196. številka.
Trst. v ponedeljek dne 31. avgusta 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, obr ' 4. nri pop. — Naročnina znaSa: za vse leto 24 K, ra pol ieia 12 K. za četrt leta • K in za en mesec [i 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. '
Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične S:evilke po 6 stot. t3nvč.i; izven Trsta pa po S st.
Telefon številka 870.
glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko.
V edinosti je moč J
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi <e ne vračajo Naročnino, reklamacije m oglase sprejema aprav-ništvo v ulici Molin plooolo it. 3. H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredniitvo In tiskarna ; ulica Carintia štev. 12.
Croatia in bivio.
Odziv na članelt, priobčen pol tem naslovom v -Edinosti" od minjlega petka.)
IDo^is iz hrvatskih krogov.] fc'jan* k. ki ga je pod tem naslovom
priobčila »E. linosr« od 28. t. m., me je napotil, <ia napišem te ie vrstice. Nieem politik po poki cu, zato prosim spoštovane čitatelje, da mi opn*te, ako ne bo vse jasno, kakor bi rad napisal.
Položaj, v kateri je privel Avstrijo Ko-šutov š >vinizero, je jako kritičen, v-akaKo kriti čaeii, nego bi "-e na prvi mhli niti mislilo. Kriza, v kateri ne nnhajamo, ni utrne ootraoja stvar Ogrske, napak je kriza monarhije — kriza duval stičoega zietema. Mi menimo sicer, da na omajanih stebrih tega duvalistčuega monstruma za sedaj še ne na-stanejo take razp« ke, da bi se isti porušili ; ali dolgo ne more več trajati in mora priti do katastr< fe prej ali sleL
Z -t na-« Hrvate In Slovence b> odločilne važne eti, da že sedaj d< br > premislimo, kako nun bo delovati in k>>ko post« p*ti, ko pride doba, da z delov tega zrušen« ga monstruma zgradimo novo državno *gra<ibo. Ta čas nas ne sme zalotiti nepripravljene. Mislimo, da je bil vrt-duemu piscu gori omenjenega članka isti cilj, ko je p:sal ta članek.
Po krat k m r> žaganju prihaja do zaključka. da se mi Hr\atie in S'ovenci moramo prts oniti na — Dubaj. V" umevanju vse^a \ pr: šinja, a ne samo p?i gospodu piscu, ampak v obče, vidimo eno is^o — eit venia v»rbo — a avist ško pogreško, ki se dela vs k dar ko se na riuval stiskih razvalinah gradi nova drž**?** rgradba monarhije. Pt greška je ta, da «udi najieči proti vniki duvai zma — a to smo me da vsi — v svo-jh de lukc j&h nis» drugo, n* g > — zopet branitelo duvai zrnu. Da-ii z Dunajem ali s Pešto ? To je vprašanje, okolo katerega na-tezajn, paK s tem sami in nehote branijo ono, o čemer žele, da ne bi obstalo.
Denimo, da je duvalizem zrušen, potem je vprašanje pred vsem, ali je naša do-kdanja hrvatsko sli ven-ka doga v stanu preoiti t> skiišjjo, da nam b« do v d< govorih m pogajanjih, m v evemuve mh sklepanjih z d.-ugimi narod t abthurš&e m narhi e, zahteve in užnje skupne ?
Ak» vzamemo, da je tako, potem je re seno tudi vprtšanje, v kakov položaj pridemo nasproti vsem drugim I Ta naš p ložaj De more po tem bit; drugi, nego oni naše hrvatske in si. venske zemlje, kakor posebne drživne skupine, vezane jedino nasproti dinastiji — a personalno unij«*.
Tu moramo rinenjati, da bi kje kateri manji deli našega naroda zašli v katero drugo zvezo in mislimo tu sosebno na hrvatsko-srbski živelj na Ogrskem. Njihov narodni ob-tanek ne bi bil vendar s tem v nevarnosti, ker bi madjnrska sila, s katero sedaj dušp narode na Ogrskem, znatno oslabela, in ker bi oni deli našega naroda v mečni hr vatsko-slovenski državni skupini imeli močno, toliko moralno koiikor materijalno oporo in zaščito.
Umeje se st-mo ob sebi, da bi se srb skim zahtevam, v kolikor jih oni smatrajo za svoje narodne znake, moralo zadovoljiti. Ob taki medse ojni znosljivosti in medsebojnem spi št »vanju bi brzo zacelile rane, ki smo si jih zadavali do tedaj medsebojno. Odpadli bi namreč glavni vzroki pobi vanj u med brati, ker bi ne bilo tretjega, ki bi radi svoje koristi razpihaval strasti in ker bi vprašanje Bosoe in Hercegovine, ki je jeden glavnih povod v naš m homatijam, bilo s tem r« šeno v zmislu narodnega, če tudi ne vsesrbskega načela.
Taka državna skupina bi pomogla tudi do rešenja balkanskega vprašanja v D&šem slovanskem duhu, ker bi se ta državna skupina, kakor si jo žebmo mi, ne mogla, in radi Srbov tudi ce hotela — radi lastnega interesa — protiviti eventu valni uniji balkanskih slovanskih narodov!
Ako predpostavim > tako resenje, odpada sama ob sebi tudi bojazen gospoda pisca članka »Cfoatia io biv o«, da bi eden bli drugi del našega naroda bil predan na milost in nemilost kateremu sosednjih nam narodov htbsbu ške montrliije.
Lepo je tako napisati — poreče kdo — ali taKa državna skupina težko da bi btla d rastla fiuancijelnim zahtevam, ki bi se stavljale do nje.
Pričakovati je, da bi bile fiaancijelne zahteve, ki bi se nam stavljale, veČe, nego-li so sedanje. Ne smemo pa pozabiti tudi tega, da bi bila tudi naši fiuaLcijelna meč veča, nego-li je danes, ker bi s svojimi dohodki sumi gospodarili, a svojo trgovinsko pol.t,ko bi urejali to ko, kakor bi zahtevala niša korist. — Navajamo za Jto primer današnje Og»ske.
V	tej m si trgovinski politiki bi nam pomagal tudi naš nejednaki getgrfcfski položaj, a nt še blago bi lahko odpravljali na Balkan, ker bi je ne uvažali pod marko — Dranga naeh Osten !
V	ostalem pa : moja kučića, moja slobodica !
PODLISTEK.	1 j
Domov.
Spisal: J. B. Vesel
Sedel sem v čakain ci na postaji in pri čakoval vlaka. Vsaki čas m ura dospeti, mislil »em si ia step i k okqu, da sem mogel gledati proti oni stran', od koder je imel priti vlak, s katerim sem se mislil odvesti.
Ni minulo dolg 1 časa, ko sem zapaz i iz dalje bližajočo se lokomoti\o, ki je iiruhala iz sebe mogočne oMake sivega dima. Zdaj je para zabr zgmla. Vedno p< ča-neje se je bližal vlak postaji in slednj č se je ustavila vsa dolga vrsta vozov pred mojimi očmi.
»Poftaja K....«, je klical sprevodnik in odpiral vrata mogočnih vozov.
In kakor čebele iz panjev, bo se usipali potni »i iz vlaka ter hiteli v postajno poslopje. Videl sem tu ljudij različnih slojev, a največ je bilo delavcev z ogorelimi obrazi, in ti »o obračali vso mojo poz most na--e.
