i . 11 tzt- Pregled tonih h godkov. M Ixk«J» l'rti stiki ia aprar«iJkl pri stavit mi t. Uvafak a« ottlee ot pshUaattss: MIV Uwad*U ih. JJSittli , Cbleogo, IIL, potok,-26. oktobra (Oct 16), 1923 fjfPNM ^ STKV.-NUMBER 281. SILNA KOtBPCIJ* K ZVEZNEM fETEHAH-SKEM URADD RAZKRITI. j. H. Mortimer jo razodel, kako je pridol do sUvbne pogodbe, UBtf w rSMsr URADA JI tai;aatni PREJEL VtD $3£,000 PODK0PNIME. Wazh:ngton, D. 0. — Pred se-n&tskim preiskovalnim odsekom je bilo povedano, 4* j« vladala velikanka korupcija v veteranskem urada, ko je Šlo sa oddajanje gradnje veteranskih bolnii-i nic. Takratni predstavnik ia zastopnik čikaške tvrdke Thompson —■ Blsck Co. Elias H. Mortimer je bil m pri6o. Kakor je ta izpovedal, je 'po-sodil' takratno m je potegoval u gradbeni kontrakt za sezlds nje veteranake bolnišnioe, tedanjemu ravnatelju Charlesu H. Forbesu $5,000. Ob nski drugi priliki mu je 'poeodil' $1000 aU $1,. 500. Tega denarja pa Forbes dcv danes le ni vrnil. Nsdslje je James Blaek kot član čikaške atavbinske tvrdke povedal Mortim^ru, da je njegov sodruinik J. W. Thompson 'po sodil' Forbesu v <#lem okoli $32,000. ' • Mortimer je tudi izpovedal, ds je plačal Forbesu stroške za raz ne vožnje po deiell. Ta potovanje •o bila službena in neslulbens. Štiri ure je Mortimer pripovc-I doval svojo zgodbo v zvezi s korupcijo v zveznem veteranskem bito polna. Poftfrt je GTla prepletene z raznimi anekdotami o* pi jančevanjih, ksterih se je vdele-iii Forbes v družbi z Mortimerje-vo ženo, njim samim in drugimi. Te gostije in ta pijančevanja so se vrstila po rasnih mestih. Bila »o v Washingtonu, Atlantic City, Philadelphiji, New Yorku, Chica-ga in Sen Franeiseu. Višek so dosegle tiate gostije in orgije v Hayden Lake, Idahp.pi Ko ee Mortimer naveličal tega življenja po orgijah v Ha/den Lske, se je vrnil po prepiru .a Korbesom v Spokane. Ker pa je Mortimer izjavil, da jo bil tisti prepir s Forbesom le osebnega znsčsjs, ui odsek zshtevsl od njega podrobnoetl. Do prepiranja je prišlo zopet na povratku na vzkod in pa v hotelu Waldorf-Astoria v Neis Torka. iTAVBITI DELAVCI POŠLIMI OSLO Wsshington, D. O. (Federstsd Press.) — Približno en miljon organiziranih etavbnih deUveev je sedaj zaposlenih v Združenih •lržuvah s primeroma višjo plačo, ^kor je kdsjkoli bila v tej indu *rtji. Tako poroča John H. Don-1,n. ki je predsednik sUvbinske-n departmenU v Ameriški delavski federaciji. "" napoveduje popolno za po •1'nont pod ugodnimi rezmerami «*rlo zimo. Wi ' Paiistovski teror na Usekam. >iockholm. — (Ked. Prese.) — ki belogegdisti-fsšisti zalite-da se imsjo uničiti vse de j*v*ke strokovne unije V deželi. '®*i«1i nnpadsjo tUdI nazadnjaško ^"tldomokrstično strsnko. Kdi 1,1 komunlstUjl poslsnee v psrls »••mu Pulkinea je bil izključen Iz *»<»rniee in stranki je prepoveds se prihodnjih volitev. ; lisrirn, slavni urednik li/rts Konmea TymUa" Je bil vržen v 0r*ki vstali ia alao odnehali At*»e. 25. okt. — Bojevanje latsfii ia vladnimi čeUmi se risdsljuje v severni Orčiji. 1 ri TripoUai je bUa bitka a pri-fnerala Metaiiaa, ki je »e * Ptoda vstadi ao bili to- peni. J* 'leednik vlade Oonataa Je la-A'" jevnem sfcodu. da Aaka ' •Jr upora strašna kasen, to-W usmiljena s "sapelja- pristaši,** SilUo korupcijo aJ odkrili s vodstvu zvezne bolnišnice sa in-vslide v Washingtonu. Dr. Mayo je izjsvil ns kongresu zdravnikov v Chicagu, Ha ie petina človekove volje dolnje. Avtomobilski magnat % Ford straši s svojo predsedniško kandidaturo v republikanskem in detuo-kraUkem taboru. Oklahomskl governer je dotyi od aodiŠČa začasni "injunetiou" proti legialsturi. ~ Inozemstvo. Zracšnjsve v Nem Siji ss nadaljuje^. Btreaemann se je podsl delavcem. Komunistična rčvolta v Hamburgu je potlačena. Krvavi boji V Porenju. Splošna etavka ti akarjev v Berlinu. Ruski *ovjeti so poslali; živila na Sakonsko. Nemška vlada je poslala novo noto reparacijeki komisiji. Boji z viitaši ns Grškem ie ni so končsni. Rumunskifašisti "odkrivajo" boljševiške zarote. FORDOVA KANDIDATURA. Sklicanje pripravljalna konferen oc, ki jo prlrede Fordovi klubi v Detroitu jr prvi polovioi deoembra, je sbudilo veliko saoijo. kTB^O SEDAJ PO 'OOI ZA BliNEOA FORDA S1UM LITlOlft KROGI PREDSEDNIŠKEGA Alfi« Ford je resen predsedniški rsnt in ljubimkujs z vsemi stran kami glede na nominacijo, kpkor prsvijo politiksrji, Id so govorili z njim v tsku zadnjih Štirinajstih dni. JSS'-' - , ' Kakor izglsda, js ^ord priprav ljen sprejeti nominseijo od strani republikanske, sli pa dsmokrst-ske stranke. In če bi ee to ne sgo dilo, potem bi vpošteval nominacijo od strsnl tretje etranke. Nje gova odločitev bi v eadnjem slu čsju bila odvisne od tega, kakšne ianco bi se mu ksza}e za Isvoll* tev. Njegovi najožji prijatelji pa menijo, da b1 sprejel nominaotjft od katerekoli strsnl, ker satrdno veruje v zvesdo svoje usode. Ford je že Isbrsl nekaj članov pomožnega štaba, ki ga misli pri vesti v Washington, čs bi bil Izvoljen. ie resnim možem je obljubil, da jih imenuje za vodilne uradnike v svojem kabinetu. Ne« kateri izmed teh so člsni Fordove tovarniške organizacije. Med te mi je tudi gtavnl Fordov tajnik Liebold. AU kolikor je doslej nega, ni še Ford dbločll avojlm izvoljencem vladnih elužb. Načrti, ki so jih objavili Fordovi pristaši ssčetkom tegs tedna, 10 zbudili veliko senzseijo med političnimi krogi. Fordovi klubi so nsmreč sklicali v Detroit kon fereneo, na ksteri bodo določili čas in krsj ss Fordovo konven cijo. O Fordu pravijo republikanaki voditelji, da je bil, kakor je to neki ssm sstrdil, vsdno republl ksnee in da ni on ssm odgovoren zs demokratsko nominacijo, ko je šlo zs senotski sedež L 1918. Ford se sedsj baje poteguje le sa republikansko predsedniško nomins eijo. ' Po sstrditvi d^mokrsUkib voditeljev pa je bil Ford do 1. 