SLOVENSKI
Izdaja časopisno-založnLSko podjetje SZDL .Nai tisk. — Direktor:	Rudi Janbuba — Odgovorni urednik:	Serge)
Vošnjak — Tiska tiskarna «Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5TI-, telefon 23-922 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica S, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-.T.-I63 Mesečna naročnina 200 din
DRUGA IZDAJA
Ženevska konferenca naj hi bila za zgled
Diplomatska kronika
Beograd, 21. febr. (Tanjug). Državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Mičunović je danes sprejel na poslovilni obisk dosedanjega veleposlanika zvezne republike Nemčije dr. Hansa Krolla.
Ob otvoritvi pomladanskega zasedanja indijskega parlamenta sta predsednik republike dr. Prasad in premier Nehru poudarila, da je treba mednarodne probleme reševati na miren način
New Delhi, 21. febr. (Tanjug). V predsednikovi besedi, s katero je bilo davi otvorjeno pomladansko zasedanje indijskega parlamenta, je dal predsednik Prasad kratek pregled razvoja dežele v preteklem letu ter ugotovil, da so bili zaznamovani pomembni rezultati v gospodarskem razvoju. Mnogi cilji petletnega plana so že doseženi, v skladu z novo gospodarsko politiko vlade pa bo posvečena še večja pozornost izgradnji bazične industrije. V bodočem petletnem načrtu bodo vzpostavljene večje možnosti za družbeni napredek dežele.
New Delhi, 21. febr. (ns). Predsednik indijske republike dr. Rajendra Prasad je davi izjavil, da Indija želi vzpostaviti iim bolj prijateljske odnose z rsemi državami na osnovi vzajemnega spoštovanja nedotakljivosti in suverenosti ter nevme-šavanja v domače zadeve. Ko je otvarjal zasedanje parlamenta, je v začetku svojega govora navedel uspehe indijske zunanje politike in naštel vzajemne stike, ki jih ima Indija z ostalimi deželami. Dejal je, da je imela Indija v preteklem letu čast izreči dobrodošlico tudi predsedniku federativne ljudske republike Jugoslavije.
V zvezi s sedanjim mednarodnim položajem pa je Prasad opozoril na izredni pomen lanskoletne ženevske konference o Indokini ter dejal, da bi taka konferenca lahko služila kot primer za reševanje drugih mednarodnih problemov. Po besedah indijskega predsednika predstavlja formoški spor v sedanjem trenutku največjo nevarnost za mir. »Indija je priznala LR Kitajsko« — je nadaljeval Prasad — »ter smatra, da so kitajske zahteve v zvezi s
Formozo upravičene.« Prasad pa je hkrati izrazil upanje, da bo ta spor rešen na miren način.
Glede atomskega orožja je Prasad poudaril, da bi njegova
uporaba v vojni pomenila samo uničenje človeštva. Izrazil je upanje, da bo svet prišel do odločitve, da je treba prepovedati ne samo proizvodnjo in uporabo tega orožja, temveč tudi samo vojno kot sredstvo za reševanje mednarodnih problemov.
Pozdravljajoč iniciativo OZN za mednarodno konferenco o miroljubni uporabi atomske energije, je indijski predsednik dejal, da je atomska energija posebno pomembna za napredek nezadostno razvitih dežel.
Predsednik indijske republike dr. Prasad to premier Nehru
Izjava novega francoskega veleposlanika v Beogradu
Beograd, 21. febr. (Jugopress). »Ko prevzemam svojo dolžnost v Jugoslaviji, sem zadovoljen, da lahko izrazim agenciji Jugopress zadovoljstvo, ki ga pri tem občutim« — je izjavil novo imenovani francosiki veleposlanik v Beogradu g. Francois Coulet. — »Res sem .počašćen, da me je moja vlada določila, da jo predstavljam v državi, ki je v polnem poletu in ki je vezana s Francijo s tako starimi in tolikimi vezmi Ne bom kadil napore, da doprinesem zbližasrju obeh diržav na vseh področjih.«
Francoski veleposlanik je nato poudaril, da po njegovem mnenju ni dovolj samo ugotoviti sorodnost dveh držav in istovetnost rerun ih mirolijabnäh idealov. »Posebno pozornost ie treba posvetiti« — je nadaljeval g. Coulet *— »vzpostavitvi čim tesnejših
stikov na vseh področjih, posebno pa med strokovnjaki s področja uporabne znanosti.« G. Coulet je na koncu izrazil prepričanje, da bi se tako jugoslovanski in francoski strokovnjaki medseboj najbolje spoznali. »Obojestranska korist, ki bi jo od tega imeli« — je zaključil francoski veleposlanik — »bi bila velika in bi presegla individualne okvire.«
Beograd, 21. febr. (Tanjug). Novi francoski veleposlanik v Beogradu g. Francois Coulet je položil danes venec na grob Neznanega junaka na Avali. Pri polaganju venca so bili prisotni zastopniki državnega sekretariata za zunanje zadeve in JLA ter člani francoskega veleposlaništva. Gospod Coulet je potem položil venec še na francoskem vojaškem pokopališču v Beogradu.
Ko je na zaključku govoril o tujih posestvih v Indiji, je Prasad izjavil zadovoljstvo zaradi mirne rešitve problema bivših francoskih posesti in njihove de facto priključitve Indijski uniji. »Upam, da bo tudi problem portugalskih posesti v Indiji prav tako v kratkem rešen na miren način«, je zaključil svoj govor predsednik Prasad.
New Delhi, 21. febr. (Tanjug). Predsednik indijske vlade Nehru je imel sinoči prvi sestanek s parlamentarno skupino stranke Kongresa pred novim zasedanjem skupščine, na katerem je v pregledu notranjega položaja poudaril važnost nedavne konference Kongresa v Madrasu za nadaljnji razvoj dežele.
»Stranka Kongresa« — je dejal Nehru — »je iskreno sprejela idejo resolucije o izgradnji socialistične dražbe in se bo v parlamentu borila za njeno uresničenje. Čeprav te resolucije sloné na starih načelih Kongresa, vendar označujejo
Brez podpore socialistov bo težko šlo
Po mnogih posvetovanjih s predstavniki raznih političnih strank in skupin je novi mandatar pojasnil svoj socialni program socialistom — Brez njihovega sodelovmija bi nova vlada utegnila zdrsniti še bolj na desno
rili šele nocoj po sestanku vodstva stranke in parlamentarne skupine, vendar pa si nihče ne dela utvar, da bi ta sestanek lahko spremenil stališče.
Pariz, 21. febr. (AFP — Tanjug). Radikalni socialist Edgar Faure, ki je že četrta osebnost, kateri je predsednik republike poveril mandat za sestavo vlade, je imel doslej najširša posvetovanja s predstavniki parlamentarnih skupin vseh francoskih političnih strank z vsemi predsedniki povojnih vlad in vrsto drugih političnih osebnosti.
Faure se je posvetoval tudi s predsednikom vlade v ostavki Mendès-Franceom, bivšimi predsedniki Pinayem, ljudskim republikancem Robertom Schuma-nom, Georgesom Bidaultom, radikalnim socialistom René Majerjem, André Marieom, Edou-ardom Daladierom in Henry Queuàlleom, socialistom Paulom Ramadierom, René Plevenom, s pripadniki socialnodemokratske unije in drugimi. Na dolgo je razpravljal tudi z maršalom Južnom, zlasti o problemih Severne Afrike in reformi strukture francoske vojske. Mendès Franceu Je ponudil vstop v vlado, toda ta je, fel$r že prej
Pineauju, odklonil ponudbo in Izrazil željo, da nekaj časa ostane izven vseh kombinacij v vladi.
Pariz, 21. febr. (Tanjug). Medtem ko je v soboto na konferenci predsednikov parlamentarnih skupin, do katere je prišlo po želji predsednika republike Cotyja, barometer krize francoske vlade kazal znatno razjasnitev in v tej zvezi tudi precejšen optimizem, da bi radikalni socialistični prvak Edgar Faure končno lahko rešil vladno krizo, ki traja že 17 dni, je danes postal položaj negotov.
Faureova posvetovanja so pokazala, da brez podpore socialistov ne more sestaviti vlade, ki bi se oslanjala na trdno večino v ljudski skupščini. Socialisti so namreč kljub Faureovemu dolgotrajnemu trudu ostali hladni do vseh predlogov, odgovarjajoč nedvoumno, da o njihovem sodelovanju v vladi ne more biti niti govora, pri glasovanju pa
je, da bodo oni uradno odgovo-
novo fazo v razvoju dežele, ker vnašajo večjo preciznost v formulaciji naših ciljev«.
Premier Nehru je pred današnjo otvoritvijo zasedanja parlamenta ponovil stališče indijske vlade do nekaterih mednarodnih problemov, ko je dejal, da je »kriza okrog Formoze resen problem«. »Čeprav državniki ne želč vojne, ker bi vojna pomenila konec vsega ali polovice sveta, so priprave vseeno polne nevarnosti in vprašanje je, do katere mere bo želja po miru služila kot jez pred razbesnelimi strastmi«.
Premier Nehru je apeliral na zainteresirane sile, naj bodo zmerne in naj se iskreno lotijo priprav za mir. Po indijskem gledišču bi konferenca po vzorcu lanskoletne ženevske, najboljše služila tem ciljem.
Komisija za obmejni promet marljivo dela
Videm, 21. febr. (Tanjug). Jugoslovanska « italijanska mešana komisija za ureditev obmejnega prometa med obema državama je kneda danes tu svoj plenarni sestanek, na katerem se je nadaljevalo zbližamje stališč. Zato pri-čakujetjo, da bo sporazum o obmejnem prometu sklenjen že v enem mesecu, če se bodo razgovori kot doslej zadovoljivo nadaljevali
Prihodnja seja mešane komisije bo v sredo in bodo na njej razpravljali o nekaterih načelnih vprašanjih, ki so važni za delo .podkomisije za rešitev mnogih tehničnih problemov obmejnega prometa. Ta podkomisija se bo v kratkem sestala in razpravljala bo o prometu na vsej dolžini mejne črte od trojne meje Jugoslavija — Italija — Avstrija do jadranske obale ter v globini 10 do 16 km na obeh straneh, razen
Trgovinska pogajanja z Veliko Britanijo
Beograd, 21. febr. V Beogradu so se danes začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Jugoslovansko delegacijo pri teh pogajanjih vodi svetnik v državnem sekretariatu za inozemske zadeve Valilije Milovanovič, delegacijo Velike Britanije pa svetnik britanskega veleposlaništva v Beogradu William Laver.
Lani je jugoslovanski izvoz v Veliko Britanijo dosegel vrednost 6.8 milijarde, uvoz pa 7.1 milijardo dinarjev.
Sestanek ekonomskih strokovnjakov držav Balkanske zveze
Beograd, 21. febr. (Jugopress). Od 23. do 25. februarja bo v Ankari sestanek ekonomskih strokovnjakov držav Balkanske zveze. Kot predvidevajo, bodo na tem sestanku razpravljali o možnostih povečanja ekonomskega sodelovanja med tremi državami. Jugoslovanski ekonomisti ki se bodo udeležili tega sestanka, so odpotovali iz Beograda včeraij.
Ljubljana v beH odeji pozne zime
Velike poplave v lažni
vzhodni Srbifi
3000 stanovanjskih poslopij v Leskovcu, Pirota, Čapriji in drugod poplavljenih
Niš, 21. febr. Po razlivn Južne Morave, Nišave, Timoka in Zahodne in Velike Korave je bilo poplavljenih po nepopolnih podatkih okoli 3.000 stanovanjskih poslopij v Leskovcu, Pirotu, Ćupriji, Jovcu, Ostrikovcu in še nekaterih naseljih. Veliko število stanovanjskih poslopij je onespo-
prostorih drnžbenih in političnih organizacij. Večje število leskovških podjetij je pod vodo, delavci so zapustili delo in prihiteli na pomoč prizadetim krajem. Industrijska podjetja v vzhodni Srbiji že tri dni ne delajo zaradi poškodb v hidroelektrarnah.
Tudi kmetijstvo v nišavski
v Istri, kjer bo pas prometa še širši. Jugoslovansko - italijanska sobljenih za nadaljnjo npora- dolini je utrpelo veliko ško-mešana komsiija se je prvič se- 6o. Škoro 200 družin iz Leskov- do. Poplavljenih je več tisoč stala lani v začetku decembra. ca se nastanili v šolah in v hektarov zemlje, od katere
Za znižanje cen gradbenih storitev
J»les Moch
Edgar Faure je danes dopoldne poleg svojega neposrednega programa — nadaljevanje in zaključek francoeko-tuniškifa pogajanj, nagle raitifikacije pariških sporazumov In priprave za zvišanje delavskih plač v aprilu — pojasntl socialistom tudi svoj triletni program zvišanja prolz-
JiTJÄtS
(Nadaljevanje na 3. sf£)
V zvezi z izredno visokimi cenami gradbenih storitev, je sekretariat za gospodarstvo LRS sklical včeraj posvetovanje gradbenih strokovnjakov in direktorjev posameznih gradbenih podjetij. Položaj v gradbeništvu in gradbeni industriji je tak, da terja čim hitrejšo rešitev nekaterih problemov, ki vplivajo na naraščanje cen. Omenimo naj, da stane gradnja enega samega stanovanja približno 3 do 5 milijonov dinarjev.
Uvodoma je inž. Tepina, državni sekretar za gospodarstvo pojasnil namen posvetovanja, opozoril je na pomembnost tega posvetovanja, ker bodo rezultate skupaj s predlogi sekretariata za gospodarstvo predložili izvršnemu svetu LRS, da se dokončno reši nekaj najnujnejših vprašanj, ki vplivajo na porast cen gradbenih storitev. V okvirnem predlogu je ing. Tepina razdelil naloge, ki terjajo rešitev na dolgoročne in kratkoročne. V dolgoročne bi sodila izdelava gradbenega zakona, v kratkoročne pa predvsem:	1.
Plačni sistem in položaj gradbenega delavca, vprašanje nadur, plačevanje v mrtvi gradbeni sezoni, akordi itd.; 2. vprašanje pogodb, licitacij in kalkulacij v gradbeništva.
Pogodba med izvajalcem in investitorjem nima tiste vloge, ki bi jo dejansko morala imeti. Pogodbe se sestavljajo brez sleherne tehnične dokumentacije, načrti za gradnjo niso izgotovljeni, manjkajo predračuni in pod. Za primer je inž. Tepina omenil gradnjo mariborske železniške postaje. Po pogodbi bi znašali stroški za gradnjo kolodvora okoli 180 milijonov dinarjev. Pri nadaljnjih pregledih pa so ti stroški narasli na 190, nato na 230 in končno je sledila ugotovitev, da je za dokončanje kolodvora potrebno še nadaljnjih 180 milijonov dinarjev.
Prav tako je potrebno izdelati predpise e kalkulaciji, ki naj bodo sestavni del pogodbe, ebe-Bfsn pet naj bodo sestavljene enostavno, pregledi», tako da
bodo lahko razumljive slehernemu investitorju, nestrokovnjaku. Obstoječi predpisi o lokacijah se ne izvajajo. Tako so pričeli zidati hiše v bližini posameznih moderniziranih cest, čeprav smo se prav zaradi tega pri gradnji teh cest izogibali naseljem in starim trasam, kar je povečalo stroške. (Primer: Žalec, Domžale).
Urediti bi bilo treba tudi vprašanje stanovanjskih fondov. Znano je, da se taki fondi ustanavljajo pri OLO, da pa ni enotnih predpisov o tehniki finansiranja. Kot tretjo nalogo je inž. Tepina omenil predpis o gradbenem redu, kar je bistvenega pomena za gradnjo eno-stanovanjskih hišic. Določiti je treba tehnične elemente, ki naj jih taka hišica ima, kar bo predvsem v interesu delavca in nameščenca, ki skoraj vse življenje vlaga sredstva za izgradnjo take hiše. Slednjič je treba izdelati primerjalno študijo med gradbeno dejavnostjo v inozemstvu in pri nas, kar bo vplivalo na sodobnejši način gradnje, obenem pa bo gradnjo pocenilo.
V izredno živahni diskusiji so gradbeni strokovnjaki opozorili, da bo letos težko obdržati plače gradbenih delavcev na isti višini kakor lani, in še to le v primeru, če bo mogoče 5 odstotkov sredstev za plače uporabiti iz dobička. Gradbenih delavcev primanjkuje že sedaj, ko se še ni začela gradbena sezona, in preti nevarnost, da se bodo ti delavci raje zaposlili v industriji in kmetijstvu, Id jim bo lahko omogočilo višje plače. Tarifni pravilniki v Sloveniji niso v skladu z obračunskim skladom plač in so za 16 do 20 odstotkov višji, kar bo vsekakor vplivalo na težave gradbenih podjetij v tem letu.
Glede pogodb med investitorjem in izvajalcem so posamezni strokovnjaki izrazili prepričanje, da bi te pogodbe imele pomen le, če bodo imela tudi gradbena podjetja pogodbe s svojimi dobavitelji, da bodo dobave materiala redne, česar pa
v sedanjem položaju ni mogoče doseči, zlasti še ker cene materiala neprestano rastejo. Navajali so številke porasta cen materiala v primerjavi s cenami v letu 1953/54. Cena cementa je bila v letu 1954 za 49 odstotkov višja; rezan les se je podražil za 90 odstotkov, tesan les za 65 odstotkov in ga sedaj že skoraj ni mogoče dobiti, železo za 40 odstotkov itd.
V razpravi se je končno izkristaliziralo mnenje, da je pogodba med izvajalcem in investitorjem najvažnejši faktor, ki bo vplival na pocenitev gradenj. To pa le, če bodo pogodbe sestavljene temeljito z vso potrebno tehnično dokumentacijo, in predračuni, pa tudi načrti naj bodo pripravljeni že v začetku gradbenih del. V pogodbi naj bi se upoštevalo možnost naraščanja cen ter naj bi se vsak tak primer obravnaval med letom, in ne na koncu leta. Pogodbo naj bi se sklepalo za posamezen objekt in ne za posamezno leto. Investitor naj bi predložil zagotovila, da ima na razpolago dovolj kredita itd., skratka pogodba naj bo solidno preštudiran dokument, ki predvideva vse možnosti. Ker je za tako pogodbo potreben določen čas za študij, pri dodeljevanju kredita pa mora investitor v zelo kratkem roku predložiti pogodbo Narodni banki, naj se poleg omenjene pogodbe sestavi še preliminarna pogodba.
Z izplačevanjem premij gradbenim inženirjem, tehnikom in polirjem, zlasti za različne izboljšave in za izbor materiala, bi prav tako vplivali na pocenitev same gradnje.
Posvetovanje je pokazalo na različne probleme, ki jih je mogoče rešiti, vendar pa so posamezna izvajanja gradbenih strokovnjakov, vzbujala vtis, da je pocenitev možna le od strani investitorjev in projektantov medtem pa za pocenitev od strani gradbenih podjetij, ni vsaj po izjavah jiavzočih predstavnikov , fPBoenih konkretnih izgledov.	«L
je tretjina posejana z ozimi-no.
Beograd, 21. febr. Morava je niže od Ćuprije začela davi upadati, potem ko je dosegla doslej največjo zabeleženo višino 630 cm nad normalo. Nišava in drugi pritoki Velike Morave so začeli naglo upadati. V teh krajih po poročilu republiške uprave za vodno gospodarstvo ni več nevarnosti poplav. Položaj v Leskovcu, ki sta ga predsi-nočnjim poplavila narasli Ve-ternica in Jablanica, se je znatno zboljšal. Tudi ti dve reku upadata in ni več nevarnosti nadaljnjega razlivanja. Voda se je začela s poplavljenih pdročjih in iz vasi umikati v struge. Kmetje iz poplavljenih vasi so se davi začeli vračati domov.
Velika Morava niže od Ćuprije še narašča, vendar ne mnogo. V upravi za vodno gospodarstvo pričakujejo, da se bo visoki nivo Velike Morave obdržal še tri dni. V spodnjem Pomoravju bi moglo priti do razliva reke, pa so zaradi tega ukrenili vse potrebno za morebitno izpraznitev nekaterih vasi. kmetje stražijo podnevi in ponoči ob nasipu, enote JLA pa so v pripravljenosti.
V Krajini se je po poročilu hidrometeorološke službe prav tako razlil Beli in Cmi Timok. Zaječar je bil včeraj preplavljen, v njegovi okolici pa je poplavljenih več sto hektarov zemlje. Elektrarne so ddajale tok le Zaječar-jn in Kraljevcu, medtem ko so drugi kraji ostali brez razsvetljave. Hidrocentrala vSo-koiovcu je včeraj - prenehala obratovati, ker je narasla voda Belega Timoka poškodovala agregate. Od davi tudi te reke naglo upadati iij ni več nevarnosti za nadaljne poplave v vzhodni Srbiji.
Skoda zaradi poplav v južni in vzhodni Srbiji še ni o-cenjena, računajo pa, da je zelo velika. Na poplavljenih poljih je bilo uničenih 30 odstotkov setve. Uprava za vodno gospodarstvo bo poslala te dni izvršnemu svetu LR Srbije izčrpno poročilo o stanju rek in škodi zaradi poplav.
Potres
Niš, 21. febr. V desetih krajih južne in južnovzhodne Srbije je bil sinoči okoli 21.30 močan potres, ki je trajal štiri do pet sekund. Potres so najbolj občutili v Vlasotincih, nekolike manj pa v Nišu, Dimitrovgradu in nekaterih drugih krajih.
VREME
Vremenska napoved za torek:
Ponoči oblačno z manjšimi pada-v severni Sloveniji, 6Sz topilo s prehodnimi razjaenlt-pa nove poobla&Vife. i med —S in +4, na Primorskem do 8 stopinj C.
