58. it®w. Poštnina plačana v gotovinL Setje, sreda 23. maja äS28. Lets X. Bxt«afa v poRtfe?{Lk, sredo !H r.etek. Stane mešečno Din 7" — za inozcmstvo Din 20'—. Pusam^Kjta &LeviLfea i siiä, Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uretfništvo In upravjiižtvo i Cetje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ofllasl.po tariffu. Telefon int. štev. 65. „Prečaristvo" tudi v hrvatskem delu Davidovičeve stracke. V nedeljo, dne 3. junija so vrši v %a- grebu shod de legalov David oviceve de- nioki'atske s train ke, na katero inui pri- ti tudi L.juba Davidavie, da opraivioi svojo politiko iji parlanneiitarno tak- tiko. Ravno pred. tern shodam pa so sklicali voditelji Daividoviceve stran- ke v osiješki oblasti se.stanek v Slavon- sko Slatino, na katerem je govoril dr. Ivan Oreb, oblastni predsodnik stran- ke in clan glavnega strankinega ckI- l)ora v Beoigradu. Priobčili bo demo ])o zagreb.ških -Novostih.« nje.gov ela.nek. ki je zanimiv tudi. za nas pri prcsoji taktike -Svetozarja .Pi*il)iC-evi<;a. in na- sih slorv'enskih demokralskib paria- mentarcev, ko je slo lansko .jo.scu za fuzijo z DavidOivicevimi deniokrati. Dr. Oreb jo otvoril .slatinski sosta.nck s sle- dečim nagovoroni: »Vse, kar .so je zbralo iz usijesko oblasti v demokratski stranki, se je zbralo nescbično, v interesu naroda, z odino težnjo, da bi naj bilo temu naro- du dobro in d,a bode naša država ure- jena in močna. Verovali smo ne samo v program, marveč slepo tudi voditelju g. Ljubi. David ovicu. Doprinašaili smo velike žrtve. Palagali smo zla.sti nanj vse svoje nade. A bilo je vse zam.an. ( o bi se na dalje kaj pričakovali od Da- vidovica, bi vai'ali sarnega sebe in vse one poštene Ijudi, ki so se zbrali okrog na,s. Ti ljudje so bili prepričani. da bo s pomočjo demokratske strankc zavla- dal v državi red in enakopra.vnosl. — Zgodilo se je baš nasprotn-o: ra>zmcre •so od due do dne huj'se in slab.se. Kaj pa jc daoies'naisa stranka? (Medklici: Stafaža radikalov!«) K ot post en f-1o- vek ne morem ostati. dalje v taki sü'aai- ki, ker mi tega ne dopusea iriti inoja vest, niti moj€v poštenje in kor no mo- rem varati postenih Ijudi. Visoko spoštujoč demokratsko idejo -i'iii stal vedno na. s tali sou. da pri nas ne sine biti vladajocib in zatiranin, V tern prepricaiiijiU so me se bolj utr- dile in navdušile lepe besede g. Ljubo Daviclovica. Ne samo enkrat je nagla- sal, da more naso držatvo urediti samo demokratska ideja, a leta 1925 je gosp. Davidovic v ravno tej dvorani izjavil sledoee: »Imaino posla s pljackasi. Horba jo tožka, toda zmaga. jo blizu in tiH'ba jo vztrajaiti do konca. (\e nv bo nihce drugi vztrajal, bom vztrajal ja,z! Kdor se note boriti, naj se umaikne! Kdor je utriijon. naj se odpočije!