Hiteli so mimo mene. Bili so to ljudje v najb« Ijs h letih. Glcsno, skoraj preglasno so govorili med seboj. Ko sem čul, da govorijo moj materini jezik, sem se še boj za nimal zs-me.
Šel sem za njimi v bližnjo sobo. Sam ne vem, z»kaj so me tako zanimali.
Bilo jih je okoli petdeset. Vsi so imeli s seboj velike kovčeke. Nekoliko Djih «»0 bili lepo oblečeni; na prstih so se jim blesteli pr*tani in ob telovniku jim je visela velika zlata ver ga.
Ali teh je bilo malo.
Večina njih je b la oblečena po delavsko in njih obleke so bile zelo zamazane.
Pa vseeno so eni in drugi bili jako razposajeno ves-di, da si so bili njihovi obrazi zelo upadli.
»Predragi, tdkod ste pa prišli?« vprašal sem jed nega njih.
»Prihajamo iz Amerike«, mi je odgovoril prijazno. In pristavil je še tako nekako veselo : »In zdaj smo na potu domov«.
Z ielo se mi je, da mu je žar radosti preletel obraz. In ta žar sem čital tudi iz druzih obrazov. Vsi ti obrazi so klicali radostno: >In zdaj smo na potu domov !«
Da, rad. tega so vsi veseli, ker so na potu domov. Gotovo so si v daljni dežel: vedno želeli domov, vedno jim je srce hrepenelo preko m^rja — domov. In zdaj se jim skoro uresniči t> hrepenenje, kmalu pridejo....
Politični pregled.
V Trstu, 31. avgusta 1903
Kriza na Ogrskem. Cesar je včeraj j dospel iz Budimpešte na Dunaj, da bo vršil I dolžnosti domačina nasproti kraljevemu gostu ! a prestola Anglije. Ako se dispozicije ne spremene, se povrae cesar v Budimpešto že dne 3. septembra. To se pravi: cesar se letos ne udeleži velikih vaj na južnem Ogr skem. A če uvažujemo, kako je cesar zavzet za vse, kar se godi v vojski, potem umejemo še le vso resnost sedanje krize na Ogrskem in kako so odločilni krogi preokuprani po istej. Kar bomo torej te dni, do 3. septem bra, čitali o stanju krize in o možnosti nje rešitve, bodo le — ugibanja brez dejstvene podle ge.
Razmere na Hrvatskem. Praška
»Politik« priobčuje dopis iz Zagreba, v katerem dopisnik pojasnjuje vzroke, ki so doveli do tega, da se je zopot poojstrilo razmerje med takozvanimi »čistimi« in drugimi skupinami opozicije.
Dopisnik: povdarja, da je bil sedanji moment kakor nalašč ustvarjen, da^se vzbude dremajoče narodne moči, da se zapuste stare izvožene poti in krene na nove, ki morajo dovesti do zmage. To poti so ubrali sedaj in prividno razpršenje opozicije je le vzbudilo k zavesti one moči, ki so hladno stale do sedaj v senci le prehladi; ega miš jenja takovzvane državnopravne opozicije. M a di realist , več nema bivši praški dijaki, ki so se od Cehov naučili doslednosti, in žilave delavnosti, ona skupina miad h politikov, katerim se cd vladne strani podtika krivda na nemirih v Hrvatski, ti so razprostrli svoja krila io so potegnili zasebj najboljše elemente. Vsa inteligenca naroda, vzbudivša se iz političaega sna, je za Djimi. Ti »mladi« so bili zadnje čase gonilna sila, a danes, ko nas je možaLi odpor naroda poučil, da opozicija, ki odločno nastopa proti madjarskim nasilstvom, more rečunati na sodelovanje naroda : se ni smelo več ostajati le pred ugibajočimi državno pravnimi razgovori. Zato se je moral nsčin boja, kakor ga volijo politiki vrsti dr. F r an k a, umakniti boju do noža. Oni politiki niso hoteli peroti svojega delovanja prisirizati z dolgimi programi. Zanje ni poli-t šfcih dogem. V takih časih, kakor so sedanji, je l;oj — vse. Naloga realistom je, da temu boju dado čim solidnejo in trdnejo podlago, in dela se na tem, da ustvarijo po 1 vsej deželi razširjeno široko organizacijo. Trojica najboljih hrvatskih listov — »Obzor«, »Novi list« in »Narodna obrana« — delujejo
Med njimi je b la tudi neka ženska jako prikupljivega obličja ; morala je biti zelo mlada in nekdaj je gotovo bila lepa. Ali zdaj jej je bil obraz voščeno bled in koščenosuh. Poleg nje je sedel njen mož. Gugal je na svojih kolenih malega dečka, a žena mu je držala v rokah blazinico, v kateri je bilo majhno dete, vse zavito v neke «iunje.
Stopil sem bližje k tej ženski. Kar strah me je obšel, ko sem zagledal dete, ki je je bila mati odgrnila. Grczen pogled ! Obraz je bil sama kost in koža, vdrte očesi sti zrli mrtvaško v mater. Vsakdo bi bil mislil, da je ta ubožček mrtev, da ni zgibal svojih ročic, ki sti bili skoraj še bolj suhi nego obraz. Deček, katerega je pestoval oče, je bil malo boljši.
Obrnil sem se proč, tako me je pretresel ta pogled.
Ali, kar nehotć sem se zopet ozrl proti očetu. »Sta li ta otročiča vaša ?«. — sem ga vprašal. »Da!« Odgovoril je z nekim čudnim glasom. »Revčka sta oba tako slabotna. Toda v Ameriki sta bila tako Čvrsta, in upam, da se zopet okrepita, ko pridemo domov.« — In šinil mu je preko obraza zopet oni izraz radosti, ki sem ga opažal na drugih.
že v novem duhu in najboljših duhov naroda so se že polastile zdrave realistične ideje, uvedene o i naših čeških soplemenjakov.
Zato nas »razpad opozicije« ne vznemirja. Iz razvalin nejednakih elementov, ki organ;čno ža davDO ne spadajo Bkupaj, kali in vzc\iia mnogo« beta oČa žetev. Eden naših najboljih agitatorjev, Stjepan R a d i č, je po pravici vskliknil na grobu žrtev v Zaprešiču, da priprosti možje iz naroda, pogrezneni v grob, pomen-jajo zarjo nove dobe : vzdramljenje naroda iz dolgega letarg;čnega spanja.
P* litični indiferentizem, ki ni bil nikjer tako izrazit, kakor pri nas do nedavno, je bil vsikdar največi sovražnik našim narodnim stremljenjem. Sedaj je prem^gin ; sedaj porušimo tudi stebre zistem-5, etabliranega od grofa Khuena.
Dopisnik v »Politiki« je res pokazal na pravi vzrok, zakaj je prišlo do krize v opoziciji. Namesto neplodaega in večaega prepi-rania o državnopravnih pr. gramih, na ka-koršen prepir bi hoteli Frank in družba tudi nadalje vezati vse sile, vso inteligenso na roda, naj stopi vspešno in pozitivno narodno delo. Tisti prepiri o zgolj državnopravnih programih so bili najbolji zavezniki nesrečnega madjaronskega zistema. Radi večnih prepirov ! o programih ni opozicija nič delala. A ker ni bilo ne dela ne vspehov je masa naroda zapala v mrtvilo in v turški fatalizem.