Snežne razmere: Tamar 80, Pokljuka 45. Planica 45, Behind 30, Jezerško 32, Slovenj Gradeč 23, Maribor Sl. Novp mesto Jd, Ej ubijana 20, Postojna 25 in-Kočevja 40 cm.
dan toplo s p
Äp
Pred spremembo vloge vojnega tožilstva
Zvezni izvršni »vet je te dni predložil zvezni IjudAi skupščini predlog zakona o vojnem tožilstvu ki ga je sprejel v začetku tega meseca. Kakor pričakujejo v skupščinskih krogih, bo zvezna skupščina razpravljala o tem zakonskem predlogu že na svojem prihodnjem plenumu, ki se bo — kakor je bilo sporočeno — sestala 28. t. m.
Iz obrazložitve, ki jo je zvezni izvršni »vet priložil predlogu zakona o vojnem tožilstvu, je razvidno, da je po starem zakonu o vojnem tožilstvu iz leta 1946. imelo vojno tožilstvo v armadi isti status, kakor ga je v civilu imelo javno tožilstvo. Vojno tožilstvo je bilo »kontrolni organ za pravilno izvajanje zakonov po vseh organih JLA«, kar je ustrezalo pogojem, v katerih je bil sprejet zakon o vojnem tožilstvu. Toda spremembe, ki so nastale v naši državi po lem 1950., so vlogo vseh pravosodnih organov postavile drugače, kakor je bilo to prej, kar se je odrazilo v novem zakoniku o kazenskem postopku, v novem zakonu o sodiščih in novem zaikonu o javnem tožilstvu.
Naše vojno pravosodje se je po vojni razvijalo vzporedno z raz. vojem našega pravosodja sploh. S sprejemom omenjenih zakono>v s področja pravosodja se je pojavila potreba, da se vojno pravosodje prilagodi novim nalogam in novemu mestu in vtlogi posameznih organov pravosodja. To nalogo je opravil zakon o vojnih sodiščih, ki je bil sprejet oh koncu novembra lanskega leta in ki je vseboval vsa bistvena načela izražena v zakonu o kazenskem postopku in v zakonu o sodiščih. Predlog zakona o vojnem tožilstvu ima isto nalogo na področju vojnega tožilstva. To se pravi, da prilagodi pravice in dolžnosti vojnega tožilstva novemu zaikonu o javnem tožilstvu.
Pooblastila, ki jih predlog zakona daje voinemu tožilstvu, so v bistvu ista, kakor jih ima javno tožilstvo na podlagi zakona o javnem tožilstvu. Vojno tožilstvo ni več nekak splošni kontrolni organ, katerega dolžnost b: bila odpravljati vse nezakonitosti in v vseh smereh ščiti za-
Zagrsbški balet prejel povabila za nova gostovanja
Zagreb» 21. febr. Balet Hrvat-ekega narodnega gledališča, ki Je t>il na nedavnem gostovanju v Londonu zelo dobro ocenjen, je prejel povabila za več novih gostovanj v letošnjem letu. Balet in orkester zagrebške opere bosta meseca aprila gostovala v Libanonu in Siriji, morda pa tudi v Egiptu. Balet je prejel tudi povabilo za sodelovanje na mednarodnem baletnem festivalu v Genovi тезеса julija Četrto letošnje gostovanje je nameravano v septembra, ko naj bi zagrebški balet sodeloval na bienalu v Benetkah.
konitost. Nasprotno. Tudi vojno tožilstvo (prav tako kakor javno
tož31»rvo) postaja organ, ki v prvi vrsti o-pravlja funkcijo kazenskega pregona kaznivih dejanj rz pristojnosti vojnih sodišč in kj déluie na določenih področjih zaščite nravnega sistema v JLA. To zaščito mora vojno tožilstvo izvajati s točno določenimi pravnimi sredstvi in s postopkom, ki je določen z zakonom.
Zaradi specifičnosti JLA in njene organizacije se seveda predlog zakona o vojnem tožilstvu v določani meri razlikuje od zakona o javnem tožilstvu, kar je tudi razumljivo, ker mora posamezna vprašanja rešiti v skladu s funkcijo šn organizacijo JLA. Organizacija voinega tožilstva ni na primer pod robno doHočena, kakor je bilo z organizacijo iav-nega rožllsrva v zakonu o javnem tožilstvu. To vprašanje bo rešil s posebnim Predpisom vrhovni komandant .JLA; jasno pa je, da bo organizacija vojnega tožilstva prflagoiena organizacijski strukturi armade.
Zagreb, 21. febr. Na posvetovanju zastopnikov republiških uradov za posredovanje dela in svetovalnic za izbiranje poklicev, ki je bilo danes v Zagrebu pod predsedstvom sekretarja sekretariata za delo in delovne odnose pri zveznem izvršnem svetu Gustava Vlahova, so poudarili potrebo bolj pravilnega usmerjanja delovne moči. V tem smislu je treba omogočiti, da se prizadete osebe seznanijo s širšim krogom poklicev, zlasti onih, ki so za naše gospodarstvo posebnega pomena. Uradi za posredovanje dela naj bi imeli za službo informiranja vsaj po eno osebo. Prav tako bi bilo potrebno, da se pri zveznem sekretariatu za delo in
Beograd, 21. febr. (Po telef). V večini beograjskih gospodarskih podjetij se pripravljajo na izdelavo novih tarifnih pravilnikov. Komisije proučujejo delovna mesta, pogoje in proizvodne procese, da bi tarifni pravilniki ustrezali stvarnemu stanju in potrebam delovnih kolektivov. Največ dela imajo tista podjetja, kjer doslej niso delali po normah in k.jer nimajo podrobnih pregledov delovnih mest in proizvodnih procesov na teh mestih.
Hkrati pa je še mnogo podjetij, kj še niso pričela s pripravami za izdelavo tarifnih pravilnikov, ker pač pričakujejo podrob-
(Od našega beograjskega dopisnika)
Kljub razlikam v nalogah, vlogi in organizaciji med javnim in vojnim tožilstvom pa ostaja dejstvo, da se bo s sprejemom predloga zakona o vojnem tožilstvu naše vojno pravosodje vskladilo z obstoječim pravosodn im sistemom FLRJ tudi na področju tožilstva.	M. P.
•
Beograd, 21. febr. Odbor za organizacijo oblasti in upravo zvezne ljudske skupščine je sprejel popoldne v načelu in podrobnostih predlog zakona o vojnem tožilstvu. Predlog je bil sprejet v taki obliki, kakor ga je predložil zvezni izvršni svet. O zakonskem predlogu bo glasoval v celoti, ko ga bo odobril tudi zakonodajni odbor.
Na današnji seji odbora Je bilo objavljeno, da je izdelan načrt zakona o upravnem postopku, ki ga je Izdelovala posebna komisija od maja lanskega leta. Odbor je sklenil, da bo na prihodnji seji v nekaj dneh začel načelno razpravo o načrtu, ki ga bo potem poslal v izjavo prizadetim ustanovam.
------------------------------------------4
POZIV!
Klub borcev NOB »Kosmač-Klemenc« poziva vse starše padlih borcev iz bivšega Učiteljskega doma, Ljubljana, 2i-bertova 27, da pošljejo svoje naslove, če tega doslej še niso storili, Klubu »Kosmač-Klemenc«, Ljubljana, Zibertova 27. —
Prav tako naj pošljejo svoje naslove vsi bivši gojenci tega doma in vsi tisti, ki so stanovali izven doma pa so imeli kakorkoli povezavo z mladinskim aktivom v bivšem Učiteljskem domu.
Vse te naslove Klub »Kosmač-Klemenc« nujno potrebuje v zvezi s spominsko svečanostjo in odkritjem spomenika, ki bo 21. julija popoldne pred bivšim Učiteljskim domom. — Odbor.
vT_________________________________________J
V Zagrebu uvajajo službo za poklicno usmerjanje
Težave beograjskih podjetij
pri izdelavi taninih pravilnikov
delovne odnose ustanovi komisija za poklicno usmerjanje, ki bi vsklajevala delavnost republiških uradov in svetovalnic.
Informacije o poklicih naj bi obsegale poleg drugega opis delovnega mesta, za katerega se posamezniki zanimajo, najbolj splošne podatke o fizičnih sposobnostih, potrebnih za opravljanje kakega poklica, podatke o poslih v okviru določenega poklica itd. Da bi se to delo čim bolje razvijalo, nameravajo v zaključnih razredih osemletnih šol uvesti predavanja o posameznih gospodarskih panogah in poklicih, kakor tudi prirejati sestanke učencev s strokovnjaki iz proizvodnje.
nejših navodil, predpisov in pravilnikov za posamezne gospodarske panoge. Zato beograjske sindikalne organizacije že sedaj cjpozanjajo na to, da bodo ta podjetja imela precejšnje težave, ker bodo morala v naglici delati tarifne pravilnike, kajti za njihovo izdelavo je ostalo le še malo časa. Resne težave povzroča podjetjem pri izdelavi tarifnih pravilnikov dejstvo, da ljudski odbor mesta Beograda še ni odločil katerim gospodarskim podjetjem in panogam je treba do 5Vo povečati oziroma zmanjšati tarifne postavke. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja nekaterih zveznih predpisov ne morejo mnoga beograjska podjetja izdelati svojih tarifnih pravilnikov in jih poslati komisiji MLO v odobritev, čeprav je komisija pričakovala, da bodo v drugi polovici tega meseca prispeli prvi predlogi tarifnih pravilnikov. Sindikalne organizacije niso s srvoje strani pokazale potrebne iniciative da se delo za izdelavo tarifnih pravilnikov pospeši, čeprav je med delavci veliko zanimanje zanje, saj bodo omogočili boljše in pravilnejše nagrajevanje.
I. St.
INO. DUŠAN SODNIK
(popotni$aptòHi
j~Ž GRADBIŠČ V SVIO]
(Nadaljevanje)
Videli smo med drugim stiskalnico za konstrukcije do višine 6 m: preizkus je možen s pritiskom 500 ton. V sosednem prostoru imajo pulza-tor, napravo, ki daje 10.000 udarcev v minuti na preizku-kušeno konstrukcijo, da se reizkusi odipor dinamične o-remenitve.
V drugi stavbi so nam razkazali naprave za preizkus zmrzovanja — ugotavljanje obstojnosti betonskih prizem nasproti zmrzovanju, preizkuse, ki so posebno važni za projektiranje trdnosti betona pri pregradah hidrocentral: 90 dni stare betonske prizme, velikosti 30 X 50 X 90 ali 20 x 20 X 60 cm, v zavisnosti od velikosti največjega zrna betonskega agregata, drže potopljene v vodi temperature 15 stopinj Celzija 28 dni. Potem jih izpostavijo 300 krat-nim ciklom zmrzovanja. En cikel obsega: 2 uri izpostavitve prizem na temperaturo —20 stopinj Celzija, 4 ure na —20 stopinj Celzija, 6 ur na —20 stopinj Celzija in vsakokratno vmesno otajanje prizem v vodi. Z raznimi specialnimi podatki jim obstojnost večkrat povečajo.
Dalje smo videli betonske prizme, ki so izpostavljene 1 leto pod vodo stalnemu pritisku 60 kg na kvadratni centimeter.
Za laika najinteresantnejsi del teh preiskav je raziskava toplotne prevodnosti v 10 različnih hišicah, ki so zgrajene v velikosti notranjih prostorov 3,40 X 3.40 X 2.50 m, iz 10 različnih materialov v stenah.
Preizkus traja tri leta! Hišice so dvignjene na stebričkih 1 m od zemlje, vse so krite z isto kritino — različen je le material sten: dvojni o-pečni votlaki, votlaki z vmesno zračno rego, votlaki iz ža-govine — durisol, lesene stene, dve plasti votlakov in vmes namesto zračne plasti 7 centimetrov plasti silana, neke vrste heraklita, pri leseni izvedbi sten so na zunanji strani 25 mm vertikalne deske, vmes steklena volna, notranja stena pa zopet iz 25 milimetrskih desk.
V hišicah so nameščene električne pečice in naprave, ki regulira jo vklapl janje električne pečice, da je v hišici stalna temperatura 20 stopinj Celzija. Po potrošnji električne energije, kar merijo nekaj krat na dan, primerjajo z verjetnim opazovanjem ekonomičnost posameznih sten in načinov gradnje in ugotavljajo praktično toplotno prevodnost. Istočasno merijo tudi vlažnost prostorov.
Preizkus traja že leto dni — trajal bo tri leta. Zaupali so nam, da so se doslej najugodneje izkazale lesene stene, potem silan, vse ostale izvedbe (zidaki, votlaki) so pa daleč za njimi.
V	Svici smo videli precej stavb, ki so imele za stropno nosilno konstrukcijo ravne armirano betonske plošče — zakaj? Delo je sorazmerno zelo drago nasproti vrednosti materiala in je po kalkulaciji ta izvedba cenejša od drugih stropov, ker se da delo maksimalno mehanizirati.
V	Švici stane en kubični meter betona 60 do 65 šv. FR, ali petino povprečne delavske plače, dočim stane pri nas 1 kubični meter betona 5.000 do 7.000 din, več kot polovico povprečne delavske plače.
Da povečajo trajnost lesenih opažev (ravnih plašč) in da je lice čim lepše so opaži precizno narejeni in jih po vsakem betoniranju očistimo po vseh površinah, ki so bile v dotiku z betonom z električnim brusilnim strojčkom.
Da prihranijo les, uporabljajo povsod dosledno železne montažne fasadne odre, podpore stropnih konstrukcij so pa približno 1/3 tudi iz železnih cevi, katerim lahko regulirajo višino z vijakom.
V	Talski ulici v Ziirichu je v precej veliki dvonadstropni stavbi stalna razstava vseh gradbenih in inštalacijskih materialov, ki jih uporabljajo v Svici. To siaino raizstavo fi-
Gospodarske vesti
Znana nemška družba Krupp iz Essena bo zgradila v Gr6Ul rafinerijo nafte z letno zmogljivostjo 1.3 milijona ton nafti-nih derivatov. Za to rafinerijo bo plačala Grčija okoli 50 milijonov DM.
V	Ameriki proizvajajo sok iz sliv, ki tudi konzerviran ohrani isto barvo in aromo, kakor sveža sliva. Ta sok najuspešneje proizvajajo iz tako imenovane »italijanske slive«, ki jo gojijo v glavnem ob pacifiški obali.
Tovarna Semmering	G raz
Pauker Werke gradi prvo serijo 30 električnih lokomotiv. Teža posamezne lokomotive znaša 100 ton in ima 5400 konjskih sil. Te lokomotive so namenjene za avstrijske železnice.
V	predmestju Hannovra gradijo novo avtomobilsko tovarno, ki bo v začetku proizvajala samo tovorne avtomobile. 2e v začetku po dnevna proizvodnja znašala 200 avtomobilov.
Letošnja muhasta zima
in Mariborčani
Nedeljski sneg je prinesel mladini dan zimskih radosti, obenem pa je precejšnje število Mariborčanov leglo zaradi gripe
Maribor, 21. febr. Kakor večji del v vsej Sloveniji so se tudi v Mariboru že kar sprijaznili s tem. da v letošnji zimski sezoni sanke in smučke, razen na Pohorju, ne bodo več prišle v rabo, zlasti še, ko je snegu, ki je zapadel minuli četrtek in v soboti», takoj sledil dež. V presenečenje pa je v nedeljo popoldne pričelo močno snežiti in je na 8 cm podlage zapadlo še 18 on novega snega.
Tako se je v nedeljo prebudil Maribor v pravi zimski podobi. Težka, skoraj 30 cm debela bela odeja južnega snega pa je prinesla Mariborčanom v enaki meri veselje in skrbi. Uslužbenci pošte in telefona
Ali se zima še le pričenja?
Ljubljana, 21. febr. Marsikatero presenečenje nam je že pripravila letošnja zima: v dolinah bi skoro ne videli snega; naši smučarji so ga šli iskat v gore, toda — ne dva metra kot prejšnja leta, pač pa 20 cm so ga morda našli tam.
Kako bi zato ne bili začudeni, ko je davi pokrivalo ljubljanske strehe 26 cm snega. Tudi po drugih krajih Slovenije je včeraj in danes ponoči močno snežilo. Ponekod je padlo tudi do 40 cm novega snega. Sneg je obležal celo v Šempetru pri GoricL Snežiti pa je začelo tudi v Kopru in Trstu, potem ko se je močan vihar, ki je preje tam divjal, nekoliko polegeL
Na sneg so menda najmanj računali ljudje, ki so odgovorni za čiščenje cest: vsaj v Ljubljani so bile ceste zelo pozno optužene, ponekod pa so ostale prepuščene le soncu. Na železnici so bili le manjši zastoju	4»ч ]
Težja pa je bil prizadet telefonski in telegrafski promet. Mnoge zveze so bile prekinjene. Največ škode so utrpele telefonske napeljave na Dolenjskem, v Zasavju in na Kočevskem, kjer je bil snežni metež najhujši. Na visokofrekvenčnih linijah so bile precejšnje motnje. Okvare že odpravljajo in na večini glavnih prog je bil promet že v jutranjih urah spet vzpostavljen. Prišlo pa bi do veliko večje škode na napeljavah, če ne bi požrtvovalni monterji in drugi uslužbenci PTT že od 3. ure zjutraj otresali sneg z žic, ki bi bil sicer na mokrih žicah na debelo obvisel in jih potrgal.
Medtem ko vreme v zadnjih dneh v Sloveniji ni imelo resnejših posledic, pa je prišlo drugje do večjih elementarnih katastrof. V krajih na področju francoskih Alp je moralo zaradi velikih snežnih padavin mnogo tovarn prenehati delo.
Na Škotskem pomagajo s
Ministrstva za kmetijstva ZDA je objavilo, da je možno bombaž kupovati s tujimi valutami. Na podlagi tega so se že začela pogajanja s privatnimi trgovci o prodaji 50.000 bal bombaža za izvoz v Turčijo in 175 tisoč bal za izvoz na Japonsko.
helikopterji močno prizadetim prebivalcem vasi, ki so popolnoma odrezane od sveta, s*j so nekatere zatrpane tudi 8 3 m visokim snegom.
Pri naših »vremenarjih« smo
so imeli ves dan polno dela. Morali so vezati potrgane telefonske žice, saj so bile prekinjene telefonske zveze z Mursko Soboto, Čakovcem. Varaždinom, Lendavo in Radgono. Tudi električni vodi so bili poškodovani. V nedeljo zvečer so ostali brez luči po vseh Slovenskih goricah. Novo zapadli sneg se je takod občutil tudi na živilskem trgu — cene jajc so se dvignile od 10 na 13 din in tudi mleka je primanjkovalo.
Vse to pa ni motilo najmlajših, ki so polliteli, da kar najbolj izkoristijo sneg. ki ga letos tako pogrešajo. Sanke in smučke so sjiet prišle na dan— vsi klanci in parki so oživeli, saj je bilo popoldne s toplim soncem res prijetno. Gomile snega, ki se v prisojnih ulicah pod tcplimi žarki naglo tope, opozarjajo, da je treba te zadnje zimske radosti zares naglo izkoristiti.
Druga plat letošnjega zimskega vremena pa je manj raz-
hoteli izvedeti, kakšna prese- veseljiva. Prezgodnje pomlad.
nečenja še lahko pričakujemo. Podoba pa je, da tudi oni ne morejo razvozljati vseh muhavosti letošnje zime. Vendar pa se nam po njihovem mnenju obeta v bodoče še nestalno vreme in že v prihodnjih dneh spet nekaj padavin. Zelo težko bi zato svetovali smučarjem, kako naj mažejo smučL
Sneg v Kopra
Koper, 21. febr. Danes ponoči
je sneg prvič v letošnji zimi pobelil hribčke in doline koprskega okraja. Sneg pa so na veliko žalost mladine pobrali že prvi pomladanski dopoldanski sončni žarki, tako da je videti njegovo belino samo še v hribčkih. Kmetijski strokovnjaki menijo, da bo snežna odeja koristila zgodnjim posevkom In povrtnini, če ne bo nastopil mraz, ki bi nasprotno prizadel veliko škodo.
Uspehi Slovenskega stenograiskega društva
Te dni so bili zaključeni prvi Intenzivni štirimesečni tečaji stenografije in strojepisja, ki jih Je priredilo slovensko stenografsko društvo v Ljubljani. Do konca šolskega leta pa bo še nadaljevalni stenografski tečaj. V strojepisnih tečajih so se naučili tečajniki desetprstnega slepega pisanja na stroj, v stenografskih tečajih pa so predelali prvo stopnjo — to je korespondenčno pismo, ki jim bo olajšalo sestavljanje konceptov in pisanje po diktatu. Izpiti, pred komisijo strokovnjakov, so dokazali umestnost intenzivnih tečajev in visoko kvaliteto pouka. Med trajanjem tečajev je opustilo šolanje le nekaj slušateljev, in še ti zaradi tehtnih razlogov; večina tečajnikov je namreč iz uslužbenskih vrst.
Potreba po znanju stenografije in strojepisja Je v našem družbenem življenju iz dneva v dan večja. Tega so se zavedali tudi tečajniki, ki so vztrajali kijub sorazmerno visoki ukovini, nenehnih vaj doma in številnim tedenskim uram v šoli.
Strojepisni in stenografski tečaji so v ekonomski srednji šoli, kjer Ima klub Ljubljana tudi svoj sedež. Zaradi velikega zanimanja za tečaje, bo slovensko stenografsko društvo imelo še nadalje poleg rednih, tudi še intenzivne tečaje, nadalje ponovitvene tečaje za tiste, M so se naučili stenografije še po Novak-Svetelovi metodi. S poukom v novih tečajih bodo začeli prihodnji teden.
ne sape so prinesle v Maribor boti.
klice nadležne gripe. Čeprav se bolezen ni pojavila v hudi obliki, je vendarle zahtevala
precejšnje število bolnikov med mladino. Tako vsaj kažejo podatki iz nekaterih mariborskih srednjih šol. Na učiteljišču je izostalo celo 59% dL jakov pa tudi v I. in V. gimnaziji ter na kmetijski šoli je toliko odsotnih, da so do na-daijnega te šole zaprlL
Kakor rečeno, gre za gripo lažje oblike, ki naj bi prišla iz Italije, in je nedavno povzročila zaskrbljenost tudi v Ljubljani Bolniki dobe povprečno temperaturo 38 stopinj. Laboratorijske preiskave so potrdile, da je gripa lažje oblike, tipus A in B, ip išče bolnike predvsem med mladino. Zdravstvene ustanove, ki ta pojav bolj točno spremljajo, ugotavljajo malo bolnikov med starejšimi Tudi pri mladini ki je izostala iz šole, v večini primerov ne kličejo zdravnikov na dom.