1918. republikance, ali eedsj gs ai ssm-trsti niti zs demokrsts, niti ne sa republikance. Pripravljen pe je sprejeti nomlneeijo od etraai demokratske, ali pa od etrani rep«. Mikenske stranke. Tisti d krstje, ki obožujejo k» občudaje-jo Forda, prevljo, ds >s Ford edi-ni mol. ki bi mogrl prlvsstl de-mokrelako strsnko do rmsge na pribodajik predsadalških voli-trak. In če bi priilo na demokrat-aki ktaveoeijt do sastsaka v gla-sovsnju. bi bilo prav dobre ia pametno, te bi lamaovala konveaei. js Forda sa kompromisnega kan-didats Med MeAdoojeviau pr.steš. vlada sedaj velike rasburjca)e. k«/ prihaja čedalje ved v ' ' , „,/ . r$ aikoli toliko jnisliti. ".T™? »•! priamtl želodec prin mškl aspi- bit| u hrMOf ki j0 EE PETIH ČLOVEKOVE VOLJE HAZVITA. PRAVI DR. MAVO. r-w>m»nji. i . -i . , •.* 1 Sila dlavoika pameti ja dodaj na-domostila samo četrtino stara|Uk oblik nesavestne ftivčns kontrolo. MALI DBOB JE EDBAVVtt OD VBLDU|OA. _ MAJ PLAOA RA0UK IA OROŽJE 8TAVKOLOKCEVI v HUlaboro, lll.-(fed. Press.) — HevolverjU teterd^je kupil tukajšnji šerif Chaa. K. Hlll in s katerimi je oborožil posebne deputije, ki so čuvali imetje American Zine Co. za časa Slavke, ne pojdejo na račun davkoplačevalci okraja Mont-gomery. Tvrdka, ki je prodala revolverje, jo poslala okrajnim uradnikom račun sa $3,«XX).M), Ohicago, in. - Čeprav je člo- ^a**?ikt ^ rfm vek selo zaveden, «e ssveda le če- ""K " nAj fn pli6a trtine tega, kar dela njegovo te» lo. Tri četrtine energije, ki je ustvari jed in srak, kar obale . * „ _ vžije Movek, je porabljene, ne i* tki SE PRIDE V VOJ bt ae človek zavedal tega. To, da ni možgansks sila dv nlla človeka niti nad nižjo živi Čeprav meni, da ga je, js povedati dr. William J. Msyo e slovite Mayjcve klinike v Roches terui Minn., na konvenciji Ameriškega kirurgičnega kolegija v sredo a večer. Sila človeške pameti ni doalej nadomestila niti četrtine starejših Ml - « mil. hotel Angleška oblik nezavedene živčne kontrole, kaj Velika Britanija gradi veliko je dejal omenjeni zdravnik. Človekova volja je učinkovala le peti del. Ootove dostikrat ne pravil, no pojmovane bolečine so posledi. ea tega, da poizkuša savedna pamet dobiti kontrolo nad nesave& no. "Gotove telesne mišice, ki msjo nikakšnih prog, sodijo med najzanimivejše in najvažnejše telesne sestavine," je rekel dr. Mayo. "Te miiioe igrajo veliko vlogo v gtbaajn ln imajo to laet* nost, da ae morejo kontroliritl same. Le malo telesnih sestavin lata to lastnost." Naj človek ie tako misli . ■ ■ • • . «ai) * laBB ' J j^i primerno skr- vživs. Proess prebavanja kontrolirajo tiato brezznamne mišioe. I "Ko gre hrana v trebuh, je filo vek ne more več kontrolirati e svoje voljo," js izjavil govornik. "Način, kako prehaja akosl prebavni sistsm, kontrolira živčoo-mišičnih postojank, ki lujejo, kakor električni sistemi na železniških postajah. "Bolesni malsga droba la redkokdaj primerjamo s onimi v ie-lodeu ln velikem trebuhu," je dalje isvajal dr. Ma/o. "Z gotovostjo lahko rečemo> da eo vege tetivne aH nesa vestne funkcij.-, ker starejše, trdneje in bolje or ganizirane kakor mlajši osrednji živčni alitein." Pozneje razviti osrednji Hvčnl sistem, čigšr glavno ogrodjs tvorijo možgani in hrbtenica, je poti vržen mnogim Čustvenim vplivom, ki jim pravimo psihični ali JuŠsv ni pojavi. Kadar postanejo ti vplivi tako močni, da vzkipe in poizkušaj" kontrolirati sli nsdvlsdstl že gladko deluj*, i vegetativni si-stem, pride do nerodnosti in sit nosti. "Nerodnosti, ki so večaliman podobne pravim boleznim, se po-jsvljo," je nadaljeval govornik "Izkušen opazovalce ve o njih, da so uspačne, ali nepoučen in neveden boloik jih smatra za res nične. V tem tiči uspeh ranih masačsv, ki prfdočujcjo te "bo lesni" sa reeuične. In njihna Že Ur je bogata." FOtTBRJST dMOD PREČEN Mow Tork, V. T. (Fed. Pi — Dne 19. oktobra je kotel de|avski obrsmbni sklsd V wsrku, N. J., shod t glsvnha govornikom Williamom Z. Posterjem. Ali lastnik shod ne dvorane, kjer ki ee Imel vrditi shod, je v zadnjem hipu odpovedal dvorano Ur tako pr* prebil de ved tednov poprej napovedano zborovanje. IMaiski obrambni avet namerava ieaetl shod v bližnji bodeč. m/L** . -ii t 4 ,,-n HI IA OLJE. gAornarlika kava ▼ Sin 'imajo1 oljno vreloe f bUttal. Sydney, N. S. W. — (Ferodated Prem.) — Avstralski biro Federated Preeea je prejel informaolje is dobrih virov, ki pojasuujejo sa mornariiko oporišč« v Kidgaporu, Aaija. Novica se glaai, da Ima Velika Britanija oči na oljnih vrelelh, ki sp lsatnina Nizozemcev v njlho vem delu Vakodne Indije. Holsnd ai sami so pričeli suntjtl da je njihovo olje v nevarnosti. Stvar ima namreč nekoliko praiue zgodovine sa seboj, ki v splošnem ni ipana. Anglija ima pogodbo Nlsosenuko ie issa dobe, ko je aadnja premagana