Proti temu so nastopili mladi realisti in j so si s tem nakopali jezo vodje tikozvaoih j »čistih«, ki je glavni krivec, da je bila vea j opozicija obnemogla nasproti zistemu in da je i narod polagoma zgubil vso zavest o svoji j vrednosti, svoji moči in svojem dostojanstvu. In morda nismo še imeli prilike beležiti momenta, ki bi bil tako značilen za Franka in njegove namene, nego je njegov Brd na one, ki se hočejo enkrat lotiti pozitivnega plodnega dela, ki edini more zrušiti madjaronski zistem in donesti narodu pravo samo določbe in svobodo! Da bodo vedeli čitatelji, kako po stekliško proganja Frankovo »Pravo« one, ki so iskreno udani svojemu narodu, naj povemo, kako piše n. pr. o takem človeku, kakoršen je Stjepan Rad c, ki se ne plaši ne ječ, ne fizičnega trpljenja, ne duševnih muk na svojem delu za narod. O Rad:<5u piše >Pravo« iinenujć ga licemerca, spletkarja, obdačevatelja tujih žepov, ki se je klatil po tujih deželah, očita mu, da se je iz tujine vrnil praznim srcem in brezkrajno sebičnostjo.
Imenuje ga napadalca tujega poštenja. Očita mu, da ne delujeta nanj ne nauk ne
»Ah, to potovanje, ta vožnja po morju, je* revčka tako oslabila ! In to ni čudno, saj je še nam odrastlim mnogo škodovalo. Ali kaj Be če, morali smo to prestati, če smo hoteli priti domov. In povrnitev na dom po tolikih let h je največja sreča. Se par urin do3pemo... domov, domov !«
Sreča in veselje sta sijala iz očij, ko je govoril. In še mali deček ee je tako sladko nasmehnil...
Zdaj sem moral vstopiti v vlak, a delavci so ostali še na postaji. Ko sem že sedel
v vozu, mi je še donelo s postaje njihovo glasno govorjenje in zdelo se mi je še vedno, da mi govori oni delavec : »In zdaj pridemo domov!«, a drugi da vsklikajo radostno: »Domov, domov....!«
Stroj je zavrisnil, vozovi so se začeli premikati. Tam na vratih sem zagledal svojega amerikanskega znanca, s katerim sem prej govoril. Zamahnil mi je s klobukom. Odzdravil sem mu. Potem pa sem ga kmalu izgubil z očij. In vlak je sopihal in hitel naprej in naprej in še bolj in še bolj oddaljeval od postaje, kjer so čakali delavci prihodnjega vlaka, ki naj jim izpolni vročo željo, da jih pripelje domov...
zapadno-avropska kuliura. In pravi konečno da gnilemu srcu ni leka.
Kaj takega si upa »Pravo« govoriti o Stjepanu Radiću, katerega epešovanjem imenuje ves, lahko rečemo ves olikani slovanski avet! ! Najumestneje pripominja »Obzor« : »Ko smo včeraj z uredniškimi škarjami rezali to iz »Hrvat-kega prava,« emo — obrisali škarje!
Kes je, če si rezilo pomočil v gnoj, treba je obrisali ! Za takovo postopanje, ka koran ega se »Hrvatsko pravo« nasproti mladim poštenim realistom — ne sramuje, je umesten le ogorčen Gr uterjev — pfuj !!
Ustaja na Balkanu. Te dni se je blizu Bitolja vršila precej huda bitka med ustaši in turškimi četami in so te slednje doživele grozovit poraz. Ustaši so zavzeli več kra;ev v bližini Bitolja.
Iz Aten poročajo, da so tam zaprli nekega macedonskega Bolgara, kateri je hotel odpo^lati v Macedonijo dva soda dinamita.
V* Belemgradu se je vršil včeraj velik shod, katerega se je udeležilo 8000 o?eb. Govor.lo je mnogo govornikov in med temi tudi en Srb iz Stare Srbije in en Crn( goreč. V »preje ta je b:la sledeča resolucija: »Srbska kraljevina želi, da ne bi ae niti v bodočnosti izzivalo komplikacij na evropejskem VVtoku ; nasproti sedanjemu stanju v Stari Sibji in Macedoniji, stanju, ki žuga veliko nevarnost tufškim Slovanom, ne more ostati Srbija hladnokrvna in meni, da bi v Maced<nji mogli vzpostaviti mir in red !e na ta način, da bi nali go pomirjenja izročili interesiranim balfianskim državam, kateri vsaki naj bi se določi a sfera njenega delovanja, o tem pa naj bi se seveda upoštevala suverenost sul tanovs.«
Shod je izvolil poseben odsek, kateremu je naložil, naj deluje za ures-n čenje v reso luciji oteženih načel. Na zborovanje je došla in se preči tala brzojavka, da so Arnauti popolnoma uničili neki srbski samostan na srbski meji in poklali vse osebe, ki so se tam nahajale. Seveda je ta vest grozno razburila zborovalce.
B Igarija in tudi Srbija se pridno pripravljati za slučaj vejne s Turčijo. O Bolgariji re trdi, da je zadnje čase tajno jako znatno pomnožila vojaške poealke na tuiški meji. Te dni pa je srbski kralj Peter I. v nekem nagovoru na častnike priporoča! istim, naj bodo pripravljeni, ker domovina da jih bo morda v kratkem potrebovala.
Tržaške vesti,
/lat nauk Italijanom. Čitatelji, dovolite nam, da nekoliko citiramo po nekem in-tere«antnem viru. Sam zlat n*uk je t-> in kakor navlašč nap san za. naše Italijane. Torej, da čujemo glavne misli našega vira !
Kdjr hoče v čem poučevati druzega, se o.ora posluževati materinega jezika. Drugače se oni drugi ne pr uči ničemur. In če oni, ki ee uči tudi nekoliko (>ozna tuj usiljevani mu jezik, ga umeje slabo in umeje torej slabo tudi pcuk.
Najbolj absurdna in smešna stvar je, če se v šoli poučuje v tujem je siku, katerega učenec ali ne pozna, ali pa ga le slabo pozna. To se pravi, poučevati nevedneža s pomočjo — cepoznanega.
Pcučevati se pravi, seznanjati koga b čem, kar je istemu nepoznano. A to se more le v jeziku, ki je dotičniku poznan. To pa je tisti jezik, katerega govorimo v rodbini in ki je naš materini jezik. Po zahtevi zdravega razuma i a splošnem umevanju more biti torej le materin i jezik poučni jezik v šolah za vsacega posamičnika in cele narode!
To pravilo je tako enostavno, naravno, pravično in lahkoumljivo, da je mora pri poznavati toliko najpriprostejši kolikor naj-omikanfji človek, ako nista zaslep Ijena po strasti! Zato je po vseh šolah s>eta, tudi manje kulturnih in napol-barbarskih, to pravilo spoštovano. Le tu in tam v krajih, ki se ponašajo kakor napredni,[so šole ponižane, da morajo služiti drugim namenom, nego pa v širjenje kreposti, znanosti in naobrazbe med ljudmi.