Glede na to, za sedaj niso
nameravani kakšni posebni preventivni ukrepi za omejitev bolezni, bilo pa bi vsekakor priporočljivo, da se ljudje izogibajo prostorov, kjer se shaja večje število prebivalstva. Razen v Mariboru se je gripa pojavila tudi v Slovenja» Gradcu in Murski So-
—J fi-
nansirajo z določenim letnim na tem mestu po reki R.enu prispevkom vsa podjetja. V preko centrale in so trajala razstavnih prostorih imajo pogajanja precej dolgo, pre-razsiavno pisarno in prostore den so se odločili marca 1953 za zastopnike posameznih za skupno, 4 leta trajajočo večjih tovarn. Imajo ogromno gradnjo te centrale. Predvi-razstavnega in propagandne- deni stroški 92 milijonov šv. ga tehničnega materiala, ki ga FR; skupno 700 delavcev. Me-lahko dobi vsak obiskovalec hanizacija gradbenih del je za vse materiale, ki ga zani- precejšnja: 7 stolpnih žerja-majo. To je ustanova, ki ve- vov, več bagerjev, transport liko pomaga komercialnemu, v glavnem s kiper-kamioni, tehničnemu in propagandne- delno z dekovilsko železnico, mu razvoju gradbeništva. Tu- Plovnost Rena bo omogoče-di naše združenje je začelo s na za i.ooo-tonske ladje ‘po prvimi pripravami za usuano- izgradnji vseh predvidenih vitev slične organizacije, ki hidrocentral. Pri pregradi bo bo lahko tudi pri nas mnogo 2grajen 300 m tunel za plov-konstila ш je nujno potreb- ladij, na spodnjem koncu na-	...	je pa projektirana plovna
Na gradbišču Reinavske hi- komora za dviganje in spu-drocentrale, 7 km južno od ščanje ladij za višino 10,5 m. znanih Renskih slapov. Sred- Gradbene zanimivosti: Pri nja pretočna množina znaša opajanju odtočnih tunelov u-о7з mž/sek., padec 10,з m.	porabljajo aluminijaste I. no-
Pregrada, ki je v gradnji, silce. Opaže za pregradne ste-bo imela 4’ pretočna polja po bre in turbinske' dovodne in 25,5 m s tremi 5 m širokimi odvodne sesalne cevi pripe-vmesnimi stebri. V poljih bo- ljejo na gradbišče zavite z do montirane 4 sektorske tež- debelimi platnenimi plahta-nostne zapornice za padec 6 mi, da so les in opaži čim metrov. Pregrada je situira- bolje ohranjeni. Gramoznico, na pred 360 stopinjskim ren- ki so jo odprli par sto metrov skim zavojem, da se poveča nad pregrado med cesto in izraibni padec, pred pregrado reko, bodo po končanem izko-sta v gradnji dva 250 m od- pu popolnoma zasuli z izkop-vodna tunela, ki povečata z- nim materialom temeljev pre-rabno višino ’za 3.5 m, ker od- grade, da ne bi kvarili po-vajata vodo iz strojnice, ki krajinske slike; H stroški so je na zgornjem delu tunela, že predvideni v proračunu, v nižjo strego. V strojnici bo- Po ogledu tega gradbišča
skupne^laiSrÄo1 kWrbml f10 Poval>ili predstavnike strupne jajcosti 41UUU xw. švicarskega združenja na
Celotna zasnova in razpo- skupno poslovilno večerjo, reditev precej spominja na Povabili smo tudi njihove in-možno energetsko izrabo Save ženirje in tehnike na obisk v pri Litiji. Zanimivo je, da po- Jugoslavijo, kar so obljubili teka nemško-švicarska meja za to leto.
Tudi najmlajši so za pusta rajali
V KOPRSKEM GKRÄJU JE UVEDENO
družina upravlfenfe stanovanjskih hiš
Koper» 21. febr. V soboto sta zasedala v mali gledališki dvorani v Kopru oba zbora okrajnega ljudskega odbora za koprski okraj. Na dopoldanskem zasedanju so odborniki sprejeli odlok o zatiranju sadnih škodljivcev in o varstvu rastlin, ki določa razne obvezne agrotehnične ukrepe za preprečitev škode v kmetijstvu. Nadalje so sprejeli tudi odlok o organih upravljanja in določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost na področju koprskega okraja. Po tem odloku bodo na področju vsake občine tvorile stanovanjsko skupnost hiše, ki so last ljudskega premoženja, zadružna last, last družbenih organov in več kot dvostanovanjske zgradbe zasebnikov. Odborniki so obširno razpravljali tudi o predlogu odloka o stanovanjskih tarifah ter o razdelitvi najemnin In skladov. Ugotovili so, da predvideva predlog prenizke najemnine zlasti za stanovanja I. kategorije ter pooblastili svet za komunalne zadeve, da vnese v odlok tozadevne spremembe.
Nato je poročal o delu okrajnega sveta za prosveto in kulturo MARIO ABRAM. Predvsem se je pomudil pri analizi šolskih uspehov ob prvem polletju ter pri problemih šolstva v okraju sploh. V poročilu je najbolj razveseljiva ugotovitev, da so šole v koprskem okraju letos dosegle zadovoljivo raven glede idejne vsebine dela. V slovenskih osnovnih šolah je v preteklem polletju izdelalo 71.5'/» učencev, v italijanskih pa 74.5*/«. Pozitivne ocene so približno za 2V* večje kot lani. Zabeležili pa so tudi večji obisk učencev. V prvem polletju letos je obiskovalo slovenske osnovne šole povprečno 95.67* učencev, italijanske pa 97.5•/•. Precej slabši pa je položaj na nižjih srednjih šolah, kjer so zabeležili na
slovenskih šolah v prvem polletju komaj 39.77« pozitivnih ocen, na italijanskih pa 387*. Ta uspeh gre večinoma na račun objektivnih težav, kot so neustrezni šolski sistem, mlad učni kader in oddaljenost dijakov od šol. Na slovenskih in italijanskih višjih srednjih šolah pa so uspehi ob prvem polletju nekoliko boljši in so dijaki dosegli nad 507* pozitivnih ocen.
V razpravi so odborniki poudarili, da bi bilo potrebno čimprej uvesti obvezno osemletno šolanje, ker bo s tem dana možnost mladini, da se bolje pripravi za bodoči poklic. Prav tako so ugotovili, da je treba posvetiti več pozornosti internatom in šolskim kuhinjam. Dosedanja praksa kaže, da dosegajo boljše učne uspehe učenci, ki dobivajo redni opoldanski obrok tople hrane. Potrebno bi tudi bilo, da bi imela vsaka šola vrt za praktičen pouk kmetijstva.	D.
Ustanovili bedo Turistično olepševalno društvo
Te dni je bila v Kopru konferenca predstavnikov vseh podjetij, ustanov ter družbenih organizacij s področja Kopra, Izole in Ankarana. Konferenco je sklical iniciativni odbor za ustanovitev Turističnega olepševalnega društva za to področje. Predsednik pripravljalnega odbora je uvodoma orisal možnosti turističnega razvoja v Kopru, Izoli in Ankaranu. Pregledali so tudi osnutek pravil bodočega društva in ugotovili, da je na tem področju nujno ustanoviti Turistično olepševalno društvo, ki bo zainteresiralo širok krog prebivalcev za pospeševanje te pomembne gospodarske panoge. Sklenili so, da bo ustanovni občni zbor Turističnega društva za to področje v Kopru prve dni marca. D.
Z globoko žalostjo naznanjamo, da je preminul v 80. letu starosti naš dobri oče, tast, dedek in brat
Ivan Marinčič
posestnik v Zagorju na Pivki Pogreb dragega očeta bo iz hiše žalosti v Zagorju v sredo, dne 23. februarja ob 15. uri na domačem pokopališču.
Zagorje, Gorica, Cmi vrh, Šmarje pri Jelšah, Javornik, Lecce.
žalujoč«: sinova: Ivan, Franc z družino, hčerke: Mila, Fant, Marija in Nada z družinami ter ostalo sorodstvo.
н, певвттлжјд ws 1 8L0TSI8K1 POBOCEVILEC / ib. 3 1
doc/odi Bangkok
V Bangkoku se U dni tisoči težakov potilo noi in dan pri urejanju mesta. Da začetka kon-f ercnce podpisnic organizacije pakta za jugovzhodno Azijo (SEATO, manUski sporazum), morajo na novo tlakovati, razširiti in razsvetliti sedem glavnih ulic, po katerih se bodo največ gibali delegati, podreti majave kolibe in mostiče, zasuti smrdeče kanale. Posadili so osemdeset tisoč cvetočih grmov in dreves... Pripomba ameriškega inženirja v pismu uredništvu lista »Bangkok Past*: »Mnogo truda za slab uspeh. Novi pločniki ze zdaj pokajo na mnogih mestih. Vse skupaj bo vzdržalo komaj dve led.*
Manllski pakt, otrok obrambne mrzlice in strahu pred »komunistično subverzijo*, azijski brat Atlantskega, v težavah rojen lanskega septembra, je bil preteklo soboto radficiran in je uradno začel živeti.	,.
O podrobnostih konference, ki џе bo začela v sredo, lahko jamo k zb amo. Pakt sam proglasa tri neposredne cilje: obramba jugovzhodne Azije proti_ agresiji, borba proti subverziji in medsebojna ekonomska pomoč^
»Neu» York Times* pise v nedeljski izdaji, da se »bosta v Bangkoku sestala Vzhod m Labod, da vdahneta življenje ma-nilskemu paktu. Prva naloga bo kombinirana in skupna ohromim
D ti sovražniku, ki ograza svo-o vseh.*
Po pisanju tega in drugih ameriških listov kot tudi splosne usmeritve ameriške politike v Aziji je jasno, da je kljub nekaterim glasovom, ki so predlagali, naj bi ekonomski pomoči^ posvetili več pozornosti, vojaški moment dobil prvo mesto.
NewyoYski »Times* uporablja doneč slovar, ki nima prave utemeljitve v stvarnosti. V ma-nilskem paktu branijo Azijo od osmih članic le tri azijske države: Pakistan, Siam in Filipini (ostale članice: ZDA, Velika Britanija, Avstralija, Nova Zelandija in Francija). Težko bi rekli, da te tri predstavljajo Azijo. Trije stebri politike State Depart-Inenia so v azijskih zadevah v pravem smislu besede »outsider-j:*, brez pgavega vpliva v azijskem koncertu, na znotraj razrahljani, na zunaj bolj odi manj nesamostojni.
Konferenca bo pripravila ustanovitev vojnega komiteja sekretariata, ki naj bi se sčasoma spremervi v skupni štab z nalogo, da prouči vojaške obveznosti posameznih članic. Suhozemske čete naj h: dali »domačini*, tehniko, mo-narico in letalstvo pa »beli* člani. Nedvomno bo govora tudi o metodah za izpodbijanje »komunistične subverzije*, saj ima pakt po svoji ustanovni listini izrazit »arsii* značaj. O medsebojni pomoči je težko kaj reči.
Vendar se niti »New York Times* kljub donečemu uvodu ne more ogniti svarilu, da bi konferenca utegnila obtičati na mrtvi točki, če bo upoštevala samo obrambno in tehnično plat pakta, ne pa tudi gospodarskih vprašanj, kajti gospodarska stabilnost tega področja je v tesni zvezi z vpra-ìanri obrambe.
Nedvomno. Kdo ve kolikokrat je bilo to že rečeno, zapisano, priznano in potrjeno (tudi v VZashingtonu), toda »obrambna* inercija je še zmeraj zapeljala barko ameriške azijske politike v drugo smer...
V smer, ki je diametralno nasprotna stališču in težnjam drugih Azijcev — in teh je več kot troje držav na konferenci v Bangkoku. Azija bo povedala svoje v Bandungu, na azijsko-afriški konferenci.
Brez upoštevanja tega dejstva bo SFATO komajda kaj več vreden kot novi pločniki v Bangkoku.
s
Po italijanskem obisku v Londonu

Soglasje med italijansko in britansko vlado glede najvažnejših mednarodnih vprašanj — Nestabilnost vlade v Franciji utrjuje položaj Italije
Rim, 21. febr. (Tanjug). — Predsednik vlade Scelba ln minister za zunanje zadeve dr. Martino bosta jutri na seji vlade poročala o svojih razgovorih s predsednikom britanske vlade Churchillom in zunanjim ministrom Edenom. V krogih italijanske vlade pripisujejo tem razgovorom veliko važnost, ker se je med njimi izkazalo soglasje Rima in Londona glede najvažnejših mednarodnih vprašanj.
V vladnih krogih naglašajo, da so po mnenju obeh vlad posebno važni francosko-nem-ški odnošaji kot osnova evropske varnosti in evropskega sodelovanja. Prav tako poudarjajo v Rimu, da je zavzela Italija važen položaj v bloku zahodnoevropskih držav. Zaradi krize in nestabilnosti via-
Mario Scelba
de v Franciji je bil okrepljen italijanski vpliv v evropskih integracijskih organih, zlasti
Sodelovanje Nenada Popoviča pri specialnem fondu OZN
Beograd, 21. febr. Jugeoress je zvedel iz kompetentnih virov, da je generalni sekretar OZN imenoval viceguvernerja jugoslovanske Narodne banke Nenada Popoviča v posebno posvetovalno skupščino strokovnjakov, ki bo izdelala .poročilo o specialnem fondu OZN za razvoj zaostalih dežel. To poročilo, ki ga bo skupina strokovnjakov izdelala skupno z mandatociem ZN g. Rey-mondom Sheywenom, bo podano na XX. zasedanju ekonomsko -socialnega sveta OZN. Iz tega posebnega fonda OZN bi se dajali nizkoobrestna m brezobrestna dolgoročna posojila m darila zaostalim deželam. Sredstva bi se uporabila za izvedbo načrtov, ki niiso dobičkanosni, a spadajo v splošen načrt ekonomskega razvoja zaostalih dežel.
Sporazum o letalskem prometu med Jugoslavijo in Egiptom
Kairo, 21. febr. Med Jugoslavijo in Egiptom je bil sinoči podpisan sporazum o letalskem prometu. V imenu Jugoslavije je podpisal sporazum jugoslovanski poslanik v Kairu Marko Nikezič, v imenu egiptovske vlade pa državni podtajnik za letalstvo general Mohamed Sadici.
Manevri fitlantskega pakta
Neapelj, 21. febr. (AFP) Prvi
manever vojaških sil južnoevropskega sektorja Atlantskega pakta bo od 28. februarja do 1. marca pod poveljstvom vice-admirala Comba, poveljnika šeste ameriške flote. Manevra se bo udeležilo 19 brodov te flote, med njimi tudi dve nosilki letal in ena križarka.
Brezpodpore socialistov bo težko šlo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Čanje kupne moči prebivalstva. Obrazložil jim je tudi program za rešitev brezposelnosti delavcev, za hitrejšo izgradnjo 250 do S00 tisoč stanovanj letno, za davčno reformo in drugo.
Položaj v zvezi z napori za rešitev vladne krize se je poslabšal tudi zaradi že^e znatnega
Zanimanje za Trst
Dunaj, 21. febr. (Tanjug). V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da bo na Dunaju v kratkem sestanek, na katerem bodo italijanski in avstrijski zastopniki pretresli vprašanja v zvezi z avstrij. prometom skozi tržaško pristanišče. Sestanek bo preliminarnega značaja, kajti vprašanja, ki najbolj zanimajo avstrijsko gospodarstvo, bodo reševali na konferenci o tržaškem pristanišču, ki jo mora sklicati italijanska vlada.
V teh krogih pripominjajo, da Avstrija že več mesecev pričakuje sklicanje tržaške konferenca in da bo verjetno na sestanku na Dunaju točneje določen začetka.
pa v zahodnoevropski zvezi, zaradi česar so odnošaji med Veliko Britanijo in Italijo postali posebno važni.
Veliko važnost pripisujejo v Rimu izjavi, ki jo je dal Churchill med obiskom italijanskih državnikov v Londonu poudarjajoč, da se je Italija vrnila v krog tistih držav, ki so važne za izvajanje medna-
rodnih načrtov ne toliko zaradi svoje oborožene sile, kakor zaradi svojega zemljepisnega in političnega položaja.
Italijanski tisk poudarja, da londonski razgovori niso imeli namena kakih konkretnih mednarodnih sklepov in sporazumov gospodarskega ali političnega značaja, da pa so vendar zelo važni za Italijo, ker označujejo nove prijateljske odnošaje med Rimom in Londonom, kakršnih daljšo dobo ni moglo biti zaradi vojnih < odkov in nerešenih problemov med Italijo in Anglijo.
Kršitev korejskega premirja
Ameriški general Carter zahteva preiskavo o ilegalnih akcijah letal tipa »Mig 15«, s katerimi dobiva Severna Koreja orožje in municijo

Tokio, 21. febr. (AFP) Poveljstvo Združenih narodov je obtožilo danes Severno Korejo, da je ilegalno spravila na svoje področje letala »Mig 15« in s tem prekršila sporazum o premirju.
Na današnjem sestanku komisije za kontrolo premirja v Pan Mun Jomu je delegat
Združenega poveljstva ameriški general Leslie Carter zahteval, naj pošlje komisija nevtralnih držav za kontrolo premirja tri ekipe v Severno Korejo, da bi izvršile preiskavo o ilegalnih akcijah leital »Mig 15«, s katerimi dobiva Severna Koreja orožje in municijo. General Carter je nave, del šest krajev v Severni Koreji. kjer so letala »Mig« že pristajala ter deponirala orožje in municija Za dokaz svojih obtožb je pripravljen predložiti komisiji tudi fotografije pristankov letal »Mig«.
General Carter trdi, da se je letalska aktivnost v Severni Koreji zelo povečala, odkar so tam reaktivna letala. Izjavil je, da bodo letala Združenega poveljstva še nadalje letela nad mednarodnimi vodami, nedaleč od obale Severne Koreje, ter da bodo odgovarjala na vsak napad. Severnokorejski predstavnik je vse te-obtožbe Po drugi svetovni vojni je to zavrnil, češ da so samo poskus v Posarju prva stavka v veli- vmešavanja v notranje zadeve
Ameriški novinarji William Randolph Hearst jr., Kingsbury Smith in Frank Conniff so bili na večtedenskem obisku v Sovjetski zvezi in so bili prisotni tudi na seji Vrhovnega sovjeta, ko so brali izjavo Malenkova o ostavki. Samo nekaj dni pred tem je HružSev tem ameriškim novinarjem izjavil, da med njim in Malenkovom ni nobenega rivalstva. Med svojim obiskom so imeli intervjuje s Hruščevom, Bulganinom in Zukovom, ki so po svetu vzbudili precejšnje zanimanje. Po vrnitvi v ZDA je Hearst obiskal predsednika Eisenhowerja in mu poročal o obisku ln razgovorih s sovjeskimi državniki.
Nervoza v Washingtons
Velika stavka v Posarju
Saarbrücken, 21. febr. (AFP) Davi je začelo stavkati 70.000 delavcev in nameščencev črne ln barvane metalurgije v Posarju. Do stavke je prišlo zato, ker predstavniki podjetij niso ugodili zahtevi delavcev in nameščencev, da se vse plače in mezde zvišajo za 15 odstotkov. Federacija sindikatov delavcev kovinske industrije in krščansko socialni sindikati, ki so napovedali stavko, še niso naznanili, kako dolgo bo stavka trajala.
V uradnih krogih *5DA upajo, da bo konferenca v Bangkoku vplivala na potek azijsko-afriške konference, Id bo aprila v Indoneziji — Dulles in Eden na poti v Bangkok
kem obsegu.
Koreje.
New York, 21. febr. (Tanjug). Uradni washingtonski krogi kažejo vse večjo zaskrbljenost, da bi se predvidena azijsko-afriška konferenca lahko obrnila proti Zahodu. Kakor je znano, bo ta konferenca aprila v Indoneziji. Podrobnosti dnevnega reda še niso znane. Predvideno je, da bo trajala 6 dni in da bo prisotnih okrog 30 azij-sko-afriških dežel, med katerimi Indija, LR Kitajska, Burma, Japonska In Indonezija.
IZ BELK KOMISIJE OZN ZÄ RAZOROŽITEV
Razgovori busi® za zaprtimi vrati
Diplomatski opazovalci V OZN upajo, da preteklem zasedanju Generalne
bodo razgsn^ori, Id se začno v petek Londonu, vendarle prinesli napredek
dela radikalnih socialistov, naj bi Faure ne poskušal sestaviti vlade, če ne dobi podpore socialistov. Smatrajo namreč, da bi radikalno-socialistična vlada, ki ne bi uživala podpore socialistov, hote ali nehote zdrsnila še bolj na desno in prej ali kasneje postala predmet ostre kritike tudi velikega dela radikalnih socialistov, zbranih okrog Mendès-Francea, ker je izkušnja pokazala, da je vsaka vlada, ki Ima proti sebi socialiste, KP Francije in del radikalnih socialistov, obsojena, da manj ali več postane jetnik desnice: neodvisnih republikancev, neodvisnih kmetov in degolovskih desidentov.
Edgar Faure pričakuje za nocoj odgovor socialistov in od tega bo verjetno odvisen tudi njegov odgovor predsedniku republike Cotyju.