« De- mokrati osiješke oblasti .smo vzoli te be.sede g. Davidoviča taiko kakor so bi- le izgovorjene. Tada kaj se je zgodilo? Odzvali smo se pozivu g. Davidovica in /brali vojsko 5000 vulihrcv. ki smo jib poslali na bojisee pi'i zad.njiib volit- vah, da pomagamo dobojevati borbo. Tud-a g. l*avidovic: jo prvi od.sol mi od- nior. M^sto borbe proti reakciji je zgj-adil »čvrsti grad« z Veljo Vukiče- vicem, z ravno istim Vukieevicom. ki gn je¦ pred volitvaini napadal ko! na.j- slabsoga cloveka, . ,S koni in jwoti konui je g. Davidovri zgradil ta »trdni grad«? Za reakcijo, plačkanjc in proti demokraciji! Nas je g. Davidovic enkrait s'pravil na led o priliki znanega zagrebškega kongresa, ko jo priznal poti'obo revizije usta.ve. To jo bilo le-sl-epilo, kajti vc bi g. I)a- vidovic mislil resno, bi dvignil svoj glas y/d revizijo ustave in no bi moleal. Colo radikalski oentrumaisi govore o reviziji, samo g. Davidovic molci. Vi- dovdanska ustava ni najboljša. Spričo sedanjega, režinia laihko reoemo, da so se izpolnile napovedi pokojnega Frana Supila iz 1. 1917 v znanem miMnoran- duniu siru Edwardu Greyu: >Če bodo \ tej državi potisnjeni Ilrvaije na po^ zicijo, kakoršno imajo v Avstro-Ogr- ski, [)otem to za njih no 1)0 osvoboje- nje, marveč nadaljno suzenjwtvo«. ^a- libog je da;nes res tako, Tukaj javno ugotavljam. da David ovic'eva demo- kratska stranka i>o svoj em delu in udejstvo:vanju ni deinokratska, marver prav tako reakcijonarna kakor je ra- dikalska stranka. Dem. stranka iii ju- go.slioven.ska, marvec srbijanska, stran- ka boograjske čairšije, ravno tako kot radikali. Tako smo končno prišli do prepri- ("•anja. da moramo obsoditi vodstvo (te- mokratske stranke in njegovega vpcli-, firlja Davido'vicM. Njim je jugoisloven- stvo Jo ki'inka za liegemonijo srbjjan- sfva in za ])Jačkanje državi». lzja,vljaai], da prokinjani vse zveze z demokratsko stranko. Demokrat ostanem, dokler bom živ. tod a o tej d^mokratski stran- ki uow*m njoesar vec vedeti. Izstopam iz stranke in prekinja-in z njo vse zve- zo, ker je ta stranka skraj.no korum- pirana, izkljucno l'egijonakio srbijan- ska in ker liočctn biti prod narodom in pred svojo vest jo cist. V demokraitski stranki Ljube Davi- dovira ni zaine mesta. Mncnja sem, da jo niijno potrebno, da mi v osiješki oblasti prckinemo vse zveae z demo- kratsko stranko, da usmerimo svoje delovanj>e v ski ad u s potrebami te po- krajino in da sodelujeimo z onimi stra.nka;mi, ki nam prožijo garancijo, da bo končno tudi pri nas zavladal retl. V teni smislu bom delal na to. da mi bodo siedili prijatelji iz cele Hrvatsko in Slavonije. Naj ponovim samo še to, kar je po- novno izjavil Davidovic: »Bratje, kake fronte so to: hrvatska, srbska in slo- venska, Te fronte so popolnoma odvec. Vsi poSteni državljani spadajo v eno I'ronto, to je fronita pro'ti I'adikalom! Ali. danes g. Davidovic vzdrzava radi- kal no straaiko. Zato ne vidim vec avto- ritete g. Ljuba Davidoviča in nocem ni- resar več viodeti niti zanj niti za n}ego- vo stranko. Mi. zah'te.va;in.o revizijo tistave, dekoiiioentracijo uprave, var- nost državljanov. Mi ne zaipušeamo j,u- goslovanske ideje, zapuscamo pa. drn- žbo onih, ki so jugoslovanstvo uporab- l.iaii samo kot krinko.