In vendar : ob vsej jasni resnici in potrebi, in Tzl c dejstvu, da tudi državni temeljni zakoni ta »magna carta« ustave, že blizu 40 let zagotovljajo vsem narodom pravico do poučevanja v šoli v materinem jeziku, in da je ta zakon pravilno vsprejet in eankeijoniran — ne ts zakon v naših pokra-inah, v zasmeh našim in tožbam naš:h za-
stopnikov ne spoštuje od strani vlade, kakor bi jej bilo v sveto dolžnost, naravno in pozitivno ob enem.
Potem beleži nas vir, da je v vseh onih naših srednjih in viŠ.h šolah, ki so v rokah države, učni jezik nam ptuj nemški jezik. Ta naredita nasproluje fiizičnim in fieijologič-nim zakonom telesa človeškega. Možgani deteta so kakor mehak vosek, ki dobiva prve utise v naročju matere. Ti utisi so najgloblji, ki se ne izbrišejo nikdar. Take) materini jezik ustvarja podlago in sredstva za vse, kar se otrok uči polagoma : druge jezike, umetnosti, znanosti in vse drugo, da mo re napredovati v svojem življenju. Ako se zanemarja to pravilo, narekovano od narave, Be duh mladeniča meša, ker so prvi utisi, kakor s do jih označili v nasprotju z onimi, ki jih dobiva pozneje.
Pri Daš ni le velikanska razlika mednem-šk m in italijanskim jezikom, ki je naš naravni jezik, oni jezik, ki se upira nemškemu jeziku, ampak je tudi razlika v svojstvu, v temperamentu, v naravnem ukusu, izhajajočem l'z južne klime, v kateri živimo, ki se ne morejo prilagnd ti ptujemu kakor učnemu jeziku, ' nasprotnemu fizičnemu in moralnemu oztačju pokrajine.
*
* *
Sedaj pa je Čas, da vam povemo svoj interesantni vir, iz katerega smo zajeli. »Pic-colo« je, ti v včerajšnji svoji številki predava te zlate nauke. Mi jih vsprejemljemo brezpogojno, kakor vspremljemo radi vsak dober nauk. Ker pa se nam vidi »P ccolo« podoben človeku, ki z vso zgovornostjo svojo propoveduje o škodljivosti pušenja tobaka, a ima ob tem on sam pipo v ustih, kerje torej »Piccolo« nehotč govoril tudi o svojih lastnih grehih: mu hočemo mi jutri povedati, kaj izhaja z neizprosno logiko iz njegovih lastnih izvajanj — na njegov račun in njegovo obsodbo.
Sestanka hrvatskih in slovenskih abiturijentov v Spljetu se je udeležilo do 150 abuurijentev. Vrprcjem, ki ga je priredilo mesto dijakom, je bil sijajen. Ooljubljeno nam je podrobno p >ročilo.
Poziv premožnim kmetiškim gospodarjem. Da te svoje gospodarstvu namenjene sinove v kmetijsko šolo na Grmu!
Naš kmetiški stan zamoreta rešiti edino le vzgoja in pouk. Eaako kakor se dandanes skrbi po mestih za strokovno izobrazbo slednjega rokodelca, tako se mora še v veliko vtči meri skrbeti za strokovno izobrazbo kmeto* valčevo! Tisti rokodelec, obrtnik ali tovar-ničar, ki dandanes ne pozna svojega orodja, svojih strojev, svojih sirovin, ki ne zna oceniti svojaga trgovskega položaja : mora propasti. Zato propada tudi naš kmetovalec, ker ne pozna svoje zemlje, ker ne ve, kaj je ro-dovitost, ne pozna svojih sirovin, ne pozna življenskih pogojev in notranjega življenja, in nima pojma o tužnem položaju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Naš kmetovalec vid', da v kmetovanju delujejo njemu neznane nevarne sile, a ker jih ne ume, jih spaja z vražami ; in udan v svojo usodo, pričakuje vse le od slučaja, to je od dobre letine. Nase ljud-ke šole eo potrebne korenite izpre-membe ;v njih mora kmetovalcev otrok dobiti podlago za bodoči poklic! In nadaljevalne šole morajo biti ednake obrtnim nadaljevalnim šolam po me-Bt.h, t. j., sbrbeti morajo za tisto strokovno kmetijsko izobrazbo, ki je polrebna vsakemu kmetovalcu. Vrhu Bplošne vzgoje in izobrazbe s | osebnim ozirom na kmetijstvo, ki bodi v nadaljevalni toli t-ko raj že popolnoma stro kovna, naj se z v b e m i silami skrbi za dobro strokovno izobrazbo s kmetijskimi šolami, ki naj bodo za naše razmere prav in dobro urejene! No, odločno je pa za naše slovenske kmetiške razmere najboljši urejen* kranjska kmetiška šola na Grmu pri N o v e m e s t u. In zato nam je namen, da danes naše premožnejše primorsko napredne kmetiške gospodarje, katerim je ležeče na rešitvi našega kmetiškega naroda, osobito opozorimo na to šolo, da svoje, gospodarstvu namenjene sinove poš'jejo vanjo, da se isti v tej šoli izobrazijo strokovno. Šola je popolnoma narodna, slovenska; vendar se poučuje v njej tudi nemščina kakor predmet v toliki meri, da se je zamore sUherni marljivi učenec dovolj priučiti za praktično izhajanje. Da se pa naši napredni kmetiški gospodarji prepričajo, da je deželna kranjska kmetiška šola na Grmu pri Novem -
mestu na Dolenjskem istinito za naše slovenske kmetiške razmere najboljši urejena kmetiška šola, objaviti jim hočemo prihodnjič program. Iz tega programa je razvid ao, da se v kmetiški šoli na Grmu uče učenci vseh predmetov niže realke potem pa Š9 posebno, seveda vseh predmetov, kmetiško strokovne šole. —
Nezgoda na morju. Ko je sinoči parnik »Besenghi« dospel z izletniki iz Isole, zadel se j« v pomol »Giuseppino«, vsled česar je navstala na eni strani parnika precej velika razpoka in je začela teči vanj voda. Na par niku je vsled tega navstal velik strah in kmalu bi se bila dogodila velika nesreča. Vendar pa se je posrečilo spraviti parnik k obrežju tako, da se je moglo onih 176 iz^t-mkoVj ki so bili na njem, izkrcati na obrt ž e. Ko je bil parnik izpraznjen, ss je isti toliko dvignil, da je prišla razpoka nad morsko površino, vsled česar je bilo potem lahko spra viti i7. njega vodo s posebno sesaljko.
Bratska društva, ki nameravajo sole-lovati dne 13. sept. t. I. na veliki oarolni slovnosti, ov> 'priliki 25 letnice ustanovitve naredne »Ć talnice«, o kateri priliki se tudi blagoslovi zastava bralno-pevskega društva »Vodnik« v Dolini se opetovano pro-ijo, da prav gotovo naznanijo svoje sodelovanje in pesem katero bodo peli.
Dalje se tudi opozarjajo bratska društva na to slavnost in se prosijo, da istega dne ne priredi svojih veselic.
Dolinčani prosimo vse rodoljube za sodelovanje, da pokažemo nasprotnikom, da tu Slovenci še živimo.
Pevsko društvo »Danica« na Konto-velju priredi kakor že naznanjeno v nedeljo dne (5. septembra veliko vrtno veselico s plesom, katere se vdeleži tudi bratsko »Kolo« iz Trsta, ki nastopi s tremi zbori.