TOKIO, 21. febr. (AFP). Japonski tisk poroča, da Je davi Izbruhnil požar v skladiščih bencinskih rezervoarjev v ameriški letalski bazi v Misavi na najsevernejšem delu otoka Hokaldo. Do požara Je prišlo zaradi eksplozije reaktivnega letala, ki 1« •tzmofitavlte im —---------—	*
New York, 21. febr. (Tanjug). Pozornost diplomatskih opazovalcev v sedežu OZN je obrnjena proti Londonu. V petek se bo namreč začelo drugo zasedanje pododbora komisije OZN za razorožitev. Seje pododbora bodo za zaprtimi vrati. Predvideno je, da bodo trajale okrog 8 tednov, udeleževali pa se jih bodo predstavniki ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Francije in Kanade.
Preteklo leto je imel pododbor od srede maja do konca junija v Londonu 19 tajnih sej, vendar pa ni dosegel nikakih važnih rezultatov v vprašanju razorožitve. ZDA so predložile svoj predlog o razorožitvi in nadzorstvu nad njo, Francija in Veiika Britanija pa sta predlagali skupen načrt. Po tem načrtu je predvidena popolna prepoved nuklearnega orožja in orožja za množično uničevanje, zmanjšanje klasične oborožitve in ustanovitev mednarodnega organa za nadzorstvo nad izvajanjem razorožitvenega načrta.
Na devetem zasedanju Generalne skupščine je sovjetska delegacija izjavila, da je pripravljena na razgovore o razorožitvi na osnovi britansko-francoskega načrta. To so ocenili kot pomembno spremembo sovjetskega stališča, ki je odprla znatne možnosti za razgovore o razorožitvi.
Politični komite Generalne skupščine OZN je na devetem zasedanju proučeval vprašanje
razorožitve v mnogo ugodnejšem ozračju kot v preteklih letih in končno sprejel resolucijo, katere pomen je poleg drugega tudi v tem, da je bila soglasno sprejeta. Z resolucijo je bila komisiji za razorožitev dana naloga, da nadaljuje z napori za izdelavo konvencije o razorožitvi, ki bi morala obsegati: 1. omejitev in zmanjšanje vseh rodov oboroženih sil in klasične oborožitve, 2. prepoved uporabe in proizvodnje nuklearnega orožja in 3. ustanovitev učinkovitega mednarodnega nadzorstva nad razoroževanj em.
Z isto resolucijo je bilo tudi' sklenjeno, naj se pododbor komisije za razorožitev ponovno sestane v Londonu ter prouči vse doslej predložene predloge o razorožitvi, kakor tudi nove predloge, ki bi bili lahko predloženi na sejah pododbora. O razgovorih v Londonu bo morala komisija za razorožitev podati poročilo Varnostnemu svetu na Generalni skupščini.
Diplomatski opazovalci v OZN upajo, da bodo londonski razgovori predstavljali določen napredek, čeprav od teh ne pričakujejo rešitve problema razorožitve. To mnenje sloni tudi na prepričanju, da je bil problem razorožitve proučen na
RANGUN, 21. febr. (AP). Predsednik burmanske vlade U No bo v začetku marca obiskal Siam. V Bangkok bo prispel 7. marca in preživel teden dni v Siamu. Obisk ima značaj misije dobre volje.
skupščine v ugodnem ozračju.
Sestanek pododbora se bo začel v petek v Londonu. Francijo bo zastopal Jules Moch, ki bo prispel v London jutri. Sovjetsko zvezo bo zastopal Andrej Gromiko, pomočnik ministra za zunanje zadeve ter Jakov Malik, sovjetski veleposlanik v Londonu, Veliko Britanijo minister Anton Nutting, Kanado pa njen visoki komisar v Londonu Norman Robertson.
London, 21. febr. Ameriški delegat v OZN Cabot Lodge, ki bo zastopal ZDA na sestanku pododbora komisije za razorožitev, je davi prispel z letalom v London.
Washingtonskim krogom zadaja posebno skrb vpliv, ki ga bosta imela na konferenci Nehru in Ču En La j. Menijo, da bosta nastopila s svojimi še preje razglašenimi idejami o koeksistenci, nevmešavanju v notranje zadeve drugih narodov in vzdrževanju od agresije. V Washingtonu so mnenja, da bi sprejem teh idej lahko privedel do slabitve ameriškega vpliva v tem delu sveta.
Ameriški tisk izraža mnenje, da bi na tej konferenci lahko prišlo do ustanovitve »bloka miru« ali »tretje sile«. »New York Times« piše, da je zelo verjetno, da bo konferenca opozorila na »zahodni kolonializem« ali »imperializem« kot glavno nevarnost za azijsko-afriške narode. To bi bilo v bistvenem nasprotju z značajem konference osmih držav manilskega pakta, ki se bo v sredo začela v Bangkoku in katere udeleženci trdijo, da je »komunistični ekspanzionizem« glavna nevarnost za dežele jugovzhodne Azije.
Washingtonski krogi polagajo veliko upanje v konferenco dežel manilskega pakta. Upajo celo, da bodo rezultati te konference omajali nekatere dežele, ki bodo prisotne na azijsko-afriški konferenci.
Manila, 21. febr. (AP). Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles je prispel danes v Manilo na svojem potovanju v Bangkok, kjer bo sodeloval na konferenci zunanjih ministrov držav, članic SEATO. Pričaku-
jejo, da se bo sešel najprej 5 predsednikom filipinske vlade ter razpravljal z njim o obrambi Formoze.
Karači, 21. febr. (Reuter). Britanski zunanji minister Anthony Eden je davi odpotoval iz Kaira v Karači. V Kairu je imel razgovore z egiptovskim predsednikom vlade Naserjem.
Na poti v Bangkok, kjer bo vodil britansko delegacijo na konferenci držav članic manilskega pakta, se bo Eden ustavil v Karačiju, da bi se seznanil z namero Pakistana o ustanovitvi srednjevzhodnega obrambnega sistema, v katerem bi sodelovalo osem dežel. Kakor se je zvedelo iz uradnih krogov v Karačiju, sta turški predsednik Bayar in pakistanski premier Mohamed Ali izdelala načrte o obrambnem paktu za Srednji vzhod, o katerem se vodijo pogajanja z Jordanom, Perzijo, Sirijo, Libanonom in Jemenom.
Vientiane, 21. febr. (AP). Avstralski zunanji minister Richard Casey je danes odpotoval iz Laosa v Bangkok na konferenco manilskega pakta. Casey je bil na uradnem obisku v Laosu.
Sinssenovo potovanje
Washington, 21. febr. (AFP). Direktor uprave za poslovanje z inozemsvom Harold Stassen je sinoči z letalom odpotoval na obiske v Indijk Pakistanu, Ceylonu, Filipinih, Koreji in Japonski. Na svojem potovanju se bo najprej ustavil v Bangkoku, da bi se udeležil konference manilskega pakta. Med svojim potovanjem po Aziji bo Stassen ugotovil uspehe ameriškega podpiranja azijskih držav v okviru splošnega programa pomoči inozemstvu. Pričakujejo, da se bo vrnil v Washington že 13. marca.
Talna pega'sup Tariffs ili Pakistana
s Perzijo, Libanonom in Sirijo za ustanovitev obrambne zveze — Egipt in Sauäova Arabija odklonila sodelovanje — Balah Salem v Beirutu
New York, 21. febr. (AFP) »New York Times« paše, da sta Turčija in Pakistan zaključila tajna pogajanja s Perzijo, Libanonom in Sirijo za ustanovitev velike obrambne zveze. List piše, da je to vest sporočil visoki pakistanski državni funkcionar, ki je že nad šest mesecev vodil pogajanja s predstavniki teh dežel.
V posebnem poročilu Iz Karačija piše dalje Isti list: »Pri-
4Ц boste kaj sestavili all nel
Karikatura: IfeBjSg*-
čakuje se, da bo sklenitev teh paktov, ki predstavljajo obrambo Bližnjega vzhoda pred nevarnostjo napada, sledila takoj po podpisu turšo-iraškega pakta. Pričakujejo tudi, da bosta tudi Jordan in Jemen pristopila k tej širši zvezi.«
Zvedelo so je, da sta Egipt in Sudska Arabija odklonili več vabil za vstop v to vzezo. Ti dve državi trdita, da ta zveza ogroža Arabsko ligo. , Pakistan, Turčija in Perzija pa niso članice Arabske lige. Dejstvo, da sedaj pripravljajo sklenitev zveze za kolektivno obrambo, opravičuje mnenje, da je Egipt doživel neuspeh pri svojih poskusih za mobilizacijo Arabske lige proti tursko-iraškemu paktu. Ta vest daje tudi upanje Turčiji in Pakistanu, da bo predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser ponovno proučil njihov poziv, naj- bi se Egipt združil s Turčijo v krepitvi zahodne cone muslimanskega sveta.
Beirut, 21. febr. (AFP) Egiptovski minister za nacionalno orientacijo Šalah Salem je obiskal sinoči predsednika libanonske republke Kamija Samuna, s katerim se je tri ure razgo-varjal o posredovanju Libanona v iraško-egiptovskem sporu, kakor tudi o zunanji politiki Egipta o morebitnem podpisu turško-iraškega pakta. Temelj te politike bo nevtralnost do vseh blokov, kakor je bilo to tudi poudarjeno v razgovorih, ki sta jih Imela predsednik egiptovske
vlade Naser in indijski premier Nehru.
Razgovorom sta prisostvovala predsednik libanonske vlade in egiptovski ambasador v Bejrutu. Minister Šalah Salem je zatrjeval, da je Egipt pripravljen sodelovati z Libanonom in z vsemi drugimi arabskimi državami, ki takšno sodelovanje želijo, v okviru politike, kakršno sta definirala vladna predstavnika Naser in Nehru.
Protest iraške vlade
Bagdad, 21. febr. (AFP) Iraška vlada je dala navodila svojemu ambasadorju v Kairu, da protestira proti egiptovski vladi zaradi objave nekega tajnega vojaškega poročila o Iraku. To poročilo je bilo sestavljeno po obisku, ki ga je lani meseca marca napravil predsednik iraške vlade Nuri Said v Pakistanu in Indiji. V komunikeju iraška vlada ostro obsoja ravnanja Egipta ter naglasa, da je samo egiptovska vlada odgovorna za objavo iraškega dokumenta brez dovoljenja vlade Iraka.
Jordanski kralj aa pod v Kairo
Amen, 21. febr. (AFP) Jordanski kralj Husein je davi odpotoval na uradni šestdnevni obisk v Kairo, kamor ga je povabil predsednik egiptovska vlade Naser.
Prenos vojaške aprave v Vietnamu
Saigon, 21. febr. (AFP). Vojaška uprava nad južnim Vietnamom je bila včeraj izročena južnovietnamskim oblastem. Zahodna cona je bila izročena južnovietnamskim oblastem že 10. t. m., centralna cona pa 15. t. m. Ker so včeraj izročili tudi zadnjo vzhodno cono j» zdaj vsa vojaška uprava nad južnim Vietnamom v rokah južno vieto aamskih oblasti,	f
r « Ik. 7 ООТГОП РОВОСЕШЕС I	гажглкЈ*ш*
Pomeo snežniških gozdov za bodoče študijsko središče gozdarstva
c
VLTCBM1 RA2«LEDI

V zgodovini so naši gozdovi tako v času narodnoosvobodilne borbe kakor tudi v času obnove odigrali zelo važno vlogo. Toda še vedno so poklicani, da neposredno in podredno koristijo in pomagajo pri razvoju in napredku. Da nodo tudi temu kos, je treba uvesti pravilen način gospodarjenja in upravljanja z gozdovi.
Snežniški, javorniški in nanoški gozdovi so danes lahko vzor gozdovom, kljub temu, da so bili kot ostali gozdovi izpostavljeni v času pritiska vzhodnega in zahodne-
Sa bloka čezmernemu izkori-čanju. Smelo lahko trdimo, da so kljub vsemu ohranili sliko dobro negovanih gozdov. Ne mala zasluga za to gre brez dvoma tako' vodilnemu kot logarskemu osebju gozdnega gospodarstva. Postojna, ki mu je bila poverjena naloga uporabljanja teh gozdov.
Gozdarji, ki jim je bila poverjena naloga čuvanja snežniških gozdov, so se dobro zavedali odgovornosti, ki so jo prevzeli. Zavedali so se že od vsega začetka, da nastopajo pri izvrševanju svoje gozdarske dolžnosti kot izvrševalni organi ljudske oblasti, da morajo zato postopati skrajno strokovno ter zavračati in odklanjati postopke in zahteve poedincev, kadar so ti v nasprotju z gozdnimi predpisi, t. j. v škodo gozda in s tem v škodo skupnosti. Zavzeli so negativno stališče do politike, ki je služila samo lokalnim interesom, t. j. lokalne politike, ki je večkrat nasprotna interesom splošne državne gospodarske politike. Le gozdarji, ki so dolga leta preživeli v teh gozdovih, ki so bili tako tesno navezani na gozdnata pobočja Snežnika. Javornika in Nanosa, so lahko čutili vso tisto ljubezen do gozda ter videli v njem izredno pomembno in hkrati občutljivo panogo gozdarstva, ki se ji moraš posvetiti popolnoma, ter so usmerjali svoje delo tako, da so bili gozdovi najbolje ohranjeni in obnavljani, najstrokovneje vzgajani ter naj racionalneje izkoriščani — kakor to zahteva najnaprednejše gospodarjenje z gozdovi.
Besede, ki se slišijo večkrat na račun gozdarjev, da so nazadnjaški in »izven kolovoza*, bi bile prav gotovo krivične in žaljive za postojnske gozdarje. Poglejmo vsa o-gromna dela od osvoboditve do danes v gozdarstvu v lesni industriji, pa dobimo prav! odgovor na tovrstne očitke.
Čeravno slovenska gozdarska znanost nima teko bogate zgodovine in ne sloni na tako stari in strnjeni tradiciji, kakor v nekaterih zahodno evropskih deželah, najdemo vendar tudi pri nas prve sledove slovenskega gozdarstva že leta 1868, ko je bila na pobudo tedanjega deželnega odbora vojvodinje Krajnske o-snovana v Snežniku prva slovenska gozdarska šola. To je tudi začetek naše gozdarske tradicije, ki je pripravila
idejno podlago našemu gozdarstvu.
Ideja gozdarske prosvete se je tako porodila ravno v snežniških gozdovih in kljub vsem težavam živela, se krepila in prihajala do izraza v raznih oblikah. Tuja gozdarska strokovnjaka, zaslužna za napredek gozdarske vede v splošnem, še prav posebno pa za razvoj gozdarstva v snežniških gzdovih, sta Bodenstein in Schöllmayer. Tujca po jeziku in krvi, sta v svojem strokovnem prizadevanju koristila s sadovi svojega dela, v naših snežniških gozdovih zajemala idejno pobudo in materialno podlago za napredek stroke.
To, kar sem doslej naštel, naj bo v potrdilo, da bi bila izbira snežniških gozdov kot študijskega središča našega gozdarstva — zelo primerna. Le tako vzorno urejeni gozdovi, z najstarejšo gozdarsko tradicijo na Slovenskem in odlično urejenimi kontrolnimi knjigami, kar priznavajo tudi tuji strokovnjaki, so najprimernejši za vzgajanje kvalitetnih strokovnjakov.
Številna vzorno urejena gozdarska poslopja in planinski domovi kakor Mašun, Leskova dolina, Jurjeva dolina, Gomance, Okroglina, Polica, Svinščaki, Marela in drugi, so navdajali — ne samo gozdarja, temveč slehernega planinca in turista, ki se je mudil na tem področju, z navdušenjem in ponosom. V hudih borbah proti okupatorju pa so bila vsa ta gozdarska poslopja in domovi požgani. Po osvoboditvi so bile obnovljene najbolj potrebne gozdarske hiše. V interesu gozdarske stroke in vzgoje mladega
Kako urediti pod Krimom
Ižanska cesta od Iga do Maten-ske ceste, ki pelje proti Ljubljani, je tako ozka, da se dva natovorjena avtomobila ali voza ne moreta povsod srečati. Avtomobilski promet skozi Ig je prava nadloga, saj se v poletnem času vali za vsakim avtomobilom velik oblak prahu, ki udira v odprta stanovanja Ižancev prebivalcev. Ižansko cesto širiti od Iga do Ljubljane je težak problem, ker je obdana na obeh straneh s širokimi globokimi jarki. Baje obstoja načrt, da bi približno 2 km pred Igom zgradili odcep od te ceste, ki bi šel v ravni smeri proti vasi Staje. Na ta način bi se ves promet ognil Igu. S to gradnjo pa Ižanci ne bi bili prav zadovoljni, saj bi bila uničena najbolj rodovitna zemlja. Nevšečnosti na Ižanski cesti bi se lahko z majhnimi stroški izognili na ta način, da bi Matensko cesto uvrstili med okrajne ceste tretjega reda. Omenjena cesta ima zato vse pogoje, na njej je velik promet in jo uporabljajo poleg drugih tudi prebivalci vseh podkrimskih vasi na poti v Ljubljano.
Tudi iz turističnih ozirov bi bilo to hvaležno, saj bi omenjena cesta lahko služila Ljubljančanom na poti do priljubljenih izletniških točk na Krimu in v Iškem Vintgarju. Ce bi sprejeli ta predlog, ne bi naleteli na odpor pri ižanskih kmetih, pa tudi gradnjo bi lahko izvršili s razmeroma majhnimi stroški. Omenjeno cesto bi lahko uporabljal tudi avtobus, ki bi vozil na krožni progi Ljubljana — Matena — Brest — Iška vas — Ig — Ljubljana, en-
gozdarskega kadra je, da čim prej zgradimo in obnovimo uničene domove v snežniških gozdovih. Pristojni forumi bi morali omogočiti mladim inženirjem in tehnikom iz vse države — skupaj s profesorji, da prebijejo v svrho študija določen čas v teh gozdovih in
uresničila želja slovenskih gozdarjev, da bo gozdarstvo, tudi pri nas stopilo še krepkeje v življenje m odločneje zasadilo plug v še ne dovolj obdelano polje slovenskega gozdarstva. ,
Za uresničenje omenjenih ciljev je potrebno, da bo na-
Ob razstavi makedonskih umetnikov
Izlet v Makedonijo? Z nekoliko dobre volje in fantazije stopimo v Jakirpičev paviljon, kjer razstavljajo makedemski umetniki; morda se nam bo ob tem ali onem platnu vzbudil spomin na naše resnično potovanje po Makedoniji. Dežela riževih in makovih polj, žgočega sonca in pisano barvitih noš, dežela kraljeviča Marka in njegovih junakov, dežela plesov in epskih pripovedi m po vsem, in še ne naštetem — še dežela s tako polno in močno umetnostno tradicijo, kot redko kateri predel naših pokrajin.
Po svojem položaju je Makedonija precej podobna Sloveniji. Kot so slovensko kulturo usodno oblikovala križanja severnih in mediteranskih vplivov, tako je tudi za make-
donski likovni izraz postal odločilen njen geografski položaj z vso antično dediščino in bizantinizmom srednjega veka. In prav v srednjeveškem slikarstvu, v množici fresk po makedonskih cerkvah, je makedonska umetnost doživela svoj prvi razcvet in prvič našla svojski, makedonski, likovni karakter.
Upravičeno smo zato radovedni, koliko tega značaja je uspelo zajeti umetnikom, ki se nam predstavljajo na naši razstavi. Prvo, na kar postanemo pozorni, je število razstavljavcev■ 40 je lepo število, morda nekoliko previsoko, da bi mogli pričakovati pri vseh že res tudi izoblikovano umetniško osebnost. Žal nam je, da nekateri med njimi niso močneje zastopani, pa čeprav bi pri
Simfonični koncert Slovenske filharmonije
Dirigent: Džema! Rešid, solist Olga Popov
Gozdna cesta v snežniških gozdovih
da se v snežniških gozdovih ustanovi študijsko središče, ki naj bi bilo vzor ne samo domačim gozdarjem, temveč tudi tujcem. Razsežni in lepi prebiralni gozdovi Snežnika so kakor nalašč ustvarjeni za vzgajanje ustreznega števila visoko usposobljenih gozdarjev, široko razgledanih sodelavcev pri izvajanju naše gozdnogospodarske in lesno-goepodarske politike. Z ustanovitvijo tega študijskega središča gozdarstva se bo
cestni promet
krat v eni, drugič v drugi smeri. V Ljubljani zaposlenim delavcem in študentom, bi tako ne bilo treba v slučaju slabega vremena iskati prenočišč pri sorodnikih, ali pa po ljubljanskih hlevih. — Sama pot bi se s tem tudi za nekaj kilometrov skrajšala, ker bi odpadli ovinki in bi šel promet le delno škorci vas Mateno.
Pričakujemo, da ta predlog ne bo ostal brez odziva.
Invalid brez roke -najboljši lovec v Liki
Lovci v Otočcu so znaaii kot najboljši lovci v Liki, vsi td pa priznavajo, da je med njimi in v vsej Liki najboljši lovec invalid brez roke, Josip Jurkovič. Niti eden lovec v Liki se namreč ne more pohvaliti, da je ustrelil že nad 50 volkov, še manj pa s tem, da je več živih volkov na vrvici peljal skozi mesto.
Čeprav nima roke, zna Jurkovič dobro streljati in ubijati divjačino tudi na veliko oddaljenost. Njegova posebnost so volkovi.
ezi:o ustreliti v pogonih, kaj šele, če je lovec sam, zasleduje Jurkovič volkove na vse druge načine, najrajši pa jim postavlja zanke. Tako je samo leta 1S51 ulovil 27 volkov. Marsikateri volk, ki ga ulovi na ta način, dobi okoli glave zanko, potem pa ga Jurkovič vodi skozi Otočac kot senzacijo. Imajo običaj, da ljudje lovca na volkove nagrajujejo z raznimi darovi.
Jurkovičevo lovsko delo Je tudi v varovanju lovišča divjadi in drugega naprednega lovskega dela. Zato ga je Zveza lovskih društev Hrvatske odlikovala z zlato kolajno.	M. B.
