ST. 106.
tf CELJU, S0B0TA 27. SEPTEMBRA I9S9
LETO
lachaja vsaktorek, öetrtek in
soboto. — Cena i Za celo leto 36 K,
za pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K,
za 1 mcsec 3 krone. Poaarnezna
fttevilka stane 40 vinarjev.
Na pismene naročbe brez pošiljatve
d.enarju se ne mo re mo ozirarl.
Naročniki naj pošiljajo naročnino
po poštni nakaziilci. Reklamacije
gledc lista so poštnine proste. Ne-
frankirani dopisi sc ne sprejemajo.
N'n tiopise brez podpisa se ne ozira.

Urednäötvo   in   upravnE&fvo
se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju,
Strossmajerfeva ulica 6t. 3.
Oglasi se računajo po porabljenem
prostoru in sicer: za navadne oglase
po 80 v od 1 mm, za poslana, na-
znanila občnih zborov, naznanila o
smrti, zahvale itd. 50 v od 1 mm, za
reklamne notice med tekstom 2 K
od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste)
4 K. Pri večkratnih objavah popust.
Rokopisi se ne vračajo. Telefon St. 65.
IZ&3&J1A  m TOS&IA ZIIEZNA TI6KARMA V CELJAJ.   BEB    ODGGVORHI  ö&EDNSBt VEKQSLAW SPH1BLEI3.
Likvldacija Štajerske.
(Poročilo predsednika likvidacijske ko-
misije dr. V. Kukovca na zboru delega-
tov  okrajev  in občin 11. tm. v Celju.)
(Konec.)
Pri bcsedi likvidacija Štajerske rar-
urac pa naša javnost čim daljc bolj likvi-
dacijo stare dežclnc uprave in prehod k
novi upravi Slovenijc. Povdarjam, da
nikdar nisem mislil, da bi naj jaz imel s
to likvidacijo opravka in si je nisem že-
lel in si je ne želim, ker mora biti naš tr-
den smoter, da dobimo enotno redno jav-
no upravo kar najprej. Kako je pa ven-
dar prišlo do tega, da se čim dalje bolj
govori o likvidaciji štajerske deželne w-
prave? Zakaj je na današnjcm dnevnem
redu cela vrsta toek, ki se tieejo uprave?
Zelo mnogo mi je na tern ležcče, da to-
zadevno pridemo na tem zborn do jasno-
sti in baš zato mi je zelo drago, da so na-
vzoei tako stcvilno zastopniki vseh u-
pravnih panog, avtonomnili, javnih, po-
krajinskih in zastopniki osrcdnie držav-
ne uprave. Po prevratu smo si ustano-
vili narodno vlado za celo Slovenijo v
Ljubljani in izjavili, da ni poleg dcžclnc
vlade ljubijanske niti avtonoinnih vlat!
na Kranjskem alf Štajerskem, Koroskem
ali v Priniorju. Nikdo ni proti temu nlč
ligovarjal in tiidi danes se ne ugovarja.
Toda dejanski je stvar ta, da do cnotne
uprave še ni prišlo» Narodna vlada Ijub-
Ijanska je takoj od začetka priznala, era
z danimi razmerami ne more naenkrat
'prelomiti, ampak je pustila naprej glede
Kranjske poslovati zaeasno deželni oci-
bor v obliki likvidacijske komisije bivSc
cleželne uprave. Se danes ni bilo mogrj-
če v vseh panogah doseči prchod avto-
nomne uprave v skupno pokrajinsko vla-
do, ampak poshije še v naprej. komislja
z mnogimi uradi in uradniki. Nekatcre
panoge so prcšle pač tudi žc na Kranj-
skem v roke dcželnc vlade za Slovenijo.
Kaj pa glede Štajcrske? Deželna vlacla v
Ljubljani bi imela po svojem organizacij-
skem načrtu takoj prevzeti ves dclokrog,
ki ga je imela prej namestnija v Gractcu
in dezclni odbor in celo deželni zbor v
Qradcu. Za posle graškega deželncga od-
bora se glede slovenske Stajerske nl
nstanovil kak nov urad. Vendar klju'o
najboljši volji deželne vlade Ijubljanske
uprava na Štajerskem še daleč ni enoc-
na. Poverjeništvo za notranje žadeve v
Ljubljani, ki bi po organizacijskcm načr-
tu imelo prevzeti vse posle glede Štajer-
ske, ki jih jc prej opravljal deželni odbor
v Qradcu, izvzemši, kar je izrecno prc-
vzel kak drug oddelek dcžclne vlade, de-
janski nikakor ni moglo doslej vseh teti
poslov prevzeti. V mojih rokah se naha-
jajočo likvidacijsko komisijo so i^azni od-
delki dežclnc vlade za Slovenijo zaeeli v
svojih dopisih nazivati in obravnavatl
kot komisijo za likvidacijo štajerske dc-
zelne uprave in ne le deželii. premožc-
nja. Povdarjal sem, da se mi ta delokrog
sicer ni dal in si ga ne želim, vendar sem
po svoji likvidacijski pisarni storil,   kar
sem znal in mogcl. Dajal sem pojasnila
in podatkc kot nekak konvcrzacijski le-
ksikon, za ukrepe sem pa v vseh sluča-
jih prosil Ljiibljano ter podpiral dejansko
zenotenje uprave. Vendar pa moram da-
nes odločno povedati svojc mnenje,   da
namreč do tega zenotenja uprave   glede
Štajerske še ni prišlo. Reel moram, da Se
deželna uprava za Slovenijo   v ninogih
ozirih le še   nekakšna krari.iska dežeina
uprava, glede Stajerske   pa   obstoja v
mnogih ozirili anarhija ali brezvladie, Iti
se   mora kar najprej odpraviti. Da sc *¦•
tem oziru   razmere kar najprej iiredijo,
smatram potrebnim,   da   se   na našem
zboru govori odkrito, dobrohotno, pa od-
ločno.   Naši obrtniki so že pred meseci
prišli   z obtožbo,    da    trgovsko-obrtna
zbornica graška   pri nas nima dejanski
narneslila ter zahtevajo svojo zbornlco
za sp^dnje Štajersko. Ce bi se posli prej-
šnjega   dcželnega   odbora   stajerskega
kmalu ne vzeli dejanski v roke O'j dežel-
ne vlade za Slovenijo, cut sc bode ravno,
tako odlocno klic: Dajte nam avtonomno
upravo za slovensko Šlajcrsko,   da   ne
zabredemo v močvirje.   Popolnoma nc-
vzdržno jc, da tečejo sicer'štajerskc de-
želnc dokladc v skupno finančno blagai-
no v Ljubljani, da pa nikdo ni pristojen
doloeiti, ali in koliko   od teh doklad se
smc porabiti   za   vzdrževanje deželnih
cest na spodnjem Štajerskcm. Zelo drago
mi je torej, da je prišel danes poročcvai
poverjenik zdravstva,   kako sc bode n-
pravljalo zdravstvo, prej podrejeno de-
želncmu odboru v Gradcu, in poverjenik
za uk, da pojasni prevzetje   šolskih bre-
men pod novo upravo. Iz poročila kmo
tijskih strokovnjakov boste videli, kaj se
še ima spremeniti v deželni upravi   na
tem polju. Zlasti bode pa imel pomiriti
poverjenik ministrstva financ našo jav-
nost v tem oziru, ali sc deželne doklade
stajerske porabijo v naš prici ali ne.   Za-
stopniki občin in okrajnih zastopov bocTo
imcli priložnost navzočim vodjcm okraj-
nih glavarstcv in zastopnikom   dcželnc
in osrcdnjc vlade dokazati, ali se   izvr-
Šuje nadzorstvo občin in okrajnih zasto-
pov, kakor treba. Jaz si dovoliin resno
opozarjati,   da se v tem oziru ne stori,
kolikor ie potrebno,   lie da bi komu   kaj
očital. Uradni list je poln imenovanj 6b-
činskih in okrajnih gerentov in sosvetov.
Dokaz, da je   gospodarstvo marsikjc za-
vožeoo. Ali bodo to mogli popraviti ge-
renti in sosveti? Občutek imam, da pri
najboljši volji niso na višini nalog časa.
Treba, da narod sam po svobodno volje-
nih zastopstvih upravo občin   vzamc v
roke, zlasti velikih občin. Ali bode ustroj
okrajnih zastopov pridržati ali jih nado-
mestiti s primernejšimi napravami, je ze-
lo perečc vprašanje. Ali bomo morali pri ;
preureditvi uprave zahtcvati za slovcn-
sko Štajersko posebno okrožje za javno
upravo in tudi za samoupravno zastop-
stvo?" Želimo gotovo le, kar ljudskim
potrcbam odgovarja. Ysa ta vprašanja
nam pa treba razpravljati. Če danes nc
pridemo do zaključka. naj se bavi ž nji-
iiii javnost, dežclna vlada za Slovenijo
in osrednja vlada. Svetuje in predlaga
naj tudi na tem polju likvidacijska komi-
sija štajcrska.
Dr. V. Knkovec:
Sestanek naših obrtnikov
in trgovcev z zastopnikoma
beograjske in ljubtjanske
vlade.
Iz obrtnih krogov sem bil pozvan,
izreči se o sestanku na trgovskoobrtnem
vcčeru v Celju 11. tm. Moram to storiti
že, da kako nesporazumljenje prepre-
čim.
Odličen obrtni vodja iz Podravja se
mi je pritožil. zakaj Celjani niso o tem
nie naprej naznanili v Maribor, da bi sc
udelcžjli obrtniki in trgovci tudi od tarn.
Celjski obrtniki so pa tti nedolžni. V Ce-
Ije in bil skl.ican nikak obrtnotrgovski so
stanck posebej. Sklican jc bil le sestanek
odposlancev občin in okrajnih zastopov.
V tern okviru so bili javno, osebnih vct-
bil za nikogar ni bilo, povabljeni tud'i
obrtniki :n trgovci sp.odnje« Štajerskc,
ker v likv:dacijo spada tudi trgovsko-
cbrtna woVnora v Qradcu. Da je imel prl-
ti iz Beograda iz trgovskega ministrstva
naeclnik Momčilo Jankovič ,je bilo za.
nas vse iznenadenje. Pozval sem bil pacr
ministrstvo notranjih zadev, trgovine m
kmetijstva, da pošljejo delegate. Da so
se točno odzvali, mi je bilo prijetno prc-
senečenje. Tako je bil tudi načelnik Jari-
kovič že tri dni pred zborom v Celju.
Pri sprejemu sem ga točno obvestil glede
trgovsko-obrtne zbornice, da obstoja
struja za priključitev Ljubljani. Povedal
sem mu, da izmed onih, ki zahtevajo
zbornico za Štajersko, nckateri žele Ma-
ribor, drugi Celje, in da po mojem mnenju
za Maribor govori industrijski polozaj,
za Celje pa zgodovina borbc za sloven-
sko trgovsko-obrtno komoro in zaeasno
vecje število za posle zbornice izvežba-
nih pristno slovenslcih sil. Pozval sem
načelnika Jankoviča v družbi z navzočl-
mi prijatclji našc obrti, naj se poda 5c
pred ecljskim zborom v Ljubljano in Ma-
ribor in vse sam prcštudira. V Ljubljano
sc je podal, za Maribor jc bilo žc prcpo-
zno. Pokazal se je precej poučenega, po-
znal jc ljiibljansko spomenico zoper po-
sebno zbornico. Da se jc v Celju izven
okvira splošnega zbora občin in okrajnih
zastopov odredil poscben trgovsko-obrt-
ni večer, ki so sc ga udcležili delegati
občin, zgodjlo se je le iz vzroka, ker Je
bil dvodnevni program toliko preoblo-
žen, da so privolili obrtniki, da p.ozno v
noči razpravljajo z dr. Žerjavom in na-
čelnikom Jankovičem o svoji zadevi. To-
liko v pojasnilo značaja tega sestanka.
In kak utis imam od tega večera?
Izreden! Na poziv predsednika Rebeka
in njegov pozdrav ni vstal načelnik Jan-
kovie s kako slovansko govoranco, ka-
kor bi bilo pričakovati. Qovoril je obrc-
nik za obrtnikorn in neubrtniki, načelniK
Jankovič pa. kakor da ne pozna načlna
ali da noče, tako da je bilo žc mučno, ker
je Rebck izgovoril zaključne besede,
predno je odposlanec ministrstva govo-
ril. Potem sc je pa dvignil naeclnik Janko_
vie in ni govoril le o edinstvu Srbov, Mr-
vatov in Slovencev, ampak s čudovlto
natAnčnostjo o pornanjkanju kož in dru-
gili surovin v srnislu izvajanja govornl-
kov obrtnikov. O trgovsko-obrtni zbor-
nici je obljubil lc poročati svojemu mini-
stru, izjavil je pa, kar je napravilo nena-
vaden utis, da naša ministrstva delajo tu-
di po trdno začrtani poti spoznanih po-
treb, naj je danes minister ta in čez ne-
kaj tednov kdo drug. To bi ponienilo to-
liko, kakor da naše gospodarsko življe-
nje in gospodarska politika slctli potrebi
in ne sestavi vlad. Ko sem slišal te bc-
sede, na katere se zanašam, želel sem si
navzocnost onih, ki v svoji nadmodrostl
radi govorijo o beograjskern balkanizmu.
Dr. Žerjav kot poverjenik gopodarstva
je zopet pokazal, da vzamc vso zadevo
le stvarno in ne pozna ne Stajercev !n
Kranjccv, ne Mariboržanov ali Ccljanov.
Iz Beograda'sem izvedel, da je bila vr-
nivšega se načelnika Jankoviča sama
hvala treznosti in stvarnosti slovenskln
trgovcev in obrtnikov, kar ni slabo za
nas.
Nekaj dni potem sem sliSal iz kro-
gov obrnikov, da je pri vladi jpadla od-
locitcv za trgovsko-obrtno zbornico v
Mariboru, clan vlade mi je pa izjavil, da
v tem oziru ni nič gotovega. Povrh sem
bil obveščen od poverjenika trgovine iz
Ljubljane, da jc ljubljanska trgovsko-
obrt. zbornica na delu, da prenese znam-
ke in registre iz Qradca, kar ne ovlra
rešitve zborničnega vprašanja glede Ce-
Ija ali Maribora, ampak je v smislu po-
trebne likvidacijc graške zbornice le Ko-
ristno delo.
Prepričan sem, da bode naš trgov-
sko-obrtni svet na višini časa in mu bocro
lastni in narodni interesi glavna, sedež
zbornice pa postranska, čctudi važna
stvar. Borba za boljše varovanje sta-
novskih koristi v tem ali onem smislu m
smeri je častna zadeva vseh prizadetih.
iPrepričan sem, da naši narodni trgovci
in obrtniki v nobenem slučaju ne boCfo
malenkostni. Casi so težki, le delo je po-
trebno.
Vinska trta.
Pač pil si na svetu le vince ti rad,
Zato pa ustvaril sem trticc sad.