Ozirom na to, da Be bo ta veselica vršila o priliki preselitve »Gospodarskega društva« v nove prostore; ozirom na to, da bo to prva veselica, ki jo priredi »Danica« na planem ter slednjič ozirom na to, da bo sode lovalo tudi požrtvovalno in rodojubno »K >loc iz Trsta, se nadejamo, da bo to eden najlep-šh dni, ki smo jih do sed^ preživeli na našem razglednem Kontovelju.
Vspored prihodnjič.
Odbor.
- Romanje tržaških Slovencev na Sv.
Goro. Priprave za božjo pot in za posebni romarski vlak iz Trsta do Gorice so končane. Romarjem se priporoča naj pizijo, da bodo pravečasao na p; staji. Iz Trsta odide romarski vlak proti Gonci v sredo dne 2 septembra po eni uri p-poludne in pride v Gorico ob 3. uri popoludne. Z goriške postaje naj P°jdejo VS1 romar i naravnost v S»lkan. V Solkanu bo zbiral šČe v cerkvi sv. Roka, ki je na pokopališču na Goriščaku, ravno pod Bvetogorsko potjo. Zupna cerkev v Solkanu se namreč sedaj popravlja in je zaprta — zato je prenesena vsa božja služba v cerkev sv. Roka. Iz Solkana ee vzdigne procesija t čno ob 5. uri popolu ino proti S/eti G ri.
Nekateri romarji že č ob skat tudi sv. Stopnice v Mirnem pri Gorici. Pri t*m pa naj 'pazijo, da ne zamud<5 na vlek. Kajti v četrtek, dne 3. septembra točao ob S. uri zvečer pojde naš romarski vlak iz Goriee nazaj v Trst.
Od torka opoludne naprej se dobivajo vozni listki samo še pri g. Ant. Stemberger, ul ca S. Giovanni št. 8.
Vremenski vestnik. Včeraj toplome* ob 7. zjutraj 20 5, ob 2. uri popoluon* 27.- C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761 5 — Danes plima ob 7.41 predp. in ob 5 25 pop.; oseka ob 0.44 predpoiudne in ob 0.11 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske
X Poroka. Danes se je poročil gjspod Kdmund Konjedic iz znane rodbine v Plavijah z gospico M i m i e o Skrtovo od sv. Lucije. Novoporoeencama naji^kreneje čestitke.
X Železniški most čez »Sočo«. Želez
niška uprava se je odločila, da pri Solkanu sezida preko Soče most z enim samim obokom. Ta most bo imel 80 metrov svetlobe.
X In tako dalje! V »Slov. Narodu« čitamo: »Oesar niso nemški turnarji, burši in drugi različni faktorji nemškega tabora mogli storiti v proslavo vsenemštva v slovenski Ljubljani, upa doseči gosp. N. Pav-liček, uradnik c. kr. priv. južne železnice, s svojo mogočno postavo. Šopiri se s trank-furtarskim trakom po Ljubljani in izziva
mirno slovensko občin3tvo. Vprašamo gosp. skladiščnega nadzornika, je li mu je znan nastop gospoda N. Pavlička, in ako ta izziva morda z vednostjo slavne'južne železnice.«
X Pevsko bralno društvo »Svoboda« pri Sv. Antonu poleg Kopra priredi narodno veselico v zadnjo nedeljo meseca septembra t. 1. Slavna bratska društva od blizu in daleč so naprošena, da izvolč vsaj 15 dni poprej prijaviti svoje morebitno prijazno sodelovanje ter ob jednem določiti pesem, s katero na-merujejo nastopiti.
Želeti je, da si mnogo sličnih društev poda tega dne bratske roke v znak medsebojne ljubezni in z zavestjo, da vsi delujemo v prid in ponos narodu našemu. Zatorej: Na v denje !
X Slavnost V Dolini. Iz Doline nam pišejo dne 28. avg. t. 1.:
Pred 25. leti so se na taboru v Dolini sklepale stvari velevažne za Slovanstvo Istre in Primorja sploh. Le žal, da so ostale le pobožne želje.
Na tem taboru slišali so se navduševalni : slovenski in hrvatski govori.
Slovensko eo govorili:
Prvosednik g. Viktor Dolenec iz Trsta, g. Ante Trobec iz Sv. Ivana in e. g. Jurij Jan, dekan iz Doline.
Hrvatsko pa: g. Peter Perš č iz Kastva 1 v Istri in g. Ljudevit Vuličević iz staroslav-nega Dubrovnika v Dalmaciji.
Izmed vsf-h teh govornikov živi jedino le še dični starina g. Trobec, kateremu bi ob narodni proslavi 25 letnice pristojalo častno jubilarno govorniško mesto.
Želeti bi bilo, da bi se te 25 letnice udeležili tudi bratje Hrvati, saj vendar nas veže isti jezik in iata kri, ter isti narodni interesi kakor pred 25 leti.
Razmere ostaie so do malega iste, sovrf-g naš še huji, a tudi naša odporna silajejačja in mora se še utrditi in pomnožiti. To doka-žimo na proslavi in obnovitvi tabora.
Razmišljati bo, kako izvo.evati naše pravice. In tozadevne resol-icije naj bo narod mnogoštevilno in navdušeno vsprejel. Pred 25 leti bilo je krog 8000 udeležnikov, a tudi sedaj bi nas ne smelo biti manje. Dokazati tm-ramo, da še živimo, da ustajamo in naše ustajanje mora povzročiti sovražniku strah.
Slavjan otresa se eovražn h okovov in otrfsimo se jih tudi mi Istrski Slovenci. — Složni bodimo si v svesti zmage. Brat naj pomaga bratu, ker sovrag je velik ia mogučen ; ima sicer vsak svoje cilje, a v tem kako bi zatiral Slovane je zjelinjen.
Naš namen je lep. Mi nočemo nemške in tudi ne italijanske zemlje, temveč varujmo našo grudo, izvojujmo naše pravice.
X y Opatiji je bilo od dne 1. septembra 1902 pa do dne 20. avginta 21 285 oseb. Od 20. avgusta 1903 pa do vštetega 26. avgusta 1903 je prirastlo 535 oseb. D .e 26. avgusta 1903 je bilo navzočih 1849 ost b.
Vesti iz Kranjske.
*	Dolenjske Toplice so leto-? do zadnjega kotička napolnjene. Blizo 600 gostov, večinoma tujcev se zdravi doli. Zadnjih de-et let s- n> znašala nobena sezona totike množ ce.