od Fran je * Jagubils vse svoja kateae je večidel pograr bila Jfctglija. Posnsjs jo Anglije lii kolonijo V »hodne ijs .obdrtaU ps *je Singsi h ln" Oaps Cotony. V pm godbi stoji, da ima Anglija pred uust na holanako Vzhodno Indijo, kadarkoli }rJdo Holsndija v tsk položaj, da ne ho mogla držati te kolonije. Nlsossmska ileer ša ni v takem položeju, da bi sa odrekla Vshod-ni Indiji, kije bogata na petroleju, ampak Velika Britanija lahko naredi položaj, slasti pa danss, ko je olje posUlo tako dragoccns kost v mednarodni politiki, Zato Angleži grade veliko baso ss boju* lsdjs v Singkporu. Straiamann ja privolil v aahtovo bavaraklh monarhistov, da aa l^ramant ngrnika ustava. Komuniatlčna ra-voha v Hamburgu potla&ana. Gibanja bavaraklh socialistov aa odcapltov Palatinatau Volika gladovno demonstracije v Berlinu. Poronjakl sOparatisti vaali Crefeld po dolgam boju. Separatiatitno gibanja ja vodno bolj krvavo Berlin, 23, okt. — Splošna stsvka tiskarskih delavoev je ii-bruhnila v Berlinu. Vsi čaaopiai sq prenehali Izhajati. — Slavka priatanlžčnlh delavoev v Hamburgu še trajs. Berlin, 95. okt« — Dr. Zelgner, predsednik saksonske delavske vlade, ki je prišel v Berliu na is-mluo sejo zveznega sveta, je de-jel v intervjuvu, da je aaksonska vlada dobila 70,000 bušljev pšo, niee in rži li Sovjetske Kuslje u prehrano delavoev. Nad^jne pošiljat ve Is Kusijs pridejo. Zsigner je tudi rekel, da je Sakaonska s Thuringijd vred zadaja trdnjava nemške republike. Kna tretjina «11 s ZVEZKA VLADALE |fl EO VMEŠALA V NEMŠKI KOMATUE. Waakington, D. 0. — Kakor je prišlo obveitilo is Bele hiše, ss ne bo smariika vlada prav nič vmo šavala v zmedeni politični položaj na NeaUkc*. Predsednik Cooiidgs js dal naznanili, da ae ns bodo Združene države prsv nič vaisšavale v nemške zadeve, niti ne vplivale na odločitev, kateri bo šlo za obstanek ali pa razpad republikanske vlsdns oblike na Nemškem. Politika ameriške vlade ss bo rsvnala po obveznoetib ameriških pogodb. In niti v pogodbi z Nemčijo, niti v historični politiki, ki dsjs smer smeriškim odnošajem do inozemskih dtiel, nI nikekšne obveznosti za vmešavanje v domala homatlje tujih aero.^v,, To pa ie ne poamni, da bi no bile Združene driave pripravljene podugoti. Ali sakedaj je smariika vlada uvsrjena, da ne morejo Združene drisva storiti niše-sar, kar ki količkaj pomagalo in koristilo Uj ali oni državi v Ev. ropi ali kod drugod. Da bi Imel razpad v osred. Evropi nesrečen učinek ns porsvaa-nje dolgov, ki jih tiste dežela dot* rujejo Uj deželi, je dieto gotovo. poročil o "rdečeni terorju" na Saksonskem je laž ln ostali dve tretjini sta pretlranf. Sovjetska Rusija je bila prva, ki je prišla na pomoč saksonskim delavoem. Berlin, 25, okt. — Komunistična revolta v liamburgu js bila včeraj potlačsua. Poiioljs je • pomočjo zveznih čst ln pomorščakov reoku pirala polleljske postaja. Komuni-41 ie drže tupatam kako poeto-janko, toda v splošnem je v msstu mir. Nstsnčdo število izgub še m znsuo, domneva pa so, da je ies v» , 800 matvUt in nmiaaOi aa akek straneh. Komunistični izbruhi v Bremenu, Štetimi m drugod so tudi bili tass uspeh«. Delsvol v Bremenu so v tovarnsh Vulkan organliir^li proletarske sunkovne čete In u-šedli tovarne ,toda policije jih js pregnale. BnoČi je priplula torpe-dovka v bremensko luku in iskres-la patrolje v zaščito prlsUnliČa. V Frankfurtu sta bila dva moža ubita ln Žest ranjenih* Bcriin, V&. okt. ~ Streeemanno. va vlad k je včeraj kapitulirala pred bavarskimi monsrhlsti. Na konferenci predsednikov veeh nemških Urše v je biU sprejeta resolucija, da ae revidira weln»ar ska ust sva ns tsk način, da aa (te-centralizira oblast nemške republike ln da dobe driave večjo avto. nomljo. To je sahUvsl bavarski dlktstor Kshr. Stresemsnu js pri-stsl na ta sklep. To pomeni, {Is a« Nemčija deloma vrne k sUri ustavi sa Čas kajssrja ln dsloms stane rahla zvesa držav, ki bodo misli, da ji daje U nsmrečtia okel ščina prsv ko določati Uj ali oni inozemski deiell vtadao obliko. iKfrVBOA ČLOVEKOVO IZDATE OET ZA PIT OD0TOT- da nameravajo iU gotove eUe za < ■ i ■ detaokrstakimi delegati, ki bi bik »liliM, Wla. — Tobak povoda pripravljeni glasovati aa Forda.! človaiko Isdataaad aa pet T* načrta mislijo isvssti aa jaga. kov. ja zatrdil profesor sa kjer js detroHskl Uvsrnar aebao priljubljen la popalarea ra-iil di atsjega projekta v glasov, I Bkoala. M. L llull. tega zaključka k« ^vsajtt ia ti naiversi, jO prišel do NOMATIJE V HI JI. RUMU- Rumunski fašisti, ki bi ss radi po. lastili vlad«, bobaajo o "moe-ko viki garati". rumunski llukarešt, 2i mu povedal ,de nisem nikjer našel lenih kmetov ,ki so opustili poljs ln so nessdovoljni, psč ps bi mu zstrdll, da *m videl nad 2000 milj obdelanega polja v aajlcpfrm redu. Kjerkoli sc mimel priliko, h) m govoril s kmeti in povsod sem nsšel srečne in sadovoljne,ljudi s najboljšimi nadami izmed vse Ev rope. Proati so, glgpujejo lshko pri vaeldk volitveh, davki so niskl, niti ss nolovieo Uko visoki, k«t jih Imalio v Ameriki, svojs polji kote lshko poljubno uporablja-pa jim ni trebe plačevati eiike-nejemnine. Njih največje it remije nje je po Izobrazbi. Teko nkaieljpih ljudi fta nisem videl, če in kopita in sapuste deželo. Kjer ao pripadniki rimske cerkve v manjšini, tam