Ko premišljujem v tihi samoti o tch
vrsticah, se mi nehote vriva vprašanje,
kako je mogoee, da se v sedajnem, pro-
svitljencm stolctju snujejo druStva, na-
povedajoča ljuti boj tej božji kapljici; da
se sklicujcjo shodi, kjer se ogenj in zvc-
plo suje na alkohol, po domače poveda-
no, na vino. Vino je strup, vzrok teles-
nega in duševrrega obolenja, poslabša
razum, cut in voljo — tako kriče raz
odrov. Tem širiteljem nove vcrc bi sve-
toval, naj listajo po naši borni povestnic»,
tarn bodo našli imena — recimo štajer-
skih — vodlfeljev, ki so prvi budili nas
narod, ccpili mu ljubezen do jczika, ne-
ustrašljivo zagovarjali njega pravicc; in
kje se je tch mož največ narodilo? — v
Prlekovini, kjer raste najboljse vino. Njih
.dedje, oeetje in tudi oni sami so gotovo
tudi pili vino. Zlahtna kapljica jini ni slat)--
sala raziima, cuta in volje, nasprotno,
ncumorno so se trudili za dobrobit svoje-
ga naroda. Da vino ni strup telesu, vicli-
mo pri dclavcu. Viniear pri slabi svo*i
hrani preobrne z motiko    širne vinske
bregove; s slabo juho v želodcu pride
zjutraj na delo, okoli 9. ure ga od slabosti
motika vcč prav ne uboga. Daj mu kupl-
co vina in opazil boš, da mu motika glob-
Ije v zemljo gre. — Daj oslabelemu stai-
cku kozarec vina, poživljen, z rožicaml
na obličju, ti bo hv^lil za dar.
Odločen sovražnik sem brezmcrnc-
ga vživanja alkohola, s studom sem sc
obrnil v vojnem času od mize, po katerl
jc teklo vino in so pivci okoli drcmali,
ter preklinjal sem to dobo, boječ se za
prihodnost našega naroda; pa razbrinila
se mi je ta bojazen že scdaj, ker se Je
vse na mah predrugačilo. Kdor med Ijiki-
stvom živi in ga opazuje, si bo hitro raz-
tolmačil njega vedenje v vojnem easu. —
Prcpovcdano je bilo točcnjc žganja, tu-
di ga ni bilo za drag denar dob'iti; denar
lcžal je takorekoč na cesti, le pobiratl
ga je trebalo; mastne vojnc podpore, vse
to jc povzročilo, da sc jc popivalo brez
mere. Sedaj, ko ni vcč podpor in je de-
nar že skop, vidiš na deželi prazne go-
stilne, ne slišiš več hripavega petja — pl-
janccvanje ponchava. Da so poscstva ra-
di pijančevanja priSla na boben, ni temu
toliko vino krivo, pač pa domače razme-
re.   Vciika   vecina   kmetij je prišla na
kanf zaradi nesoglasja med zakonci. Po
domačih prepirih si je iskal gospodar uu-
ška v vinu, iz jeze je pohajal v gostilne,
sc pitju privadil in prišel jc polom gospo-
darstva.
Recimo pa, da se zavživanjc alko-
hola odpravi, kaj bode z našimi vinogra-
di, ki so edini dohodek vinogradnika?
Antialkoholiki naj nam povedo, kaj naj
sadimo potem po naših vinorodnih bre-
gih? Vino pije naš narod, odkar so tl
bregovi s trto zasajeni, in oholi Nemcc
ga ni mogel uničiti, kljuboval je vsemu
tlačenju.
Pijanca rnrzim, obžalujem pa tiste-
ga, ki se iz obupa udaje pijači. Ce jc pa
koga v veseli dnižbi vino omamilo, mu
ne vpišcm za greh, saj sc je kaj takega
že vsakomur pripetilo, lc s tem razloč-
kom, da sc je nayaden zemljan opijanil,
-boljši« pa jc bil židane volje ali v roži-
cah, pijan pa ne. Da priložnost tatovc
dela, je stara resnica; vino pije vsak
narod, kateremu jc na razpolago, kako
ga ne bi naš, ki ga pridelujc? Zato pa ga
ne smemo za narod pijancev razkričatr.
Saj je tudi prvi vinogradnik, očak Noc?
pil vino, omamilo ga je, pa sam on je
kriv, da ima ta zlata kaplja tako čudodel-
no rnoč.
Ko si jc Noe po občnem potopu po-
iskal torišče, kjer se je z družino naselil,
ogledal si je nekega dnc okolieo. Dolgo
je hodil, solnce jc gorko pripekalo ter
utrujen sedc na kamen pod brcgom ter
zadremlje. Ko se prebudi, opazi prea
svojimi nogami rastlinico, katera se mu
tako dopade, da jo s korenmami izruje.
in nesc domov. Solnce je močno pripe-
kalo, zato se boji, da mu rastlina do do-
ma ne ovene. Na potu opazi tiejo kost, jo
pobere in vtakne rastlino vanjo. A v
njegovi roki je rastla zel tako naglo, da
je spodaj in zgoraj iz kosti molela. Bo-
ječ se, da mu ne ovene, misli na odpo-
moč. Zdaj najde lev jo kost, vtakne rast-
lino s tičjo kostjo vred.v levjo. pa tiidi iz
te jc rastla rastlina vedno bolj. Zdaj vidi
ob potu oslovo kost, ki je bila dcbelejSa
od levje; pobere jo, da rastlino s ticjo Tn
levjo kostjo v oslovsko in tako prinese
rastlino srečno domov. Ko jo hoče vsn-
diti. opazi, da so nje koreninc vse ko-
sti prepredle in da jih ne more odluščitl,
ne da bi jih poškodoval. Zato jo vsadi s
kostnii vred. Rastlina se je naglo razvl-
jala in njemu v veselje rodila najlepše
grozdje, iz katerega je pripravil prvo vl-
Stran 2.
»NOVA   D O B A«
Slev. 106
Dr. Avg. Reisman:
Konec ,du$evne hlokade'?
i.
V kratkem bo baje dvignjena ta blo-
kada: dovoljen bo namreč uvoz nemških
in potem kmalu tudi avstrijskih časopi-
sov v Jugoslavijo. Dosedanjo prepoved
uvoza teh časopisov je namreč imcnoval
nek ljubljanski dnevnik dusevno bloka-
do in se silno zgražal nad tem jugo-
slovanskim reakcijonarstvom.
Takrat sem imel skoro občutek, dai
člankarju ni bilo posebno mnogo za tiste
nemške časopise, ampak si je lc izbral
takšcn predmet za zmerjanje in lepe,
visokodoneče besede. Le s sodbo se m-
sem hotel prenagliti; sedaj, ko je po tern
pretcklo že par tednov in tistemu članku
ni sledilo nobeno običajno primerno de-
janje, n. pr. intervencija somišljenikov
poslancev, se mi zdi, da ne storim nic
ncprimernega, če javno pribijem, kako
in čemu prinašajo časopisi v Jugoslavs
zmerjajoče članke.
Pozneje sem slišal tudi par resnih,
stvarnih glasov o dozdcvni duševni blo-
kadi in kcr bo ta sedaj dvignjena, ne bo
škodilo, če si jo ogledamo tudi mi, bivsi
Stajerci, ki smo bili od nje pravzaprav
najbolj prizadeti. Mogoče potem ta blo-
kada ne bo več tako hudo strašilo reaK-
cijonarstva, ampak poprej oni, ki tako
težko pogrešajo duševne hrane najveC-
jih zastrupljevalcev.
Prepovedan je bil samo uvoz nem-
s'kih in avstrijskih časopisov. Rajhovskih
časnikov ni pri nas skoro nihče iinel, sa-
mo po kavarnah so jili včasih prebirali
kritikastri, ko so znali že na pamet insc-
rate ljubljanskih časopisov in graške
»Tagespošte«. — Preostane torej še sa-
mo modrost avstrijskih, dunajskih in
graških žurnalistov. Kolikor sem jaz od
izbruha vojne opazoval pravo slovensko
inteligenco, vem, da se je isti pisanjc
vseh dunajskih in graških listov tako
prignusilo, da so čitali kvečjemu še cJu-
najsko »Arbeiter Zeitung«. In mi vemo,
da svetovna vojna ravno nemških 2ur-
naiistov ni prav nič naučila, Še danes pl-
šejo o Slovanih z isto zaslepljenostjo, t
istim preziranjem, istim smešenjem in
istim sovraštvom. Ali moremo takSne
časopise pogrešati, nam ne bodo veC
škodovali, kot koristili? Smo že pozabl-
li, koliko gorja nam je prizadjalo strupc-
no natolcevanje »Tagespošte« in »Gra-
zer Tagblatta«,: kako cinično so ti listl
do zadnjih dni pisali o postanku na§e
države? Izganjamo nemške uradnike,
zločinski studenec, iz katercga so ti zs-
grizenci črpali moralno zaslombo, borno
pa.sami zopet odprli?
Morda hi mi kdo rekel: reakcijona-
rec, strahopetnež t— ali se naj sedaj, ko
smo v samostojni narodni državi, bojimo
sovražnega pisanja tujih časopisov? V
splošnem bi odgovoril: ne; pri navede-
nih časopisih pa je treba upoštevati §e
to, da so ti časopisl ležali leta in leta na
mizah slehernega spodnještajerskega
gostilničarja, obrtnika, trgovca in tudi
slovenskega inteligenta. Kdor, pa.leta m
leta čita dan za dnevom isti časopis, se
mora počasi navzeti tudi njegovega du-
ha in znana malodušnost našc inteligen-
ce, omalevaževanjc vsega slovenskega
s strani mnogih sp.odnještajerskih obrtnl-
kov, trgovcev, gostilničarjev   in, drugih
no in tudi svojim piti dal. A kaj opazi 'r*
Ko so pili zmeriio, so bili veseli kot ti0l;
ko so pili več, so bili močni kot levi. In
če so še več pili, bili so kot — osli.
O ti nesreeni Noe, zakaj si pobral
oslovo kost!
Da pa ni vino tako škodljiva pijaea,
kakor nekaterniki trdijo, je dokaz čudeZ
v Kani Galileji. Ko je gostom vina zmanj-
kalo, jim je Gospod še s eudežern pomo-
gel; ni tedaj vinapitja za greh smatral.
On nam je tudi porok, da bomo v veC-
nosti tudi vino pili, ker je pri zadnji vc-
čerji svojim učencem1 rekel: »Resnično,
resnično vam povem, da ne pijem prej
sadu te trte, dokler ga ne bom z vämi pil
v kraljestyu mojega Očeta«.
Kakor sem neprijatelj popivanja, ta-
ko iskren prijatclj sem vesele druzbe,
kjer se mesto politi/iranja in kritikovanja
poje. Da pa se ne bodo riaši antialkoholi-
ki nad nami spodtikali, svetujem vsalri
veseli družbi, naj vestno uvažuje bese-
de našega Slomška:
Po pameti ga pijmo.
Da pamet' ne zgubimo,
Kak grdo bi bilo,
Ne znati kam domu.
inteligentnejših krogov po deželi, vse to
je bi! sad »Tagespošte« in »Tagblatta«.
Ivan Cankar pravi nekje: »Nai si
imaš še tako trdno vero v pošteno zvc-
stobo svojega prijatelja, takoj se bo za
vedno ugnezdila med vaju senca, če tl
ga bo kdo z umazano besedo oblatil«. In
sedaj se vmislimo v udševno stanje na-
ših ljudi po spodnjem Stajcrskcm, pa nam
bo takoj jasno, kako bo vpliValo na nje
prepotentno in strupeno pisanje graških
nacijonalcev. Bo to prispevalo h konso-
lidiranju naših sedanjih žalostnih ram-
mer ?
Jugoslovanska javnost pa baje po-
greša to graško in dunajsko duševno
hrano. Tudi r.evna vsebina naših časop;-
sov je baje le posledica te duševne blo-
kade. Jaz bi temu odločno ugovarjal. —.
Naši časopisi res niso ravno na višku;
treba je le pogledati oddelke za kuitu-
ro, podlistek ali uvodnike. Toda tcga nl
niti najmanje kriva »duseyna blokatla«.
Saj bomo imeli kmalu tukaj modrost ci-
futskih. šmokov in videli boste, koliko sc
bodo od nje obogatili naši časniki: malo
več senzacijonelnih novic, ki jih bodo
drugi dan dementirali — to bo vse.
Udarimo raje žrebelj na glavo! Ali
ne prihajajo k nam neovirano vsi drugl
inozemski časopisi, tudi nemški iz Švlce
in koliko nam prinesejo iz njih n. pr. vsaj
ljubljanski dnevniki, o katcrih vemo, (la
imajo cele kupe te inozemske robe dnev-
no na razpolago! Bralci bi gotovo prav
radi čitali o razmerah v bratski Ceho-
slovaški republiki, o deloyanju tamkai-
šnjega parlamenta, novih zakonih itcl.
Narodni Listy« imajo toliko krasnili
člankov ženijalnega žurnalista Herbena
in drugih — in ?----------
To je pač duševna blokada! In zr<-
kaj, kdo je je kriv? Ne morda -urcdnikl,
nihče ne more količkaj očitati našim žur-
nalistom, ker ti so v Jugoslaviji.pae naj-
večji sužnji! Izdajatelji naših časopisov
smatrajo namreč svoja podjetja za mol-
zne krave in žurnalisti so samo hlapci,
ki jim moraJQ streči. Smelo trdim, c?a
ima vsak naš list vsaj polovico prcmalö
ljudi v uredništvu, a šc ti morajo po urac*-
nih urah na svoje stroške obleteti vse
vesclice, politične, kulturne in gospodar-
skc prireditve, ce hocejo impti v listu
poročila, ki jih zahteva občihstvo. Na
Dunaju pa so' pred kratkim ustanovili ca-
sopis »Der Morgen«, kjer je zaposlenih
kar 37 urednikov. Tak časopis seve lah-
ko bralcem nekaj nudi. Pri nas še ni mo-
goče delati na tako široki podlagi, vendar
pa bi lahko bili tudi nasi podjetniki-tT-
skarnarji majhno bolj podjetni in bl s
tem brezmejno koristili naši kulturi, po-
litični konsolidaciji, ker bi ljudstvo več
Čitalo in še s tem politično Vzgojilo —,
koristili pa bi s tem tudi sebi. Da je mo-
goče tudi pri sedanjih razmerah v Jugo-
slaviji izdajati brez nemske modrosti do-
ber političen časopis, dokazuje Marjano-
vičeva »Obnova« v Zagrebu.
Mi smo pač v vsem preveč konser-
vativni, nobene izpremembe ne znamo
izrabiti v korist napredka. zlasti na kul-
türnem 0olju. Kako smo n. pr. žalostno
in diletantsko izkoristili dovoljenje kol-
portažc in prepoved uvoza nemških ča-
sopisbv! V tem oziru so si dali naši pod-
jetniki skrajno žatostno spričevalo. Do
danes se šc tudi nihče ni zganil proti nc-
nmestni prepovedi prodaje Casopisovr na
kolodvorih pri vlaku, čepraV je bilo to
celo v rajnki Avstriji dovoljeno.
Kie je torej duševna blokada' doma t
Hie Rhodus! -r
POLITICNE VESTI.
Dogodki v Beogradu. 25. sept.: Vče-
raj so sc završili kronsHi syeti. Ob 16. url
je bila v Narodnem predstavništvu seja
uačclnikov strank. Dr. Tnimbic jc poro-
čal o jadranskem vprašanju. Načelntki
bodo obvestili svoje klube o zunanjem
položaju. Stranke bodo sklepale o členu
51. mirovne pogodbe. nakar se znova
prično razgovori o rešitvi vladne krlze.
Kralj P(?ter je dospcl 24. tm. iz Ar-
angjclovca v Beograd, kjer ostane stal-
no. Nastanil se je v. vili Radulovičevi na
Topčiderskem Uobu.
Na§e čete pregnale Lahc iz našep
ozemlja. Dne 23. so našc čete krenile
proti Trogiru, ki so ga zasedli Italijanl.