« V zivahni debati s-e ie videlo jedno- dušno mnenje, izstopiti iz Davidovice- vc stranke in sodelova.ti s KDK, ki Jim je po prog ram u in delu najbližja. V kaki obliki se bode to zgodilo, bode do- loeil zbor deLegatov dne 28. maja, Ta stvar je zanimiva tudi zbog tega, kor je bil edini davidovic'evski posla- iz Hrvatske in Slavonije, g. dr. Ribar, izvoljcai ravno v tern okraju. Korak Osjeeanov pomenja na eni strani ob- cutljivo klofuto Davidovičevi demokr. skupini. na drugi pa moč »prečaaisko kieje v boju za l'avnopravnost in red v državi. Lepi uspehi „Glasbene Matice" v Ceiju. Celjska Glasbena Matica je priredila tudi letos javne produkcije gojencev. ki so se vrsile 17., 18., 19. in 21. t. m. v Narodnem domu. Prve try produkci- je so bile namenjene ni/ji in srednji stopnji vijolinsko in klavirske sole. Gojen.ce.in, med katerimi je lepo število hilentov, se je jio«aiaJo, da imajo v (/Ja.sjjeni Matici iüvnstno soJo. Pri zadnji javni produkciji, ki se je vrAila v pondeljek, dne 21. t. m., je nasto])ilo .11 gojencev višj.e .ytopnje. D. Valenčič (vijolina) je od lani v teh- niki in predna®anju zna,tno napredo- val. 0. Smigov-oeva (klavir) igra z ru- tino in sigurnastjo. M. Grab ova je do- bra, temperamentna vijolistinja. Ta- lentirana gojenka je tudi M. Oražmo- via (kla.vir). ki jo brezbibno za.igi'ala dvöje težjib koimulov. L. Dereanijeva se odlikuje ]>o solidni in občuteni igri. Dober piamisi je postal N. Jersinovic. M. Ma^ku (vijolina.) zve.ni instrument čisto in precizno. T. Pregljeva (klavir) je igrala Debussyjevo »Arabesko« na nacin. ki ot'ituje talent in dobro solo. Tzredno nada.rj-en gojenec je mali vi- jolinist M. Viher, ki je zaigral Wieni- awskega >Mazurko« in J'JHertov »Pies carovnic« uprav bravurozno. Dobra. sigurna pia.nistka je A. Milielciceva, ki je podala RaJfov »Saltarello« zelo pohvalno. Fr. Vondrašek (klaivir) je igral drugo Lisztovo rapsodijo z veli- ko rutino in občutkom. Nastopili so gojeiici vijolinske sole g. ravn. San- cina ter klavirskib sol ge. Sancinove in ge. Božič-Novakave. Produkcija je bila dobro obiskana in je wseskozi us]tola, (ilasbena Matica je lahko po- nosna iia svoje uspe.he. /?. /J. Volitve v nemŠki državni zbor so pokazalo celi Evropi precej drugač- no Nemčijo kakor jo je kazal prejšnji nemski j)arlament. Volitve so prinesle zmago socijalističnib in drugih naci- jonalno umerjenih skupin. Republika- nizem .se je znalno okrepil, »kaiserov- c;i« so pa doziveli silen poraz, kajti nemski na.cijonalci so zgubili skoraj tretjino mandatov (od 103 so padli na 72). Ta rezultat pomenja zmago lni- rovne, trezne politike, istotako kakor zinaga levicarjev na Francoskem. Jav- no mnenje gre po celi Evröpi za enim cilj-em: urediti si svoje domaee razme- re, svoje gospodarstvo, za kar treba mini. Nemško volitve znacijo novo klo- futo tudi za laški fašizem in dajejo nam, toliko osovraženim in proganja- niin Jugo.slovan.oin upanje, da bodemo iineli v.svoji miroljubni poliitiki tudi na Nemčijo močno zaslo-mbo. Uazume se, oe no bodemo voililii. begemonistiene, socijalno in okonomisko naizadnjaške politike, kajti treba si je držati pred ocmi, da bodo iineli v nemškem parla- mentu prvo besedo soci.ialisti, ki jib. je nad 2(.X); socijalisti so dobili 150 man- datov (plus 19) in koiiranisti 51 (plus 6). Nemžki svobod'omiselci so dobili 52 in domokratje 