sahtevajo sase versko svoboda AkO bi na pr. kdo priporočal v Združenih državah, da naj se saprg vse farne šole rimske cerkve, tedaj bi bili vsi rimski klerikalci &a nogah in bi se skticevali na ustavo, ki jim daje pravico ustanovljat! svojo versko šolo. • l V Italiji govore rimski klerikalci dn«ače. Italija ni-na konkordata in tud< rimsko-katoliška cerkev ni priznana kot državna cerkev, kljub temu pa rima* cerkev saht*va sass posebne privilegije. '' I Ree je pa, da ima rimska cerkev med nevednim ljudstvom v Italiji še precej zaalomtfc, kajti v Italiji je več kot štirideset odstotkov analfabetov, to je ljudi, ki ne snajo pisati in Čitatl Na drugi strani je pa veliko ljudstva, ki »oče ničesar slišati o rimski cerkvi, a rimska cerkev jih '.i " 'i' l upoštevamo, da je v Runijl 90 odstotkov k mit o v [n osem odstotkov delavcev al lahko mialimo, de te dejetve bodo v veliko pomoč k sta- bilbiranju .Isuje v lede. | s Ruski kmetje soglaša jo TssdSI nje vlado, podpirajo Sbvjete ia a^ navdušeni glede pribodnjoati. Politika Sgvjvtov jim ugaja iu prav kakor so zsdovoljni s novim sistemom, so sedttvoljai s novim obdev-f* on j t-m. že naprej eo bili kaietjc parprit sni e dobri letiui tega leta, vedeli so, de bo precej pridelka lajiko iaveaenege in teko ao tudf le naprej neketeri prodal« prebitek lila zadnjega pridelka. Kakor hHro je bUo lito »pravljeno, So se pojav« aa postajsh veliki vleki s naloženim litem 8 kmetov ae hitre odprcmljell lite v meato in od tem sadrage dalje v tujino. I naj« de je Moftaji prebitek »s 11 HHHHH^H^HH vsaka s več tisoč dijeki. Železnice so v dobrem stanju, vleki prihejejo na poste js pravočasno, ter tudi postrežba in prehrana na vlakih je dobra. Zlasti v vojnih okrožjih sem nelcl mnogo novih Železnic. Povedgli so mi, ds po 90 odstotkih vseh prog je zdaj promet. Zgradili so tudi prve lo-komotivne tovarne, katerih prej ni bilo. Ver\ko vprašanje jc bUo edino, ki je ugrolelo stališče sovjetske vjede potem, ko so tile potlačene VSS protirevohKijo. A pereče vpra šenje je bilo reieno .ko je bila lo-čena cerkev od drle ve in od izobrazbe. To odločttev je sprejele Feliks večina, duhovščine s odobravanjem, katere se je priključi U novi — 4'živi cerkvi". Resne ssktc pravoslavnih, metodlstov, baptistov ia kvekerjev so pričele s gibanjem a splošno rusko "živo cerkvijo". Sovjetska vleda js pro-tiverska ,nc prisna nikekege ver skege programa, vendar pusti raz nirn srktant' proetc roke. De se vla de ns meša v sadeVfc rasnih ver skih sekt, je gotovo senjo is nsj-boljše. Koliko^ čaaa sem bU v Rusiji, nisem slilel o nikskem drugem neredu, kot da so nekje siikovci oro Mi vlak. Volitve v Rusiji so sa vss ctuks. Kolje brlsn* ,vsi smejo Voliti -n csristov ^ekkterih intelek-In uelulbeneev delavstva. Bfibem kekoiM je bil pričel, je mrtev. Komuaisem pa js nedo-mestilo zadružništvo, katero ae je povečalo izea revolucije sa pet krst tolike obssfeosti kot js bUo pred revolucijo. Nikdo ae ii) zgraža radi revolucije. čeprev je bila krvave .kajti vsak živi v prepričanju, da je motala priti in jc eeritem moral MU Sedanja vlada js delavska, «v vaak dan narašča v nji ite-seatopalkev poljedelcev. To ljudstvo. Armodo kmetje in delaveL ds nt-nI bOs armade teko kot je dsnss. Vaa vrieae ne regalernik sodi proti kmetom in dela zdravniki, ki t« dat « '»ieagu, pravijo, da je pov^no človeško iivije- On ni prvi MiftNAt mn* | Dr Crille-ae je morda uštel za ve* attmailj bUjenov eelie, kar Z mg^Ofmmm prav H l • w vsa organska ta neorgaiuka tel«** ^ v vaemirju sssuvi sU staaic. sistemi atomov i„ «|fk. ovit etroj je etovek « tronov anie. au »v. Čudt Bili ao časi, ko jc človek povprečno živel 30 let To je bito v veka, v katerem je vledele sveta cerkev, — v* tistem veku, v katerega a tsko poželjivoetjo gledajo nazadnjaki Kazimirov«* sorte—> ko je bilo zdrevničtvo še toliko kot ništvo. pglišssdslnt ljudje ao bili takret redka prik> zen, in kjer so bili, so bili sivi eter ci. V največjih mcatih je tekla gnojnicepo ulicah in vaak čaa se pojavila kuga, ki je ncuamiljcno tem, da so marširali na božje pote, zideli kapelice in poljubovaU ne-lcsene, kamnite ali kovln-akc sobe. Taka je bila kultura v blaženih časih ... ^ Čudež jc bil, de ni človeitvo Evrope tekret dokraja izumrlo. • e e Ko bodo na zvetu premagane ln popolnoma zatrte vse. bolesni ln Pimmkimi elektnrSST baterijami! $c čudovitejši j, ^ njegov um — tudi dkl te aneri> — bi počasi yse to odki ^ lu IMnla;\ . e • a-'" '¥itiy fifty " ti ni neznana fr»-za, prijatelj. Po naše j. dcset-petdeaet", ker znan ,„1 lu pol. Kadar hoče kdo imeti k iu promis, pe pravi: "Naredimo fitfjr-fiftj". Naredimo pol m pol dajmo vsek polovico. V drugem smislu: stvar jc Uko urejena, lie "Pifty-fi£ty." , "Kakšen vražji fifty-fifty! V tej klobasi Je čisto konjsko meso!" savrne inšpektor mesar js. VFlfty4ifty, pravim," vztraja meaar. "En konj in en zajec -» sli ni to fifty-fiftyr e e e Nekateri slovenski listi v Ara^ riki, ki hočejo biti resni, so saj .smešni. Plrčcva "AmeriškeJ)o-movina", ki je Čtirikrat ispreme-nile ime in aedemkrat načela, ps ,ni dosegla niti tega štadija. Bma-trsti sc more le za uničevanje papirja ih tiskarskega črnila. ' >" K.T.B. f Komunistične propegande proti Zdrulcnhn državam, ni in ie tudi nikdar