Dopoldne že je dospel amerikanski ru-
šilec, da prisili Lahe, naj sc umaknejo
na demarkacijsko črto. Ko so trogirski
meščani zagledali amcriško ladjo, so
zgrabili za orožjo, pridrli na ulice in pri-
čeli streljati. Ko so Italijani opazili po-
buno meščanov, približcvanje srbsKe
vojske in ameriške ladje, so nemudoma
pobegnili iz Trogira. Meščani so zajeli
ok'Jopni avtomobil, povetjnika Ualijan-
ske vojske, ToreFilibcrta Emanuela, s
3 vojaki. Med tem se je izkrealo 200
oboroženih ameriških mornarjev s stro]-
nimi puškami, katerim so oddali ujetni-
ke in avtomobil. Amerikanci so jih vze-
li s seboj na ladjo in jih odpeljali v
Split, kjer so jih izročili poveljniku ita-
lijanske štacijske ladje. Medtcm došla
srpska vojska, od prebivalstva z nav-
dušenjem sprejeta, je od Amerikancev
prcvzela mesto in zasledovala Italijanc
preko Trogira.
Jugoslovanska soc. demokratična
stranka ima 1., 2., in 3. novembra svoj
11. rcdni strankin zbor v Ljubljani.
V Dalrnaciji se po celi dežcli zbirajo
prostovoljci, posebno v splitskem okra-
ju, kjer je stela prostovoljska legija 24.
tm. že 2000 mož. Dne 23. tm. je bilo v
Splitu in Trogiru veliko narodno slavjc.
Mcščani so svečano sprejeli našo arma-
do. Povsod je mir in red.
Cincanjc velesil. Iz Pariza se poro-
ča ameriškim listom: Če velcsilc v tem
kritičnem trenutku ne napravijo trdne
fronte v reški zadevi, je upravičena bo-
jazen, da bi v bodoče med člani Zvezc
narodov v enakih okolnostih moglo prltl
do sličncga razkola. V Parizu računajo
s tem, da bodo Italijani vzeli Reko v svo-
jo posest, ako bi se Wilson branil sprc-
jeti zadnji italijanski predlog, ki sta ga
odobrila Anglija in Francija. Tak italijan-
ski korak bi pa neizogibno dovcdel do
ipopada z Jugoslovani in potegnil za sc-
boj države, ki bi morale tvoriti oporo
Zveze narodov.
Proti d* Annunziievemu pustolovstvu
na Reki je italijanska socijalistična stran-
ka objavila oster manifest, ki razglaša,
da je delavstvo cnako kakor d' Annun-
zio upravičcno nastopati uporno po svo-
jem prepričanju za svoje interese.
Bankerot Neniške Avstrije. Poroča
se preko Berlina, da je Avstrija ustavila
plačevanje.
Iz CehosIovaŠfre. Dne 25. tm. se je
pripeljal v Prago čehoslovaški minister
za zunajne zadevc in delegat na mirov-
ni konferenci dr. Bencš. Sprejem odlič-
nega češkega držav.nika jc bil impozan-
ten.                  ."  .'.¦-"..',',   .
TirolsW dežeini zbor je v svoji seji
21. tm. soglasno sklcnil,* da ne priznava
mirovne pogodbe z Avstrijo, ki jo sma-
tra za neeuveno nasilje napram Tirolski.
Tirolci bodo storili vse, da osvobodijo
sedaj Italijaiiom zasuznene dele.
Rusija. Denjikinove čete so izvoje-
vale proti boljševikom veliko zmago in
zavzele Kursk, važno križiščc na meji
med Ukrajino in sovjetsko Rusijo. —
Ljenin je z ozirom na položaj izjavil, da
je pripravljen. priceti pogajanja na pod-
lagi zadnjih predlogov, ki so mu bili stav-
ljeni.
Rumuniia. Romunska ustavotvorna
skupščina (konsrituanta) jc sklicana za
1. nov, t. 1. — Bivši rumunski prcstolo-
naslednik, ki se je odpovcdal prcstolu,
namerava nastopiti kot socijalistični kan-
didat.
V Italiji postajajo raztnere za vlado
vedno bolj neprijetne. V vojski in morna-
rici se razvija upor, v notranjosti pa
preti stayka vseh delavskih kategorij, tu-
cli železriicarjev. 24. tm. zvečcr so vsi ml-
nistri dali min. predsedniku Nittiju svoje
portfelje na razpolago. Pričakovati jc oö-
stop vlade.
IZ KQR0TANA.
Gospodarsko pisarno    v Borovljah
jc tistanovilo tamošnje okr. glavarstvo.
Služiti ima Korošcem in ostali Slovenijl
v orijentacijo in prospeh pozitivnega go-
spodarskega dela.
Akcljo za povzdigo čejbelarstva na
Koroskem namerava za tekočo jesen
slov. čebelarsko društvo v Uubljani. Ko-
roški čcbelarji se bodo organizirali v 15
podružnicah, ki se priklopijo osrednjemu
društvu. Skusilo se bo tudi doseči povr-
nitev škode. ki so jo utrpeli slov. čebe-
larji vsled ncmške ofenzive.
MARIBOBSKE NOVICE
Na dvorazredni trgovski šoli v Ma
riboru se vrši vpisovanje 1. in 2. okt. na
bivšem dež. ženskem učiteljišču od 9. do
11. ure.
Uredniki mariborskih klerikalnih li-
stov žive še očividno vedno v dobi ki-
slih kumar. »Male Novice« v St. 103 pri-
porocajo med noticami slovenskim da-
mam, naj se priglasc za sodelovanjc pri
cvetličnem 'anevu   mariborske požarne
brambe, takoj v naslednji notici pa prire- '
ditev ostudno napadajo. Brez nadaljnega |
komentarja!
Mariborski tisk. Kakor čujeino, sc
bo v Kralikovi tiskarni, katero so kupili
Slovenci, pristaši demokratske stranke,
izdajal dnevnik pod imenom »Drava«.
Marburger Zeitung« ostane, pa pod no-
vim urcdništvom v jugoslovanskem du-
hu.
Na skupščini JDS v Varaždinu je
govoril tudi poslancc Voglar iz Maribora.
Tridesetletnico skofovanja obhaja
29. tm. lavantinski knezoškof dr. M. Na-
potnik.
Podružnica slov. Knietijske družbe
za Maribor in okoliš ima 5. okt. zboro-
vanjc v dvorani okrajnega zast'opa.
Pred mariborsko poroto so se dne
22. tm. pričcle razprave. Prvi slučaj je
bil nekaka minijatura razprave v Celju
proti velcnjskim roparjem. Obtoženih je
bilo 5 slcparjev (Franc Frank, Albin Po-
točnik, Fridr. Grilc, Fr. Lederer in Ant.
Viniear), samih bivših vojakov, ki so iz-
vabili od ljudi denar s tem, da si prihaja- v
li k niim kot uradhc osebe in pobrali de-
nar, čcš, da ni pravilno žigosan in da ga
morajo prcžigosati in podobno. Na tak
način so opeharili berača Burga na Po-
brcžju kot »redarji iz Gradca« za2100 K,
70 letnega Rcžmana v Hrastju pri Pe-
krah kot komisija Narodne vladc za
4300 K; pri posestniku Prahu na Rancl
pa so kot »vojaška patrulja«odnesli 150
mesenih klobas ter 250 kg slanine, konja
in voz. In še več podobnih slučajev. —
Frank jc dobil za svoje »zasluge« 2 leti,
Grilc 20 mesecev, Lederer 16 rnesecev,
Potočnik in Viniear pa po 18 mesecev
težke ječe. Kazen so takoj nastopili.
PTUJSKE NOVICE.
55.000 K je, kakor piše »Marib. de-
lavec«, poslal ptujski Jožcf Ornig dne 22.
nov. 1918 iz mestne hranilnice v Ptuju v
Gradcc, t. j. zncsck, ki ga je rlabral za
zgradbo mestne sirotišnice v Ptuju. Zbir-
ka je bila last mestne občinc ptiijske. —
Vprašanje jc vsekakor zanimivö, menda
tudi za državno pravdništvo!        ;
Sokolski savez SHS je imel v Ljub-
ljani 20. in 21. tm. sejo, na kateri so bi-
la sprejeta nova enotna pravila za Sa-
vez. Izvolil se jc gospodarski odsek, ki
ima rcšiti vprašanje enotnega kroja. —
Prcdscdnikom prosvetno-kulturnega od-
delka Saveza je izvoljen br. Eng.Gangl.
Za lcto 1920 se izda »Sokolski koledar«.
Dozdajni list slovenskega sokolskega na-
raščaja »Sokolič« postane organ vsega
sokolskega naraščaja SHS.
Jugosiovanski gasilec.
.  Vsa gasilna društva,   včlanjcna   v
mozirsko, slovenjgrasko in brežiško žu-
po naj nemudoma javijo podpksaiifcu, ako
sc nameravajo udeležiti sprejema pre-
stolonaslednika Aleksandra na coljskem
kolodvoru. — Dr. Bergmann, prvi pod-
starosta jugosl. gas. zveze Ljubljana.
Gasilna društva, katcra iinajö dose-
daj še nemški povcljevälni jezik, se 'ude-
lcžijo lc tedaj sprejema' prestdlorlasled-
nika Aleksandra skupno z gaš. dništvl
gas. župe žalskc, ako znajo do takrat
vsaj rcdovne vaje v slovenskern povelju.
V nasprotnem slučaju jih gas. žiipa ne
sprejme v svoje vrste. — Gasilska župa
žalska, dne 25. septembra 1919.— Dr.
Bergmann, načelnik.
GasHska župa žalska öpozarja vsa
včlanjena društva, da si takoj uredijo in
osnažijo paradne obleke, čeladc in sekire,
da bode na dan sprejema prcstolonasle-
nika vsc brezhibno in v kolikor mogoCe
v najboljšcm stanu. Društva, katcra ni-
majo paradne obleke, si naj kar.najlepSe
osnažijo in zlikajo delavske kroje. Vsa
društva morajo biti zastopana, nastop Je
obvezen. — Dr. Bergmann, načelnik.
Letuš v Sav. dolini. Tukaišnje Ga-
silno društvo priredi v nedeljo/dnc 28. t.
m. dve igri: »Vse našein »En«o üro dok-
tor« tcr veselico.       •     ,         :
Iz Vojnika. Pri naši požarni brambi
so še vedno ljudje. ki menda upajo,
da bo SväbScinä še prišla do veljave.
Le tako je mogoče, da se vkljub
sklepu o slov, poveljevalfie'rn jeziku
zgode slučaji, kakor nedavno, ko je
pri vaji eden poveljnik pöveljeval slo-
venski, drugi (pri brizgalni) pa nemški.
Kaj pa odbor? ali ne bo napravil reda?
Bomo se pač morali že obrniti do
žalske zveze, da bo odločno vmes po-
segla in red napravila.
St*-.   106
»NOVA   DOBAi
Stran 3.
CEUSKE NOVICE.
Obisk   regenta Aleksandra v Celju.
Mestni sosvet je v seji 24. tm. sklenil, da
se takoj, čim bo oficijelno razglašen ot)-
isk regenta Aleksandra v Celju, sestavl
iz zastopnikov vseh celjskih društev ob-
širen .odbor, ki bo vodil priprave za
sprejem.
Seja mestnega sosveta v Celju 24.
sept Sklene se, zahtevati od vlade, da
se mestna trgovska sola v Celju podrža-
vi. — S 1. oktobrom se zvišajo pristoj-
bine   mesarjem   v mestni klavnici.   —
Stroški za popravilo brvi v mestni parK
v znesku 1068 K se odobre. — Jos. 2um-
ru se podeli na Glav. trgu (v prej Kos-
särjevi restavraciji) gostilniška in hotel-
ska koncesija. — Podelitev koncesije pa
se   odkloni M. Heberlu za hotel Balkan,
ker so poizvedbe izkazale njegovo neza-
nesljivost   in se je tudi neštetokrat pre-
grešil proti policijskim predpisom. — Iz-
reee se lokalna potreba   posredovalnic
za nakup in prodajo his in posestev in sc
podeli koncesija   g. Iv. Arzenšku   in V.
Gabercu. — Nakup zgodovinskcga stol-
pa v Razlagovi ulici se začasno odgodi.
— Dramatienemu društvu v Celju se da
inestno gledališče   za   dobo enega leta
brezplačno na razpolago.   Tudi   plačilo
gledaJiškega mojstra in davkov prevza-
me obcirai. — Koncesijo za izkuho jedil
se podeli Zofiji Kapus. — Razpravlja se
o poročilu ravnatclja mestnega vodovo-
da ljubljanskega g. Suhija, ki je preisko-
val vzroke pomanjkanja vode v našcm
vodovodu. Na predlog člana sosveta Re-
beka sesklene predlagati zvišanje vodo-
vodnih pristojbin obeinam, ki izven Ce-
lja dobivajo vodo iz našega vodovoda,
ker mesto Celjc nosi vse stroške. Provi-
zorno nameščenje vodovodnega monter-
ja Davida in inštalaterja Inkreta se vza-
me na zrninje.
Celjski mestni vodovod je bil od
prejšnjih mestnih gospodarjev izročen v
zelo žalostnem stanju. Vsak čas se po-
javi kak defekt, mnogokrat zmanjka vo-
dc. Mestni magistrat jc vslcd tega po-
zval ravnatelja ljubljanskega vodovoda,
da preiščc vzroke. Iz dolgega tozadev-
nega poročila je posneti, da je eden glav-
nih vzrokov sedajnega stanja vodovo-
da, ker so najbrže cevi, ki se jih že leta
in leta ni izplahnilo in- izsnažilo, na go-
iovih krajih zamašene. Drugi vzrok je
gotovo ta, da se veliko prevee vode po-
rabi v industrijskih obratih. Prvi nedo-
statek se bo čimprej popravil, glede dru-
gega pa se bodo tudi storili primerni ko-
raki.
Podpirajte mestiio trgovsko šolo   v
Celju! Nenavadiio veliko število učenccv
oz. učenk se je vpisalo na celjsko trgov-
sko šolo: 33 dečkov in 75 deklic. Veliko
se jih je izven tega vpisalo v pripravljal-
ni razred. V smislu sklepa mestnega so-
sveta z dne 24. tm. se — po poročihi in
ua predlog g. ravnatelja Marinčeka   —
vzdrže   3 razredi trgovske sole in pri-
pravljalni razred. Od vpisanih učencev
in učenk na trgovski soli je 7 dečkov in
39 deklic iz Celja, 15 dečkov in 27 deklic
iz ostalih krajev Stajerske, 3 dečki in d
deWici izKranjske in 2 dečka ter 2 de-
klici iz drugih krajev. Proračun izkazuje
65.940 K izdatkov za šolsko leto 1919-20,
dohodkov iz šolnin, od trg.-obrtne zbor-
nice, gremija   in denarnih zavodov   pa
12.400 K, tako da bi morala celjska mest-
na obcina vsled izredne modrosti   naše
deželne vlade, ki dozdaj ni preskrbela '/a
primerno postavko v državnem proraču-
nu za trgovske sole, jamčiti za kritje pri-
btižno 53.000 K. To se je mestna občina,
da vzdržf zavod, ki je za razvoj riaše tr-
govine   in s tern našega gospodarskega
žrvljenja izredne važnosti, siccr tudi za-
vezala, vendar pa bo vsakdo uvidel, da
pri zalostnih finančnih razmerah, v ka-
terih so nam pustili občino prejšnji nem-
ški gospodarji, tega bremena ne bo zmo-
gla, in je torej nujno potrebno. da tudi
drugi činitelji priskočijo izdatno na   po-
moč. Celjska trgovska sola ni namenje-
na le za Celje, kar že izhaja iz gornjih
podatkov, ki kažejo, da je iz Celja vpi-
sanih 46 dečkov in deklic, iz ostale §ta-
jerske 42 dečkov in deklic   in iz drugin
slovenskih kronovin 9 dečkov in deklic.