25 niaindatov (maiiij 7). Zelo jo naraisla nemska gospodarska stranka, od .17 na. 23 mandatov. Nem- ski klierikaloi so pa z.iyubili 12 manda- tov. Po >yi'ovencu« radi tega, ker so se vezali v parlauientu z nemškimi protestanti. In pri nas? Drobne poüticne vesti. Medparlamentarna komisijti, obslo- ječa iz došlih čeških in delegiranih ju-- goslovenskili poslancev zboruje v Beo- gradu in razpravlja o gospodarskih in kulturnih .stikib meil ČSR in SHS. Zdi se, da Gebi skušajo predvsem izforsi- rati trgovinsko pogodbo med obema državama. Naša vlada pri teh posv-e- tovanjlh ni niti za-stopana, kar vzbuja tnnogo zacudenja in ogorčenja. Vodsti±o KDK je iraelo včeraj v Beo- gradu konferenco, na kateri je poroeal Maurice Leblanc — B. R.: Modri demant. (Dalje.) Na trgu jo cakal v nasjirotno smer obrnjoni nvtomobil. Holmes je videl le solerjov hi-bet in njegovo čepico, ki je segala do kozuliovi nas tega ovratnika. Ko sta se približala, je zacul liolm.es delovanje motorjai. Odprl je vrata, pi'osil Klotildo, da vstopi in sedel po- lttS nje. Avtoiuoljil .se je s sunkoiin premaknil mi« i Vel proti Avenue Roche in Ave- iiloir^ Je koval mc'd vazmislja- il.iem svoje liačrte- .Ganimad je doma mUSu1 bom dekievnjegovib^;;;^11;;;;; povem kdo je ona? Ne, ker bi jo on takoj odpravil na varno, v zapor in bi se potem we poslabšalo. Ko sG je bom /cnebil. bom se enkrat pregledal akte v zadevi M. B. in se potem podal na lov. Danes ponoei aJi jutri zjutraj bom p0- i.skal Ganimarda. kakor sem nui ,s]U)- rocil, in mu bom izročil Arsene Lupi- na in njegovo tolpo . . •« Poniel si jo roke, srečen, na cilju. Nobena zaip'reka gn ni vec; loeila^od tijega. Nato se je obrnil k gospodicm Klotildi Destange in ji rekel: »Oprostite mi. gospodična. da ka- ženi tako vidno svoje zadovoljslvo. Boj j( bil vroc, zato se tembolj veselim svo- j jega uspelia.« ¦.Posten uspeli, gospod Holmes, in vi iinate prav, da se ga ve.selite.« J >Ilva.la vam, gospodična. Po kateri j poti pa se peljemo? Safer me je gotovo j napacno razumel.« I V tern trenutku so za.pustili Pariz . pri Neuillyskih vratih. Za vraga! Rue | Pergolese vendar no Jezi zunaj utrdb. Holmes je odprl okno avtomobila-' ^Gospod šofer. vi ste .se zinotili . . • Hue Pergolese sem vam narocil!« Mož ni odgovoril. Holmes je ponovil ghisneje: »Vi bi me morali peljati v Rao Per- golese. « Mož ni odgovori) »Ali ste glubi? Ali delate to morda namenoma . . .? Tu nismo nicesar iz- gubili . . . Rue Pergolese. Ukaaujem vam, da takoj obrnete avtomobil.« Vedno isti mir. Anglož se je tresel od razburjejija. Pogledal je Klotildo. Ne- pojMsen nasmes-ek se je pojarvil na nje- nib licih. ¦¦>Cleinu so smejete?« je zakričal nad »jo. »ta stvar nima nicesar opraviti z • ¦ . ta dogodek na stvari nicesar ne si>renieni . . .« ' =' Nicesar?« Nenadoma ga je prešinila neka mi- sol. Dvignil se je malo in pogledal na- tancno inozti na soierjevem .sedežu. A jegcva pLec-a so bila ožja, njegovo dr- žanje bolj neprisiljeno . . . Mrzel pot mu je stopil na celo, njegove pesti so se skrcile. V njegovih mislih je vsta- jala grozna gotovost: Ta nioz je bil Arsene Lupin. :>No, Holmes, kaj pravite k tej vož- nji?