ša ljudska oblast posvetila vso pozornost ravno snežniškim gozdovom, da bodo kos vlogi, ki jim ie namenjena v bližnji in daljnji bodočnosti.
Viljem Kindler
študenti ob deseti obletnici osvoboditve
Vse naše organizacije se pripravljajo, da bi čim dostojneje proslavile deseto obletnico osvoboditve. Tudi zveza študentov Jugoslavije na ljubljanski univerzi pripravlja skromen program.
Zveza študentov se bo s svojimi kulturnimi skupinami in študentskim športnim društvom »Olimpia« vključila v program celotnega mesta Ljubljane, okrajni študentski klubi pa bodo delovali na področju svojih krajev.
Poleg tega pripravlja ZSJ razstavo o študentskem gibanju od ustanovitve ljubljanske univerze naprej. V vseh naših listih je bil objavljen poziv, naj vsi, ki razpolagajo s kakršnimkoli gradivom odstopijo ali posodijo ZŠJ. Doslej se žal še nihče ni odzvaL Vendar pa bi bila taka razstava nujno potrebna, kajti univerza je bila včasih središče naprednega gibanja in bi bilo potrebno pokazati vsa obdobja. Veliko gradiva, kot so slike, letaki, časopisi, spomini, zapiski hranijo posamezniki in bi bilo prav, da to zbere študentska organizacija, ki bi kasneje tudi izdala zgodovinski almanah. J. S.
V	Džemalu Rešidu smo spoznali najpomembnejšega skladatelja ln dirigenta prijateljske Turčije in njegov simpatični, živahni in kultivirani način dirigiranja nas je uveiti, da bo mlada turška glasba pod njegovim mentorstvom in vodstvom kmalu šla v koraku z evropsko. Kot komponist se nam Je predstavil s svojo simfonično pesnitvijo »Poziv«, kjer se naslanja na staro turško pravljico o mladeniču, ki se je bal smrti in iskal deželo, kjer je ni. Ta snov mu diktira obliko (potovanje — smrt), ki se večkrat ponavlja, zaradi česar preprečuje normalno arhitektonsko rast, motivika, ki je vplivana od narodnega melosa, je pa mestoma zelo zanimiva, slogovno se skladatelju pozna francoska impresionistična šola. — Skladba, ki jo je dobro naštudiral z orkestrom, je naredila odličen vtis.
V	Schumannovi »Simfoniji št. 4« v d-molu sta bila lepa predvsem počasni stavek in scherzo. V prvem je dirigent pokazal mnogo občutka za romantično kanti-leno, scherzo pa je bil ostro rit-mlziran in akcentuiran v začetni smkopični temi. Prvemu in zadnjemu stavku je znal dirigent podeliti predvsem organsko dobro preudarjen razplet, žal pa Je posvetil premalo pažnje plastič-
nemu izstopanju godalne tematike in dinamičnemu nlansiranju, ki jo simfonija zaradi svojih nerodnosti v izpeljavah obeh krajnih stavkov nujno terja.
. Olga Popov je mlada pianlsti-nja, ki že danes razpolaga z lepo stopnjo virtuoznosti, je pa notranje še neizrazita, tako, da samo mehki lirični odstavki dosežejo pravi odraz, medtem ko je skala proti dramatičnim odtenkom še slabotna. Najlepši je bil drugi stavek, kjer je pokazala obilo poetičnosti in lepo kantileno, kar je bila odlika tudi spevnih mest v prvem stavku. Mazurki so potrebni ostrejši akcenti in seveda vlgoroznost v virtuoznih variacijah. Občinstvo pa je mlado umetnico zelo toplo sprejelo in jo nagradilo z obilo aplavza.
Med mnogimi Francozi, ki so se od Bizeta do Ravela in Debussy-ja ogrevali za španski kolorit, je tudi Chabrier, čigar rapsodija »Espaiia« je eden najbolj poznanih simfoničnih komadov na koncertnih podijih. Polnokrvna, ritmično ln instrumentalno odlična skladba je tudi pod taktirko Dže-mala Rešida zaživela v pravem španskem temperamentu, orkester je pokazal v vseh sestavinah dober format in pobral s svojim dirigentom obilo aplavzov.
Dr. Danilo Svara.
tem izpadlo kako ime. Ko prvič prehodimo razstavne pro* store, dobimo občutek neenotnosti v iskanju pa tudi precejšnjega razločka v kvaliteti. Pri nekaterih je izrazito čutiti vplive francoskih mojstrov, zopet drugi posegajo z iskanjem vzorov v svojo bližjo okolico. Brez dvoma so med razstavljenimi deli izrazita dela, vendar zaman iščemo podobo, ob kateri bi se nam vzbudilo tisto poUvo, z vsemi pokrajinskimi značilnostmi nasičeno razpoloženje, ki bi ga smeli imenovati makedonsko. Morda je zato še nekoliko prezgodaj- Z izjemo par imen, so vsi razstavljalci mladi, še iščejo svoj izraz in prepričam smo, da bodo vsaj nekateri med njimi, obenem z lastnim, našli tudi izraz svojega naroda.
Najmočnejši osebnosti sta nedvomno Nikola Mortinoski in Lazar IAčenoski. Pri prvem je čutiti monumentalnost v kompoziciji, pa se k tej pridružuje samozavestna in zrelo urejena kombinacija barv. Ličenoski je slabo zastopan, vendar že njegova slika »Ribe«, prepriča o njegovi sigurnosti podajanja. Pri tem ali onem še srečamo čisto realistične prijeme, zopet drugi se sprostijo v dekorativno barvitem oživljanju ploskve, kar nas nekje v podzavesti spominja na pijano bogato barvitost makedonskih preiprog. Kon-denski nas v svojem avtoportretu pritegne z bizantinujoče srepim pogledom, Lozanoski pa v svoji prosojni barvitosti lirično zabrede v razmišljanje. Motivom iz Skopja se pridružujejo motivi iz Ohrida, figuram Bukovk izrazita fizigno-mija ciganke.
Delj ko smo v razstavnih prostorih, bolj se nam utrjuje misel, da je v tem iskanju in teženju po novem slikarskem izrazu osnova in začetek novega vzpona makedonske likovne umetnosti.
Prvi med prvimi
Dogodek v »Katrami«
V zagrebški tovarni »Katran« so danes izročili svojemu namenu obrat za proizvodnjo specialne bitumenske emulzije za hladno asfaltiranje. Letna zmogljivost tega novega obrata znaša okoli 1000 vagonov hladne emulzije.
0 razdelitvi vlog razpravlja vsa vas...
Odkar deluje v Bohinjski Bistrici »Svoboda«, je Ho društveno življenje v širino in globino, razen tega pa je v Bohinju že stara tradicija društvenega delovanja. V Bohinjski Bistrici so številne družine z že doraslimi otroki, kjer vsi družinski člani igrajo ali pojejo pri »Svobodi«. Ko so lani v mesecu avgustu razvili svoj na tekmovanju priborjeni prapor in praznovali obenem 100-letnico svojega pevskega zbora, so pet najstarejših in najbolj zaslužnih članov zbora proglasili za častne člane. Med temi je Franc Ravnik, ki je pel pri zboru 60 let, Janez Arh, ki je pel 50 let, ter Valentin Mavrič, ki je pel 40 let. Pri zboru je kmetica Marija Sodja, ki poje od leta 190S, njena sestra Frančiška Preželj, ki poje še nekaj let več, in brat Cene, ki poje tudi že nad 40 let. Vsi ti ne zamude nobene vaje, Marija
Pomenek z bohinjskimi svobodaši
(fyotovo qeòiwame v jheßmmw
•Z menoj ga je imel, zdaj pa drugo Jemlje!«
Predvčerajšnjim je bila mastna nedelja in danes je pustni torek. Na Ptujskem polju se bo odpravil od hiše do hiše segavi Kurent, po Suhi Krajini bodo strašile vi-»oke kamele — klopotače, na Gorenjskem bo prišel na obisk planinski kozel z ostrimi rogovi ter klepetava pustovka, drugod bodo «pet razposajene pustne šeme s svojo demonsko močjo odganjale pogubne sile temne zime in badile mrtvo naravo k radostnemu pomladnemu življenju. Bo letošnjo zmešano zimo težko pregnati? Zato bo še več pustnega veselja tu sproščene norčavosti, ki je danes še skoraj edina ostala od mnogih starih obredov in običajev, ki so jih ob tem času že od poganstva sem proslavljali naši predniki.
Toda nekaj teh starih običajev ee je le ohranilo. Med njimi je tudi »borovo gosta vanj e« v Prekmurju. To je sicer redek dogodek za prekmursko vas, toda vesel, saj pri njem sodeluje domala vsa vas od najstarejšega očanca, do fantiča, ki se je komaj skopaj iz srajčke.
*
V vasi se Je zgodila nesreča. Nihče se ni poročal v predpustnem Času. Toda gosta vanj e mora bit*. Ce dekle že ni moglo dočakati fantiča, bo treba pač tega poročal z borom — in ▼ vasi bo vsaj »borovo gostüvanje«.
Po prekmurskih vaseh že Sti-idnajvt dni našemljeni pozvačini vabijo na gostüvanje. V njihovi sknptal Je tudi patar, ki se s svojo veliko brento pridno vrti okrog gospodinj in prosi za jajca. Cigandce nagovarjajo kmetice za itteo masti. Gospodar prispeva frfdr stotak in nazadnje zvač potto* vse na gostovanje.
«komaj se prebudi pustno jutro ti c ikri tudi pustna nedešja ali
pustni ponedeljek), Je že vsa vas na nogah. Ob petih se že začno zbirati šeme, nato gredo z godbo na^ čelu na oglede po vasi. Mladoženci hočejo pa še na vsak način najti pravo nevesto. Z njimi so ogledniki, ki ob vstopu v hišo glasno pozdravijo:
»Dobro jutro, dober dan gospodar! Ne vemo, če smo prav prišli. Teličko kupujemo!«
»Teličko?« vprašuje gospodar. »Imam kar dve. eno v hiši, drugo v hlevu.«
»Ono v hiši nam pokaži, da bomo videli, kaj bomo kupili.«
Nato se prerekajo za doto. 200 rajnških in par juncev zahteva oče. Ogledniki pa se s tem ne strinjajo. Na koncu se pokaže še dekle, ki odbije snubce. V tem pride fant, ki resnično ljubi dekle, toda je bajtar, kajžarja pa oče ne mara. (Tu se odigra že prava igra.) Nato se oba mladoženja pobotata: »Ne bova midva imela te sneje!« V tem pa pride starček z dolgo brado — borov oče in ponudi prvemu mladožen-cu svojo borovo hčer, da bo vas vsaj borovo gostüvanje imela.
Snubci so veseli. Prav tako pa tudi ljudstvo, ki se je med tem zbralo pred hišo. »Z nami v gozd, da bomo videli, kaka Je sneja!« kličejo ogledniki. Možakar s širokokrajnim klobukom in • culo, v kateri ima sladki vrta-
nlk in pekoče žganje ter ga vsi kličejo za turbaša, se ponudi, da jim bo kazal pot do borove sneje. Za njim gre zdaj dolg sprevod. Spredaj hiti inženir s pomočniki meriti pot in določa smer. V sprevodu so še zvači, »ciganice«, ki ti za dva kovača prerokujejo srečo, brusač brusi nože, zdravnik z bolničarkama tiplje ljudem žile, piše recepte
—	seveda spet za plačilo. V sprevodu je še frizer, fotograf z leseno škatlo, hudič z dolgim repom, rešetar s povezom zakrpanih starih rešet in še vse ostale obrti so zastopane, celo poklicnega ton-vaja (tatu) najdemo med njimi. Oznako svojega poklica nosi napisano z velikimi črkami na hrbtu. Med borovo materjo in očetom gresta mladoženja in sneja s starešino. Za njimi pa priči, posnejalje, štirje družbani s sva-ljicami ter kopico mladih deklic
—	posvatbic. Za sprevodom peljejo popa v raztrganem gnojnem košu in s kravjo vprego. Ob straneh ga stražijo sami hudiči in pa policaji s puškami. Pleteno gnojno košaro so prepletli tudi s trnjem, saj poskušajo ljudje na vse načine, da bi dobili od popa kakšno relikvijo, pa naj si bo, da bi mu ukradli knjigo, kapo ali borov storž. Tat nato zbeži, toda za njim so že policaji. Ujamejo ga in privedo pred biróva (sodnika). Fiškališ (odvetnik) ga
Po mejo gredo v Good
brani. V zadnjem času so vse modernizirali in tako je navzoč tudi Javni tožilec. Vsakega tatu pa prav gotovo obsodijo na zapor v klonjo (mesarski voziček za teleta). Sele ko plača kdo zanj odkupnino, ga izpustijo.
Tako Je veseli sprevod prižel pred gozd. Tu jih čaka logar in zahteva sečno dovoljenje (spet dodatek novejšega časa). Le njemu pove lastnik gozda, kateri bor je določil za nevesto. Grozna sramota bi namreč bila za vso vas, če bi našli nevesto brez vrha. To bi pomenilo, da ni več devica in bi morali posekati drugi bor, tako kot so ga morali lani v Vanči vasi. Fantje iz sosednje vasi so Jim to zagodli.
Nato se začnejo ob hrapavi nevesti znova pogajanja za doto. Vedno več je veselja in neugnanih norčij. Končno se dva sekača lotita bora; eden z leseno, drugi s pravo sekiro. Ko Je bor posekan. mu oklestijo veje, vrh pa posvatbice lepo okrasijo in ga nato tudi zvesto čuvajo. Bor na-ložjio na razstavljen voz in ga nato vlečejo iz gozda. V drevesu — boru Je upodobljena pomlad, to vlečejo v vas. Z njo pa tudi vse njene čare, predvsem še čar rodovitnosti. Nanj se vsede nevesta, v krajih, kjer pa rastejo jelke in te posekajo namesto bora, pa se na njej pelje ženin.
Preden pa ves dolgi sprevod zapusti gozd. pop prvič okliče nevesto in ženina in ima pri tem slavnostni govor, v katerem pove, zakaj se njihovi dečki ln dekline niso oženili. Vzrok Je v tem, ker so zahtevali starši prevelike dote. »Pred zdàvanjem se vrši pogajanje, vekše kak na sejmi za krave ai’ bika!« Toda »kak Je Krištof Kolumbos gorinajšo Ameriko, tak Je borovnjàk gorinajšo to borovo gostüvanje.« Nato daje ženinu dobre nauke za zakon, mu predstavi nevesto, ki stoji pred njim: »Malo hrapave kože Je res, ker ne pozna pudra in tudi nima »bubi frizure« kot marsikatero dekle v druščini. Ona Ima le goste, košate lase, preprežene z borovimi storži, je pa slavne rodovine, zato naj se vzameta!«
Godba zaigra ln ves sprevod se pomika nazaj v vas. Ljudstvo prepeva in uganja najrazličnejše norčije. V vasi pa pop še enkrat okliče mladi par ter posvari vaščane, da naj ja pazijo, da se v prihodnjem fašinku ne zgodi ta-
ka sramota, da bi morali znova vleči bor.
Zadnji oklic pa Je nato na domu mora odgovarjati in na koncu pop sprašuje mladoženca ln ta mu mora odgovarjati in ka koncu celo poljubiti svojo hrapavo nevesto. Nato se obme pop še na vse navzoče in jih povpraša, če vidi kdo kakšne zadržke za to poroko. Iz množice se ntrga ciganka z otrokom v naročju ter toži: »Z menoj ga je imel, sedaj
Pozvačln
pa drugo jemlje!« Toda tudi tu najde pop pravo besedo in mojstrsko razsodi: »Tudi borova nevesta, ni bila zvesta. Cuk in Sojka sta k njej hodila. Zato ona ne bo več služila tebi, temveč povsem v druge namene, za naš gasilski dom jo bomo porabili. Na koncu pa povabi vse navzoče na gostüvanje:
»Mi dobro vino mamo 1 vam ga na lagve odamo. Jestvine bo tudi za volé. 2e cejli keden v štali krava bleje, ka se ma s toga zgoditi, da vse šče v pisker skočiti!«
Začne se veselje, ki traja dolgo v pustno noč. Vse, kar so pozvačini nabrali na svojih obhodih po vaseh, so dekleta skuhale in napekle. Mlado in staro pleše sedaj za visok lan ln za debelo repo v prebujajočem se letu.
*
Tako veselo lu razposajeno so v nedeljo praznovali borovo gostüvanje v Lemerju, včeraj na Cankovi, danes pa ga bodo v Mar-kišavclh pri Murski Soboti.
B. K,
Pevski zbor »Svobode« ▼ Bohinjski Bistrici ob razvitju društvenega prapora ln proslavi 100-letnlce bohinjskega pevskega zbora v avgustu lanskega leta
nik lutkovnega gledališča, logar itd. »Svoboda« v Bohinjski Bistrici povezuje med seboj vse sloje in jih zbira okoli pripadnikov delavskega razreda, ki jih je v društvu največ.
Toda »Svoboda« v Bohinjski Bistrici ni delavska samo po tem, da je v njej največ delavcev. Že pri dramski sekciji smo videli, kako zahteven in napreden repertoar ima. Podobno je pri Ljudski univerzi, kjer so bila na dnevnem redu tudi predavanja o tehničnih pridobitvah doma in po svetu, o sodobni medicini, o slovenski književnosti, ali na študijskih krožkih, ki so v svojih večernih razgovorih razpravljali med drugim tudi naslednje teme: »Delavsko gibanje na Slovenskem«, »Razredni hoj m umetnost«, »Delovna šola in njen ustroj«, »Nastanek verovanj«, »O komunah« in podobno. Pa tudi pevski zbor in ostale sekcije preveva napreden duh in zato je bohinjska »Svoboda« v resnici delavska in napredna tudi po svojem duhu, kar je njena največja odlika.
»Svoboda« v Bohinjski Bistrici povezuje med seboj delavce najrazličnejših podjetij, ki si med seboj izmenjujejo svoje izkušnje in svoje znanje ter obenem aktivno posegajo v življenje kraja, kjer žive. »Svobodi« v tem kraju pa je uspelo pritegniti v svoje vrste tudi mladino, in sicer v velikem številu, saj je samo med člani društva ena tretjina mladincev in mladink. Ta mladina najde v »Svobodi« pri skupnem delu t starejšimi ljudmi zdravega razvedrila, obenem pa se vzgaja in izobražuje. Ena izmed posledic vsega tega ie tudi ta, da novi mladi delavci, ki odhajajo iz vasi v različne tovarne ali šole, ne prihajajo tja več povsem neuki in še vedno polni najrazličnejših zaostalosti ter drobnolastmškib tendenc, pač pa že razgledani v osnovnih stvareh življenja in podučeni o osnovnih vprašanjih <fba spodarstva, kulture in politike.
Mile Smaänsky.
(Nadaljevat* dedi} j
Sodja pa je povrhu še suflerka pri dramski družini.
Podobno je pri dramatiki. So družine, kakor na primer družina predsednika dramske sekcije kretničarja Antona Šilarja, kjer nastopajo na odru vsi člani družine. V Bohinjski Bistrici so ljudje, ki že po 20 do 25 let igrajo na odru in ima zato »Svoboda« v tem kraju tudi kar sedem režiserjev. Ko pa sem govoril s predsednikom Ljudske univerze in ravnateljem gimnazije, mi je le-ta dejal, da pri vsaki razdelitvi vlog kar vsa vas razpravlja, ali so vloge pravilno razdeljene, ali ne...
Vendar pa bi bilo zmotno misliti, da gre zaradi društvene tradicije zdaj delo ie kar samo od sebe od rok. Ne. Društveno delo napreduje predvsem zato, ker je pri društvu cela vrsta požrtvovalnih ljudi, ki so neprestano na delu kakor mravlje. Velik del najbolj požrtvovalnih ljudi pri društvu so komunisti, ki jih je vseh skupaj v društvu kar 39.
Pri bohinjski »Svobodi« najdeš najrazličnejše poklice. Tu so gozdarji, tesarji, gateristi, železarji, železničarji, uslužbenci in obrtniki poleg učiteljev in profesorjev ter kmetov. Med 7 režiserji sta 2 železničarja, 1 kleparski mojster, 1 gospodinja, 1 kmečki sin, 1 logar in 1 gimnazijski ravnatelj. V pevskem zboru je 30 delavcev in delavk, 5 kmetov, 9 uslužbencev in uslužbenk, 7 gospodinj in 14 kmečkih deklet. Med igralci je tudi predsednik občine, vodilne osebnosti v društvu pa imajo naslednje poklice: Srečko Benigar, predsednik društva, elektrotehnik; Franc Grbec, tajnik društva, železničar; Anton Šilar, predsednik dramske sekcije, železničar; Franc Repinc, predsednik pevskega zbora, soboslikar-obrtnik; Janko Rozman, tajnik pevskega zbora, kmečki sin; Janez Grm, pevovodja, občinski uslužbenec; France Fister, predsednik Ljudske univerze, profesor h: ravnatelj gimnazije; Egon Mihelič, zborovodja tambu-raškega zbora, učitelj in št •spumiteli; Lovro Strgar, prt '
*т. м. — », februarja 1955 J SLOVENSKI P0R0CEYILEC / str. 5 ]
j Po zgodbi Vlada Firma —- Riše Miki Muster \
PREDAVANJA
ljudska univerza v Kranju vabi jutri, 24. П. na predavanje pirat ljuba Ravnikarja: Kultura davnine (s silikatni). Predavanje bo ob 19.30. url v fizikalni dvorani L gimnazije. — Vljudno vabljenk
Slovensko kemijsko društvo Vas vabi na nadaljevanje ciklusa predavanj profesorjev Univerze v Istambulu, predavala bosta v kemični predavalnici na Vegovi uL 4 (v nemškem jeziku). — 1.
V	sredo, dne 23. II. 1955 ob 11. uri: prof. dr. Saffet Riza Alpar: »Pridobivanje olja v Turčiji«. — 2.