Zato smatramo za prokleto dolžnost vseh
prizadetih činiteljev, občin, trgovcev in
drugih zasebnikov ter denarnih zavodov.
da sc brez odloga in izdatno   odzovejo
pozivu kuratorija, kateri poziv bodo v
dofflednem času prejeli. Da bo trgovsko-
obrtna zbornica v Ljtibljani našemu za-
vodu tudi morala seči pod rame, je isto-
tako naravno. Vsem Slovencem kličemo:
interes   našega   gospodarskega razvoja
zahteva, da vsi izdatno podprete   naso
trgovsko solo in da pošiljate prispevke
na »Kuratorij mestne trgovske sole v
Celju«.
Celjske mitnice — pasivne. Na pod--
lagi statističnih podatkov, ki kažejo, da
so bile celjske mitnice 1. 1917 za 1021 K,
1. 1918 za 5000 K, 1. 1919 za 5198 K pa-
sivne, je mestni sosvet v seji 24. tm. skle-
nil, predlagati deželni vladi odpravo
mitnic v Celju.
Poručnik Stanko Erhartič, sin vpok.
dcž. sod. svetnika g. Iv. Erhartiča v Ce-
lju, ki je blizu pet let hrepenel po domo-
vini in se v Dobrudži in drugod junaško
boril za njeno svobodo, je prišel s svojo
gospo — Francozinjo — na dvamcsečnl
dopust v Celje. L. 1914 je prestopil   na
severni fronti na rusko stran, organizl-
ral dobrovoljski kor, se boril ž njim pro-
ti Bolgarom v Dobrudži,   bil tarn težko
ranjen (16 ran), pozneje potoval čcz Ja-
pan in druge dele sveta v Solun, kjer Je
bil osem mesecev.   Kasneje je bil nekaj
casa v Smirni, nazadnje   pa tajnik dele-
gacije naše vlade in vrhovne komande v
Carigradu. Doživel je izredno veliko   in
nam je Ijubeznivo obljubil,   napisati   za
naš list nekaj svojih spominov.    Seboj
ima tudi kot zvesto sprcmljcvalko — pst-
co iz Rusije, ki mu je v Dobrudži reši-
la življenje.   Ko   je bil na nekem hribu
tcžko ranjen in je oblezal, ker je njegov
oddelek jurišal naprcj, jc istočasno   bil
vsled eksplozijc zasipan in bi bil žalost-
no smrt storil, da ga ni rešila zvesta ži-
val. Bila je 7 km daleč zadaj privezana
za njegov voz. Pa kakor bi bila kaj slu-
tila, je pretrgala verigo in ga bežala is-
kat, ga je nasla ter sarna odgrcbla. Nato
je bežala nazaj po njegovega slugo, ga
pripeljala na lice nesreče ter tako rešila
svojega gospodarja. Žclimo vrlemu bor-
cu za svobodo domovine, da bi se dobro
počutil v naši sredini, v svoji ožji domo-
vini, ki jo iskreno ljubi!
Če iraa človek predolg jezik. Dne
25. tm. se je vršila pred celjsko sodnijo
razprava proti cinkarniskemu podurad-
niku J. Martinčiču, ki je na nekem zbo-
rovaniu celjske podružnice Nar. soc.
zveze njenega predsednika g. Ciobeca
imenoval denuncijanta. Martinčič je se-
veda skozinskoz prepričan soc. demti-
krat, pa je mislil, da si sme kot tak mar-
sikaj dovoliti. No, obravnava ga je po-
učila, da to še vseeno ni res in da je vča-
si dobro brzdati svoj jezik, zakaj prositl
je moral odpiiščenja, podati častno izja-
vo in plačati vse stroške.
Klub naprednih slov. akademikov t
Celju je na izvanrednem občnem zboru
dne 22. sept. 1919 volil novim predsednl-
kom tov. Nika Miciaka, novim blagajni-
kom pa tov. Jos. Mastnaka.
Klub naprednih slov. akademikov v
Celju priredi odhajajočim tovarišem po-
slovilni večer v gostilni pri Grenadirju v
pctek, dne 26. septembra ob 8. uri zve-
čer. Vsi klubaši, starejšine in prijatelji
kluba so najiskreneje vabljeni.
Celje. Zasebni živinozdravnik Pr.
Baš je imenovan provizornim državnlm
živinozdravnikom v X. čin. razredu pri
dež. veterinarskem uradii v Ljubljani.
Volitve v trgovski gremij celjski so
se vr§He na obenem zboru v sredo 24.
tm. Pokazale so veliko prcmoč slovens-
kega trgovskega življa v Celju. Nemcl
so se pripravili na volitve pray dobro
in so postavili svojo kandidatno lisro,
trdno prepričani, da so tudi še danes v
trgovskem svetu Celja absolutni gospo-
darji. Ko so na obenem zboru. mi kate-
rem jc bila udeležba iz obeh strani ve-
lika, uvideli, da so se zaračunali, je v
njihovem imenu Stiger predlagal kom-
promis, ki je pa bil s strani ogromne ve-
čine naših trgovcev odločno odklonjen.
Naše slovensko trgovstvo, ki Je načef-
no za mirno in trezno sodelovanje oben
narodnosti, je z ozirom na polprotekle
dogodke, ko so nemški tj-govci s surovo
doslednostjo odklanjali vsako zahtevo
slovenskih trgovcev po zastopstvu v
raznih korporacijah, posebej pa iz ozlra
na potrebo ugotovitve. da je neresnična
dozdajna nemška trditev o premoči
nemške trgovine v Celju, odklonilo
kompromis je postavilo povsem slo-
vensko kandidatno listo. Na cast sloven-
skemu trgovstvu le to merjenje naoct,
med slovensko in nemško trgovino "v*
Celju izpadlo nad vse častno za Sloven-
ce, zakaj z veliko večino so prodrli slo-
venski kandidati. Pri volitvi predsednika
in namestnika, ki se je vršila potom list-
kov, sta dobila slovenska kandidata g.
R. Stermecki (predsednik) 7l in Iv. Rav-
nikar (namestnik) 66 glasov, nemška
kandidata Jos. Weren in Al. Fabijan pa
po 42 glasov. Krog 20 slovenskih gla-
sov, ki so se po nepotrebnem ceptfi, je
odpadlo  še na druge osebe, tako da je
bilo slovenskih glasov oddanih najmanj
90.   To dokazuje ogromno premoč slo-
venske trgovine v Celju in je enkrat za
vselej podrlo v prah nemške trditve o
predominantnosti  nemške  trgovine.   U-
pamo, da bodo celjski ricmski trgovd iz
tega izvajali potrebne posledice, se pri-
lagoditi razmeram in opustili ono ošab-
nost, in prezirljivost, katera jim je bila
dozdaj lastna. Volitev odbora in druglh
iunkcijonarjev se je nato na predlog s.
Sireca izvršila vzklikom. Za slovenske
kandidate je glasovalo 61 navzočih. Ko
je vladni komisar zahteval, da se dožcnc
tudi protiglasovanje oz.  ev. glasovanje
za nemško listo, se je to izvršilo v pra-
vcm pomenu besede »enoglasno«, zakaj
vstal je edini g. Fritz Rasch. Izvoljenl
so odbornikom gg. Fr. Leskovšek, Dra-
go Sirec, Franc Lukas,  Franc  Strupi,
Franc Kramar in Ivan Ferlež, namestni-
kom: Slavko Molan.    Ivan TreibenreiT,
Anton Močnik. V kuratorij trgovske sole
je izvoljen g. R. Stermecki. Za računskc
preglednike: Anton Kolenc in Vek. Fin-
žgar. V grcmijalno razsodišče odborni-
kom: Peter Majdič, Robert Diehl, Janko
Božič, Rafko Salmič, Vek. Drofenik, Fr.
Strupi, namestnikom: Janko Soster, Tv.
Dcčko, Franc Molan. V gremijalno bol-
niško blagajno v predsedstvo: Karl Go-
ričar, Lojze Drofenik. Karl Loibner, na-
mestnikom: Franc Kolenc, Anton Kocu-
van. V nadzorstvo kot nadzornik: Ivan
Zupančič, namestnik: Franc Jug. 24. okt.
je časten dan za slovensko trgovstvo v
Celju in mi mu odkrito častitamo na le-
pem, razveseljivem uspehu.
Nemški kandidatje za volitve v tr-
govski gremij v Celju so bili Jos. We-
ren, Al. Fabjan, Fritz Rasch, Joh. Koss,
(alias Ivan Kos!), Daniel Rakusch, Tr.
Krick, Gust. Stiger, Hans Hönigmann.,
Lukas Putan, Franz König, Joh. Jellenr,
Franz Urch. Vse te korifeje, ki so si pri-
dobile večino svojega premoženja iz slo-
venskih zepov, so žalostno pogorele.
Lastnik »Narodne kavarne« Johann
Koss (po domače Ivan Kos), je bil — ka-
kor poročamo na drugem mestu — nem-
ški kandidat in je seveda tudi volii z
Nemci. Da se je dal od nemških bratcev
kandidirati in da je sel na občni zbor po-
magat Ncmcem volit, dokazuje dovol]
jasno, kako spoštuje slovenske goste,
ki mu vzdržujejo njegovo »narodno«
kavarno. Če si ti še sedaj niso na
jasnem, kakšno stališče imajo napram
njemu zavzeti, je njihova stvar, javnost
ve, kako ima napram njemu postopati.
Vsekakor je prva njena zahteva, da nas
ne sramoti več in da napis »narodna« Ka-
varna izgine. AH pa on kot lastnik ka-
varne. Tretjega ni!
NaŠi slovenski hišni posestniki ka-
žejo včasi premalo interesa za svoje za-
deve. Za minuli torek je bil po časopisju
sklican izredni občni zbor vojaškega na-
stanjevalnega društva, da se odobre ra-
čuni, katerih revizijo so na prejšnjem ob-
enem zboru Slovenci sami po g. dr. Ser-
necu zahtevali. Na izredni obeni zbor pa
je prišlo 25 Nemcev in .— 3 Slovenci. Pri
taki brezbrižnosti bi se lahko marsikaj
zgodilo.
Opozorilo hišnim gospodarjem. Voti-
stvo policije nas naproša, opozoriti hi§-
ne gospodarje, da so dolžni vsaki stran-
ki izročiti ključe od glavnih hi§nih vrat.
Zgodili so se neprijetni slučaji, da so
stranke ponoči rabile zdravnika, pa niso
imele hišnega ključa, ter podobni in dru-
gi slučaji.
Društvo zasebnega uradništva za
Slovenijo, krajevna skupina v Celju, va-
bi vse spodnjestajerske privatne uradni-
ke in uradnice brez izjeme, ali so člarri
društva ali ne, na ^borovanje, ki se vrsi
v nedeljo dne 5. vinotoka t. 1. ob 9. url
dopoldne v mali dvorani Narodnega do-
ma v Celju. Posebno vabimo naše tova-
riše iz Maribora in z dežel,e. Dnevni red:
1. organizacija, 2. Službena pragmatika,
3. ustanovitev splošne gospodarske za-
druge v Ljubljani. Na zborovanju poroča
predsednik osrednjega društva v Ljub-
ljani.
Na mestni trgovski šoH v Celju sc
otvori pripravljalni razred. Gojenci, ki
so se prijavili za ta razred in drugi, ki
žele vanj vstopiti, naj se vpišejo pri rav-
nateljstv«. Pouk pricne v tern razredu v
pondeljek, dne 6. okt. — Opozarjamo, aa
je pripravljalni razred na trgovski soli
namenjen v prvi vrsti nadarjenfm in prid-
nim dečkom z dcžclc, ki so dovršili ljud-
skosolski pouk in se žele posvetiti trgo-
vini oziroma sorodnim strokam.
Dva polkovnika v jugoslovanskl
uniformi vicii nasc prebivalstvo hodili
po Celju, ki dosledno švabčarita   in vz-
bujata s tern seveda začudenje in razbur-
jenje. Ce sta člana naše armade, naj sc
poslužujeta našega jezika, če ne, pa naj
izgineta.
Funtekovo dramo »Tekma« igra
danes zvečer ob 8. uri v mestnem gieda-
lišču izobraž. drustvo »Svoboda».
Celjsko pevsko društvo prične red-
ne pevske vaje v pondeljek, dne 29. sept,
ob 20. uri v mali dvorani Nar, doma. Na
dnevnem redu so tudi izredno važni raz-
govori, zato prosimo, da se takoj prvc
pevske vaje udeležijo zanesljivo vse cc-
njene pevke in pevci, tudi novodošle pev-
ske mod, ki se hočejo posvetiti pleme-
nitemu delu. Zdaj, po nasi državni osa-
mosvojitvi, je naš namen predvsem go-
jenje prave pevske umetnosti, zlasti otvo_
ritev neizčrpnega zaklada jugoslovansklh
narodni pesmi. Kdor je objektivno pre-
sodil n>aše dosedanje delo, pozna naše
resno stremljenje in ne sine čakati, tem-
več takoj pomagati, da bo naš uspeh tern
sijajnejši in popolnejši. — Odbor.
Celjski odsek »Sav. podr. SPD« pri-
redi v nedeljo 28. tm. skupen izlet na
Mozirsko Pianino (Gölte). Odhod v so-
boto popoldan z vlakom ob 13. uri 20 min.
Tura: Paška Vas—Mozirje (IK ure) —
Lmihel, (1 K- ure), kjer se prenoči (ev. Se
do zadnjega fcmeta) Mozirska koča (dvc
uri) — Boskovec (1590 m). Sestop po
dogovoru. Od istega je odvisen prihod v
Celje v nedeljo ob 18. uri 6 min. ali pon-
deljek zjutraj (6 uri 58 min.). Provijant se
vzame seboj, obleka primerna hladnim
jutrom. Vodi dr. Ciril Žižck.
Prijazni Uudje so gospodje voditelji
celjske invalidne zveze. Dne 24. tm. sta
prišla predsednik in podpredsednik Les-
kovšek in Koštomaj. v zasebno stanov^.-
nje invalida Al. Turma. Doma je bila sa-
mo žena. Zahtevala sta od nje, da podpiše
neko polo. Ker ni hotela, sta začela kri-
čati in jo zmerjati z najgršimi psovkami,
za kar se bota seveda zagovarjala pri
sodniji. Res izredni clovekoljubi! Kakor
nalašč ustvarjeni za to, da so voditeiji
invalidov.
Pri Braniboru je bil ukraden v četr-
tek lep bel petelin; včeraj pa se je za-
teklo tja par lepih puranov, kjer jih tudi
lastnik dobs.
Llcitacija za nabavo trde brane
(zobl) za celjsko garnizijo. Za nabavlje-
nje potrebne koljčine trde hrane (ovsa
in ječmena) zaprehrano državne živT-
nc za celjsko garnizijo do konca te-
kočega leta se vrši 7. oktobra tl. ofer-
talna licitacija in sicer ob 10. uri pred-
poldne v prsarni komande mesta Celje.
Ostali predpisani pogoji za oddajo trde
hrane so na vpogled v pisarni komande
mesta Celje. Potrebovalo se bo do kon-
ca tekočega leta 140.000 kg trde hrane
(ovsa in ječmena). Kavcija za podanike
SHS znaša IO odstotkov, a za inoz*em-
ce 20 odstotkov od vrednosti cslokupnc
oddajc trde hrane in to v gotovem de-
narju ali vdržavnih papirjih, kakor tudi
v vpisanem državnem posojilu, ki sö
pok)ži pred odpiranjem ofertov. Ofertl
morajo biti opremljeni s kolki po 10 di-
narjev ali 30 kron. Oferti se naj pred-
lože točno z označeno ceno, a v zapc-
čatenem pismu na naslov komande
mesta Celje z označbo: Ponudba za on-
dajo trde hrane za celjsko garnizijo.