ni bilo niti za desetino toUko, kolikor je vpilo nsše časopisje. Vsak Rus, ki sem gs srečsl, je isrssil najgloblje prijsteljstvo napram Ameriki — od Trockija doli do najnižjega kmeta. Nikake-ga vsroka nimamo ,da bi smatrsll ono icrslshjc prijsteljstva sa neiskreno. Rezmere, kekorŠne so danes v Rusiji, se mogoče sprsmenijo samo na dve načina: aU ostsncjo kot so pod sovjetsko vlado, ali pride zopet carizem sil kaos. Sovjetske vlada je mnogokrat boljša kot ea riatična, kstero smo priznsli pred 140 leti. je tudi mnogo boljšs kot krvoločna turška, ki je tako dolgo morila kriatjane, pa smo jo vseeno priznavali. Saj priznanje vlade ie ne pomeni, da odobravamo nje čine. če bi se sklicevali na čine, tedaj moramo takoj vzeti pri-znenje precejšnjemu številu drugih drlav. Poleg vsega drugega jc konforBiics. kolikor ^'>iro< o milo, pvetl esrietom pa ne. Včasih aa eelo prestrogi s poslednjimi. Na >Uds prizadeva, da ljudstvo. da nerodna delavska organizacija, ki spsda pod ligo narodov, pečala t vprašanji izaeljcvahja in priseljevanja, ali da vae drlave ne spadajo k tej organisaciji in ds delovanje iste predpostavlja dolge in rs-sne priprave, kar sakesnjuje praktično izvedenje. Italijanska vlsds misli sato, da bi taka mednarodna konferenca nudila koristns navadila sa mednarodno regulacije pri-selnlških vprašanj. Delovanje konference bo tehničnega, ne diplometičnegs maSa-je. Nc pride do podpisa nikske skupno mednarodne pogodbe, » pek konferenca bo vpravičena na-svetovsti nsčcle ze mednarodne pogodbe o iaeljevanju oziroma pri* aeljevanju. Konferenca se niksker ne bo vmešavala v notrsjo tskon®-dejo posameznih držav, smpak pretrcsovsU nsčeU in nafiuc so-delovanja .med priseljeniškimi i« izseljeniškhni oblsstmi posamefr tih drlsv. ^ | Mednarodni delavski urad je W obveščen, da jc namen povabi« tudi to orgenizecijo k skupnim Lvctovanjcm. Terk. (Jugoalovenaki oddelek P. L. L S.). —Itslljenaka vlada je neproeile vlade glevnih drlev sa issaljsvsnje in prieeljeve-uje, de bi po«lale svoje ssstopnikc ns mednsrodno konferenco, ki nsj sc vrU v Rimu tekom fcefccs msr-ee pribodnjege lete. Mnogo vlad, vštevši Edrufene drževe, Brazil, in one dežele, Jri So le v stalnem mednarodnem odbora emigracijah ih drlav, je le »klrnilo, de as vdclsfti te konfen n ee. t bti bodo strokevajeki Inte remiranih drlav pretrseovall vpra Id ee v zvezi z laseljevanjem prieeljevenjem. vleds je v svojem vaduha ar mmicA f ozdravljivi z nožflftf ; Chicago, DI — Naduhs m »r* lice, ki delata tolikim miUjoso« Američanov selo v«ko ce, ac deate sedej esdrsviti s dicinami in nolem. Člani Amcriikcge kirurgih kolegije, ki ao sedaj ta.tej aa*J-ji letai konvenciji, so obiskali ntšnieo Hcnrotiu Ur poloiib p^ čet na uspeh v sdrsvljenju <>•+ j njenih dveh bolezni z nože^ I* Burton Hsseltinc in dr A * *" J Forge ata esdrevila kakih najst bolnikov na U a.včm pisma va poln v Ckjcagu imsjo rojaki: Oton. It. 45W. Joe 922, M r. Oodec. it. Kueen, it. 980, Mr». »JJ št. SS1, Juraj Palci, it. Ptkar, it. SSS in Kupuik mrt. J ri, it. 1007. Pisms dobite Saf^J polti v veli s Adami ceste Jj tc tekočo itevllko ia krsj. ®® podvu po vda rila ^le ar je ie med- >»isn» pričakujete. ■j PROmTA Delavski I»04. • * 4rU.i UIU.U. * s . . • - J r- . anfflf r«*tr • tniaiiii i >» .U^mmmJ r««*« GLAVNI STAN. HIT-Vl »a LAWNDALE AVI., CHICACO, ILLINOlf^J Izvrio volni odbor t UPPRAVNI ODSEKI h»lnl»ll vi»mi m vyrtdk. R. r p t. il»itt» Filip c«4i«>-i , » ^ V POROTNI OMIKI ILiinimi ■■■■J , i,lL 111» U# Ha« Si.. Z.U.»llur, Im ITI.fc.rM«, 0M», Fr#4 A. VW J.b. Ter4«U. »•• M, H»n4«rtMtUU. fin M« C spriMfM . »olniiici ODSEK, OSREDNJI OJCROZJIi BU^vOjjjto^.dolh. M VZHODNO OKIOlJIi M4 ZAFAONO OKROUIi l«l.r Ju 104, S i- ' s T 3?fi& mm Nadzorni odbori »*fcjr/!rj! C»4, a, WUIUm ŽdnilitTonf odbori VABILO na VESELICO fcoloto MML^ • , DRUŠTVO -00RENJC* iT, 104 S« S, P, E r noMio dno 4. novombm, 1023, o Motor« dvorani no liti' Avo-, Wbo HoUod VITOTMINA Uljodo« v*l*a« v* «ej«»i t;;,;, ....... m-^h.. 4no 4. nov. V.bi lele« h NAPRODAJ IMAM ( dv€ peči ena velika za trdi pi* *og in druga mala za mehki p* mog. Predam obe dve po nkU <*ai. Oglasite ae pri meni na ds. mu: Louis Mohsr, 2251 We* Ift^ptreet, Cfcieago, Tli. (Adr.) Na -iUnovsnje in hrano spre j. em dva rojaka. Oglasite se na lojem domu na naslov: Charie« epelj, 1921 West 23rd Btreet, hicsgo, TIL (Adv.)| 'r**1*.....'■r*" '1 (JE DENARJA CUNARD LINE, iee n. d«iWi si« Spisal IVAN ALBREHT- razumemo s prirodo. ■urifiki^ -- (Dalje.)