*	Slovensko gledališče. — »Slovenski Narod« od ujinole sobote piše: Odbor »Dramatičara društva« v Ljubljani nam poroča: Priprave za gledališko sezono 1903/4 so dovršene, vsi engagementi sklenjeni, repertoir sestavljen in popolnoma pripravljen. 1. septembra se z čno nkušnje na odru, knjti vsi Členi gledabfča so že zbrani v Ljubljani. Zaradi izpremerabe in v nov prospeh naše opere je angažiral odbor zopet nekaj novih opernih pevk in pevcev ter igralk in igralcev, ki se deloma tukaj, deloma na deželi že dva meseca pridno učč našega jezika. Od boru se je posrtč lo angfcž rati pred vsem izbornega iunašn*ga tenorista, rutinirano in ugledno primadono ter prav dobrega barito-nista z velikim repertoirjem. Takisto ee je deloma prenovil :n okrepil z novimi členi operni zbor, ki bo štel 14 pevk in 14 pevcev. Operni repertoir obseza hrvatsko, lusko, dve italijanski, francosko in dve nemški noviteti ; operetni repertoir pa franc isko in nemško noviteto Razen teh novitet, ki eo popolnoma pripravljene, prevedene in Bpisane, se uprizori nanovo tudi nekaj najboljših ia najvspešnejših oper in operet starejšega re-perto rja. Pri drami sta anguževana dva nova igralca za prve u:oge in nova igralka-pevka. Repertoir je sestavljen iz velikega števila naj-boljših in naj/an:mivejših iger ter obsega novitete: slovensko, dve hrvatski, srbsko.
osem čeških, poljsko, tri ruske, štiri francoske, tri angleške in pet nemških. Ponovilo pa se bo tudi nekaj natvspešnejših iger starejšega repertoirja. Lepak s seznamom vsega repertoirja se objavi in razpošlje jutri, dne septembra. Določbe glede aboanementi se objavijo takoj, ko dobi društvo rešitev svoje prošnje pri deželnem odboru. Odbor je preverjen, da bo sezona 1903/4 ena najboljših in zanimivejših, saj se je izbralo osobje z največjo rigoroznostjo in se je sestavil repertoir z vso skrbnostjo.
Vesti iz Štajerske.
— Vesela vest prihaja iz Štajerske, od smeje tam gori med Nemštvom in Sloven tvom. Občina Št. Ilj v Slovanskih Gjricah-je važna postojanka, za katero bore S.il-venei in Nemci že desetletja. V tej občino »o pred vcerajnjim Slovenci zmagali v III. in I. razredu. Slava boriteljem na naši severni mf ji!
Zvez« slovenskih posojilnic t Celju. Dne 11. avg. t. 1. etipil je v veljavo zaKon od 10. jun;ja 1903 št. 133 drž. zak., kateri določuje, da morajo zadruge, osnovane na podlagi zakona od 9. aprila 1873. št. 70 drž. zak., kakor posojdnice, kmetijske ia dru^e zadrug1, t-r drušrva osnovana na podlagi zakona od 26. novembra 1852., ter 1, junija 1889 in 11. junija 1894 dati pregledovati svoje p olovan e in upravo najmanj vsako drugo leto i*o [»osebnem, strokovro izobraženem revizorju.
Takega revizorja nastavi sidišče za zadruge, za društva pa namesLniš!.vo.
Ako pa obstojajo zveze zadrug in društev, ki imajo več kot 50 članov, imajo take zveze pravico nastaviti si same takega revizorja, katerega p' tem vlada potrdi.
Ti zakon dal je povod, da je »Zveza sloven-k h pos jilnic v Celju«, katera obstoji sedaj ž2 20 let, spremenila svoja pravila ter jih j rilagodila novim zahtevam tega zakona .
Dne 8. avgusta t. 1. bil je v Celju mnogoštevilno obiskan občni zbor »Zvezi alo-venskh p>soji'nic«, pri katerem so se spremenila njena pravila tako, da morejo k isti, katera je doz laj imela za člane s^mo posc-jilcise, pristopiti tu li ostale registrovane zadruge in druga društva, «.saovana na podlagi zakona od 9. aprila 1872, št. 70 drž. zak. in od 26. rov. 1852.
K »Zvezi slovenskih posojilnic« v Celju pristopajo torej zanaprej lahko tudi kmetijske zadruge, kakor tudi druge zadruge, ki so osno\ane na zadružnih principih.
Ta sklep je velikega pomena ; kajti kmeti -ke ter druge zadruge, kakor n. pr. »Rinka«. »La*tni dom«, »Dana«, »hmeljarsko skladišče« it i., katere po prejšnj h pravilih ni*o mogle pristopiti k »Zvezi alov. posojilnic«, to sedaj lahko store.
Še vtžnejši sklep storila je pa »Zveza slovenskh p< soilnic v Celju«, da je v svoje namene sprejela tudi pospeševanje denarne zmene, ozir. zravnave med posameznimi člani po svoji denarni centrali.
Deaarna centrala pa bo po teti pravilih »Po^f.j.inica v Celju«, s katero sklene ,Zveza slovessaih posojilnic' posebno pogodbo, vsled katere prevzame »Posojilnica v Celju« zavezo, dovoljevati in dajati članicam »Zveze« kredit, ter Hprejemati od nj h denar na obresto-vanje.
Po tem načinu bo dovoljevala in odprla »Posojilnica v Celju« s posredovanjem .Zveze sloven^kiti pos jilnio v Celju* po^'jiln cam in drugim članom odprt kredit do doljčene visoko t , katera se dotičnim članom na-znan .
Dotična posojilnica, katera potrebuje denar z tega odprtega kredita, obrnila se bo, če treba, tudi brzojavno na »Posojilnico v Celju«, m bo ista njej, ako treba, tudi brzojavnim potom nakazala potreben denar v mejah odprtega kredita.
Ktr je celjska posojilnica najmočnejša po-eojiln ca na Slovenskem, je ista gotovo tudi v prvi vrsti poklicana in tuli v prvi vrati zmožaa najuspešneje delovati v tem oziru ter postreči drugim posojilnicam in zadrugam v vsakem trenotku s potrebno svoto.
Taka centrala je slovenskim posojilnicam doz laj manjkala in so bile posojilnice večkrat lahko v velikih zadregah, ako so morale nenadoma kake večje vloge izplačevati, pa niso imele za to dovolj gotovega denarja.
Tej neugodnosti bo sedaj konec.
»Zsreza slov. posojilnic v Celju« imela je že d zdaj svojega revizorja.
Ker obsega več članic, kakor postava zahteva, namreč ne samo 50, ampak 112, ima pravico, da si sama nastavi svojega revizorja, katerega potem vlada potrdi.
»Z^eza« je že predložila svoja prenare-jena pravila ministrstvu v odobrenje ter je obenem prosila za priznarje pravice nastaviti revizorja.
Ker, kakor čujemo, deželna in državna
sodišča Ž9 sedaj poživljajo zadruge, da naznanijo, kakšnemu načinu revidiranja se bodo podvrgle, opozarjamo slovenske posojilnice in zadruge, da, katere še niso pristopile »Zvezi«, naj to store in potem naznanijo, da se bodo dale pregledovati po revizorju »Zveze slovenskih posojilnic v Celju«.
—	Dvojna mera. Ozirom na postopanje c. k. deželne vlade na Štajarskem bi mogli uvesti s alno rubriko pod tem naslovom. Ob normalnih odnošajih državna vlada ne sme in ne dela razlike, je li kdo slovenske ali nem ške narodnosti, ima-li obč na, ki kaj prosi ali zahteva, slovensko ali nemško naseljenje, in ne gleda na to, ali bo kaka reš tev Nemcem ali Slovencem v prilog, ampak razio a le z gledišča prava in zakona. Kdor ima prav, temu daje prav in obojemu meri z eno in isto mero.
Ali v nas Slovencih so abnormalni od-nošaji in c. kr. vlada na Štajarskem — kakor marsikje drugje — ima vedno pri rokah dvojno mero: eao za S ovence, drugo za Ntmce. A to ne le glede reševan a stvari v meritornem pogledu, ampak in posebno še glede Ča*a, ki ga rabi za reševanje. Ce ima biti rešitev Nemcem v prilog, h ti, da je veselje ; v nasprotnem slučaju pa se jej ne mudi.