Prejemanje pismenih ponudb-ofert In
odpiranjc istih se bode vršilo v prisot-
nosti ponujalcev in komisije ob 10. uri
predp. dne 7. okt. v pisarni komande
mesta Celje. Ponujalec, čegar ponudba
bode najceneja, ostane obvezan za od-
dajo trde hrane takoj, država pa bode
obyezana po odobrenju licitacije od prl-
stojrce oblasti. Ostalim ponujalcem se
vrne kavcija še isti dan. Komanda me-
sta Celje.
DNEVNE NOVICE.
ZemljJšča dobrovoljcem s solun-
ske fronte so se pričela deliti. Borci
dobe po pet, neborci po 3 ha.
Sirotinski domovl. Krediti za zgrad-
bo sirotinskih doniov so odobreni za
celo državo. Določeni so domovi v prvf
vrsti za rodbine invalidov in padlih,pa
tudi za najsiromašnejše delavske rod-
bine.
Srbski borzni zakon se razširi na
celo kraljestvo SHS.
Računske listke ima »Družba sv.
Cirila in Mctoda« vedno v zalogi. Cenje-
ne goste rodoljube prosimo, da zahteva-
jo PO vseh gostilnah, kavarnah in resta-
vracijah račune na družbenih listkih, da
na ta način pripomoremo družbenim do-
hodkom. Racunski listki stanejo komad
4 v, gostilničarji dobe 10% popusta.
Stran 4.
»NOVA   I)OBA<
Štev. 106
Nekaj o poSti. Pišejo nam: Pošta je
pravzaprav najvažnejše sredstvo moder-
nega prometa. Kadi tega tudi vsaka do-
bro urejena država skrbi za čim najbolj-
še poštnc razmcre. O Jugoslavia pa tega
še nc moremo trditi. Vsak dan dobivamo
naravnost neverjetne pritožbe o polževi
počasnosti, s katero rajžajo zlasti eks-
prcsna pisma, ki dospo na lice mesta ve-
činoma celo pozneje kot navadna pošta.
Vsa ureditev postaja čimbolj okorna. —
Nerazumljivo nam je, kako da maribor-
ski časopisi in tudi druge poštne pošiljat-
vc od prcjSnjega dne ne pridejo v Celje
že z jutranjim vlakom, ki sicer vozi po-
što, ampak še-le popoldnc. — Iz nabiral-
nikov na kolodvorih so poprej pobirali
vedno 5 minut pred odhodom vlaka, kar
je bilo zelo umestno in koristno. AH tega
v Jugoslavs ne bi mogli napraviti? ltd.
Malo več gibčnosti!
Sami duhovniki sedijo v mariborski
Cirilovi tiskarni in vodijo trgovino in
»Kmečko zvezo«. Pa tudi »kmecke« liste
»Male novice«, »Slov. Ciospodarja« ¦ tn
»Stražo« urejujejo samo trije duhovniki
in siccr dr. Lcnard, kaplan Marko Krajnc
in vojni kurat Qobec, o katerein je pisal
zadnji »Kinetijski list« prav pikantnc
stvari. Prejšnjega urednika-civilista pa
so poslali v boj proti »Samostojni knic-
tijski stranki«. Tudi zunaiiji dopisniki tell
listov so sami duhovniki in sedaj se ljutf-
je božji čudite, od kod toliko umazano-
sti, zlobnosti in osebnega sovraštva, kl
ga dan za dnevom sejejo med naše ljud-
stvo ti »katoliško-kincčki« listi proti last-
nim bratom in sestram! Vsak dan čutimo
bolj in z grozo, da vojna naših politiku-
jočih duhovnikov ni prav nič poboljšala.
ampak so se zopet vrgli v isti strasten
bratomorni boj proti lastnemu narodu.
Kam to pelje? K sreči sc je ljudstvo med
vojno naiicilo misliti, tako da so časViti
skoro brez Črede.
Kadar »Straža« s svojimi duševnl- [
mi bratci ne more svojim nasprotnikom
stvarno odgovarjati, tedaj najprej ne-
kaj časa molči, potem pa izlije svojo
onemjoglb jiezico v osebnih napadih.
Mariborsko žensko učiteljišče je že
prccej dolgo na dnevnem redu. Castlta
gospoda iz Cirilove tiskarne. ki je zaa-
nji čas s posebno vnemo vzela pod svo-
jo zaščito in okrilje nemčurske kloštrc,
pa je molčala, kcr je vedela, da so naši
očitki mariborskim nunam upravičenl.
Med tem pa se je posrečilo ;rospodom
duhovnikom-ure'dnikom dobiti v roke
neko zasebno pismo dr. Reismana in --
pondeljkova »Straža« je žc za.čela pisati
o ženskem učiteljišču, seve z loparjem
po osebah. Kako so gospodjc prišli do
tega čednega orožja, bomo še poročall.
Ker častiti uredniki nimajo toliko dostoj-
nosti, kot je ima danes vsak hlapec, ki
ve, da se mora tuja pisma pri mini pusti-
ti, bi jim začasno priporočali knjižlco
»ABC des guten Tons«.
Poročil se Je 24. tin. nadučitelj Karl
Maiirič od Sv. Petra pri Radgoni z gdč\
Anico Ciuha. Mnogo sreče!
Stavka stavcev se je pričcla v Za-
grebu dne 28. tm. zvečer. Časopisi ne iz-
hajajo.
Žitna borza se osnuje v Novem Sa-
rdu.
Konjska tekma v Ljubiiani (gl. med
»dnevnimi novicami« v zadnji štev.!) se
vrši v korist slovenskih invalidov in za
bodoči Stadion v Ljubljani dne 19. okt.
t. 1. ob 13. uri. Prijava konj se izvrši
osebno ali brzojavno konjskemu refcra-
tu Dravske divizijske oblasti do 8. okto-
bra. Eden in isti konj se sme prijaviti tu-
di za več konkurenc.
Za pofovanfe čez Špilje v Ljutomcr
je treba izkaznicc (brez slike) od pristoj-
ne politične oblasti z izrecnim njenim do-
voljenjem 7a kraje ob tej progi in vizuma
dravske divizijske oblasti.
Nov zakonski načrt 0 moratoriju
je izdelan v ministrstvu za pravosodje.
30letnlco obstoja slavi 1. okt. Mest-
na hranilnica ljubljanska. Ima danes nad
91 mil. krou hranilnih vlog.
Razptsani ste glavni tobačni trafiki
v Srcdišču št. 1. in 177. Ponudbe do 16.
oktobra.
Javna prošnja. V obmejnih krajih,
zlasti po Koroškem in Štajerskem so sc
otvorile slovenske Sole, ker je krivičnl
avstrijski sistem vzdrževal nemške So-
le. Na tem manjka zlasti slovenskih šo-
larskih knjiznic. Na »Drnžbo sv. Cirila In
Metoda« prihajajo vsaki dan prošnje za
knjigc. Pružba je razpolagala s precej-
šnjim številom knjig, pa jih je razposIaTa
raznim bolnicam, kjer so bili slovenski
vojaki. Prosimo vse slovenske rodolju-
be, da zbirajo knjige, ter jih pošiljajo na
»Družbo«, ki jih bode potem poslala   na
obmejno kraje za šolarske   in učiteljske
knjižnice.
Tečaja za učitelje meščanskih šol v
Ljubljani in v Mariboru. Ta tcčaja se 0-
tvorita s 1. oktobrom 1919 in siccr v Ma-
riboru za vse tri strokovne skupine, v
Ljubljani za 2. in 3. skupino. Za vsako
skupino se dovoli po deset učiteljcm
(icam) dopust. — Učitelji (ice), ki so pro-
sili, da se pridelijo v službovanje kafti
meščanski šoli, a se niso sprejeli, naj
javijo kratkim potom nadzorniku L. Po-
ljancu, če se potegujejo tudi za dopust,
da bi poscčali tceaj, drugi pa naj pošljc-
jo po službeni poti do 5. okt. 1919 prošnje
višjemu šolskemu svetu ter prilože zre-
lostno    in usposobljenostno izprieevalo.
DOPIS!.
Šmartno ob Paki. Veselica, ki jo je
prircdila tukajšnja ženska Ciril-Metodo-
va podružnica 21. tm., se je obnesla na-
vzlic izredno slabemu vremenu nad vse
pričakovanje dobro. Igralci obeli šalo-
iger-enodejank, kakor tudi deklamovalci
so častno rešili svoje uloge in želi obilo
pohvalnega priznanja; odlikovala se Je
tudi godba na lok s prcciznostjo, ki je
nudila mnogo umetniškcga užitka. Dobi-
ček, ki je presegal svoto 800 K, se je na-
kazal naši prekoristni Ciril - Metodovi
družbi in stanovski zvezi slovenskih
akademikov. Zelcti bi bilo, da se pogostc-
je vršč slične prireditve, ki zasledujejo
idcalni namen, vzgajati predvsem naraS-
čaj, s prosveto ga povzdigniti do one po-
polnosti, ki je našemu narodu potrebna
za njegov procvit in boljo bodočnost.
Podružnica družbe Sv. Cirila in Me-
toda v Velenju slavi letos 25 letnico svo-
jega obstoja. Povodom te proslavc prl-
redc Sokol v Šoštanju in pevci Šaleške
Citalnice v Šoštanju v nedeljo 28. t. m.
izlet v Velenje, kjcr sc vrši po prihodu
popoldanskega vlaka na vrtu restavrn-
cije g. Raka javni nastop deškega, žen-
skega in obrtnega naraščaja, članic in
članov Šoštanjskega Sokola ter ljudska
veselica s pevskimi točkami zbora Sa-
leške Citalnice. Okoličanc prosimo, da s
svojo udeležbo pokažejo, da razumevajo
redko slavjc podružnicc, ki je tiho in mar-
Ijivo delovala četrt stoletja za dobrobit
naše rnladine. Cisti dobiček je namenjen
za nameravano božičnico, pa tudi sicer
hočc podružnica v vsakem oziru zado-
stiti nalogam, katere terja od nje ljuba do-
movina!
Od Vojnika..Nasi mlinarji so čudnl
gospodje. 1— Predpis je še vedno,
da srnejo od mletja zahtevati samo mlev-
nino, ne pa tudi zrnja ali moke. Pa kaj
brigajo mlinarje predpisi in postave. Oni
si enostavno vzamejo, pa še kako: od
100 kg žita vzame 10 kg moke. Ker ]e
danes moka po povprečno 5 K, zasluZi
torej pri 100 kg žita najmanj 50 K. Mar-
sikdo bi v takih razmerah gotovo rad bi!
mlinar!
Iz Konjic. Dne 1. sept. t. 1. pride v
občinsko plsarno trga Konjice gospa Ro-
zalija Pretncr, soproga trgovca v Konji-
cah, katera pozdravi in nagovori ondi
poslujočega občinskcga tajnika v nem-
škem jeziku. Na opazko od strani tajni-
ka, da-li ne zna morda slovensko govo-
riti, ga ona zavrne: »Was, kennen Sic
mich nicht?« — Bila je namree ta milost-
ljiva gospa, ki zna dobro slovenski govo-
riti in je doma iz Slov. Bistrice, radi taj-
nikovc opazke užaljena, kar je pokazala
s tern, da je pozneje nahrulila občihskc-
ga redarja z opazko, da si ona ne da te-
ga dopasti. — Slovenci in Slovenke, kvi-
šku glave! Pokažimo vendar enkrat od-
ločno hrbet takim zagrizenim nemčurjem.
Saj imamo že pristne slovenske trgovlne
v trgu in prepričani bodimo, da bode
splavalo nemčurstvo, kamor sliši.
Slov. Bistrica. Veterinarski asistent
g. Anton Sok je imenovan za državnepra
živinozdravnika na dosedanjem službe-
nem mestu. Častitamo!
Rog. SlaÜna. Za upravitelja Voja-
škega doma je imenovan kapetan Ivan
Sedlar.
Radvanje. (Vclik požar) je 23. t m.
upcpelil gospodarski poslopji posestnika
Franca Šunko in sosede Regine Kosar;
obe poslopji ste bili polni mrve, slame in
žita, vsled Cesar se je požar naglo širil.
Od hiše posestnika Šunka je zgorela
streha. iPožarni brambi iz Mariboru se je
posrečilo požnr omejiti na ta poslopja.
žkoda je velika in le dcloma krita z za-
varovalnino. Zažgali so najbrže otroci, Ki
so kadili.
Iz Radgone. Ko se je podpisovala v
Parizu mirovna pogodba z Avstrijo,
Klasom katere bi imela Radgona pripa-
sti Avstriji, so naše oblasti odredile zn-
poro blagovnega prometa čez Muro.
Baje na zahtevo vojaške oblasti se Je
zapora črez dva dni razveljavila, bla-
govni in oscbni promet čez Muro je bil
prost. Nemci iz Radgone in sosedniii
nemških krajev so preplavili naše kraje
in zvozili v par dneh živil gez Muro v
miljonski vrednosti. Dva gornjeradgon-
ska trgovca z moko sta celo zalogo pro-
dala, tako, da viniearji niso dobili nič veC
moke. Zanimivo je, da se je 15. tm. zopet
odredila zapora mostu. Zadcva se mora
pojasniti in krivce brezobzirno kazno-
vati.
TRGOVSNA, ORBT IN NA-
RODNO GOSPODARSTVO.
FR. ZELENIK.
Carina in živinoreja.
Ncverjetno je, kako malo zanimanja
jc vladalo celo v krogih inteligcnce za
gospodarska vprašanja, posebno pa za
trgovsko-politična. Vprašanje valutc in
voinih posojil je res zbudilo mnogo prc-
rekanja in se je porabilo hcktolitre črni-
la, ker po teh se je čutil vsak prizadet,
vsak je videl razločno, kako bo šlo iz
njegovega žepa. V posebnem strahu so
podpisovalci vojnih posojil stare gnile
Avstrije, ki jih je vabila z visokimi obrc-
stmi. Vsi taki špekulantje so se vrezali,
ker polomija bo velika. Ncumljivo je, aa
so bili ljudje tako kratkovidni in niso Cu-
tili pogina države, katero jc držala sku-
paj le nasilnost in laž. Naša mlada drža-
va je nastala iz proste volje Jugoslova-
nov in kot taka bo ostala, bo uspevala.
Njej lahko posvetimo vse zaupanje.
Pred nekaj meseci so prinesli časo-
pisi kratko vest, da se 10. aprila sestanc
konferenca trg. zbornic v Beogradu, da
razpiavlja vprašanje carinske tarife. Ta
konferenca je bila preložena. Pozneje sc
je upeljala pri nas carinska tarifa prej-
snjc kraljevine Srbije. Tem vestcm niso
posvetili naši listi niti ene nadaljne vr-
stice, čeravno je vprašanje carinske tari-
fe tudi jako važno. Vslcd carinc smo pla-
eevali madžarskim magnatom in čifutom
na leto nad 180 miljonov več za vsak-
daiifli kruh, samo naš zajutcrk je stal nacT
70 miljonov več. To so bili naravnost o-
gromni davki, če pomislimo. da je dobila
Avstrija na realnih davkih 175 miljonov
in na oscbni dohodarini okoli 210 milj.
kron.