V	četrtek, dne 24. II. 1955 ob 11.
url: prof. dr. Saffet Riza Alpar: »Sušeča se olja kot surovine za lake in oljnate bairve«. — 3. V petek, 25. rt 1955 ob U. urli: doc. dr. Halidun Clveleikoglu:	»Olje
mehaleb kot surovina za lake«.
»Odprava v Karakorum« je naslov predavanja znanega Italijanskega alpinista g. Riccardo Caseina, ki bo v petek, dne 25. t m. ob 20. url v dvorani Prirodoslovne fakultete (Univerza — vhod lz Gosposke ulice). — Predavanje spremlja 150 krasnih barvnih diapozitivov. Nekaj vstopnic je Se na razpolago v pisarni Planinskega društva Ljubljana-matica, Miklošičeva c. 17. — Planinsko društvo Ljubljana-matica.
KONCERTI
178.
Naslednji dnevi so se kar prehitevali in kot bi trenil, je bil teden naokrog. Kaj vse je bilo treba pripraviti, o čem vse se pogovoriti! Posebno je bil zaposlen jazbec Lopatnik, ki je bil izbran za ženitovanjskega starešino. In tisto jutro pred svatbo je bilo na jasi pred Sončnim domom vse živo. Ježki, veverice, kune in zajčki so begali sem in tja, preobloženi z delom.
179.
Z vseh strani so se zhrali gozdni prijatelji, da bi svojemu medvedku pripravili praznovanje, kakršnega niso pomnili niti najstarejši med njimi. Volk Sivec je kar zmajeval z glavo nad vsemi dobrotami, ki jih je moral vlačiti skupaj po naročilu lisičke Vitke. Ta je namreč prevzela skrb za gostijo. Na jasi pa so se medtem že zbirali prvi gosti in Lenušček jih j ° šel pozdravit.
180.
Resnično so prišli njegovi in Zaspankini domači iz kočevskih gozdov in za zdaj ni bilo pozdravljanja in objemanja ne konca ne kraja. In koliko so prinesli darov! Na jasi so se grmadili celi kupi najrazličnejših dobrot, da se je Lenuščku kar srce tajalo. Ko pa so še gozdni prijatelji pridali svoje, je bil čisto zbegan: kako naj bi se pač zahvalil za vse!
SE NEKAJ
Mar kmetijska zadruga ne
more delati brez njih
Mariborčanom In okoličanom Je prav gotcvo Se v spominu nedavni proces pro“.: vodilnim uslužbencem kmetijske zadruge Benedikt Janezu Elblu, njegovemu bratu Milanu. Martinu Križanu .n proti ostalim enajstim soobtožencem, ki so s poneverbami, nevestnim poslovanjem in izrabljanjem službenega položaja oškodoval: svojo zadrugo za več kot milijon dinarjev. Sodišče je tedaj prisodilo Janezu Elblu in Martinu Križanu 20 mesecev zapora, ostali na so prejeli manjše zaporne kazni oz. so bili oproščeni. Sodba seveda še ni pravnomočna in si je javni tožilec pridržal rok in pravico pritožbe.
Ze zaradi nizkih kazni Je bilo slišati precej negodovanja, upravičeno pa grajajo odnos samega oškodovanca — kmetijsko zadrugo Benedikt — ki Je z odprtimi rokami sprejela nazaj na stara službena mesta vse obtožence, ki so till do pravnomočnosti sodbe izpuščeni. Upravičeno se sprašujemo — ah res ne morejo brez njih?	—Jp
Obsojen živinski tat
Karel Potočnik, kovaški pomočnik v tovarni kovanega orodja v Precari si Je izbral še drug, po njegovem mnenju donosnejši poklic. Kradel Je namreč krave iz zaprtih hlevov in se bavil tudi s prekupčevanjem živine. V noči od 5 na S. avgusta lani Je v Lembergu pri Šmarju pri Jelšah Ivani Kos ukradel 34.000 din vredno kravo. Naslednjega dne je ukradel kravo Antonu Smehu v Peči« pri Smairju in ga oškodoval za 60.000 din. Dva dni kasneje Je zginila krava Ignacu Mikše iz Zbelove gore pri Ločah, nadalje je še Mariji Zorin odpeljal 60.000 dinarjev vredno kravo. V hleve je vdiral tako, da je odtrgal ključavnico.
V najmanj devetih primerih pa ‘e Potočnik krave kupoval na sejmih in drugod ter Jih prodajal naprej z dobičkom. Zaradi tatvin in nedovoljenega prekupčevanja z živino je okrožno sodišče v Celju obsodilo Potočnika na 4 leta strogega zapora. Plačati mora tudi stroške kazenskega postopka v znesku 3672 din, Mariji Zorin pa 55.000 din. Odvzame se mu tudi zaplenjena gotovina v skupnem znesku 50.000 din.
Zaradi neprevidnosti pod voz
Ne da bi se ozirala na promet Je 62-letna Marija Božič prečkala Vojkovo ulico v Idriji. V tem trenutku je privozil po ulici Franc Kenda z vprežnim vozom. Konja, ki sta se verjetno ustrašila čez cesto hiteče ženske, sta jo pokopala pod seboj. Ponesrečenka je bila zaradi hudih poškodb prepeljana v bolnišnico.	a.
Bogatini, tatovi koles
Franc. R. lz Malega Mengša je lastnik mlina, čigar vrednost znaša 3 milijone din. Nekega dne se je na svojem kolesu odpeljal v gostilno »Gorenje« v Kamnik, kjer je nekaj časa popival. Ko je zapuščal gostilno, ni sedel na svoje kolo, temveč na kolo nekega delavca Iz tovarne »Titan«. Tri dni nato je prišel spet v omenjeno gostilno in hotel na spreten način priti do svojega kolesa, toda natakarica mu je sporočila, naj gre ponj na postajo Ш, kamor se pa ni hotel oglasiti.
Pri zaslišanju je R. odločno zanikal, da bi cm ukradel kolo. Sele potem, ko so ga ujeli, kako se je na ukradenem kolesu peljal v Komendo, je delno priznal tatvino.
Tudi sin velikega kmeta Jože Kozlevčar iz Sel pri Šmarju je poskusil srečo s tujim kolesom. Bil je v gostilni »Grosupeljčan« v Grosuplju, kjer je opazil dvoje čednih koles, izmed katerih si je Izbral najboljšega. Odpravljal se je iz gostilne in sedel na svoje kolo, tujega pa s prosto roko vozil proti domu. Ko je lz glavne ceste zavil na stransko pot je, tuje kolo naložil na ramo ln ga doma skril v slamo. Kmalu za tem so prišli po kolo miličniki lz Grosuplja, ki so ga vrnili lastniku, Kozlevčarja pa odpeljali v zapor.
Mimogrede bodi povedano, da Ima Kozlevčar poeestvo, lei obsega 23 ha zemlje.	Tijo
Nečloveški stric in svak
Pretekli so štirje meseci, odkar jt bfl v pretepu ubit Jože Turšič lz Ljubljane, ki je zapustil 7-ietnega sina in ženo. Nekaj časa pred smrtjo se je od žene ločil. Od njunega skupnega gospodinjstva je ostalo nekaj premičnin, ki Jih je socžšče prisodilo na predlog matere 7-letnemu sinčku. Mati je od pokojnikovega brata Ivana Turšiča zahtevala te premičnine, ta pa jo je vedno z grdimi besedami odgnal.
Nekega dne v začetku tega meseca je Turšič prišel v trgovino, kjer njegova bivša svakinja dela in ji rekel, naj pride po pohištvo, ki je ‘že pripravljeno na dvorišču. Mati, vesela, da bo ta zadeva enkrat končana, se je s tovor-
nim avtomobilom odpravila na Savsko c. 9. Ko je hotela odpreti vrata, ki vodijo v Turšičevo stanovanje, jo je nenadoma zagrabil za lase Ivan Turšič, jo zavlekel v kuhinjo ter jo pričel na vso moč pretepati. Med pretepom je kričal, »da ima pač zdaj najboljšo priložnost, da se z njo obračuna«. Iz kuhinje jo je vlekel v spalnico im ji grozil, da jo bo ubil, ter jo s težkimi čevlji brcal v rebra. Napadenki je končno uspelo pobegniti na dvorišče, kamor Ji je sledil napadalec, ki jo je še enkrat močno brcnil in ji grozil, da jo bo zaklal z nožem.
Ko so naslednjega dne prišli k Turšiču varnostni organi, niso našli ne njega in ne pohištva. Turšič je s pohištvom vred odšel v Maribor.
Pretepač Ivan Turšič se bo zaradi svojega nečloveškega ravnanja zagovarjal pred sodiščem. Toda kako naj sodimo o Antonu Zakrajšku, ki je bil navzoč pri pretepu in se ves čas smehljal?
Pletilni stroj iz Avstrije
M. O. iz Sevnice je komaj 19-letna zašla v slabo družbo in se v objemu te vdajala pijači in brezdelju. Zeljna zabave in plesa je prevzela vlogo bankirja, ker njena brezposelna družbica nima dohodkov. Nekaj časa si je O. pod raznimi pretvezami izposojala denar od prijateljic. Ko so ji te odpovedale usluge, Je morala zmanjšati dnevne izdatke na »1000 din«. Prepotrebno obleko, perilo in obutev je tanalu popolnoma zanemarila in ker je denar porabila za pijačo in cigarete, je žrtvovala tudi redne obroke hrane. Zabava pozno v noč. to je bil njen cilj, le prave poti se je odločno otepala. Povsod je bila priljubljena, ker je rada pogostila tudi marsikaterega študenta.
Nekega dne v Januarju je srečala svojo znanko A. C. iz Ljubljane. Ker je vedela, da je tej znanki kot izučeni pletilji nujno potreben pletdljskd stroj, ji je navdušeno začela pripovedovati, da Ima zveze z Avstrijo ln da ji lahko nabavi pletilni stroj.
Ni preteklo 14 dni po razgovoru in že je bil stroj v Ljubljani. Ker pa brez carine ne gre in da bodo računi »čisti«, je morala C. A. Izročiti Mariji 12.000 din. V pisarno carinarnice je pretkana Marija sama stopila In se čez nekaj časa vrnila z opravičilom, da se izdajajo pošiljke šele po 14. uri. Hitro sta še sklenili dogovor za popoldansko snidenje in se razšli: lahkoverna C. A. kuhati možu kosilo, pretkana Marija pa z 12 tisoč din v žepu k svoji družbici.
C. A. je kaj debelo gledala, ko se je ves popoldan pehala na carinarnici in ugotovila, da je ogoljufana.	B. R.
Posnrovelost brez primere
V četrtek popoldan sta v gostilni na Litijski cesti v Ljubljani popivala brata Jože in Stefan Črnivec. Ker sta bila močno pijana, jima gostilničarka ni hotela več dati vina. Zaradi tega sta začela nanjo vpiti in razgrajati, da je morala klicati na pomoč miličnika. Pijanca sta zbežala, skočila nn « hlodi naložen vprežni voz in podila konja z vso silo besnosti proti Stepanji vasi, dokler se voz ni zaletel v električni drog in se prevrnil s konji vred. To podivjana pijanca ni streznilo. Kot dve pobesneli zverini sta začela tepsti konja, ki sta upehana ležala na tleh in se potem še znesla nad miličniki.
Otroci zažgali kozolec —
2 in pol milijona škode
Na velikem kozolcu kmeta Franca Nagodeta iz Jeričevega hriba pri Vrhniki je nenadoma izbruhnil požar. V kozolcu, ki je bil masivno grajen,
Ìe bilo kakih 15.000 kg sena, večja :oličina slame, več kub. metrov rezanega lesa In vprežni voz. Vse to je _ zgorelo kot bakla in je ogenj do prihoda gasilcev že dodobra opravil svoje uničevalno delo. Gasilci so s težavo omejili požar, da se ni razširil v bližini stoječa poslopja. Skoda, ki jo je povzročil ogenj znaša več kot dva in pol milijona din.
Kakor se je ugotovilo, sta požar zanetila Nagodetov 4-letni sin ter dve in pol letna hčerka. Medtem ko so odrasli še posedeli po kosilu, sta otroka vzela iz jedilne shrambe vžigalice, šla na kozolec in zažgala seno. Požar, ki se je hitro širil so opazili sosedje, ki so oddaljeni kakih 500 m od Nagodetove domačije. Ko je bil Nagode o požaru obveščen, je bilo že prepozno.
Ker ni pravi čas prečkal ceste
Prometni predpisi zahtevajo od vsakega koristnika cest, da se ravna po njih tako, da bo varen on In ostali. Vendar pa smo večkrat priče velike nediscipliniranosti na naših cestah, pa naj bo to s strani šoferjev, kolesarjev, pešcev ali voznikov vpreg. Primer take nediscipliniranosti je bil tudi te dni v Kranju. Po cesti Jugoslovanske armade je vozil zvečer z motornim kolesom Milico Vogrinc. Med vožnjo je srečal pešca Kristijana KoOcalda, ki je bodil pravilno po desni stirami cest«. Tile pred križiščem pa je
zavil na levo ln hotel prečkati cesito prav v trenutku, ko mu je bilo motorno kolo za petami. Karambol je bil neizbežen. Motorist je pešca zadel s krmilom tako, da je padel po cestišču. Ta nezgoda je prizadejala Kokalju hude, motoristu pa lažje telesne poškodbe.	s
Smrtna nesreča pri dein
Zasebni kovaški mojster Jože Juhant Iz Srednjih Jarš je v svoji strojni delavnici spuščal s pomočjo dveh vajencev nad tri tone težko mehansko kladivo. Ko sta vajenca z ročnim dvigalom dvigala kladivo, Je mojster zamenjaval podloge, da bi tako spravil
kladivo v normalno lego. Pri spuščanju se je težko kladivo nagnilo ln padlo na Juhanta, ki je stal med padajočim in sosednim kladivom in tako m mogel nikamor odskočiti. Pri tem je dobil smrtno nevarno poškodbo na glavi in prelom vratu. Bil je na mestu mrtev.
Vlom v trgovino
V soboto ponoči je bilo vlomljeno v trg. poslovalnico »Preskrba« v Kisovcu pri Trbovljah. Neznana so najprej odžagali obešanko in zlezli v trgovino skozi okno. Ukradenega je bilo 5000 din gotovine in za okrog 100.000 din raznega galanterijskega blaga. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v gostilno pri »Petru«, prav tako v Kisovcu. Vlomilci so odnesli okrog 1200 din gotovine in nekaj klobas.
B. F. M.
Vprašanje: Kako je z investicijskimi posojili za gradnjo stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev?
Odgovor: Ta posojila bo dajala Narodna baraka bodisi lz splošnega, bodisi iz posebnih investicijskih skladov (ljudske republike, oziroma okrajev).
Iz družbenega piana LRS u to leto, ki je ha objavljen v začetku tega meseca, povzemamo, da znaša republiški kreditni sklad za zidavo stanovanjskih hiš, ki ipa bo šele ustanovljen, 300,000.000 din, okrajni skiladi, ki večji del tudi še niso ustanovljena pa skupno 2.200,000.000 din. Predvsem pa bo treba počakati razpisa o dodeljevanju posojil za gradnjo hiš.
Gozdni obrat SK
Vprašanje: Ali plačajo vozniki — zasebniki, ki prevažajo les in Je to njihov edini dohodek poleg prometnega davka tudi dohodnino?
Odgovor:	Dohodnina se takim
voznikom odmerja v odstotku od prometa ali od posameznega dohodka. Vozniki morajo podati upravi za dohodke davčno napoved, v kateri prijavijo kosmati dohodek in stroške, ki so jih imeli za dosego dohodka. Davčna napoved se mora predložiti ha splošen javni poziv za vsako leto. O prejemu napovedi prejmejo vozniki potrdilo.
Za opravljanje voženj se zaračuna voznikom po tarifni postavki 9 tarife prometnega davka prometni davek v višini 20%.
M. F. Zagorje
Vprašanje: Ali so seje odbora
(sveta) stanovanjske skupnosti, na katerih se obravnavajo dodelitve stanovanj, Javne aid tajne?
Odgovor:	Odbor (svet) stano-
vanjske skupnosti sestavljajo predstavniki hišnih svetov, ki jih ti sveti kot take izvolijo. Ce je v stanovanjski skupnosti več hiš, ki so bile sezidane za stanovanje delavcev in uslužbencev določenega podjetja, sodelujejo tudi predstavniki delavskega sveta do-tičnega podjetja. Druge osebe imajo pravico sejam odbora (sveta) stanovanjske Skupnosti prisostvovati le, če so bile povabljene.
V. Z. Maribor
1.	vprašanje: Kako se Izvrši prenos kupnine za v inozemstvu prodano nepremičnino?
Odgovor: O nameravani prodaji morate obvestiti diplomatsko-kon-zulamo 'predstavništvo na Dunaju, preko katerega se realizira prenos imovine v našo državo, kakor tudi Upravo za zaščito jugoslovanskega premoženja v inozemstvu v Beogradu. Od teh boste dobili potrebne instrukcije.
2.	vprašanje:	Ali so vloge na
stanovanjsko skupnost za dodelitev stanovanj proste taks?
Odgovor: Vloge na stanovanjsko skupnost so enako kot vloge na hišne svete, sicer proste taks, toda stanovanjske skupnosti ne dodeljujejo stanovanj, temveč so za to pristojna tajništva oz. sveti za stanovanjske in komunalne zadeve. Za vloge naslovljene na te organe, pa ni taksne oprostitve.
Kupon
za pravno posvetovalnico S. p. »Odgovori os vprašanja«
KOLEDAR
Torek, 22. februarja: Pust.
•
22. febr. 1512 je umrl pomorščak Amerigo Vespucci, id je prvi opisal novo odkrite dežele onstran Oceana. Novi svet so Evropejci spoznali šele iz Amerigove knjige, zato je tudi dobil ime Amerika, čeprav bi bilo seveda bolj pravilno, da bi ga imenovali po Kolumbu.	•
Na današnji dan leta 1732 se je rodil George Washington, osvoboditelj Severne Amerike izpod angleške oblasti ln prvi predsednik ZDA.
•
Danes se spominjamo rojstva znamenitega poljskega pianista ln skladatelja Frederica Chopina. Rodil se je 22. februarja 1809. — Chopin Je tvorec novega klasičnega sloga, tipičen predstavnik romantične glasbe. Spojil je elemente poljskih ljudskih plesov ln melodij s pridobitvami nemške in francoske umetne glasbe v izvirni umetniški izraz, ki je vplival na največje mojstre 19. stoletja.	«
Na današnji dan leta 1813 je umrl izumitelj podmornice Robert Fulton. Skonstruiral je več podmornic, toda najbolj znana je podmornica »Nautilus«, zgrajena leta 1797. Fulton je prvi z uspehom uporabil parni stroj za praktično pomorsko plovbo ln poleg vrste drugih izumov prav tako prvi uporabil bombe s stisnjenim zrakom.	»
22 febr. 1834 je izšel v Ljubljani Prešernov »Sonetni venec«.
*
Na današnji dan pred enajstim! leti Je padel v bojih z Nem« eden najbolj nadarjenih partizanskih
?esnlkov Drago Destovnik - Ka-uh, star komaj 22 let. Njegove borbene pesmi, polne ljubezni do domovine ln svobode ter vere v zmago, so bodrile naše borce ln slovensko ljudstvo v najhujših dneh narodntffbvobodilnega boja.
Istega dne Je padel v ostri partizanski borbi na Graški gori pri Slovenjem Gradcu kipar Janez Weiss-BeiaC.
•
Na ljubljanski Univerzi Je diplomirala iz geografije SirksEma.
PUTNIK LJUBLJANA organizira ob veliki mednarodni skakalni prireditvi v Planici dne 5. in 6. marca več posebnih vlakov lz Ljubljane, Kranja in Jesenic. Posebni vlaki v soboto, 5. marca so namenjeni predvsem dijaški mladini. Prireditev v Planici bo v okviru tradicionalnega tekmovanja za »Kup ln trofejo Kongs-berg« s sodelovanjem tekmovalcev sedmih držav. Ker bo v letošnjem letu omejeno število posebnih vlakov, opozarjamo, da vozovnice lahko rezervirate že od danes naprej. Redna prodaja voznih kart za posebne vlake se prične v ponedeljek, 28. februarja. Na pravočasno zagotovitev mest v posebnih vlakih predvsem opozarjamo šolska vodstva. Vse nadaljnje informacije zahtevajte pri Putniku.
Občni zbor Planinskega društva Ljubljana-matica bo v četrtek, dne 3. marca ob 19.30. url v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi c. 22. — Prosimo vse planince, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. — Planinsko društvo Ljubljana-matica.
Partizan na Vičn Ima danes ob 20. uri svoj tradicionalni valčkov večer. — Vljudno vabljeni!
Gospodinje — nekaj novega za Vas! — Gosadove »Gobe v prahu« so odličen dodatek pri kuhi.
Gospodinje — v zimskem času ob pomanjkanju zelenjave uporabljajte pri kuhi Gosadove »Di-šavice za kuho«!
Od pamtlveka so poznane lepotilne maske. Danes dobiš prvovrsten proizvod TEINT BELL v vseh drogerijah.
Studenti! Prijavite se za smučarske tečaje na Kofcah. Odhod na L tečaj jutri, 23. II, — PD Univerza.
Uprava za ceste OLO — Ljubljana okolica sporoča: Zaradi razpadajočih obokov gradu Bistra se cesta III reda št. 1207 Vrhnika— Borovnica pri lom 4 v vasi Bistra zapre za ves težki vprežni in avtomobilski promet. Zapora traja od 23. IL 1955 od 7. ure dalje do preklica. Promet Je preusmeri jen na cesto Ш reda št. 1217 Log— Notranje Gorice—Podpeč ali po cesti in reda št. 1216 Brezovica— Podpeč.
STARSI POZOR! Včeraj, 21. t. m. je na sankališču v Tivoliju pes volčjak, ki je bil z 10-letno deklico ugriznil nekega otroka. Pozivam starše te deklice (katera je dala krivo adreso), da se oglasijo na naslov Dr. Krušlč, Levstikova 22. — V kolikor se ne javijo nudim visoko nagrado vsakomur, ki mi preskrbi njih naslov.