Ko so se celjski nemškutar i prit žili proti volitvam za celjsko okoliško občino, je vlada hitro dala preiskovati po davčnem uradu v z mi si u trditev v nemškutarskem rekurzu.
Na pritožbo Slovencev proti občinskim volitvam v Spodnji Polskavi pa še danes — po letu dni — ni dala vla la niti enega glasu od sebe, da si so se na rečenih volitvah godile take nezakonitosti, da bi se jih morala sramovati tudi turška uprava.
Kjer se jej zdi, da bi se utegnilo kaj iztakniti, kar bi bilo Nemcem na korist, tam je c. k. vlada brzih rok in brzih nog v slojem postopanju ; kjer pa se zdi, da bi, ako kaj stori, morala storiti Slovencem na korist, tam jednostavno — nič ne stori
To je tista dvojna mera c. k. vlade tudi na Štajarskem !
—	»Zveza sloven. požarnih bramb za Spodnje Štajersko* je imela v Žalcu občni zbor »Zveza« je ustanovila osem ga silnim društev. Pri društv h, ki so v »Zvezi«, je <147 mož z 38 brizgalnicami. To je lepo število, a bilo bi še veliko lepše, ako bi imela vsa spo Inještajerska gasilna društva le malo narodnega ponosa.
Razne vesti.
Nevesela sličica iz Hrvatske. Neki Slovenec, ki potuje p j Hrvat-jfeem, nam piše:
Velecenjeni gospod urednik !
Potujč te dni po Hrvatskem, videl sem poleg revnega tudi veliko krasnega. K »mor Be oz;ra oko, povsod se ti odpira nov svet. Pozabiti ne smem krasnih poljan od Karlovca pa do Zagreba se svoječasnimi lepimi vinogradi ; sedaj so seveda večinoma zapuščene in posejane z deteljo, ker ljudstvo beži tru-moma — v Ameriko. Kaj lepo in čisto je glavno mesto Zagreb. Vse moderno urejeno, ta<o, da na ptujca napravlja najboljši u tis. Javni napisi in reklame so, z malimi izjemi, vsi v hrvatskem jeziku. — Tako na zunaj. — Vse drugače je na rnotraj. — Ne čudite se gospod urednik, ko Vam zatrjam, da, ako bi ne znal »deutsch«, kmalu niti obeda nebi bil dobil, pričenši v hotelu Sušaku do male krčme v Josipdolu, pa od prvega do naj-1 nižjega hotela, od priproste in tudi do elegantne kavarne. Ako govoriš hrvatski, posebno pa še slovenski, povsodi te smatrajo členom naroda »manjevrednega«. Sjloh, ako vedo, da si ptujec, ne govore s teboj (pa mirna Bosna) drugače, nego nemške. Javni napisi so v hrvatskem jeziku. O ironija! Imena so — z malo izjemami — židovska in nemška. Vse trgoviae, hoteli in kavarne, vse, vse je v židovskih in nemških rokah. — Da, da, za Nemca in Žida je Hrvatska »zlati rudnik«. Mala podjetja so še v hrvatskih rokah — ali druga?! — Kamor prihajaš, moraš čuti »Habe die Ehre«, kakor kje v Gradcu. — »Zagrebčki orpheum«, je napisano z velikim*
črkami na neki hiši. Ali pojdi notri: vse je nemško in nič hrvatskega. — A vse to podpirajo Hrvatje sami, v prvi vrsti pa inteligenca, ki med seboj najpridoeje — nemšku-tari. »Madjarako ne«, rekel mi je neki Hrvat, »pač pa nemško, ker to je »eine Bchoae Kultursprache!« Hrvatje sami so torej krivi, ako se v Zagrebu nemškutari v toliki meri. Mi obmejni Slovenci tožimo — in po pravici — radi nemškutareuja v Ljubljani, ali verujte mi, da je v tem pogledu v Zagrebu huje, nego v Ljubljani.
Zatrjalo pa se mi je, da se Karlovec častno odlikuje v tem pogledu. — Tu, tu bi imeli posla stranki, ki sti si na papirju združil", ki pa na volitvah — glej Zlatar ! — postavljati vsaka svojega kandidata. Tu je prilika, da čisti, vzamo metlo ter pričao malo »č stiti« — Hic Rhodus, hic salta — in raznim ,zmernim'da popustijo od zmernosti in izvle čnjo bič ter mahnejo krepko po nekaterih nem skutarskih hrbtih, po tistih ljudeh, ki menijo, da je oni, ki ne govori nemški — manje olikan po tistem znanem slovenskem reku : »Bog Kranjca ne zapusti, ako V3*j malo aemšii zna!« — Živela Hrvatska! — bomo iz polae dušs klicali še le potem, ko lepe zemlje bratskega nam hrvatskega naroda prenehajo biti molzna krava Nemcem in Zidom !



„Ženska tridesetih let"
Roman.
Fmncozki spisal: Honore de Balzac.
Poslovenil: K. Z.
Ta roman se v soboto, dne 5. t. m. začne priofrčevati v podlistku „Edinosti". Homan je velezaaimlv, in se bavi z dogodki i/ časa Napoleonove slave.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNiK Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Brzojavna poročila.
Knez Ferdinand na potovanju.
BUDIMPEŠTA 30. (B.) Knez Ferdinand Bolgarski je včeraj po noči odpotoval od lu-cai v Srede"!.
CONSTANZA (Romunija) 31. (B.) Knez Ferdinand B Igarski je sinoči ob 11. uri dospel 8tmnaj z orijentnim vlakom. Vsprejela sta ga na kolodvoru ministerski predsednik Sturdza in prefekt v Varm. Od tu se je potem knez F.rdinand odpeljal na svoii valiti »Nadežia« proti Varni.
Nesreča na morju.
CADIX 30. (B.) Eden čolnov avstro-ogrskega križarja »Zenta« se je prevrnil blizu pristan šča. Vseh 11 mož, ki so bili v čolnu, je rešila ladija transatlantiške družbe. M nister za mornarico, ki je bil o prihodu rešenih navzoč v pristanišču, je častital poveljniku transatlantiške ladije na izvršeni reštivi.
Svoji k svojim!
ZALOGA
| pohištva
dobro poznano
prej $nton černigoj
H tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solina)
^^ vpisane zadruge z omejenim poroštvonc
S€ X
Trst, Via tii Piazza vscchia (Rosario) S	št. 1. hiša Marenzi.
jg • Največja tovarna poiustra primorsie dežele.
u sjolidcOHt zajamčena, kajti les so oaufi v to nalašč pripravljenih prostorih a telijo peraturo 60 stopinj. — Najbolj udoBno. iro-^	derni sestav Konkurenčne cene
BV Album pohištev brezpladufe
X*3SXXfC«XKK4
A
M
M
n
'A A
A
a
A A ■M
A
«
A
A
A
*
Prodaja manifakturnega blaga
SALAR1NI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
in podružnica
,,/lUa citta ai £ondra"
ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša)
Pavel Qastwirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popolnih sob.
Dunaj—Trst.
Že ezno pohištvo, zrcala iz Belgije. — Podt be v izboru in tapet&rija. — Ure, ši-vami stroji za tlom in obrt po najugodnejših !ceuth.