« •'•¦Divno, dragi gospod. res divno«. je odvrnil Holmes. . Morda nikdar v svojem življenju ni potreboval toliko saiuozatajevanja, ka- kor sedaj, ko je*i/.rekel te besede. Nje- ¦gOA' glas ni drhtel, njegov mir jo bil vreden občudovanja. Toda kmaLu se je pojavila reakcija.. Naval besnosti in to- vraštva je predrl nasip njegove volje. Potegnil je sainokres. iz žepa in pome- ril na gospodieno Destango: »To minuto, še to sekundo ob.stojle, sicrr bom streljal na gospodično.« ¦> Priporočam vam, da merito na li- ce, če jo hocete zadeti v sence«, je od- go\ cril Lupin ne da bi se obrnil. Klotilda je vzkliknila: »Maximo, no vozite tako hitro. Tlak je ])olzek'in jaz . . . se tako bojim.« fte vedno se je sniebljala in gledala na cesto. >0n naj ob*>tajie, on niora obstati«, je kričal v oneinogli jezi. »Vi vklite, da sem v takih trenutkili zmožen vsc- ga.<: , Cev revolverja se je dotaknila nje- nib las. Zašepetala je: >Ta Maxime je poosebljena nepre- vidnost. Ce bo šlo tako naprej, nas laibko doleti nesreča.« Holmes je vtaknil1 orozje naizaj v žep in prijel za kljuko avtomobilovih vrat, kajti pripravljen je bil skociti iz; drvečega voza, dasi je bil prepričan, da je ta namera nesmiselna. Klotilda se je obrnila k njeinu in mu rekla na uho: »O'zrite se malo nazaj, gospod Hol- mes, in vicleli ba^te, da vozi za nami še en avtomobil.« Res je pogledal na,zaj in opazil v precejšnji razdalji zelo velik avtomo- bil, krvavordeče barve, v katerem so sedeli stirje, v usnjene površnike za- viti možje. >Aha!« si je mislil. »Torej sem ixxl nadzorstvom. Zdi .so mi, da je najbolj- so, ce še malo potrpim.« Prekrižal je roke na prsih z ono po- nosno vdanostjo Ijudi, ki se vdajo v svojo usodo, če jim sreča ni naklonje- na. In med tern., ko so vozili črez Sei- no, tik ob Suresnesib, Rueilu in Cbar- touju, je sedel poleg Klotilde Destange popolnoma mirno in ravnodušno. Ob- vladal je svojo jezo in mislil samo na to, kako je mogel priti Arsene Lupin na soferjevo mesto. Da bi bil oni dečko, Mr mi 2 » N OVA DO BA< Stev. 57 g. Kaclic, da nase po-o.jilo \ Londonu bojda še ni docela zaukr. (uydstavljajo pud nje s ka- tranom iia,ma,zan papir ali platneno tunje in stj'esajo bolbaoe na tt> ])od- loške. Najboljf se je obneslo skropljenje. Olresanje je zaniudno in ima nopopo- leji iišj eh. Najbolje je žkropljenje z 2% razlop.'P.o (obaenega izvlecka ali svajn- furtskega zelonila. ^vnjnfurtsko zek1- nilo labko primesamo bakrenoajmeni brozgi. 10U—20U g streseino v apneni l>elez. ga dobro zmešaino, nato pa do- lijemo raztopino gal ice in seveda po- j steno me,samo. Tobariii izrleček tudi Jabko ])rlmesamo ka r baki'tMioa'pneni brozgi (1—2%). Okoli .