Nc bom v tem clanku govoril o po-
menu in vplivu carine na gospodarstvo
in trgovino v splošnem, pokazati hočem
le vpliv carine na zivinorejo, ker je to
jako važna panoga našega narodnega
gospodarstva.
Carinsko tarifo, ki je stopila v velja-
vo v bivši Avstriji leta 1906, jc sklenil
še parlament privilcgirancev pod vpli-
vom ogrskih magnatov. Ta parlament
pae ni gledal na koristi miljonov avstrij-
skega prebivalstva, poznal jc le koristi
ogrskih magnatov, avstrijskih velcindu-
strijeev, posebno pa Habzburžanov, kl
ki so bili največji krvosesi. Gospodje so
bili med scboj in so prikimali k vsemn,
kar jim je narekoval Kestranck, vitez:
Hohenblum in pa Madžari. Ta parla-
ment, ki se je moral umakniti ljudskemu.
je hotel zapustiti grofovskim veleposc-
stnikom. madžarskim magnatskim po-
ljedelcem in pa židovskim industrijeem
lep spomin.
Carina na krmila je vplivala jako
ncugodho na zivinorejo, saj je znatno
podražila razna krmila in s tern otežko-
čila položaj naših poljedelcev in živino-
rejeev.
Pred letom 1906 je znašaia carina
na ječmcn K 1.50 (0.50) (številke v okle-
paju povejo carino na blago iz Srbije),
pa se zvišala na K 4.— (2.80, carina na
oves od K 1.50 (1.20) na K 6.— (4.80),
carina na koruzo od K 1.— (0.50) na
K 4.— (2.80), carina na moko za
krmo od K 7.50 na K 15.— in
za mclaso na K 15.—. Povišek je bil
tcdaj znaten in sledil mu je tedaj tudi
znaten povišek cen. Znašal je od naj-
manj 11.37% na rtajvec 23.78%, tedaj
povprečno 18.47%. Stevilkc govore jas-
/10, tedaj ni potrebno izgubljati mnogo
besed.
Navedem tu povprečne cene ^
ictih :
leto         oves     ječmen    koruza
1900           580           8.40           6.30
1901           7 38           8 69           5 77
1902           7.39           8.30           5.94
1903           9.27           8.07           6.66
1904           6.75           869           6.77
1905           7.35           9rO2           8 22
povprečno    7.32           8.53           6.61
1906           8.26           8.64           7.16
1907           8.46           9.42           6.93
1908           8.60           9.62           9.15
1909           9.19           9.83           8.11
1910           8.19           9.02           6.59
1911           9.87         10.31           8.06
1912         11.—         10.67           9.64
poprečno      9.06           9.50           7.95
Povišek od povprečnih cen let 1900
do 1905 na povprečne cene let 1906—13
v °/o           23.78        11.37        20.27
Navedene cene veljajo za 50 kg, Bu-
dimpešta. Tu siede cene raznih krmil na
dunajski borzi. Tudi te cene stavimo za
50 kg radi lažje preglcdnosti.
1906             1912
JeČmen    .... 7.20-7.60 10.30-10.60
koruza     .... 6.80-7.—    9.35- 9.65
oves     .....8.95-9.25 11.50-11.75
otrobi pšenični   . 5.05-5.10    8.50- 8.60
»      rženi    .   . 5.20-5.30    8.60- 8.70
slad......5.70-5.90    8.— 8.25
suhi pivni odpad. 5.70-5.85    7.50- 7.80
Res je, da se je zvišala tudi carina
za živino, ali od tega povišanja ni imel
nobene koristi manjši živinorcjec, ker
zvišale se niso samo cene krmil, ampak
tudi dnine in place, in ta povišek je po-
žrl večji dobiček iz višjih cen za živino,
ker te cene so se manj zvišale, kakor Je
razvidno iz nižje navedenih podatkov.
Videli pa bomo, da je škoda še znat-
neje večja, kot bi sklepali iz zgoraj navc-
denih cen. Pravo škodo vidimo še le, Ce
primerjamo uvoz koruzc, koje konzum je
vidno rastel.
Promet koruze je znašal (v milijonih
stotov):
leta        uvoz    izvoz   uvozvečjiza
1908         0.79      0.10           0.69
1909         1.03      0.01            1.02
1910         0.64      0.27           037
1911          2.01       0.04           1.97
1912         7.40      0.01            7.39
1913         6.56      0.01            6.55
Ce pomnožimo te številke s povl-
škom carine, vidimo velikanski znesek.
ki so ga plačali živinorejci samo za uvo-
zeno blago brez ozira na razliko, ki te
šla v žepe madžarskih magnatov. Ti po-
viški so bili najbolj občutni za malega žl-
vinorejea, ker on je pač moral skoraj vse
dokupiti.
Poglejmo sedaj, kako so porastle Cc-
ne mesa. Navedem one na Dunaju:
Leta    cena           leta    cena
1899     1.52            1906    1.68
1900     1.62            1907    1.75
1901     1.52            1908    1.73
1902     1.51            1909    1.71
1903    1.53          1910    1.77
1904     1.58            1911     1.92
1905     1.62            1912    2.09_____
povprečno     1.54                         1.81
Povišek cen mesa je znašal tedaj po-
vprečno 23.37%. Povišala se je cena
mleka za okoli 30.67%. Na videz izglcda,
da je dobil živinorejec (imamo vedno
pred očmi manjšega živinorejca) precej
več za svojo živino, kot poprej pred po-
vi^kom carine in tudi so avstrijski ple-
meniti velcpoljedelci tako trdili. Iz okrož-
nice, ki jo je leta 1913 izdala njihova
Zentralstelle, navedem to: Za mleko In
tele dobi živinorejcc K 80.— (približno)
več, za jcčmen, ki je vsled carine za
K 2.80 dražji, plača K 14.— več, mu asta-
ne tedaj K 66.— vcčjega dobička iz po-
višanja carine.
Vkljub temu, da je izračunala to ple-
menitaška Zentralstelle, rečem še en-
krat, da je njen račun goljuflv in so z njlm
obrisali oči manjšcmu kmetovalcu in žl-
vinorejeu.
Niso obenem tudi povedali, da mora
manjši živinorcjec dražje plačati živtta
za sebe, kojih navadno ne pridela dovoli
za lastno ^otrebo, niso povedali, da se
je podražila znatno delavna moč delav-
ca, tovarniški in drugi izdelki in te po-
dražitve so požrle povišek pri živini. Ko-
risti so imeli le plemeniti in drugi vele-
agrarci, manjši živinorejec-posestnik pa
je trpel škodo. Vcleagrarci so pride-
lali dovolj krmil in zivil, niso teh cioku-
povali, zato so imeli pač vcs dobiček v
svojem žepu. Okoli 11.000 teh bogatašev
je spravljalo ogromne dobičke na škoao
milijonov.
Da je vsled višie carine na krmila
trpela živinoreja, je povdarjal posebno
poslanec Carli v parlamentu leta 1913;
rekel je, da v trentinskem okraju na Ti-
rolskcm imajo krasne pašnike, ali kaj
pomagajo, ko pa imajo živinorejci vedno
manj živinc, kcr jo čez zimo ne moreio
preredlti. Ne zadovoljujemo se pa le 5
trditvijo tega poslanca, vzamlmo v do-
kaz zopet ^tevilke. Podajam številke, ki
nam jih podaje štetje v letih 1909 in 1910.
Štev 106.
»NOVA   D O B A«
Stran 5.
Pod mlado živaljo je navedena živlna
ipod eno leto starosti (teleta, junice, jun-
čki ali volički).
1900                1910
tisoč glalav
mlade živine         1799.6             1725.9
odrasle živine       7711.6_______7433.9
živine sploh          9511.2             9159.8
v letu 1910 manj
kot v letu 1900
/o
mlade živine              73.8             4.1
odrasle živine          277.6_______3.5
živine sploh             351.4             3.7
To pomanjkanjc pa moramo toliko
bolj vpoštevati, ker so prešnje štetve
kazale, da sc je živinoreja dvigala za
povprečno 10%. Vsak mora pritrditi prof.
Rachbergu, ki je rekel: Štetje živine je
dovolj jasno pokazalo, da je sedanja
agrarna politika bankcrotna. Proti njej
je potcm nastopil poštenjak Silva-Tarou-
ca v gosposki zbornici. Na Ncmškem sta
nastopila proti visoki carini na krmila
agrarna voditelja Wachhorst in dr. Reim.
V stari Avstriji je tedaj propadal na
korist ogrskih magnatov in avstrijskili
plemenitih velcagrarcev majhen živino-
rejec. Kakšne razmcre bodo nastale v
Jugoslaviji, kakšno pot bo kazalö nasto-
piti v naši mladi državi, to naj bi se ra-/>
pravljalo v bodočih dneh.
V državnih gozdnih drevesnicah v
Celra in Ljubiiem je za jesensko saditcv
na razpolago večja množina 6 lctnih po-
sajenih smrekovih sadik po 13 K za en
tisoe. Naroeila sprejema do 15. oktobra
okrajno gozdno nadzorstv.o v Celju ozir.
okrajni gozdar v Radmirju in v KonjicaTi.
Prodaja novih kadi. Šumarski odsck zc-
maljske vlade v Sarajevu ponuja 96 ko-
madov popolnonia novih kadi iz mehke-
ga lesa, pripravnih za namakanje sadja
za žganjekuho v nakup. Kadi merijo sku-
paj 3420 hi. Reflcktanti naj pošljejo po-
nudbe na gornji naslov.
Ustanovitev švicarskega koopera-
tivnega drušiva za izmenjavo blaga. Da
se olajšajo trgovski odnošaji med'Svico
in inozem. se je ustanovilo v Bernu švic.
kooperativno društvo za izmenjavo bla-
ga »Societe cooperative suisse pal 1'
echangc de marchandises«. Gre v glav-
Tjem za namen, gojiti izvoz švicarskili
izdelkov proti uvozu predmetov, ki jlli
$vica rabi. Dopis, vsebujoc informacijo
o tem društvu, je intercscntom v pisarni
trgovske in obrtniške zbornice na vpo-
gled.
Dobava pisarniškega materijala in
časopisnega papirja za vojno ministrstvo
in mornarico. Intcresctom jc v pisarni
trgovske in obrtniske zbornice v Ljublja-
ni na vpoglcd razglas vojnega ministr-
stva o naloipu raznega konceptnega, či-
stopisnega, strojepisnega in ovojnega pa-
pirja, papirja za diplome itd.. dalje za
nakup kuvert, svinčnikov, črnHa, percs-
nikov, sukanca, motvoza itd. Kiipna po-
godba se bo sklepala dne 1. okt. t. I.
Nabava premoga v inozemstvu.
Glasom poročila centralnc uprave za tr-
go-vski promet z inozemstvom v Bco-
gradu se bodo izdajala velikim in solid-
nim industrijskim po.djetjem dovoljenja
za nabavo premöga v inozemstvu. Ker
je za denar težko nabaviti prcmog v ino-
zemstvu, bo centralna uprava odobrava-
!a tudi kompenzacijske kupčije za prc-
mog, a samo onim industrijskim podjet-
jem, ki bodo pošiljala tozadevne proS-
nje potom pristojnih trgovskih zbornic
in če bodo prosnjc od pristojnc trgovske
zbornice priporočene in utemeljene.
Oddaja smoduika in razstreljiva.
Industrijskim tvrdkam, ki rabijo razstre-
ljiva m lovskim društvom, ki rabijo smod-
nik, je v pisarni trgovske in obrtniSke
zbornice v Ljubljani na vpogled naredba
vojnega ministrstva, ki vscbujc predpr-
se glede nakupa smodnika in razstreljiva.
Nove ponudbe za vreče iz Francije\
Holandije, Anglije in Avstrije so interc-
scntom v pisarni trgovske, in obrtniske
zbornice v Ljiibljani na vpogled.
Živinska razstava preložena. Vsled
opasnega širjenja kuge slinovke se mora
za letošnjo jesen namcravana razstava
goveje živine v gornjegrajskem okraju
preložiti na drugo leto.
Promet z Anglijo. V trgovski in obrt-
niški zbornici v Ljubljani je interesentom
na vpogled naslov neke angleške tvrd,
ke, ki sc peča z uvozom in izvozom vseh
vrst blaga.
Kmettjska gospodinjska sola v Ko-
čevjt». Na novi kmetijski gospodinjsKl
soli v zavodu usmiljenih sester v Mariji-
nem domu v Kočevju se prične prvo šol-
sko leto z 20. okt. t. 1. Sola traja 10 me-
secev. V zavod se sprejme 15—20 go-
jenk z vso potrebno oskrbo. Prošnje za
sprejem se vlagajo pri vodstvu dekliške-
ga vzgojevališea Marijin dorn v Kočev-
ju do 30. septembra, najkasneje do lo.
oktobra. Prošnji za sprejem je priložiti
rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo,
zdravniško izprieevalo in obveznico sta-
rišev, da prevzamejo stroske šolanja. —
Dekleta morajo biti stara vsaj 16 let. Me-
sečno plačajo gojenke po 165 K, vštevsi
svoto za obrabo inventarja. Sprejme sc
tudi učenke samo za gospodinjstvo in ku-
hanje in sicer za 4 mesece; te plačajo
mesečno 200 K ter stanujejo lahko v ali
izven zavoda.
Zarfsnja por°očiBa
Položaj  v Beogradu. — Kriza  traja
/          naprej.
LDU. Beo grad, 26. sept. Rešitev
krize se danes ni pomaknila niti za
korak naprej. Tudi ni bilo danes do-
govorov med strankami. Pričakuje se,
da bo trajala kriza še eel teden.
LDU. Beo grad, 26. sept. Včeraj
sta imela seje: radikalni klub, pri-
sostvoval je Pašič, in narodni klub, pri-
sostvoval je dr. Smodlaka.
LDU. Beograd, 26. sept. Nova
vlada bo rešila samo sledeče naloge :
dvanajstinke do konca leta in volilni.
zakon. Nato bo takoj Nar. predstavništvo
razpuščeno in se razpišejo volitve za
konstituanto, ki bodo takoj začetkom
I. 1920.
Za   2   milijona  K   zaplenjenlh  ban-
kovcev v Spilju.
LDU. Mari bor, 26. sept. Danes
je bilo v Špiljah petim strankam, do-
Slim iz Avstrije, zaplenjenih za 2 mili-
jona K novo tiskanih bankovcev po
1000 K poleg novih Stampiglj, s ka-
terimi so mislüe denar v Jugoslaviji
Žigosati.
Denjikin uvedel diktaturo v južni
Rusiji.
LDU. Kamienec Podolski, 26. sept.
Denjikin je uvedel diktaturo na ozem-
Iju, s katerega sp se umaknili bolj-
ševiki. Diktator enega dcla je Kolčak,
v južnem delu Denjikin.
Amerikanci se zavzenuajo za ŽJde.
LDU Dunaj, 25. sept. Na Dunaju
je bilo včeraj veliko zborovanje za
izgon beguncev osobito iz vzhoda. (Na
Dunaju je še nešteto galiških zidov.
Op. ured.). Prišlo je tudi do demon-
stracij. Danes je prišel zastopnik Zedi-
njenih držav k drž. kancelarju dr. Ren-
nerju in vprašal, ali so utemeljene go-
vorice o preganjanju Židov v Avstriji;
dejal je, da bi moral take dogodke
obžalovati. Dr. Renner je izjavil, da je
vse odrejeno, da se preprečijo nasilja.
Lesene hiše za stanovanja zgrade"
v Gradcu.