/ • " delajte ei iz mene bodalo-sto šalo. Nemare me postavljate .ta poskus T" "Ne, saklieal sem vas vried v sinih reji. Hočem se vem izpo-vedeti. Vi ste vzoren človek, vi mi poveste, ksj so moji grshl za-služili, kaj imam pričskovgti. Oj, jsz sem veliki grelnik — verjemite . . Krnil se je zgrozil. "Že od rojstvs sem grsšil. V mladosti sem si OŠOU usmrtil: drugI dan po mojem' rojstvu se je uatrelil. Hati me je odgoJiU. Hotela me je dati izučiti za duhov, ne, pa je trpela, trepila in nape-njsls se, tsko tudi moje setfrp in bratje — jsz nizem hotel biti duhovnik, bil sem nehvaležen. Vssj to je vsekdsaje povračilo o-trok — torej nič posebnega. Spre-vsjsl sem bedno Življenje. Bil sem krivoprisežaik — niso me vje#*'t krn.Jel sem sres in blsgre —dokazov nhn imeli; umoril sem marsikatero cvetoče življenje — in mrtvi molče. Tn potem som se assmehovsl svojim žrtvsm . . . Bil sem kakor so rekli — v svojem času zal 4 temu je ž« davna, davno] Bilo je to dsleČ od tukaj — davno, davno In obraz, rna^en po bolestih, je bil priča njegovim besedam "Mati je hotele priti seift — in prišli smo. Tu m« je čakala pokora. Videl sera devo — čeravno, jasno ia temno, videl oči nedolžne in vendar tako povznalajoče 1 t Jsz te oči morem, morem imeti, mislil aem. Deva je molčala, ko cea* povprašal za njo. mati je privolila. Jaz sem mislil, da bom še blažen, srečen. — SreŠen, blsžen jas. stari grelnik. Smejajte ae: ha-kahal — Ona se jf pek čez kratek čea izmuznila mojim očem — kot sir?ta je odlla k bratu, Imela je brata dobrega, plemenitegz. . Bal zem menil tudi Ubiti tjakaj po njo. Pozsbljsl sem vse svoje grehe — vsej jih človek, eko ime biti srečen, teko lahko pozabi. — Mislil zem ss .poštenega- Kar gorel sem od težnje njo ugledeti. A ves zalega, vaplanila v da vi radostno e *dvoboj^g menoj, sli Ivadostno odobrsvsli dvoboj prijemlje z menoj. Vsaj meje življenje je bilo ne koeki ia ono je stalo na fcoti vsši blsženostt. Vi ste mene, svojega neprijstelja. oborožili, vi sts ie podavali mi ceno življenja- To je nemogoče, jfci aiW ki se >e da spraviti v Infl boste te, de jo javnost. Znebiti je to zsobaljna a\e tudi smrtr* boleeti. "Oblju . . _ n.___L :___1,1 l.k.4{ h. . .. l«' iua a__i.li _t_u_ je Helenin Obljubite mi, skrbeli storili Tukaj je list/' Pe jo pedal slugi lis tj to rl posvetil ia Kmil "je hotel zzbraniti. "Vi hočete tedej mords mojo poslednjo voljo oporekstit zaobiti je ta va prvi grek." -T Lsnijskovi glss so se zdru- bojezen. Ps sem vss šel isksti poete jo in -vaše edino "ne" jc prepričslo, ds je to U nejveč- je junsitvo.--Vi ste mislili, ds le potegujete za mojts življenje, s bojevsll ete se proti njemu. VI aiste znett za to. To sem hitro doznel, ko eem domov prijel. Nisem za mogel več misliti ns Hale-nico, ne di bi bil videvsl vee v duhu pred sebo. In. ko sem poml-iljsl ns vsg, so etale pred mano žalostno turobne poaiave žrtve mojih grehov. Zakaj f Jsz jih nisem kli{*H Tsko rsd bi jik bil odgnal l Vssj je prežalosten ta še-pet: nameeto angelja — zlodjevl — in do brezkončnosti, kamorkoli obrnem avoj pogled — povsod le to in v vsakem trenutku 1 — Tu me je v sšnjsh oče opominja). "Ne gre« veš, pojdi k meni. Jez herf tvoj oče. Vzemi s seboj tudi mater." Bilo je to poslednje opominjanje. Na smrt fem se pre-straiil strašnega oČstovskege obraza in Žutil, da ne morem doeti " del je živeti. Hotel sem ss podsti iz svata. Pisal aem vam — vi ete prišli, povedal eem vam — vi ste zaslišali. Izreeite sodbo nzd mano 1'Toda br*o, brzo, sicer jo ne bom več slišel." "godil nes bo Bog," reče Emil temno. Lanijsk se je premagal in čez nekaj čaaa nadaljeval: "In jas ssm vbogal očeta — vzamem tudi meter s seboj. Jutri mi bo sledila. To je moj poslednji greh — poslednji — gotovo poslednji —" Emil js hotel ^en. "Potolažite zm, ako zamore-(0 i I. --'4"' "Ni g^g^eha. ki bi ga ne iz-brizalo kesznje.* "Dosti dosti. Vidite iz vaših o-či ae to glaai Uko milo ,.. O, vam bite, obljubite. 10ne dobi piamo. Naj »e ne smatra sa lalnjivea, naj me blagoslovja vssj za aaoj poslednji list. Naj Je veej to aao-je poslednje delo — dobro." Emil, kakor da bi tega ne sli-5al Grobna tišina. V tem so zaloputnile vrsta lekarne, nahajajoče ee v sosestvu, slišalo se je ae-ksj besed ia potem zopet vae oslinilo. O čem je mizlil Emilt Prišla je Lanijakova mati. Br-zo j* flpoznsle lunje stvari. Bilo js ob oamih. "6e eno uro imam mati." In mati je padla sina v naročje. Emil je z|puztil zobo; vaa j tudi on ni prenašal alanjše muke. OsUl je še pri pokopu. Želo-sten se je vrnil-domu. "Zopet si eno srečo vničil. Že drug«). Znebiti tudi tretjo. Ootdvo." tem t om ivati ie j« Lanijako spodaj bil rodil korak. Tu on se njegovej? vejica se je čutU biti sU' ne bo povse puščenai Vsaj ji pojde druga Uko dobro. Dobro! In d eimf! Tu ae ja vabudila v nje Irgga misel: kolonizirsti glova g« Posavski breg.: ■ Emil ie odložil odprtj iške pisarne na jeM in zeglo- se y študije topowetfcnogrsfiČ-. as (narodopiene). Prehodil je po r 11 tu asa je Bog prvokrat opomenil. čnl sem ved rezgevor a prijete- ljem v Jcšvarni. Vstrsšil sem CILK bom vedno mnogo dolžen. Dati vam fcij - u spomin tj' Pa se Je ogledal in premišljeval. "Tu Ime- e IV. . v Te oči... Emil is pošetka ni vedel, kaj bode z njim. Iti zamogel niti misliti. Oditi k Heleni f Bog obva-rjil Ne iti t —Bog obvarjil Piea-ti, da pridem* "ds ne pridem P Jt-Težek pološej. V eni minPti je proklinjal svoje snaaje a Ks rolom, v drfcgej. tsjno mislil: "Helenica je sedsj šs njegove, vssj mu jo je Lanijak na smrtni poetelji oddal ... Te zekliče glasno veU, njegove častna besede. Zsksjf Zakaj ijfeon dal avojo mož-beaedof Poskusi, okoristiti se v sedenjem položeju, popustiv ši dilemo, ki se pojasni^ no la kakor tudi ne tole, zakaj!" Je U zamogel tof Bo preneael to t Volje in um aU ao odrekla, pre-magali so občutki I Pred njim je stale po trpkem boji leskečs posledice: ideja, narod. Tu je polje, ne katerem je v* nastalem želel delovati. Z radostjo ja a] videl, da je to grozno nekljal preskočil; tam je, kot je bil prfd Irajii