--
Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke. ! Moške obleke od 6.50 do 24 gld ; za dečke od 4 do 1 12 gld. Jopiči i: Bnovij od 3 do S gld. Hlače iz snovij od '1—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8 do 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.50 do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gl I- Ha ve loki (Loden) za moške, dečke in otroke pO zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (\z lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje.
Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za"naročbe po meri, koje se izvrše v slučaju potrebe v 24 urah.
O ARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
-= TRST =-
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih cenah.
Odvetnik Dr. Stanič
ima odslej svojo pisarno
Via del Lazzaretto vecchio 26.
== NAJVEČJI IZBOR VRČKOV ZA PIVO =
se nahaja v dobro znani zalogi steklenin in porcelana
Jakob Hirsch, ul. Cavana 6 (nasproti skofijski palači)
tfr TRST
Vzorec Št. 4.
Vzorec št. 2.
Vzorec št. 5.
[Pošiljatve~na^deželo se izvrše z največjo točnostjo in nataočnostjo.
Sprejema zavarovanje Človeškega živ-Ijenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ngodrimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po Telikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi siovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavae poslopja in premičinej r proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižji.' *tnah. Za enkratno ineercijo se plača po 2 stot. zf> besedo: za večkratno msercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 60 stot.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sode i h in bo+ellkah
Perhauc Jakob ^r^ZL1!
via in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kavarne.
Anton Šorli pnporo4a
svojo Eavarx.o ► Commercio« kjer je rina-jali&če Slovencev. Na razpolago so vsi slovjnsk. in mnogi drugi časniki.
Narodni brusar
w Posojila. -w
ne manjše od 10.000 kron
na hiše, zemljišče, declščine
KAROL OFNER
Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6.
(Posredovalci izključeni).

i
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po ja£o nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo
bodisi na drobno ali debelo.
^^^ Cenike na zahtevo franko.

priporo a tržaškim j in zunaj uiaa Slo-; vanom svojo bru alnico nahajajočo se v ulic, B lv'dere št 25. <pri tleh) v <oji izvršuje v-a v t^ obrt spada or'a dela t idi najfineja kakor: brušenje ^ bri nih Irtev, kovrstn h nožc-v, škarij itd, ter j sprejema v popravo dežnike i'i »olnčnike Točna p J- j strežba in zaa rne cene. Udani Filip Ka .te, prvi &lovev-ki brusarski obrtnik v Trstu.
Urar F. Pertot
Trni ulica oelle Posse lt vogal ul. Canijtia. Prodaja -rehrne ure od 3 gld. na prej, ziate ure o<i 8 trli. naprej. Izbor st*n skil: ur, retroifct u jev i. t. d. P -pravlja vsakovrstne ure i>o ia^o zmerni ceoi.

Rudolf Aieks. Varbinek
zaloga glasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
===== Sorzni trg1 št. 2 II. nadstropje ==
(nasproti sladčičarne Urbanis).
Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke.
Konkurenčne cene
Uprava dvorca (vile) »Pompejami« | na Katinari posojuje na zahtevo proti mali dnevni odškodnini svoje tri poljedelske stroje (t. j. mlatilnico, Čistilnico in trijer) za mlatenje in čiščenje pšenice, ječmenu, rži, ovsa, ajde itd.
Več se izve pri upravi zgoraj omenjene vile.
30 malih stanovanj
z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici in'iustria in ul. Guardia v 1 išah St »lfa. Pinarua v ul. Giuliani št. 20 A, 1 na '«tr od 1—2 in 5—7 i op.
Lepa mebilirana soba
s prostim vhodom se odda takoj. Obenem tudi mala sobica primarna za delavca. Več se poizve v tiskarni »Edinost«.
ZALOGA USNJA M. Madriz
Piazza Nuova 1 uhod ul. S. Caterina
TRST.
Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu in inozemskih tovari Tovarna nadplatov ter \seh pred-- metov te stroke.	—
Ugodne cene. ""•t
Svoji k svojim
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 2s po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Potnikom v Gorico
in iomarjem na Sv. Goro
priro:oča se v predi mesta ležeča
TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM
jfinton Sancin pok. frana
TRST.
Ulica Barriera vecchia štv. II.
TRS T.
Priporoča velik izbor:
srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novostif perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in inoderci. Snovij iz priste volne in v vseh bar\ali za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene! izdelki za delavce. Jako znižane cene!
priznanje Ilirskim testeninam iz krogov veleposestva.
Gospodoma
Žnideršič & Valenčič
II. Bistrica.
Z Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna. ker so res liajizvrstnejše od vseli, kar sem jih poskusila.
Tolsti vrh (St. Jernej) Dolenjsko, 12. januarja 1903
Na milj one dam
rabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je „Feeolin" najboljši kozmetik za kožo. lasi in zobe. Maj-grši obraz in najostudnejše roke zaclobe takoi ariato-kratično finost in obliko z rabo „Feeolina'r. „Feeolin" je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s porabo „Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenia, rude-čice na nosu itd. „Feeolin ' je najboljše sredstvo za oČišenje in vzdrževanje in olepSanje lasi, zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v plava „Feeolin" je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feolin" je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ak » bi „Feeolin" ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, G komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje '»0 st. Povzetje GO st. več. Glavna zaloga 31. Feitli, l>uuaj, VII., Mariahilferstrasse -iS.
Zaloga v Trsta: L. Narcis climiđ, zaloga in prodaja na drobno ul. S. Seba-tiano 1.. Ivan Angeli, ulica Canale 5, Ett. Zernitz ul. Stadion Jos. Zigon ul. Caserma s, Agenzia Znlliu, Corso 21, Ivan C ili a, ul. S. Sebastiauo, M. Maicliiu, A. Penita ul. Geppa 14 II.
>'a Keki : Braća Pa račić, .mirotlilnica.
na Travniku (tik cerkve) piazza grande.
Elegantna oprema. Najboljša kava. Velika zher le pristnih likerjev in desertnih vin.
Tazlićni časopisi. Trije biljardi iz najboljše tvornice St. Martin v Parizu. Sestanek potnikov in kupćevalcev. Telefon.
Kavamar Filip Pečenko.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča avojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi =>\fctlo ali temno p< litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tutli uaročbe za vsakovrstne Jtuelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v naj k raj se m Času in v polno zadovoljnost naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne narocbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici tu tm dežel: v smislu gesla : Svoji k »TOjlm !
XXXXXXXXXXXXXXXX
Trst, Corso 28.
G. DOPLICHER
Velika zaloga klobukov in cepič vsake vrste
od gfld. 1-50 do 3-50.
Poprave in moderniziranje se izvrši naj toč n ejše.
Gulielmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
0 H I Š T V 0 IVI
najeleganfnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah
Via S. Giovani Stv. 14
TRST vogal Piazza S. Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS
I „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
f ---1-*—*	- Špitalske ulice štev. 2. -----
P o ln o vplačan i akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
ne vrete rent, zMtavnib pisem, prijoritet, komunaitiii obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devix
Promeee ixdaja k vsakemu šrebaajo.
Zamenjava in eskompttge
izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje ta pale — kupone. -— ■ --------------
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ===== izgubi	—=
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. BaMompt in inkamso menic.	gff Bo t—ra naročila.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. -----
Promet s čeki in nakaznicami.