LDU. Gradec, 26. septembra. Da se
omili stanovanjska beda, zgrade tu le-
sene hiše za 418 stanovanj in 15 trgo-
vin. Stroški bodo znašeli 10 mil. K.
Izpred celjske porote.
Obsodba velenjskih ropariev.
Celje 25. sept.
Sinoči pozno v noč je bila končana
dramatična porotna razprava zopcr
zadnjič navedenih 10 roparjev iz velenj-
ske okolice.
Porotniki so imeli pretresti in po
svoji vesti razsoditi o 86 vprašanjih. Vsi
obtoženci so bili spoznani krivi dejanj,
katerih jih je obdolževala obtožnica in
katcra smo v zadnji šLevilki navcdli. —
Vodja cele čedne družbe Val. Mihelec je
bi! spoznati krivim roparskega umora
aa Iv. Korenu v Prelogah ter vseh zad-
njič navedeiiih ropov in 1e bil obsojen na
18 let težke ječe.
Ostali so dobili:
Fr. Savinjek 14 let,
Fr. Vclunšck 14 let,
Iv. Qostecnik 15 let,
Lovro Kresnik 15 let,
Kon. Chromy 5 let,
Fr. Friškovec 12 let,
Vikt. Rihter 11 let,
Seb. Celinšek   8 let,
M. Aristovnik 10 let.
Značilno je, da so skoro vsi obtožen-
ci oz. obsojenci sprcjeli kazen s cinično
hladnokrvnostjo.
Zopet roparji pred poroto.
Celje, dne 25. sept.
Danes so sedeli na zatožni klopi pred
ljudskimi sodniki:
1.  Martin Leskošek, oženjen strojnik
v cementni tovarni v Zidanem mostu, do-
Hia iz Brunškegorc;
2.  Jan. Čeč star., oženjen delavcc Iz
Boštanja,
3.  njegov sin Janez Čcč iz Slemenn;
4.  Rudolf Pepelnak, ozenjen kurjac
v cemetni tovarni v Zidanem mostu   —
prvi trije zaradi hudodelstva tatvine in
ropa. Okoli polnoči 23. jul. 1919 sta prišla
Martin Leskošek in Janez Čeč star, pod
okno Jerneja Majcena v Okroglicah pri
Zidanem mostu in poklicala gospodarja s
tem, da so ušle koze iz hleva. — Ko je
gospodar. odprl vrata, sta ga pa obtožen-
ca naenkrat porinila nazaj v vežo in za-
prla za njim vrata. — V sobi sta mu gro-
zila s starim revolverjem in kuhinjsklm
nožem in zahtevala od starcev denar.—
Naletela   sta na reveže,   pri katerih sta
kljub preiskanju stanovanja mogla najti
ie tri kilograme sladkorjä   in denarnico,
vrcdno 5 K 50 v. Ncposredno poprcj pa
sta že v hlevu zaklala 2 svinji in jih spra-
vila na travnik, kjer sta jih iztrebila in Je
nanje pazil sin Janez Čeč. — Nato sta
glavna obtoženca vlomila«še v klct Mar-
tina Moeivnika, kjer sta izvršila Martin
Leskovšek in Rudolf Pepelnak    ponoci
13. aprila večjo tatvino. Tudi tu je mlajsi
Čeč le stražil pri zaklanih svinjah. — Po-
rotniki so pri Martinu Leskošeku in Ja-
nezu Čeču star, vprašanje   na hudodel-
stvo ropa in tatvine soglasno    potrdili,
potrdili pa tudi vprašanje za lmdodelstvo
tatvine pri Rudolfu Pepelnaku, vsa vpra-
šanja gledc   Janeza Ccča mlajšcga   pa
zanikali.
Po daljšem posvetovanju je razgla-
sil predsednik sodnega dvora o polnoči
sodbo, da se kaznuje Martin Leskošek na
pet let težke ječe, Jan. Čeč star, tudi na
pet let težke jječe, Rudolf Pepelnak na
4 mesece težke ječe, Janez Čeč mlajši se
pa oprosti.
Tat in morilec na smrt obsojen.
Celje 26. sept. 1919.
Danes se jc vršila porotna razprava
proti 30 letnemu Janezu Ribiču iz Te-
harjev pri Celju zaradi hudelstva tatvine
in umora.
Razpravo jc vodil predsednik okrož-
nega sodišča dr. Kotnik, votanta sta
svetnika Lyvicnik in dr. Novak.
Državno pravdništvo zastopa dr.
Rns, obtoženca zagovarja dr. Božič.
Janez Ribič je vkradel na večcr 2.
dec. 1918 v družbi nekega Franca Vuka
ljubljanskemu trgovcu Premeleu potni
kovčeg, poln svilenih robeev v vrednostl
nad 60.000 K. — Tatvina se je izvršila v
Rebcušckovi gostilni v Celju, kamor je
dal prepeljati Premelč svojo prtljago. —
Obdolženec prizna in pravi, da si je plen
razdelil s tovarisi, ki so planili po robcili
in jih pozneje razprodali po deželi v la-
skem okraju.
Konccm decembra lanskega leta Je
obtoženec zaslutil, da mu je za petami
orožništvo. Zato je šel z vlakom do Pol-
zele, prenočil 30. dec. pri Florjanu Fon-
da v Braslovčah, kjer je ukradel 4 doma-
če zajce.. — Dva je prodal med potjo
proti Polzeli, dva pa viničarju Petru Ka-
ču v Podvinu, kamor je prišel na Silve-
strovo popoldne. Zahteval je tudi kruh
in vodo. — Ker je šel v kuhinjo sam, je
imel priliko vkrasti kos špeha, ki ga Je
vtaknil v žep, nato se je vrnil zopet v
sobo. — Peter Kač, ki je cepil drva, je
pa kmalu začel pogrešati špeh in je zato
poklical svojo ženo Leno Kač v kuhinjo
in jo vprašal za slanino. — Hotel je sta-
viti neznanca, ki je ostal sam v sobi, na
odgovor, toda Janez Ribič je potegnil
vojaški samokres in takoj brez vsake
besedc nstrclil Petra Kača v trebuh tako
nesrečno, da je 60 letni starec še v istl
noči zatisnil oči.
Obtoženi Janez Ribič se zagovarja,
da se mu je samokres le po nesreči spro-
žil, kar je pa po scstavi tega orožja ne-
mogoče. Sploh ni bilo nobencga povoda
za nastop s takim morilnim orožjem.
Porotniki obtožencu, ki je popisan
kot skrajno nevaren zločinec in ga cellli
8 meseeev ni bilo mogoče prijeti, niso ho-
teh yerjeti in so vprašanja na umor, tat-
vino In vagabundstvo potrdili.
Po posvetovanju je razglasil pred-
sednik sodnega dvora ravno. ko je zvo-
nilo poldan, sodbo: Janez Ribič se obso-
di v smrt na vešalih
Zagovornik je prijavil ničnostno pri-
tožbo.
Književnost.
Edmund  de Gomcurt,  Dekle Eliza.
Preložil Pastuškin. V Ljubljani 1919. Iz-
dala in založila Tiskovna zadruga. —
Cena broširani knjigi 7 K, vezani 9.50 K.
Drugi zvezek prevodne knjižice Tiskov-
ne zadruge (I. zvezek »Besi«), prinaša
pretrcsujoči roman deklice Elizc, hčerke
babice iz pariškega predmestja. V bleste-
čem slogu popisuje pisatelj v prvem delu
povesti, kako in zakaj je postala Liza ra-
di razmer, v katerih je zrastla, pocestni-
ca — vlačuga in nazadnje zlotinka. Za-
radi umora svojega ljubimca obsojena
na smrt, a pomiloščena v dosmrtno je-
čo, živi v drugem delu romana bedno
življenje v kaznilnici, kjer počasi dušev-
no in telesno umira, dokler ne izdahne.
Prepričani, da bo našla »Dekle Eliza«
obilo čitateljev, jo toplo priporočamo. —
Naroča se pri tiskovni zadrugi v Ljublja-
ni, Sodna ulica 6.
Nova knjiga o zgodovini Jugoslova-
nov. V prihodnjih dneh izidc v založbi
Tiskovne zadruge v Ljubljani Anton Me-
likova Zgodovina Srbov, Hrvatov in SIo-
vencev. Knjiga je namenjena onim, ki se
hočcjo obširneje poučiti o naši pretek-
losti in obravnava jugoslovansko zgodo-
vino enotno in ne ločeno po plemenih. —
Jako okusno opremljena knjiga bo vel]a-
la 10 K, po pošti 80 v več. Naroeila spre-
jema že sedaj Tiskovna zadruga v Ljub-
ljani, Sodna ul. 6.
Lfsinica uredniSfva.
G. Trap!čer, Sv. Juri ob Juž. žel.
Iz celega Vašega obsezneg'a dopisa ne
morem izločiti jedra. Zato, če hočete
uvaževanja vaših dopisov, bodite krat-
ki in jasni. Pa brez zamere!
itazglas
vsem p. n. delodajalcem, ki imajo
zavarovane delavce   pri   Okrajni
bolniški blagajni v Celju.
Z dnem 1. septembra 1919 se je
Okrajna bolniška blagajna v Celju pre-
osnovala v Poslovalnico Okr. bolniške
blagajne ljubljanske v Celju.
P. n. delodajalci se vabiio, da na-
znanijo poslovalnici v osmih dneh po
prejemu priglasnic, ki se razpošiljajo,
vse svoje dolžnosti zavarovanja za slu-
čaj bolezni podvržene uslužbence in
sicer za vsakega posebej:
/. priimck in inie ;
t       2. rojstni dan in leto;
3.  rojstni kraj;
4.  opravilo (posel, poklic);
5.  sian (samski, oženjeni itd.);
6.  dan vsiopa v delo;
7.  kotiko place na dan, na teden ali na
mesec; nadalje če s luano ali brez inane itd.
Detodajalce, ki zaposlujejo zgoraj ime-
novane oscbe, pa bi se temu vabilu ne odzvali,
naznanila bode poslovalnica okrajnemu gla-
varstvu radiprestopka zopcr § 31 twin. zav. zak.
Vsak sprejem v delo in izsiop iz dcla,
kakor tudi sprernembe v delovnem razmerju (v
plači itd.), ki upliva na zavarovanjc, je isto-
tako naznaniti v tre/i dneh poslovalnici. Vsa
naznanila je opraviti pismeno.
Podrobnejša pojasnila daje poslovalnica
ustno ali pismeno.
CELJE, dne 15. septembra 1919.
Poslovalnica Okrajne boln. blagajne
1449     ljubljanske v Celju.
Soliden gospod išče meblovano
sobo s hrano. Kedo, se izve v trgovini
na Kralja Petra cesti 12.                1446
Izjava.
Ker se po mestu razširjajo novice, da
sem povsoddolžan, izjavljam, danimam
nikakžnih dolgov in bodem proti takim
osebam, ki takšne novice razširjajo
sodnijsko postopal. Istočasno dam vsa-
kemu naznanje, da nisem plačnik dol-
gov, ki bi se jih delalo na moje ime.
1414 2       Bojmir Čebulai*, Celje.
Sedäarska in tape-
tarska    dei  vnica
Jtf.Strdcc
0      m 9                        245 104-74
I Alt0 Samostanska
V%IJ%9  ulica štev 16.
Strtn 6,
»NOVA   DOBA«
Stev. 106
Star glasovir se poceni proda. Natan-
čneje se poizve v upravništvu.        1417 3-2
Raznašalka ali razna-
šalec za „Novo Dobo"
z dobrim zaslužkom se takoj sprejme.
Srednje-veliko posestvo
v zdravi legi, najraje mali grad s pohi-
Styom in 20—50 oralov zemlje, ob železnici
ali v bližini iste se išče v svrho nakupa«
Ponudbe z navedbo cene se naj pošljejo na
Osfiar plcrn. Rainer, Dobrna pri Eelju.
1419   3-1
Sprejme se
popolnoma vešča slov. in nemškega,
po mogočnosti tudi italijanskega jezika,
strojepisja in bržopisja. Plača po do-
govoru, nastop takoj. Ponudbe s pre-
pisi spričeval na Celje, poštni predal
štev. 1.                                     1443 2-1
PrOda Se avtomatični
gram of on s tablami, lepa železna
peč, nizka omara in še več pohištva.
Kje, se izve v upravništvu Nove Dobe.
1447
Fabribo pri Vronshem!
Vsled slabega vremena pretekle nedelje
se ponavlja veselica v nedeljo, dne
28. t. m. v veliki dvorani tovarne
gosp. Orešnika. — Za obilen obisk se
priporoča            1437             odbor.
Porocni prsfaii
z monogramom M. A. se pogreša od
17./9. v Vodnjaški ulici St. 11. Najditelj
dobi lepo nagrado.                            1440
Meblovano sofoo?
po možnosti z uporabo kuhitije, išče
stranka brez otrok. Ponudbe na uprav-
niStvo lista.                                        1439
Pohistvo na prod a]! Vpraša se
Benjamin Ipavčeva ul. 18.                1448
Mestna aprovizacija v Ptuju bi po-
trebovala večjo množino poznegakrom-
pirja. — Tozadevne ponudbe, v katerih
je navesti množino in ceno, naj se
pošlje pismeno mestnemu magistratu
do 5. oktobra t. I.                   1441 -\
Mestni magistrat Ptuj,
dne 24. septembra 1919-
Vladni komisar: Dr. M. Senčar s. r.
Tvornica Jugoslovanske
Menthol   v   OfiÜekll
vinovice   w   *#»IJtSi*M
išče za posamezne okraje zanes-
ljive,   agilne   in   dobro  vpeljane
zastopniheaiizastopnice.
Ponudbe  z   označbo   referenc   se
prosi na gornji naslov.   1436 3—1
251         AAA       M             52-38
Vinlfo
XnHoVcc
StaVbno podjitj« in trjoflina
z Icson
Lafa Ikt 22 pri (eiju
Celo od tukaj vidim, da se slivovka, rum, mast,
slanina, suho meso, kolonijafno in špecerijsko blago
na debeio najceneje kupuje pri tvrdki
KINO   GABERJE.
Pefek 26., soboto 27. in nedeijo 28. sept:
Svetovnoznana   kriminaSna
drama po Lengyelu. Na reper1-
tc^a^ju vseh veiikih gledišč!

Odppfto do poSnocis
vsak torekf cefHtek,
soboto in nedeljo.
Toči se prisfna starina!
1444 1
POZOft!
Ljubitelji in poznavalci äntlkvitet
naj si ogledajo bogato zalogo pri
V
Bojmir Cebularju v Celju
Cankarjeva cesta št. 11, I/, nadstropje.
Glavni zastop:
Maribor,   Terez/šče,
111, nadstropje.
144=; 2 — 1
Podružnica:
Celje, Cankarjeva
cesta 1 /, //. nadstr.
Javna zahvala.
Podpisana se čutita dolžna požarni brambi v Grajskivasi in
to še posebej gosp. načelniku in gosp. županu v Grajskivasi za
njihovo pripravljenost in izkazano/ požrtvovalnost ob priliki reše-
vanja 22. t. m. po povodnji odnešene nama velike množine hlo-
dov, s katerim činom nama je bila še večja nesreča odvrnjena,
prav prisrčno zahvaliti.
Ob tej priliki pa se zahvaljujeva tudi vsem drugim posa-
meznikom za tozadevno veliko pomoč, ki nama ostane za vsace-
ga posebej v trajno hvaležnem spominu!
Maks in Viktor Cukala.
1431 1
Za odcJati je lepa
garnitura za
ledilno sobo
miza, kredenca, 6 stolov, veiika dvoje-
vratna belo lakirana omara in eden ze]o
dobro ohranjen glasovir (Mignon). Po-
izve ve pri g. Artman, Sv. Jur ob j. 1.