vseka p sakej parobrodnej poetaji izato povaod.se u8tt, meril, htevil, veselila ga je lepota prirode, lostila zapnščenost ljudstva na nova domovine reznik m nakan. Um vslelepe delavnost ga, kar ao etoletja pokazila. ezel Je ne autslkeUri breg, prebrodil večkeUrl potok, del prepeljevsti čez reko in redno si dopisoval a zaetopniki različnih drufit, tam ze nahajajpčib, zbiral date, vZtopil v stik z človekoljubi hodnik pokrajin, iz katerih se je ijodltvo iaseljevelo. j go- mnogi je občudoval potre-in Umeljitoet njegowh misli govo prsvo navdušje. In on t On je smatral' to za prirojeno. . Čez četrt letf se i* vrni). BiU je*e pozna Jesen. k^Jkjmj sedsj iskal v teh čudnih pokrajinah f Ril j? nov človefc «/f ; I Janko« ga je nestrpljlvo takaL ; "Dobrodošel mi moj bret, do-bzpdošel! Mučno Uiko som U še| čakal Že eeU kup pieem je, ia te-be kakor bi več na bito!" (Dalje prikedajič.) ■Voveet "Jimmie Higgina" je - \—- - — j------/ ------ - » ro vcoi juuuuc ni||m jt rajino od Zemuna do flizka, n^4re&]o daie uneilšk^a proleU- " 1 WT ' ' ^........ riata ob času velike vojne. Dobi se prt Knjišejni matid A f* i. Lu podjetnikov, tem bvhmoet mislij POZOR RDJAKOrJEl Vdovec, gter otroci v starosti od 10 do Stsrejši sin hodi na delo. služkinjo v starosti 30 de 45 sa domača hišna dela. IzvzeU tudi vdova z enim ali d v otrokoma. Plača po dogovoru, katero veseli Jiai ze javi na Slov: Frank Štefanik, Rox Bsrrackville, W. V*.' (Ad ltflWflifiTl'tVmiTW %uh< UotpJumjt, fevaieficae hitWeoUiMfe. U % čt robifr „ _ SEVERA s ciOTHARDOj. ZaiKsIjiv; llnlaMnf . isfefeiioipsmUjemuvJnimie .UftuJlrV.i^v . "T. \ ' *» — tonw\ v t MlokatpmJ^ m i w F. SEVERA CO. CLUAH HMPIDS, lO^A Tako delovanje jo lečilo njej vega duha. Ni alcer presoje val evoje moči, kakor poprej, e ven- (Dalje.) "Stric," nagovarja Oregorina pri veekl pri-merni in neprimerki prlUkl — in je ponoana na to, da ame reči takemu človeku tako beaedo — Ko ee meti posUvljs, ns čuti dekle ntkeke otošnoaU. "Pridna bodi," narobe Meta s drhtečim glasom, Cilke pe aegeja a smehom ln draži materino ek*i "Na kmetih ostanem 1 Tu ni aaj, ne mila, ne raztrganih arajo — Mati ostrmi, ae ameje in pleka obenem. Hčerine besede pedgjo v dušo kskor brušene res--* _v Cilke pije moč od aolnca in ie srsks, ki Je šlst in sv<>! in kakor aems dobra volja. Pokrajina ji daje moši, polje in loka ln vinska gorica, kjer dehti trta in alutnje etotisočerih redoati. Mir Jo krepi, tieU široka atrpljivoet kmeta, ki ne poana vrvenja la drvenja, ampak aa razpreza v vsem i>očasi In premi^Jlno> brez sunkov in atnaogla-vega zaletavanja v eno sli v druge smsr. Od dne do dpe rsete živahnost v dekleta la prejšnja bres-brišns otopelost se umskne zdravi mlsdoetni rez-pohsjcnostL' , ' ^ Teko teko dnevi in šez, ''okler ne vsUns s ad rs V jem ponos, aavcat, ds js meotna, da ja aekaj čisto drugega aego eo to ljudje^ ki rljejo dannadan pe semlji in al iščejo ob nedeljah skroninega po-šltke edlflole — v terkvi in po shodih. Temu sa Cilka ne more prilagoditi U vss drobns ln prisrlne podrobnosti kmstiške rsdostl samro polagoma v mislih na mesto, ki sapUmtl v duši s larki pol-iamrllh apomlnov, to aaeeto rankoija in bohotnoati, meeto neadflne raaalpnostl. kjer je preprešeno vse osrsčjs s svilo in s zUtom in s drsgoosnimi dišs-\ami ... Včasih ss pe* ssrogs Rggenberg: " Voda ,milo ^raatrgsns srajce — kejne, Cilk« t«-" s dekle ae šuje razločno, ssssahne a lako la ao postavi pred Gregorlnko» v " Dolgčaa mi je pri vas -" "Delaj —" misli tet s osorno, a vendsr ns le-reče, pnpek sa nasmehne s vao mogočo prljas-oostjoi "8eve —* . Cilka Jo ogleduje — vso, kakfftne je ia sa-pasi pomaujkljanje na obleki in ns posUvi, ns obrszu in na rokak, ki so iralkaeU ln rezpokane kakor stare, zarjavele groblje. . "Knkrst morste priti k ni m." povsbl vzhMo-' no ia le leti hip abšaluje Urvčeno. A za njeaim hrbtom ee eglesi Gregorinov Andrej t AJaatudir 4WVe se okrene, sirdi tn povesi oči. Brstrsne« sa boji ker ae ji sdi vroš U ogujea. _ "TI - seveda," pritrdi negotovo ia llote hnvrt. Dsn js lsp, solnee šge U vsdah puhti od ras-I fRMpl^ take ae Aadrrjeve oči ia uke ja ki š aje objema brstranse aosuišaei Pa ostani ti pri nss —" Za Božič! BŽENOVEC, BRINJEVEC, SADJEVEC, 8KOC BOURBON, 8LI-VOVEC BREZ ALROHOLIČNI OKUSI, sadostuja DVE unče ss okus in bsrvo m ŠTIRI galone. Absolutno nsjboljše in nsjmočnej-ia, ki se dobi na trgu, sadovoljatvo Jamčimo. zadosti ss 8* gslonov $10.00. f mešanih okasov stane 5.00. unča stefilanies, kar si izbereta stana $6.00. Priložite 4Sc Vaš as poltnino Polliite Money Order ali vsm poRJamo« C» O. D. Naročita sedaj ss prasnike. En plat d ra o Deklo ss naamohne ln išče izgov "Bej ze nediego jih dobite gotovo brez dovolj —" "Za nadlego še, tode Andrej pomežikne^mzti zspreti v šell z ro in odide po svojih potih, a Cilka dvigne oči s igranim aaŠudenjem: "Nof" Andrej prenilali, ee oboUvlja, pogleda navzgor in aalvižga. Topla rdečica dahne pe lice pravdo ošl: "Cilka niaraaka —" "Pa še bolha po vrhu, kaj ne," ee umakne dekle a zadovoljnim nasmeškom. Poklon ji prija j čeprav ja koža hrgpava — usU gora kakor rdeča rože in za njimi zobje — aneg, ki ae ne atalf V vročini. Andrej ei nažge cigareto in draši: "Beve, gospodične hočejo goepo&ov — "Sajaste gospodične — sajastih gospodov," savrne dekle samolklo. Prešernoat mine in le le uveet, da nI na tem lepem cvetu prav nič drugega kakor delavčeva hši, stoji pred njo a jedkim aa»: smehom. Ko jo povabi Andrej a aeboj ne vrt, mn « sledi brea ugovora in bftz bojazni. Trenutno plane vanjo nboštvo in a strahom in s sramežljivostjo ogleduje krilce na eebi> ki ni bile aurjeno njej, ampak bogve kateri — in bogve katera je bila sreŠaa in vesela, ko ga ja noaila — in bogve katera Je plakeU, ko ga je noaila, to udrgnjeno la obledelo krilce Andrej tale pod brajdo. r /•Ali boš mislila kedaj name!" 