GLEDALIŠČE
DRAMA — LJUBLJANA
Torek, 22. febr. Zaprto.
Breda, 23. febr. ob 20: Goldoni: Lažnik. Abonma G.
Četrtek, 24. febr. Zaprto.
Petek, 25. febr. ob 15.30: Shakespeare: Romeo In Julija. Abonma Petek XI popoldanski Sobota, 26. febr. ob 20: Shakespeare: Romeo ln Julija. Abonma B.
Nedelja, 27. febr. ob 15: Shakespeare: Romeo in Julija. Izven in za podeželje.
OPERA
Torek, 22. febr. Zaprto.
Sreda, 23. febr. ob 19.30:	R.
Strauss: Kavalir z rožo. Izven. Četrtek, 24. febr. ob 19.30: Donizetti:	Luda Lammermoorska.
Abonma red A.
Petek, 25. febr. ob 15.30: Gotovac:
Ero z onega sveta. Zaključena predstava za ljubljansko garnizijo.
Sobota, 26. febr. ob 19.30: D. Svara: Prešeren. Abonma red H. Nedelja, 27. febr. ob 19.30:	R.
Strauss: Kavalir z rožo. Izven in za podeželje.
Zaradi izredno velikega zanimanja za uprizoritev Straussove opere »Kavalir z rožo« in ker pri premieri ni bilo mogoče ustreči vsem, ki so želeli vstopnice, bo prva repriza te opere jutri, v sredo, 23. t. m. izven abonmaja. Vstopnice bodo v prodaji danes od 17. ure dalje v Operi.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 22. febr. ob 16: Eduardo de Filippo FUumena Marturano. Red Torek popoldanski Vstopnice so tudi v prodaji Sreda, 23. febr. ob 20; John van Druten. Grlice glas Red Sreda. Vstopnice so v prodaji Četrtek, 24. febr. ob 20.30: John van Druten, Grilce glas. Abonma red Gradbeni tehnikum. Vstopnice so v prodaji.
Petek, 25. febr. ob 20: John van Druten. Grlice glas Red Petek. Vstopnice so v prodaji.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom
Sreda, ». febr. Zaprto.
Četrtek, 24. febr. ob 16. Goemer: »Pepelka«, pravljična Igra z godbo, petjem ln plesom. Sobota, 26. febr. ob 20: Budak-Filipič: »Klobčič«, ljudska veseloigra, Izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu od srede dalje. Prihodnji teden bo premiera Dobri čani-nove veseloigre »Skupno stanovanje«.
SVOBODA ZG. SISKA
Torek, 22. febr. ob 20:
Veseli večer z izbranim zabavnim sporedom pod naslovom: VESELI SlSKARJI Vstopnice shranite za nagradno žrebanje. — Prodaj g vstop"' ■ • T	feM-.' 7 16.	. i. —
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Torek, 22. febr. ob 19.30: P. Petrovič: Ploha. Vaška šala z glasbo ln petjem. Izven. Režija in scena Bojan Čebulj.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 23. febr. ob 19.30: Shakespeare:	Hamlet — Izven in za
sindikate.
Četrtek, 24. febr. ob 15: Shakespeare:	Hamlet — zaključena
predstava za L gimnazijo.
Petek, 25. febr. ob 15:	Shakespeare:	Hamlet — IL šolski
abonma.
Sobota, 26. febr. ob 19.30: Shakespeare: Hamlet — abonma red Torek ln izven.
Nedelja, 27. .febr. ob 15.30: Shakespeare: Hamlet — abonma red N=d-I1a in izven Abonente abonmaja TOREK prosimo, da upoštevajo težave, ki jih ima gledališče pri razporejanju predstav zaradi bolezni v ansamblu in oproste, da je že tretjič abonma TOREK prestavljen na drug dan. HAMLET za abonma TOREK bo v soboto, dne 28. П. ob 19.30. tiri. Abonenti, ki so ta dan zadržani, naj zamenjajo vstopnice za drugo predstavo do petka, 23. IL 1955.
V petek, 25. t. m, simfonični
koncert za rdeči abonma. Dirigira Zivojin Zdravkovič lz Beograda, solist pianist Marijan Lipovšek. Spored obsega Beethovnova dela — uverturo »Leonora«, št. 3, IV. koncert za klavir in orkester v G-duru in V. simfonijo. Vstopnice od 250 din navzdol v Filharmoniji
UMRLI
Dotrpela je naša ljuba hčerka, sestra, tetka
ANTONIJA CERNE
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v sredo, dne 23. februarja na Mestno pokopališče v Litiji
Žalujoče družine: Čeme, Legan, Lanc-Šmit in ostalo sorodstvo.
Liitlja, 21. februarja 1955.
Urari nam Je naš mož in oče IVAN MENART
žel upokojenec.
Pogreb bo danes, 22. t. m. ob
15. url iz Petrove mrliške vežice na Zalah.
Družine Menart in ostalo sorodstvo.
V Ljubljani, 21. П. 1955.
V svojem 44. letu starosti je dotrpel naš ljubi raož, dragi oče ln brat
IVAN DRENIK
posestnik in gostilničar v Gotni vasi pri Novem mestu.
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v sredo, dne 23. H. 1955 ob 15. uri iz hiše žalosti v Gotni vasi na Smlhelsko pokopališče.
Gotna vas, 21. П. 1955.
Žalujoči: žena Lojzka roj. Brun-škule, otroci:	Ruža, Milena, Jo-
žica in mala Ivanka ter ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da naju je nenadoma zapustil najin oče KARL GERMEK upokojenec ln posestnik.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 23. H. 1955 ob 15.30. uri z Zal — Nikolajeve mrliške vežice.
Globoko žalujoča:	Karl, sin,
Мету, snaha.
Po težka dolgotrajni bolezni Je preminul naš
IGORCEK SARTORI
dijak.
Pogreb bo v sredo, dne 23. februarja 1955, ob 16. uri z Zal — Jakobove mrliške vežice.
Nova Gorica, Ljubljana, dne 21. П. 1955.
Rodbini Sartori.
ZÄHV ALE
Vsem, M so nam ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, svaka in dedka
FERDINANDA ZALOKARJA
Izrazili ustno ali pismeno sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem, številu spremili na zadnji poti — naša iskrena zahvala.
Družina Zalokar.
Metlika, 19. П. 1955.
Vsem, ki so spremili mojega dragega moža, brata, strica, svaka dr. JANKA KAVCNIKA na njegovi poslednji poti tn izrekli svoje sožalje, se iskreno zahvaljujem.
Helenca Kavčnik, roj. Suyer in ostalo sorodstvo.
Ob prerani bridki Izgubi ljube iene in mame
JUSTE KRAMAR, roj. REPIC
izrekava iskreno zahvalo vsem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nama, spremili blago pokojnico na zadnjo pot ter darovali vence in cvetje v tako velikem številu. Enako se zahvaljujeva kamniškim pevcem za ganljive žalostinke.
Oh tem še posebna zahvala vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju interne klinike v Ljubljani za trud in vse кат so ji nudili za časa njenega zdravljenja v bolnišnici.
Žalujoči: mož, sin in sorodniki
« RADIO
SPORED ZA TOREK
Poročila: 5.05, (.00, 7.00,	12.30.
15.00. 17.00. 19.00 ln 22.00.
5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska 6.35 Slovenske narodne pesmi 7.10 Juti an Ji orkestralni spored 7.30 Gospodinjski nasveti 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame 11.00 Radijski koledar 11.05 Glasbena medigra 11.15 Cicibanom — dober dan (vošči Manica Komanova) 11.30 Orkestralni spored — Cesar Franck:	simfonične variacije
Emst von Dohnanyi: Simfonične minute 12.00 Kmetijski nasveti
12.10	20 minut z Veselimi godci
12.45 Zabavna glasba, vmes reklame 13.00 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike 13.10 Opoldanski koncert — O. Respighi: Vtisi iz Brazilije E. L a’c : Španska simfonija op. 21 14.00 Za mlade pevce in godce 14.20 Melodije za razvedrilo 15.15 Lahka glasba 15.30 Tečaj angleškega 'jezika — 119. lekcija 15.45 Pohorski fantje pojo in igrajo (prenos lz Maribora) 18.10 Utrinki lz literaturo — Plesala lepote lz Ljubljane »o cele___(Izbor ve-
selih slovenskih verzov) 16.30 : Želeli ste — poslušajte I 17.10- Za pustno razpoloženje (spored plesne glasbe) 18.00 Kulturni pregled
18.10	Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta 18.30 Športni tednik 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 20.00 Te-
»UNION«:	amer. Ulm »Jutri bo
bolje«. Tednik: Film. nov. 8. —
Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi: Ruth Romeu in Stewe Kokran.
*Koivuji\a. avstr film »Hanerl«. Tednik: Predstave ob 15, 17, 18 ln 21. V glavni vlogi: Hannerl Martz in Paul Hörbiger. »SLOGA«:	franc, film »Prepove-
dan sad«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 2L — Ob 10 je matineja istega filma. V glavni vlogi:	Fernandel In Francoisa
ArnouL
Prodaja vstopnic v vseh treh
kinematografih od 9.30—U ter 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje.
»S OCA«:	angleški Ulm »Hob-
son v škripah«. — Tednik. — Predstave ob 16, 18 In 20. — V glavni vlogi: John Mils in Charles Laughton.
Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter
od 15 dalje.
»SISKA«: jug. film »Hiša na obali«. Režija: Boško Kosanovič. Glavne vloge:	Sibila Srnic, Rene
Deltgen, Nada Poderegin, Bert Sotlar In Manferd Inger. Tednik. Predstave ob 16, 18 m 20, prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: francoski film »Plačilo za strah«. Brez tednika. — Predstave samo ob 18 in 20.30. Ob 16 mehiški film »En dan življenja«. Predprodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: angleški film »Inšpektor Je tu«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK: ameriški film »Ljubezen na bojišču«.
BLED:	ameriški film »Macao«,
ob 20.
ČRNOMELJ:	ameriški film »Sa-
motna zvezda«.
KRANJ »STORŽIČ«:	francoski
barvni (gevacolor) film »Grof Monte Cristo« — I. del. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
JESENICE »RADIO«: angL film »Džessi. ob 18 In 20.
JESENICE »PLAVŽ« :	francoski
film »Sužnji«, ob J8 in 20.
denskl zunanje-politični pregled 20.10 Solistična glasba 20.30 Radijska Igra — Branislav Nušič: Občinsko dete (ponovitev) 21.15 Zabavna in plesna glasba 22.15— 23.00 Plesna glasba 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert G. E. Telemanö: Duet za dve flavti G. Fauré: Tema z variacijami op. 73 C. Debussyi: Sonata za flavto, violo, harfo 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba).
MALI OGLASI
VEC KOVINOSTRUGARJEV —i strojnih ključavničarjev in nekvalificiranih delavcev sprejme takoj »Indes«, Ljubljana, Ob železni a, Moste. Podjetje nima stanovanj na razpolago.
3182-	1
V SLUŽBO sprejmemo ključavničarja za vzdrževanje industrijskih strojev na Viču in kolesarko ali kolesarja za raznašanje pošte in čiščenje pisarniških prostorov v centru mesta. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite v ogl odd. poa »Stalna zaposlitev«.
3174-1
TOVARNA »ZMAJ« sprejme takoj dve dobri administrativni moči za mezdni oddelek. Pogoj: dovršena popolna srednja šola« Zglasiti se osebno v tajništvu,
3183-	1
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ v gradnji, Šoštanj razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta:	več kurjačev, strojne
tehnike, po možnosti s srednjo tehnično šolo, strojnike. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naš naslov do 26. 2. 1955.	3160-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — starejšo, z lastnim stanovanjem Sprejme družina k otroku. Javite se od 15 do 17. Zolger, Trubarjeva 25, Ljubljana. 3168-1 POMOČ v gospodinjstvu za dopoldanske ure potrebujem. Naslov v ogl. odd.	3180-1
RAČUNOVODJO z večleftno prakso in takojšnjim nastopom iščemo. Plača po uredbi. Tovarna ovojnega papirja in lesna industrija Višnja vas. — Upravni odbor.	3161-1
RAZPISUJEMO mesto tajnika za okrajni odbor ZSS Ljubljana. Mesto je stalno ali honorarno. Ponudbe pod »Human« v ogl oddelku.	3166-1
SLUŽBO DOBI sezonski upravnik okrevališča na Gorenjskem. Ponudbe pod »Kapaciteta 40 oseb« v ogL odd.	3167-1
VERZIRAN KOMERCIALIST z 12-letno prakso zamen j a službo. Sprejme mesto komercialista ali potnika v Ljubljani ali na Gorenjskem do Kranja. Ponudbe v ogL odd. pod »Samostojen«.	3165-1
KMETIJSKI STROKOVNJAK Z 20-letno prakso v vseh panogah in administraciji, poročen, srednjih let, želi primemo zaposIi-: tev. Nastop takoj. Šeruga Janko, Brebrovnik, p. Ivanjkovci.
3178-1
GABROVE SADIKE za živo ograjo, poljubne velikosti in množine, ugodno naprodaj. Golc Janez, Zasip, Bled.	2799-1
ELEKTROMOTOR, brezhiben. 7 do 7.5 KS, 1400 obr./cnin., 220 V, najraje inozemskega, takoj kupim. Ponudbe pod »Elektromotor« v ogl. odd.	3169-5
SOBO oddam za dopoldansko pomoč. Gradišče 8-a, Ш. nad.
3176-9
DVA TEHNIKA, mlajša, sprejmemo za konstrukcijo ln pripravo dela. »TOS«, Ljubi iona, Metelkova 15.	2881-1
TRSNICA in drevesnica Metlika, razpisuje mesto drevesnfčarja. Nastop službe s 1. Ш. 1955 ali po dogovoru. Zaželena Je večletna pralesa !n ustrezajoča strokovna Izobrazba. Plača po dogovoru.	30OS-1
KROJAŠKEGA MOJSTRA s prakso za tehničnega vodjo v podjetju sprejmemo takoj ali po dogovoru. Plača od 12 do 15 tisoč dinarjev. »Obrtnik« Masarvko-va 34.	3153-1
KMETIJSKA ZADRUGA Žužemberk sprelme v službo samostojnega Jmjlgovodjo-flrinjo). Nastop slube takoj all s 1. ГГГ. 1955« Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pismeno ali osebno n* gornji naslov.	»146-1
SPREJMEMO več sposobnih mojstrov ln pomočnikov za avto-karoserijo, avtokleparjev, kolarjev ln mizarjev, interesenti naj pošljejo prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve, kvalifikacije itd. na naslov: »Zvezda«, Maribor. Tržaška e. 8.	S137-I
ADMINISTRATIVNO MDC z znanjem strojepisja (strojepisko L razreda) ln po možnosti stenografije sprejmemo takoj. Prošnje z življenjepisom in z navedbo dosedanje službe pošljite do 25. H. 1955 Upravi trg. podjetja »Agraria«. Postojna. Stanovanje preskrbljeno.	2768-1
ENOSTANO VANJSKO HIŠO aH vilo z vrtom prodam. Ponudb« v ogl. odd. pod »Komforu.
2524-1
ST. tó — So. rPBRTTÄHTÄ И55
Socialisti
Edgaru
Ljudsko-republikansko sklepalo o morebitni
Pariz, 21. febr. (AFP). Parlamentarna skupina in upravni odbor francoske socialistične stranke sta imeli nocoj sestanek, na katerem sta razpravljali o stališču socialistov do novega mandatarja Edgara Fau-rea. V sporočilu, ki sta ga ob j a-
odrekli podporo Faureu
ZDA sprejele na znanje sovjetsko izjavo o razorožitvi
London, 21. febr. (AFP). Ameriški delegat na sestanku pododbora OZN za razorožitev Henry Cabot Lodge je objavil danes naslednje sporočilo: »Nevarnost oboroževalne tekme se vsekakor ni zmanšala. Sedaj moramo hitro poiskati rešitev, ki bi vlila zaupanje vsem narodom. Sprejeli smo na znanje nedavne izjave Sovjetske zveze o razorožitvi in z zanimanjem pričakujemo, kaj bodo prinesla ožja tehnična posvetovanja, ki jih bomo imeli.-
Nixon o ameriški pomoči tujini
New York, 21. febr. (AP). Podpredsednik ZDA Nixon je izjavil, da bo po likvidaciji ameriške uprave za poslovanje z Inozemstvom konec junija zboljšano izvajanje programa ameriške pomoči Inozemstvu. Izvajanje programa pomoči po novem načinu bodo vodili ameriški ambasadorji in njihovi štabi. Podpredsednik Nixon je izjavil, da si je o novem načinu podpiranja tujih držav pridobil mnogo koristnih podatkov pred dvema letoma na svojem potovanju po azijskih državah, pozneje pa na potovanju po južnoameriških državah. Svojo izjavo je zaključil s poudarkom, da govori v lastnem imenu in ne v imenu vlade ter da sta ukinitev dosedanje uprave za poslovanje z inozemstvom želeli obe stranki v kongresu.
gibanje bo šele naknadno udelžbi v njegovi vladi
vili po sestanku, izjavljata parlamentarna skupina in upravni cdbor stranke, da je socialistom nemogoče »predvideti udeležbo v vladi ali nuditi podporo kateri koli vladi, katere program bi pomenil nazadovanje nasproti programu, ki ga je stranka podala kot svoj minimum«.
Istočasno je parlamentarna skupina Ijudsko-republikanske-ga gibanja nocoj soglasno sprejela sklep, po katerem ne bo nasprotovala sestavi vlade na čelu z Edgarom Faureom. Ljudsko-republikansko gibanje pa bo šele naknadno sprejelo sklep o morebitnem sodelovanju v vladi, ki jo namerava Edgar Faure sestaviti.
Edgar Faure
Naši pravniki v Franciji
PARIZ, 21. febr. (Tanjug). De-
legaci j a jugoslovanskih pravnikov, ki je na obisku v Franciji, je danes obiskala institut za atomsko energijo v Saclayu, opoldne so ji priredili kosilo v zunanjem ministrstvu, popoldne so visoki funk clonarji notranjega ministrtva seznanili jugoslovanske pravnike z organizacijo 6voje službe, zvečer pa je društvo Francij a-Jugoslavija priredilo v svojih prostorih slavnostni sprejem na čast jugoslovanski delegaciji.
Predsednik društva Jean Cassou je pozdravil jugoslovansko delegacijo, poudarjajoč prijateljstvo francoskega in jugoslovanskih narodov. Govoril Je o borbi Jugoslavije za neodvisnost in svobodo ter poudaril, da ima skorajšnji prihod maršala Tita v Francijo posebni pomen.
V imenu jugoslovanske delegacije ee je za pozdrave zahvalil generalni sekretar zveznega izvršnega svetn Veljko Zekovič, ki je podčrtal, la med Jugoslavijo in Francijo ni le tradicionalno prijateljstvo, temveč tudi prijateljstvo, ki se vsak dan še nadaljuje v skupni borbi za mir — ideal narodov obeh držav. V teh stremljenjih Je Jugoslavija do sledna načelu aktivnega mirnega sožitja. Zekovič je ob koncu izrazil željo za nadaljnije poglablja nje ne samo političnih, temveč tudi kulturnih odnosov med Jugoslavijo in Francijo.
Perzijski demanti
Teheran, 21. febr. (AFP). Predsedstvo perzijske vlade je nocoj objavilo sporočilo, ki pravi, da »nobena tuja vlada ni začela pogajanj s Perzijo o njenem morebitnem pristopu h kakemu obrambnemu paktu«. Predsedstvo vlade poudarja, da je izdalo sporočilo. da bi se »izognili vsakemu nesoorazumu«. Vlada je tudi pozvala direktorje listov, naj »zaradi zaščite državnih koristi ne objavljajo nobenih podatkov o obrambi Srednjega vzhoda brez predhodnega posvetovanja z uradnimi predstavniki«.
Vladna koalicija
v Italiji se maje
Rim, 21. febr. (Tanjug). Vodstvo republikanske stranke je danes objavilo, da bo izstopilo iz vladne koalicije, če krščanski demokrati ne sprejmejo zahteve malih strank za reformo vodilnega zakona o krajevnih volitvah na Siciliji. Republikanci
V NEKAJ VRSTAH
TOKIO, 21. febr. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, je kitajska vlada sprejela sklep, da 1. marca zamenja denar, in sicer bo za 10.00*3 starih jenov izplačevala l novi jen.
BERLIN, 21. febr. Kakor poro-ča vzhodnonemška časopisna agencija ADN, je sodišče v Frankfurtu na Odri obsodilo sekretarja vzhodnonemške liberalno - demokratske stranke Paula Fischerja na dosmrtno prisilno delo zaradi vohunstva v korist zahodnonem-ške obveščevalne službe.
BERLIN, 21. febr. Kakor poroča vzhodnonemška agencija ADN, je bivši sodelavec zahodnonemškega ministrstva za združitev Nemčije Heinz Stöcker zbežal v Vzhodno Nemčijo, kjer je prosil za zatočišče. Izjavil je, da želi delati proti »zločinski vojni politiki Adenauer j eve vlade, ker pozna bistvo pariških pogodb«.
RIM, 21. febr. (AFP). V gorovju Sassatelli, južno od Monte Vettore, so nocoj odkrili ostanke potniškega letala DC-6. ki je z 29 potniki izginilo že 13. t. m. na poti iz Bruslja v Belgijski Kongo. Prvim policijskim in reševalnim ekipam se je posrečilo priti do kraja nesreče, ki ga je odkrilo italijansko izvidniško letalo. Vzrok nesreče še ni znan.
TOKIO, 21. febr. (Kicdo). Iz kitajskega pristanišča Tankua je danes odplula japonska ladja z 949 Japonci, ki so bili na Kitajskem še od druge svetovne vojne in se doslej še niso mogli vrniti domov.