štorov natrosi.jo lesnega pe.pe- la. saje, cestnega prabu. Ta srodstva pa bolha,cem ne skodujejo, teinver jib le prestrašijo. Toimasova nioka. apno- ni in tobaični prab jib pa unicujejo. V trgovini se prodajajo razni praski, s katerimi se Innelij potrosi. V Nemciji je znan prašek »Eklatiri^. na Ceskein j in Angleškem »Polvo«. Na Ceškem sta ! se Jetos jiojavila na trgu prašek 1^1 2(i in Silesia. Praske m.oramo sino ra.z- pršiti s posebnimi prašilci. Uporabni ko zvepialci za vinograd. SkropHi. in prasiti pa nioramo zelo niirno in oil dalec. kajti če bolbaee preplasimo. ])o^ skacejo na tla in se skrije.jo. V Amcriki obvijajo bmeljevke z le- pilnimi pasovi V Yojvodini so lani uporabljali Nos- prason, ki ga livaii.jo. nemški poskusi pa niso zanj izpadli ugodno.. Pri nas se productra in prodaja svedstvo »Hmelin«. ki je porabno za zalii'anjr \>cli ži\.ilskili skodljivcev. 40 dkg »binelina« se dobro zinesa s tri lilri bakionoapnene brozge in se do- ])o!ni na '.)()() 1 te raz-lopine. »Hmelin« povzroci. da se hakrenoapnena brozga bol.je prim-e na list.ie in tla dalje casa urinkujc. (Jlarwno (Ulovanje pa nbstodi seveda v tein. da zatre skotdljivce. ¦Kmelinav se rabi rnalo; 80 dkg do 1 kilogram zaidostn.J!* za 1000 rastlin in za enkralno skropljenje. 1 kg stano okoli 30 Din. ; Ilmelin« se doibi pri TJe- tru Miovic'u, Maribor, Kopitarjeva uli- ca. (>. > Ilmelin« se doJ>ro uporablja tu- di v zelenjadairstvu in cvetličarstvu. Želeti bi bilo, da naši himeljarji pre- isiaisijo to sredstvo in da svoje uspe- ll e ali neuspehe objavijo ali jib vsaj s per on jo piscu teb vrstie. Bilo bi do- bro. da imaiuo doinaOc in seveda vv* uporabno sredstvo proti škodljivcem na bmolju. - Ilmelin« bi bil po niiojem mnenju upora-ben hnli proti rdorcmu paijku. ki ga je poklical z boulevarda, Lupi- nov pajdaš, naimenonna postavljon na to rn&sto, se mit je zdelo zelo never jet- no. Vendar pa je nekdo moral obvestiti Arsene Lupina in to se je moglo zgo- diti le v tistem trenutku, ko je Holmes grozil Kl'otildi. Preje ni mogel nih-ce poznati njegovega načrta. Od onega trenutka, ko je grozil , je bil pa staino pri njej. Tedaj se je spommil nečevsa. Teleson- ske zveze, kaitero je dekle zahtevalo, da govori s svojo šiviljo. In takoj je raz- umel vse. Še predno jc z njo spl'oli go- voril, že pri sa.m«m naznanilu, da želi z njo govoriti novi osebni tajnik nje- nega oöeta, je ona shitila nevarnosl, pravo ime in pravi namen obiskoval- ca. KaJcor da bi storila nekaj običaj- nega, je poklicala na pomoč Arsene Lupina pod pretvezo, da govori s ši- viljo in mu po dogovorjenib znakib namignila, da je v ne.varn.osti. naj ]ta- zi na njo. Kako je prišel Arsene Lupin, ka- ko je mogel v njem vizbuditi sum a.vto- mobil, ki je stal niirno pi'ed liišo, kako je podkupil šoferja — vse to je bila postranska stvar. Samo nekaj je Hol- nuesa tako živo zanimalo, da je pozabil na vso svojo jezo, naimrec spomin na oni trenutek, ko je mirna, čepraiv za- Ijubljena ženska s tern, da je tako ob- vladala svoje živce, svoje poteze na obrazu, da celo izraz svojih oči, s tako laMoto prevarila in premagala stare- ga lisjaka. Slieiiock Holimesa. (I)aje prib.) Špijoni! Domače vesli. iL Proyraiu za ci'liko vitjenlšlio mz- stavo, ki jo priredi naše agilno celjsko obrtniško društvo o binkostnih praz- nikib v vseb gornjib prostorih celjske- ga Na.rodnega doma. je sicer h: na plakatib, vendar pa potiavl.iamo gla\- ne tocke še mi. Otvoritev ra.zst.ave, ki bi se je naj udeležili pole^ občins.va