov, ki bi kaj radi preizkusili o-strino svojih zob na Aminovih stegnih. Ker bi radi pomagali ugandskemu predsedniku, da izpolni svojo obljubo, mu svetujemo, naj si priskrbi Maovo rdečo knjižico: če je z njeno pomočjo kitajski predsednik premagal starost in otrplost udov v blatni vodi Jangčeja, bo se postavni Amin žlahka ukanil morske pse. Preiskava o škandalu Lockheed IM pripravljene le na delno sodelovanje z ital. preiskovalci RIM, 3. — Vse kaže, da so ZDA pripravljene le na delno sodelovanje z italijansko parlamentarno komisijo. ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed. Po poročilu funkcionarjev dr. Stramaccija in dr. No-cilla, ki sta že nekaj dni v ZDA in ki sta se sestala s funkcionarji državnega tajništva in pravosodnega ministrstva, naj bi Washington b 1 pripravljen dati na raznolago vse gradivo, ki so ga doslej zbrali ameriški preiskovalci, gradivo, ki pa se ga'1'koifiisija lahko posluži le na razpravah za zaprtim; vrat'. Na izrecno -prošnjo bodo dokumentacijo v pfihddnje morda lahko uporabili tudi med javno razpravo, vendar pa pod pogojem, da ne bo ovirala vzporedne preiskave v ZDA. Nadalje so ZDA pripravljene ukreniti vse kar je potrebno, da bo tako zbrano gradivo pravno veljavno v Italiji, nikakor pa ne prisiliti funk-c'onarjev družbe Lockheed, naj PrH čajo pred italijanskimi preiskovalci. V tem pogledu naj bi bili ameriški vladni funkcionarji kategorični: pripravljeni so sodelovati le, ce priče prostovolino pr stanejo na za' sliševanje, medtem ko naj bi za prisilno zasliševanje potreben zapleten meddržavni diplomatski po* stooek. Prav zaradi tega je predsednik parlamentarne komisije Fastelli sporazumno s podpredsedm roma in s poročevalcema, ki ga spremljala na poti v ZDA narocu funkcionarjema Stramacčju in No-cillu, naj izsledita vse najpomemo-nejše priče in jih prepričata naj pristanejo na zasliševanje. Obenem je Castelli dokončno potrdil, da no komisija odpotovala v ZDA v soboto. no demokracijo, komaj je začutil, da mu je lahko nevarna. Upoštevati gre tudi dejstvo, da se je v zadnjih desetih letih položaj na latinskoameriški podcelini znatno spremenil. Ključen dogodek je postopna okrepitev Brazilije, ki je vplivala na celotno podcelino, podpirala stara ravnovesja, pospeševala industrializacijo in silila vse vojaške režime, da so se vezali na večnacionalne družbe in na tehnokratske skupine, S tem pa se je okvir spopada izredno razširil, saj je zajel celotno celino, ki je potencialno najbogatejša na svetu s strateškimi surovinami, in tudi interese mogočnega severnoameriškega pokrovitelja. STOCKHOLM, 3. — Švedska centralna banka je sporočila, da se jutri, 4. junija uradna obrestna mera poviša za 0,5 odstotka na 6 odstotkov. Dne 29. januarja letos je bila obrestna mera znižana od 6 na 5,5 odstotka. BredcScm nemšks jahte pri Rabu: 3 mrtvi, 2 pogrešana REKA, 3. - Ribič iz Stare N<> valje na otoku Pag, ki je s sV0JI čolnom plul proti Rabu, je davi šil brodolomca, ki se je krce oprijemal gredlja prevrnjene la -1 ce. Brodolomec, nemški turist hard Eichler, katerega so že zap ščale meči, je najbrž edini, ki J preživel brodolom, katerega tragi ni obračun so zaenkrat trije mi • dve osebi pa še pogrešajo. . Nesrečnež je povedal, da ga J® snoči, ko-je z jahto skupno s Pe mi prijatelji plul proti Rabu,1 P1 senetilo neurje. Jadrnica se je P1 vrnila in trije izletniki — Eie, r.l va soproga Gerlinda ter za*on_j Ernst in Kunigunde Maywald_ so utonili, ker niso mogli • Pra',(?:® ho iz kabinei Zakonca Ernst m um gard.. Schulmayer, katerima je -ra pošla, sta spustila gredelj m ginila v razburkanem morju. čeprav so iz rabskega in ^-rU.|S pristanišč takoj odpluli izvmni čolni, je bilo ' iskanje pogresanin zaenkrat brezuspešno. E. KLARICH PARIZ, 3. — Oborožena in zakrinkana roparska šesterica je danes vdrla v stanovanje 70-letne baronice Salvador de Lopez Tarragoya in ji odnesla vse dragulje. Njihova vrednost presega milijardo lir (samo 57-karaten diamant na dragocenem prstanu je veljal nad milijon dolarjev. V Nigeriji aretirana dva Američana LAGOS, 3. - Nigerijski radio je razširil vest, da je policija aretirala dva ameriška državljana zara?.1 v zakonitega vnosa orožja in streh državo. Oba sta bivala v Ikej daleč od Lagosa. Njunih imen P cija ni razkrila. Kaže. da sta ^ Branca, ki sedita sedaj za zaP . v lagoškem predmestju, v™otap Nigerijo velike količine razno Visu ga orožja.