MÜNCHEN, 21. febr. (AFP). —
Predsednik bavarske deželne vlade je danes izjavil, da bodo bivšemu hitlerjancu Ottu Strasser-ju dovolili ilegalno politično delovanje, ko se vrne v München. Ta bivši nacist, ki se je pozneje ločil od Hitlerja, je po nekaj letih, ki jih je prebil v pregnanstvu v Kanadi, prispel te dni v Svico.
TAJPEH, 21. febr. (AFP). Sporočilo, ki ga je nocoj objavil glavni štab Čangkajškovega letalstva, pravi, da sta ‘kucmintanška lovca-bombnika poškodovala kitajsko podmornico jugovzhodno od otoka Pingtan, 180 km zahodno od Formoze, med napadem na kitajske naprave in ladje na področju otoka Taiesen pa so kuo-mintanška letata potopila več džunk in uničila nekatere vojašnice.
zahtevajo uporabo proporcionalnega principa, 3d edini lahko zagotovi malim demokratskim alrankam odgovarjajoče števila poslancev, krščanski demokrati pa zastopajo večinski sistem, ker računajo, da bodo lahko dobili večino v skupščini. Republikanci, kakor tudi liberalci in e-ccialni demokrati, vidijo v stališču krščanskih demokratov znake katoliške ekskluzivnosti in nevzajemnosti Fanfanijevega vodstva z malimi strankami vladne koalicije.
Po sporočilu vodstva republikanske stranke je Scelba govoril s sekretarjem krščansko demokratske stranke Fanfarn-jem o možnostih sporazumne rešitve. V primeru, da krščanski demokrati ne bodo popustili, bo Scelbina koalicija ostala brez večine, kar bi povzročilo krizo in padec vlade.
ta. ZLET GORENJSKIH ~ SMUČARJEV — V SOBOTO IN NEDELJO
Tajništvo gorenjske smučarske podzveze obvešča vsa smučarska moštva, klube, šole, društva Partizan, JLA itd., najsi bo ekipe kakor tudi posameznike, da bo m. gorenjski smučarski zlet nepreklicno v dneh 26. in 27. t. m. po prvotno objavljenem sporedu.
Tekmovanja v alpskih disciplinah bodo na Ornem vrhu v soboto oziroma v nedeljo ob 12. uri, teki in skoki pa v soboto dopoldne in popoldne ter tudi v nedeljo popoldne na Bledu, razen tega pa v nedeljo dopoldne ob 10 tudi sankanje v Bohinju. Pravico imajo vsi verificirani in neverificirani smučarji.
Prijave je treba poslati prireditelju, GSP na Jesenice, najpozneje do petka 25. t. m. ob 18. uri.
Џ
Smučarski klub »ENOTNOST.
obvešča vse smučarje, tekmovalce ln ostale člane kluba, da Je danes ob 15. url sestanek na skakalnici v Eg. Šiški. Udeležba obvezna. Ob IS. uri pa Je seja tehničnega in upravnega odbora v klubski pisarni.
SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE ne prireja v nedeljo 27. t. m. nobenega oficlalnega tekmovanja, zaradi česar naj ta termin Izkoristijo podzveze ln društva!
Slaba »Fantazija na leda«
Jesenice, 21. febr. — Po dveh uspelih drsalnih revijah na Jesenicah so Jeseničani še z večjim zanimanjem pričakovali za soboto napovedano drsalno revijo z naslovom »Fantazija na ledu«, ki so jo izvedli ljubljanski drsalci. Prireditev je bila ta dan zaradi neugodnega vremena preložena na včeraj, ko se je zbralo na igrišču okoli tisoč gledalcev. 2al večina z dogodki na igrišču ni bila zadovoljna in jih je mnogo že pred koncem zapustilo stadion.
Posamezne točke so bile slabo pripravljene, razen tega pa so prireditev motile tudi razne tehnične pomanjkljivosti pri ozvočenju, razsvetljavi itd., tako da tudi dragoceni živobarvni kostumi drsalcev niso imeli pravega učinka. Öd drsalcev je edino ugajala mala osemletna Deren dova, ki je pokazala nekaj prav lepih stvari. Pa tudi točki »Vaški vrag« in »Portret« so bili kolikor toliko dopadljivi.	S.
*
Na letališču v Ljubljani Je bil strelski troboj med družinami postale Zalog, tovarne Saturnus ln ekipo letališča. Zmagala je družina Zalog s 1120 krogi pred Saturnusom (973) in družino »Rudi Lajevec« z letališča (922). Najboljša med posamezniki sta bila člana družine Zalog Tomo Ferles, ki Je dosegel 119 krogov, med članicami pa Malčl Dorbel s 107 krogi.
V tekmovanju za šahovsko prvenstvo SZ je po VI. kolu stanje na čelu tabele naslednje: Geller in Soaski 4.5, Botvinnik, Smislov 4 točke Itd.
Konec šahovskega turnirja v Črnomlju. Včeraj se je v Črnomlju končal šahovski turnir za prvenstvo Dolenjske, И je bil posvečen 11. obletnici prvega zasedanja SNOS. Prvo mesto so zasedli Sila, Škerlj in Sitar, vsi tri-ji iz Novega mesta z 9.5 točk» četrto mesto Šafar iz Kočevja z 8.5, peto do sedmo ing. Volk iz Kočevja, Koblar iz Črnomlja ln Hof iz Novega mesta. Karbiner je postal na tem turnirju drugo-kategomik.	J. v.
Spet ameriški poskus z atomsko bombo Las Vegas, 21. febr. (AFP). Ameriška državna komisija za atomsko energijo je danes spo' ročila, da bo jutri zjutraj izvedla v Nevadi nove atomske po skuse.
i Upravni odbor Gradbenega podjetja »SAVINGRAD« Celje J	razpisuje mesto
tehničnega vodje podjetja.
Pogoji: gradbeni inženir s petletno prakso ali višji gradbeni tehnik z desetletno prakso. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno.
Ponudbe pošljite na upravo podjetja.
Ž
t I
Zavod za rehabilitacijo invalidov L8S Ljubljana,
Vilharjeva c. 33
razpisuje mesto EKONOMA in B0LNIČABKE
Pogoj za sprejem: praksa v ekonomskih poslih. — Plača po uredbi o drž. uslužbencih v zdravstvenih ustanovah z dopolnilno plačo. — Lastnoročno pisane ponudbe z natančnim opisom vseh dosedanjih zaposlitev in z navedbo šolske izobrazbe pošljite na gornji naslov. — Nastop službe takoj.
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
sprejme
SEFA PRODAJNEGA ODDELKA z dovršeno trgovsko akademijo in nekaj prakse. Prednost imajo mlajše osebe in takšne, ki obvladajo en tuj jezik.
- ADMINISTRATIVNI MOČI z dovršeno trgovsko akademijo. — V poštev pridejo tudi osebe z minimalno prakso.
Stanovanje oziroma prevoz iz Ljubljane zagotovljen. Pismene ali osebne ponudbe na naslov Industrija usnja Vrhnika.
: ?
»KEMOSERVIS« — Izvoz-uvoz in tehnična trgovina z laboratorijskim materialom, Ljubljana, Trg revolucije št. 15 — sprejme takoj v službo: POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA s srednjo strokovno izobrazbo ali opravljenim strokovnim izpitom za trgovskega pomočnika
FAKTURISTA (-ko) s popolno srednješolsko izobrazbo, oz. ustrezno strokovno izobrazbo
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Prošnje za sprejem v službo z navedbo dosedanjih zaposlitev predložite upravi podjetja dnevno od 10. do 14. ure.
Šahovski Sampionat flrj
Brez sprememb v vodstvu
Novi Sad. 21. febr. — Rezultati XV. kola: Ivkov — Bertok, Rabar
—	Scnederevac. Matulovič — Dju-raševič, Gligorič — Segl in Vospernik — Bogdanovič remi, Ja-noševič — Puc. Milič — Udovčič, Matanovič — Karaklajlč in Lukič
—	Trajkovič prekinjeno. Stanje:
KaTaklajič 10.5 (1), Gligorič 10, Rabar 9. Milič 8.5 (11, Tvkov 8.5, Matanovič 8	(1), Djuraševič in
Bertone т>о 8, Trafkovič 7.5 (1), Matulovič 7.5, JamoSevič m Udov-čič po 7 (1), Šegi 7, Bogdanovič 6.5. Puc 5 (1). Smederevac 5, Lukič 4 (1) in VoäpernUc 4 točke.
3-tonski tovorni AVTO znamke »Zis«, v dobrem stanju, z rezervnimi deli in 7 gumami prodamo po ugodnih pogojih. Trgovsko podjetje »Izbira«, Idrija.
Kovinsko podjetje »Dni-tas«, Ljubljana, Celovška cesta 224 sprejme takoj: livarje, ključavničarje, strugarje — kvalificirane in priučene. Orodjarja -mojstra tn kvalificirane orodjarje, navadne delavce za priučitev, tehničnega risarja in nabav-ljača, po možnosti s šoferskim izpitom.
Dočakali smo
Naši smučarji ln ljubitelji zimskega športa nasploh so dolge mesece potrpežljivo čakali z »dilcarai« ob nogah, da bi se vsaj malo pognali po belo oblečenih poljanah. Svoje rekvizite so domala že pospravili, toda muhasti vremenarji še niso Izrekli zadnje besede... Po večkratnih brezuspešnih poskusih v letošnji sezoni so preteklo soboto in nedeljo vendarle začeli izdatneje pošiljati belo »blago«, tako da so tekmovalci lahko vsaj za silo opravili svoje obveznosti. Največ živžava je bilo seveda v Kranjski gori in Planici, kjer so člani in članice ter mladinci in mladinke v žlic snežnemu metežu merili sposobnosti. (Foto: Gostinčar)
Račun najmočnejšega društva
v revirju
TRBOVELJSKI RUDAR ZBIRA MLADINO
Te dni Je Imelo eno najmočnejših športnih društev v revirju — SD Rudar iz Trbovelj — redni letni občni zbor, ki Je bil prav dobro obiskan, zborovalce pa so prišli pozdravit tudi zastopniki drugih športnih edinic in forumov. Izčrpno poročilo o delu društva je podal njegov tajnik Kočar, ki Je med drugim ugotovil že uvodoma, da je upravni odbor v minulem poslovnem letu opravil skoraj vse začrtano delo. Društvo šteje v enajstih sekcijah okrog 350 članov.
Najmočnejši Je nogometni klub, M šteje razen prvega moštva še pet drugih garnitur. Njegovi prijatelji so lani od najboljše enaj-storice pričakovali več, saj je nazadnje zasedla v jesenskem delu tekmovanja za prvenstvo Slovenije le drugo mesto. Zelo lepo so napredovala pionirska moštva.
V lahkoatletski sekciji, kjer so zbrani zlasti dijaki, in tudi v plavalnem klubu se bo pravo delo lahko začelo šele letos, ko bosta povsem dograjena atletska steza In novo, olimpijsko kopališče, ki bo prineslo ne samo v higienskih, temveč tudi v športno - tehničnih pogledih veliko spremembo.
Namiznoteniška sekcija je sicer kazala voljo do dela. vendar bi bila lahko dosegla še več, če bi ne bila imela toliko skrbi z nabavo žogic, Zal pa Je v minuli sezoni močno nazadovala košarkarska sekcija, ki ji manjka dobrega vodstva, o odbojkarjih pa je treba zapisati pravzaprav, da delajo samo »na papirju«. Le-ti so lani nastopili samo enkrat, vendar jim moramo nekaj krivde za nedelavnost odšteti na račun pomanjkanja Igrišča. Tudi ostale sekcije, zlasti še rokometna, so dosegle v zadnjem letu kar zadovoljive uspehe.
Tajnik Je v nadaljnjem posebej naglasil, da letošnje društveno vodstvo ni bilo sestavljeno najbolj posrečeno, kar se je tako ali tako kazalo tudi v delavnosti raznih sekcij. Občni zbor je med ostalimi sklepi sprejel posebnega, da se bo društvo še nadalje trudilo pritegniti v svoje vrste čim-več revirske mladine. Ce sodimo po tem, kako se v vedno večjem številu oklepajo tega športnega kolektiva pionirji, ni brez osnove upanje, da bo Imelo društvo v nekaj letih predvsem zelo močno nogometno enajstorioo, ki bo
lahko častneje zastopala revirje v domačem in širšem prvenstvenem tekmovanju. Prav gotovo pa ho pritok mladine ojačil tudi vrste drugih športnih panog v društvu.
»
Športniki Rudarja ln ostali Trboveljčani so prav te dni izgubili enega najdelavnejših športnih ljudi, in sicer nenadoma umrlega tovariša Naceta Ravniharja, ki Je bil član naprednega kulturnega društva Vesne in aktiven borec NOB. Do smrti je bil oskrbnik Doma SD Rudarja, ki Pa je pomagal tudi aktivno graditi. Trboveljski športniki ga bodo ohranili v trajnem spominu. -jk.
Šahovsko prvenstvo gorenjske
Tri kola so ž- odigrana
Jesenice, 21. febr. V soboto se Je tukaj začelo V. šahovsko prvenstvo Gorenjske za leto 1955, ki se ga udeležuje 14 igralcev, in sicer 7 iz Kranja, 6 z Jesenic in 1 iz Radovljice.
Po slovesni otvoritvi, ld jo je opravil predsednik ML O Jesenice tovariš Dolinar, so takoj odigrali I. kolo, ki je tudi že prineslo prvo presenečenje. Jan je premagal bivšega prvaka Gorenjske Pogačnika - Lanski prvak Sicherl iz Kranja pa je zmagal proti Erženu. Simčič je dobil partijo proti Strum blu, Misjak in Cuderman pa sta delila točko. Ostale partije so bile prekinjene.
V П. kolu so bili izidi tile:
Bavdek : Suhelj 1:0, Jan : Simčič 1:0, Roblek : Misjak 1:0, Korošec : ing. Sešek 1:0, Sicherl : Strumbl 1:0, Cuderman : Pogačnik remi. Partija Eržen : Kavčič je bila prekinjena.
Današnje III. kolo se je končalo le z dvema zmagama, in sicef Bavdka nad ing. Seškom in Suh-Ija nad Erženom. Vse ostale partije so bile prekinjene.
Po Ш. kolu so na najboljših mestih: Sicherl, Jan in Bavdek 2
(I)	, za njimi pa Cuderman 1.5 (i), Roblek, Korošec in ing. Sešek 1
(J)	itd.	ф	S.
Košarkarice Železničarja iz Karlovca so te dni pospravile dve zmagi na Dunaju, in sicer nad Danubio s 50:34, nad Sportklu-bom pa z 38:35.
--------------------------------------------------------N
Izplačilo posojil za NOV
Obveščamo vse imetnike potrdil okrajnih in mestnih popisnih komisij o oddanih dokazilih o dajatvah v gotovini, vplačanih kot posojilo na priznanice Slovenske narodne pomoči, obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolne okupacijske novčanice med narodnoosvobodilnim bojem, da je rok za izplačevanje teh potrdil pri podružnicah Narodne banke FLRJ podaljšan do 30. junija 1955.
Po poteku tega roka ugasne vsaka pravica do izplačila.
Rok 30. november 1954 za prijavljanje navedenih dajatev pri okrajnih (mestnih) popisnih komisijah se s tem ne podaljšuje.
St. rV/2-40/93-55.
Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS
V________________________________________________________J
'1am je pomagala Henriju, podpirajoč ga z roko, zlesti Ì2 kočije, medtem ko je Patm plačeval c o " h e - j a. Skupaj sta ga nato na pol vlekla, na pol nesla po štirih nadstropjih stopnic, ga v sobi zvalila na kavč in ga jela slačiti. Henri se ju je na vse kriplje otepal, glasno ugovarjal in divje klatil z rokami okrog sebe; endar jima je le nekako uspelo, da sta mu odvzela ščipalnik, mu potegnila čez glavo nočno srajco in ga porinila v posteljo. Polagoma se je njegovo vreščanje sprevrglo v bloden, enoličen, brezzvezen blebet, dokler mu niso ustnice le še neslišno trzale in se zategovale.
Zaspal je. Vendar si ga nista upala pustiti samega, ampak sta sedla kraj njegovega kavča in se šepetaje pogovarjala.
»To pot ni bilo z njim posebnih sitnosti,« je dejala madame Loubet, pogledujoč na Henrija z zaskrbljenimi očmi.
»Nak, res ne.« V medli svetlobi svetilke je bil Patoujcv oglati obra nek a o*-'* zamaknjen. »In tuđi jruhal ni kakor včeraj.«
oe naprej si je grizel končke brkov in pogledoval na sklenjene roke.
»Tor »e nislite, da«, Loubet, da gre njir.'. ia bolje, se preklemano motite. Narobe: vedno slabši je. Vem, da ga imate radi in tudi jaz ga imam rad. Naslikal mi je bil portret male hvlalije, zato mi je iskreno žal zanj. Vendar pa na ta način ne bo moglo iti več dolgo. Saj ni nikdar trezen — in -ar se n pije, *e hoče vs-’ mer ruvati Z iji:	imam več
sitnosti kakor s celim tropom cip. Prejšnji teden se je hotel vreči na nekega izkoriščevalca, ki je pretepal svoje dekle. Še sreča, da je pravočasno prispel na kraj dogodka eden mojih ljudil
In zganja ti že prav neverjetne neumnosti! Veste, kakšno mi je zagodel nocoj? Ni šel pit na Montmartre v moj rajon,
ampak v bližnjo soseščino, v La Villette. Mislil je, da ga tam ne bom staknil. Vtihotapil se je v neki bistrò, kjer ga ne poznajo, in si naročil vse vrste pijače, ki jih tam točijo — whisky, rum, žganje, vermut, pelinkovec, calvados, in to je zmešal skupaj ter vso to salamensko godljo pogoltniL Bilo je je toliko, da bi od nje še konj poginil! Pa saj to hoče, tako se mi zdi, s takšnim početjem tudi doseči; se ugonobiti.«
Madame Loubet je stisnila ustnice in povesila oči, medtem ko je Patou nadaljeval z razlaganjem kakor človek, ki komaj čaka, da izdrdra svojo vlogo in zvali raz sebe odgovornost »Madame Loubet, saj nima pomena, da se greva slepe miši Videl ’f>m že aič koliko pijancev. Toda tale zgaga tu ni pijanec, 3-npak norec. Kar mirni ostanite! Vem, kaj govorim: ta človek tu je blazen, nor.«
Da je Henri blazen! Ostra beseda je kakor z nožem preparala srce madame Loubet! Povesila je oči da bi skrila solze. Nori Je mogoče, da bi bil njen le petit monsieur v resnici nor?
Vendar, odkrito rečeno, res ne ve, kaj naj bi dejala, če pomisli na nekatere neumnosti ki jih je zadnje mesece zganjal. Neumnostì, o katerih Patou nima niti pojma ... Po vsem tem pač ni prav nič čudno, da se tudi sama na skrivaj sprašuje, ali ni ob pamet. Na primer takrat, ko je po tleh studia razlil petrolej, da bi uničil tiste svoje namišljene ščurke, kar bi bilo prav lahko povzročilo v vsej hiši požar. Ali pa takrat, ko je znosil v sobo nič koliko veder peska, ker je hotel studiu dati videz obale v morskem zalivu...
In kako otročje vesel j' bil, ko je prišla! »Vidite, madame Loubet, zdaj je pri meni pravi Arcachon!« Pa tista nagnusna krote! Kdo ve, kod jo je ‘ л »knil! Cel mesec jo je Imel v sobi ter po vse dneve lovH muhe, da bi ubogo živalco nahranil. In kako mu je bila pri srcu! »Midva sva enaka revčka. Vidite,
madame Loubet, ta krota je grda ko smrtni greh; nihče je ne mara. Prav zategadelj moram biti vsaj jaz dober z njo.«
In potem tisti preklicani st oj za veslanje, ki naj bi mu podaljšal noge! Kako more vendar izobražen človek verjeti takšnim bedarijam? A on je verjel! »Saj je uspeh zajamčen, madame Loubet, povsem zajamčen.« In sukal je vesla, se upiral vanje in veslal, vse dneve in noči veslal! Pri tem ni imel na sebi drugega kakor spodnje hlačke in volnen jopič; sopihal je kakor lokomotiva in pot mu je curkoma lil po obrazu. Veslal je in veslal! »Madame Loubet, uspeh je zajamčen, povsem zajamčen!« Človek bi obupal.
A najhuje je, kadar se zlekne na kavč, mimo leži in strmi v strop, zgolj strmi v strop. Koj lahko uganeš, da misli na tisto dekle! Celò, kadar je pijan, mrmra v brado njeno ime...
Začutila je, da jo Patou nepremično motri, in dvignila je k njemu obraz, ki se je topil v solzah. Za trenutek je bilo т studiu slišati zgolj Henrijevo težko, sopihajoče dihanje.
»Vem, da vas moje besede bolé,« je nadaljeval detektiv. »A bodite prepričani, da tudi mene. Sam monsieur le P r è i e t de Police je izdal napotilo, da moramo paziti nanj, in vse moštvo ìojeg” nododdelka oprezuje za njim. A zdaj se je pričel ■‘•’mikati našim budnim očem in zahajati v lokale izven Montmartra. Kdo vé, kakšno bo uganil jutri? Obvestite, prosim, mater o tem. preden se primeri kaj resnega! ? ne boste tesa storili vi, bom nc ni jaz. Vsek.ko' ‘i bo vaše opozorilo manj prizadelo. Ženska ste, zato bolje «este, kako je treba v takšnih primerih ravnati in kaj govoriti.«
Madame Loubet je naslonila podbradek na ruto, ki jo je nosila pod vratom, in ihtenje ji je stresalo vse telo.
»Nikar si ne jemljite tega preveč k srcu!« je dejal Patou in jo potrepljal po roki. »Saj bo samo njemu v prid.«
»Vtaknili ga bodo v umobolnico in ga zaprli k norcem,«