1420 2—2
z sadnim vrtom, predparkom in malim
zemljiščem v lepi suhi legi blizu že-
leznice. Cenjene ponudbe se prosijo
pod »Vila 1919« na upravništvo Nove
Dobe, Celje,         U2Z 2-2
Kupim ftakoj večjo množino
(samo vagon. oddaja) otresenih
z& jprešanje. Cena po dogo-
voru. Ponudbe na: R.Krajšek,
1432 Celje, Glavni trg 8. 2-2
Sprejme se takoj  več spretnih
mizarskili
poinočiiiliov
ter vajeHGC» ki bi imel po-
sebno veselje do mizarstva pri
HHarfin Sftojanu
miz. mojstru na Teharju pri Celju.
1433    2-2
Staubena in galant, kleprska obrt
A> iošta nam.
FHp Dolžan
Celje, Kraljo Petra  c 8
(nasppoti „beBega volau)
Prevzema  vsa   v  to  stroko spadajoča
dela. Postrežba točna in solidna.
Ivan Dečho, Celje
kupuje laneno seme, vosek, strd in
prazne steklenice v vsaki množini ter
po najvišji ceni.                        298 —12
Hotel-restaupflcija104 -
BfllsKfln
priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina
ter ima dnevno sveže  pivo v sodčkih,
Na razpolago je klubova soba.
Vsakdank^ncert.
Štev. 106
»NOVA   D O B A«
Stran 7.
Najbolje kupite:
kavo,
olje,
imiilo,
moko,
mast,
Hilton Močnik
Glavni trg   CClIß   Glavni tr9
Cene nizke!     Postrežba iočnal
Gostilna
Plevčak
Gaberje
priporoča
svoio izurstna
toplo iu mrzlo
fcuhinjo ter
najboljša,
pplstno
tioniača uina.
240 52-37
NÄZNÄN1LO.
Slav, občinstvu naznanjam, da
sem spremenll naslov gostllne
prl   »Lastovki«  v   gostilno  pri
„Jugoslovanu"

Havnoftar
jG došlo
krasno sortirano inozemsko
manufalif urno in modno blago
po najnižjih cenah. Slav, občinstvu
senajtopleje priporočam za nakup
KarolPaJk
manufaklurna  in
modna trgovinä
g Celju, SiFoljo Petra Gesta.
1332
5-4

Vedno
na novo dobiva veietrgovina Sfter-
mecki v Celju v velikanskih mno-
žinah sukno, kamgarn in hlačevinoza
možke obleke, volno cefir, modrovino
in pisano tkanino za 2enske obleke,
šifon, belo in in pisano platno za pe-
rilo in razno manufakturno blago, ka-
te.ro prodaja zaradi ogromnega nakupa
po najnižjih cenah in ako še ne verja-
mete, poskusite takoj,   samo z enim
nakupom, da se sami prepnčate.
Veletrgovina  in razpoSiljalna
<R. SfermecKi v Celju
ima tudi velikansko zalogo gotovih
moških, ženskih, deških in otročjih
oblek, bluz, kril, hlač, čevljev, perila,
denarnic, nogavic, robccv in na tisoče
drugih predmetov, katere tudi prodaja
po čudovito nizkih cenah in na zahtevo
pošlje vsakemu ilustrov. cenik.
Vzorcev sedaj še  ne  pošiljam.
K. Stermeckl
v Celjn.
214              52-38
Gosf Una v
Nar. domn
v Celju ie ä
rokah in zajamčeno je cenjenim
gostom, da bodo vedno solidno
in najboljše postreženi. Dobra
kuhinja, vedno sveže Delniško
pivo in pristna žtajerska vina
naj zvabijo vsakogar k nam.
Sprejemajo se abonenti na hrano.
Za obilni obisk   se priporočata
Ivan in Ana Černe.
204 12-10
priPORočam
SEURADOM,ŠOLAM
INPISARNAMZVELIKO
ZALOGO VSEH VRST PA-
P1RJA IN PIS. POTREBŠČIN
JANKO BOVHA
KRAUA PETRA     CELJE     CESTA ST- 31
V zalogi  velika izbira  vseh vrst
šolskih potrebščin kakor: svin-
čniki,  peresa, zvezki, črnilo,
radirke, tablice, barvice itd.
Postrežba točna in so-
lidna, cene nizke.
Gostiünfl"
»BRfflllBOR
priporočacenj.gostom najboljša
domača vina ter vsak čas toplo
in mrzlo kuh njo.
Za obilni obisk se priporoča
A. Robek.
244 104—67
P    |-|    trgovcem in slavnemu
,':*-          občinstvu se priporoča
kot posredovalec v kupčijskih za-
devah vseh vrst, tudi
posesfev in his
Anton Steirn,  trgovska posredo-
valnica,   B. Ipavčeva  c, 12,   Celje.
1324 12-4
Izdeiovanje vseh vrst cewljev
wd priprostih do najfinej&ih
po> dnevnih cenah       46 104-79
Celjje  (blizu kolodvora)
Kocenova ulica  štev. 2.
ML upi m
več   vagonov   raznega   sortiranega
SADfA
Ponud.be za vagonsko oddajo franko vagon
poljubni  kolodvor   z   navedbo   vrst."1   prosi
Fr. Slrc - Kranj
Prosim tudi za ponudbe SUttitl gOb
in vseh drugih deželnih pridelkov.
1482 5-5
Brusiiice so došle
Dobä   se   vsaka
množina9 razpo-
šiljajo se tudä v
košarah
po   jpošti.
Korl Loibner
243
Celje
104—71
Trgovskega
vajenca
s   primerno   šolsko   izobrazbo
sprejme takoj   H24 2-2
tvrdka A. Kolenca nasL
A.Ermenc, Celje
LUIRION
s katerim si lahko vsak napravi
V4 / finega čistila (kreme) za čevlje.
Dobi se v špecerijski trgovini ter
dežel. pridelki na debelo in drobno
Franc Kolenc
Celje, Narodni dom.
Kupim tudi vsako množino Iane-
nega semena   po najvišji ceni.
213 52-37
Boj griži!
Pristen, domač borovničar je
najboljše sredstvo proti griži.
Dobf se pri veležganjarni sadja
Hobert Diehl v Celju.
Oddaja samo trgovcem od 30 litrov naprej.
1419   6-2
Celje
foupuje po raajvišjih
dreevnih cenahe
3a.^eno seme,
suhe gobe,
«7104~97                  in vosek.
Stole, ÄRmnäce, razno pohšštvo
in   tapetroiške   izdelke   ima   v
287i56bii2 MQPija Bflumgarfncr
Gosposka uBaca 25.
Naročila se izvršiijejo točno in solidno.
Zaloga papirja, pisalnih  in risalnih potreb§Čln  na debelo In drobno.
Fran STRÜPI, Celje
ZaSoija stekla,
porcelana, svetilk,
ogledal, okvirjev in
raznovrstnih šip.
Prevzetje sie
klarskih del
Rralja Petra cesta
Franc Tüftler
klepar  v Celju
Za Kresäjo (VodnjaŠka ulica 7)
1
Sprejemajo se v točno
izvršitev vsa stavbena
in galanterijska
hlepsrsha dein
kakor tudi vsa v stroko
spadajoča    popravila.
1253 18-7
Kavo igano In inrovo. roEtne, oljc,
Erdal'kremo, llkalo (btka), voe vrst«
barve za obleko, mazllo za voi, p«-
trole).   iveče,   vžlgallce,   splob.  vse
špecerijsko in kolonljalno
blago na debelo in drobno
------------prlporoCa tvrdka------------
loan Mk, Gelje
nasprotl Narodnega doma.
986 13
Sladkor
man je  se  ga p 01 r e b u i e pri  porabi
surogat   „Eonoo"    haye
pražene, zamlete, s pravo kavo mešane,
1   original  zaboj  63  kg sortirano,  0-
kusno, v V51 Viof V20 kg zavitkih.
Franko zaboj.....K 756
Poštna pošiljatev 15 kg sorti-
rano franko......K 200
Odpošiljatev: predplačilo all s poštnim
povzetjem. Lang & Comp., Osijek,
-------Brzoiavi: Langcomp.   12O1 —5
Q«I«ira sibečico, kraste, lišaje uniči
«¦fll Ä**f pri človeku in živini mazilo
zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila.
1 lonček za. eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K
poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s
pošto lekarna Trnköczy v Ljubljanl,
Kranjako.                                615 34-45
Trgovci mešane
stroke, drogisti, kramarji itd., sijajno
zaslužijo s prodajo Mastina (hranilni
prašek za živino in perutnino) pri kme-
tovalcih. Treba je pisati dopisnico na
naslov: »Lekarnar Trnköczy. Ljub-
ljana, Kranjsko« na sledeči način:
»Pošljite mi 15 zavojev (po lU kg) Ma-
stina, obenem veliki lepak, oboje
po povzetju zaK32'50, prosto poštnine
in zavojnine.                     591 10--27
ft/R-fičti     podgane, sie-
IT1LASA«   nice in ščurkl
ter ves mrces
mora poginitl, če se vpofabljajo moja preiz-
kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva,
kakor: Za poljske miši 6 K, za podgane in
mlši 6 K, za ščurke 6 K, posebno močna tln-
ktura za stenice 6K, unif avalec moljev 3 K,
prašek proti mrčesom 5 K, tinktura protl
ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši prl ži-
vini 3 K, prašek za u5i v obleki In perilu
4 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze-
Ienjadl (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po
povzetju Zavod za cksport
M. Junker»           85 —73
Zagreb 37, VetrHnJska  nllca  3.
«Primešai
„Mastin
178-u v krmo!
Dakrmo2ivina, kokoši, pure, goske lažje pre-
bavijo, da je potem meso in mast za u2ivanje
boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša,
se pri mesa krmi enkrat na teden ena pest
MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje
za odgojo in rejo enega vola, krave, $vinje,
konja za 6 mesecev. Mastin je dobil naj-
večje odükovanje v Londonu, Parizu, Rimu
in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in
kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekar-
nar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico
po 5 zavitkov Mastina za K 17"50, poštnine
prosto na: Lekarno Trnköczy v
L j u b I j a n i, Kranjsko, katera z vsako pošto
razpošilja naročila na vse strani sveta.
h)W govori!!!
Vprašajte         fffffA«fr9
samo vsakega  IIHVfVH
kako lahko in uspešno on deluje
od  Časa,  ko je postal odjemalec
„Fructe" d.i.
za promet poljedeljskih pridelkov,
kolonijalnega in druzega blaga
Telefon        7ait«i«^          Vlaška
106        4ttjr28,        uL2i
Od 1883. obstoječi prvovrsten iz-
vor k ceni in hitri dobavi
specerijsHega, Holonijainega in
prcKmorsHcga blaga.
923 16-13      ZahtcVajtc centre!
Stran 8.
»NOVA   D O B A«
Štev. 106
IfY    sX   C^fB^lkTT     Tnk^^kTUIff     regislrovana  kre-    Y7    PPI  IIT   sprejema hranilne vloge In
&4^Tm m^   Mm   JL ^ JL     A^ ^^X J JL         zadruga z om. zav.    Prešernova uUca št. 15.    *** 'n P<>1 od sto V*-^ |2 |o/
društvo^ Iesnih "trgovcev  in  industrijcev v Celju
kupi vsako množino rezanega, tesanega in okroglega
mehkega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe
z navedbo cen prosimo na naslov: »Savinja«, Kapu-
cinska ulica 5,   I. nadstr.,  ali pa poštni predal št. 1.
1426   6-2
Zahtevajte „Novo Dobo" v vsah javnih lokalih!
Odvetnik dp. Vibtop SušniH
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Pliberku,
Ouštanjska cesta 7.               1398 3-3
Gg. trgovcem naznanjamo, da je pravkar dospelo in se
nahaja v zalogi sledeče blago: salonske in tirolske metle,
muholovci, Qlaserjev in Velimski kavin pridatek, krema
za čevlje »Erdal«, 66 odstotno milo za perilo, kolomaz
v dozah po 8 kg. —  Postrežba točna. —  Cene solidne.
Družba za promel pelroleja
z o. z., podrnznica* Celje.
Hotel 55Pri belem wolu"
v Celju, Kralja Petra cesta
Prvovrstna kuhinia, najboljša vina in vedno sveže
pivo. Sobe za tujce na novo urejene. — Postrežba
solidna. Za obisk se priporoča  Drag. Bernardi.
DROGERDH               PRRFUP1ERI3R
FOTOnHNUFRKTURH
KRRFIHR & V/RTOWEC
Na debelo in drobno!      M ^ |^ B   ¦ B^      Na debelo in drobno !
V<^ JUf JL# % JL*                          375 52-28
Zaloga igrač, galanterijskega, norimberškega
in modnega blaga tor kranjskih izdelkov.
Velika zaloga najboljših sfročnic in cig. papirja.
Valentin Travnik
pusksF s
Borovijal
no Slow.
RoFOšitsm
Prlporoča najmodernejše Iovske j
puške vseh sestavov, dalje tudi
Mannlicher-repetirke >z najbolj- i
ŠJm strelnim učinkom po prvot-
nih cenah.
1353 36-8                                           ;
Priporoča se tudi za izdelovanje
novih puškinih kopit in cevi.
Popravlja in prenareja vsako-
vrstne stare puške natančno po
najnižjih cenah.
Jabolka
zdrava in brana kupujem vsako množino. Brzojavne
in pismene ponudbe z navedbo cene in količino se
prosi   na                               1418 2—2
Vladimir Fyersnik, I^rapina
Ivoüuska Slatina
TAmnftl SiltaIaI^ # Naib0'iša naniizna voda, najboga-
Ü1I1UÜI u! üBCX teJša na °§1Jikovi kislini. Pospešuje
VllEpVfl faWfiWV*  prebavljanje in preosnavljanje.
SIliMSfl IIHstfstll * Zd'ravilna voda proti kroničnemu ka-
illl SSfUi (JÜC     tarju želodca in čreves, najboljši pri-
Ijlln ffiVIVV*  pomo^ek proti slabemu  prebavljanju
in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
llimilli ^Ha!aA ¦ Najmočnejši vrelec svoje vrste, po-
llulllllliartfl EjIKC se^no dobro sredstvo proti črevesne-
UVIlllll VlvlvY# mu katarju, želodčnemu kamenu,
sladkorni  bolezni,  debelosti,  putiki, hemoroidom  i. t. d.
l^OgaŠka Slalina ie najbolj priljubljena in se v obče največ
zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkaHčno-saliničnih rud-
ninsko-kislih stattn najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je
najo!<usnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše
sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, ka-
tera nima nikdar slabega okusa ali duha.                              1352 8—7
POSOJILNICA U CELJU
USTANOV.LETA 1880 NA^ODMI DORR RES-K0ND 500.000 K
SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga
DAJE posojila na vknjižbe in na menice.    OTVARJA trgovske in obrtne kredite.
250
STANJE HRANILNIH VLOG
, NAD 24,000.000 KR0N
^^W I   I Bflv    ^B*  I  I   H IA    I     I    ^M W/ta    H I H^t    I  I   I I

uzvršuje okusno in Intro vsa v njeno stroko spadajoča dela v priprosti in tudi v najmoderncpi
\izpeljavi. Najrazličnejšc tiskovine za sole, šolska vodstva, za občinske in župnijske tirade, za
\drustva, korporacije, trgovce in obrtnike, zasebnike itd. Racunske zaključke za denarne zavode.
Steijep !fa Sen A