'J? Dekle se zdrsne. "Nems, take -r vsaj melot" - i.- ^ Olika pa nvMuje ia aa ga boji. TrU Je sara^ sle Uko gosto, de vUda pod njo prijeten asrakr a v tem mrsku gorijo brstraačeve oči kskor akle- te luči. • Dekle išče beeodo. s Je ne nsjde. Medtem pa ae Andrej v/pne k nji in Jo objeme, de jo aaboli v prsih in v vratu. > "TI ae koše braniti Cilka, toda fant Jo' kakor pijan in sašsran. »poljubi Jo duši In a objemom, a očmi ji jemlje moš le p6gu*» Tako je n--Oljen š njo. do čuti Cilka, kako prehaja drgetanje njegovega telesa ne hjeno—In nikder ša aMh' teal strah jI ojekM moč, da ae iavije iz objetja. * Uszgrets in vrtoglava se epetefte v str«a In šepeša neprenehoma samo; ^ v "Ne, ae, na—" | y Ha m s ae ve, kaj nsj pomeaita prošnja ia tadl ne premišljajo o Um. Aadrej sauka ia aačns na pregoatik siistih odreševati aamesae llote, da bi moglo eoltme legije do groadje. Cilks Odide v hišo. Kakor bosam tiči aa — a ne ve-ksj in ne ve. kako bi ss ga otresla. Andrejeva podoba vsbi, a sravta ali! Ijudl de Andrej ne isbirs mnogo. Uako hlastno pogledajo deklo la«eao ia ^le«. sove. prt njej ni treba zsdnvoljneotl s mlmi pogledi Kaj pe je one' T (Dalje pcihedajlš.) . ^ 'ji s s suiienlee, ks 16.00. Priložite h*4er ali llMnllt« "nji EstrM^, Ompur NOTRANJI fARA8IT. Veliko meš, šen ia otrok se sdrsvijo ss razne bolezni tem ko je njih pjsva bolew Ulr dih. iiiiMni 1 boMMae v MS Smem sHIK ■Um ircikrst klasi la Is tss» pojavi mM koij«. rris«tu» M i« mIo. s* Js trak ulj« stesls ▼ Mpnlk la sa-Avtla bolnika, golita m Saša paraaita pT#dM ra. umori NaroSli. »taT^raTUa aa S1«.U pri SS« Laial Bo* SfS. Is daoaa kor Jutri W ImT Za Mv«ro»«njo aavtfjk "Stnjlfea-Ss* KNJIŽEVNE MATICE B. m. r j i i j ZA KUHANJE PIVA i\ DOMA hnsmo v zalogi slsd, hmelj, »ladltor in Vsa drtSps potrablčine. Poskasks I in ss prepiičsjte, ds ja do ms pri na«, kuhani vedno ta nsjboljH in najev nejli. Dobiti Je tudi zbirko .odov, steklenic in raznih loncev, itd. Mi vsm dostavimo naročilo po poi točno v vsa krsis. rocerijam, sladčičarjem in v prodajana žeieznine damo primeren popust pri večjih naročilih. Pilite ps informacija ns: (K OGLAR, 0401 Sapariar Avaauo, CloroUai, a CL« 1 Književna metke Slovenske narodne podporne jed-noU je Izdala in ima v zalogi zledeše knjige: 4=;.?: J! v ar , v,v: 't • M Novak. Jfviras eat iz fivljenjs ameriških frančiškanov. Z Hvtmatf alikami, kaUre je izdelal Stanko Žele. Fina trda vez-bs. Cene s poštnino vred $1.50. .Ji* Slovenako-angleška slovnica. DpdaUk raznih korizt-aih informacij. Fina trda vezba .Cena $2.00 a poštnino vred. ' ' ,V v !y:v 1. '. "j . ■ Higgine. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivaa Molek. Povest Iz Ihr-ljenja ameriškega proleUri-jata aa čaaa velike vojne. Trda vesba. Cena $1.10 a poštnino vred. 4 Zajedald. Spisal 1 vao Molek. .Poveat Iz doalej akrite-ga kaaa življenja alovaoekih deUvcev v Ameriki Trda vaaba. Cena $1.75 z poštnino vred. JAZSRM ŽE PRIČELVO- \ SIUATI Hkvii v stari kraj. Ako želite poslati denar vašim v etari kraj za božične praznika, jaz vredim to za vas, aamo pošljite avoto, ki jo mislite poslati tja, na mene. Pišite aa pojasnila na: ^iJ EMIL KISS, BANKIR 133 Socond Ava., Now York . ] >- ladalajaaa* aflderka, Doprrmljan> rajaha Is krajaI^ Prodajam itfkarl.I _ latoa aa bodoU p» 'v staram Itrajs, tam-jim badata poslali primrm trni dar sa boittae pra*ail*l opravit« Sa Naia baaka ja mkr^slU vaa ps-treba* da Uda ajaaa iOjatva hitra la tofoa dariavljasa GA PISMA. I salaa salam ^ omniku aa m***1 mači poiti brom vaakofa a«Hfcs. „ V JUCOSLAVUO kaaha palam poita aH ki NAŠE CENE sa vadaa mU ss\r ailjiml. Preprllajla ssl V STARI KRAJ — » Boi": Ju. ata VI mad aaimt ki saa^ ravaja praaaavati.lešll t,^ kraja, pola. Ja v Va*. 1b^jj aa poalaUM tvrdks, H fr po Ulnl la aolidal poalral«. . Uca ata aaamajaai dakit« N is starega kraia, aam piiUsp-s dat jaa pojaaaita. SLOVENSKA SAHICA Zakrajšek Sl Coaark,| — »tli Ava., Waw Vart ^I - ^ nuj; drago Spisal Hovrard J. Moore, poslovi-nU J. M. Zelo podočne knjiga, ki Ulmači asooge netur ae sokoas ia pokaeaje, kako ae splošni raavaj ponavlja pri {posamezniku fizično ia dala vao. 8 s'ikaa* Trda vesba. Oaaa $i.wi s poštnino Jt tj. ^jio ' Zadnji dve knjigi, aaroie-ni akupej, dobita za tri dolarje. • NarolW, a ketarkai je po-sUti denar, snrsiams V KBJltmA HATIOa, Ava. COLUMBIA GRAMOFONE * - od $30.00 — $250.00. VELIKA ZAL(fcA PLOlC V VSEH JEZIKIH _ Brezplačna cenika dobita prit Victor Navinšok, 331 Gro^ro St, Conaaeaugb, potreba svojega namda ter smo vsled tegs v sUaa aejša In nsjaolidne^le natrači. A ; . J >S lili \ SS s FRANK SAKSER STATE B^® ma r si , is aa ff£W YORK» tfi «2 Cortlaadt St, fii^i^^^i-1.