sigurno zastopniki vseb cel.jskib go^i'.o- darskib korporacij in zavodov, se \rsi na Binkost.no nedeljo ob \). uri dopol- (liie. Bamket ne vthI ob pol 2. mi v Oeljskem cloniu. Na Binkoštno iierUijo je družaiben večer v spodnjih prostorib Narodnega doma. Pri bankon.i m clrn- žabnem večeru svira orkester Celjske- ga godbenega društva. Diplome se laz- ctele na B in kostn i pondeljek pojioldne v CJozdni restavraciji. Prieetek ob o. uvi popoldnei. Pri ra,zdelitvi svira islo- tako orkester (leljsk. godb. drušlva. — 1'fizstavo naj si ogleda vsak ('oljan, da 'node sam videl, kako na,|)red:ije nas obrtniški naraščaj! ' d Z(t žrtre grozneifn polretm v Hol- ijttriji so požrtvovalno celjske daiiie: gg. Antipinova, dr. Kalanovn, Logar- jeva in Stantejevia nabraie. d'.u> 2. in 3. ma ja v Oelju in bližnji. okoliei 15.515.— Din. — Odbor tukajsnjega. društva »Rdeei križ« izreka vsem da- rovateljem najtoplejšo zali\alo. /ne- sek odpošlje prizadetim Bolgarom po- tom oblastnega odbora društva >Rdeči križ« v Ljubljani. (Ta za naše majbno ,: mesto z. okolico nad vse častni. vispeb nas lahko veseli kot Jugos]ovane ::n kot Celjane. Živele marljive nabiralke! Op. ur.) d C/ansJii aeslanek krajevne orftnni- zacije SÜS za Celje-okolico se vrši v četrtek, dne 24. maja t. 1. ob pol deve- tih zvecer ponov.no v gostilni g. Poder- \ žaja na Bregu, ker j'O zadnjic, radi na- liva moral od.pasti. Opozarjiaimo na se- stanek posebno somisljenike iz Lisc, Miklavškega liriba, Brega, Zavodne, Zagrada, Polul in Košnice ter Pečov- nika. d ČlansJd sestanek SDS za Celje me- do za danes radi seje Meseanskega kluba odpade. d Jama telovadlm Celjsl-ecfa Rokola se vrši v nedeljo 10. junij.a. d Brivnice v Celju so na Binkostno nedeljo celi dan zaprte, v pondeljek pa odprte od pol 8. do 11. ure. d Umrli so v ccljski bolni.smci: 21. t. m. 38-letni steklar Anton Kislinger iz Strafe r>i'i Roga.lcu: 5-letni Hudolf Andrejc. sin km. poseslnika v Kokar- iili. ¦d /.: poshic služhe. Premrsčena je post na uraidnica, Mari ja Tratnik iz Ljublja.ne 1 v (jelje in poštni uradnik Ciril Novak iz Maribora 3 v .^marje pri. rlelšab. d Koni na Koroxici pod Ojslrico bode oskrbovana za Binkosti. v sobolo. nedeljo ter pond.eljek. ka.r naj vza-inejo eoljski ter ljuhl.vuiiski smurnirji n:i- znanje. — Kopinsek. d Hudičev graben, übnavljalna dela v lej roma.nticni soteski na,glo naipi-e- clujejo. Te dn.i se vrtado zad.nje luknje za kl ine in držaje žične vrvi. Vrenie na ni je bilo zadnje caise zelo naklonje- no in ni oviraJo dela. Stroški obnove bodo zelo ve'liki. Otvorite.v obnovljene- ga prelnoda bode i)redvidoma v ne- di'ljo, dne 3. ,juni.>a. t. 1. ter l)ode s tem zdritzeno plaminsko rajanje na Geljski koči. Va.bljeni so vsi planinci in pri- jatelji naraive, da naß tega dne pose- tijo v najobilnejšiMn številu. K obnovi ])oti nain je zelo veliko prijiomogla Zelezai'na v Štorab, ki je podarila vse potrebn.0 železje in vrvi ter izdel'aila vse kline in drzaij» v sivojem obralu. Brez te velike podpore bi bila obnova. ne- mogoča, vsaj ne v tolikein olxsegu, ka- kor je sedaj izjvršona. Planinke in pla- ninei! V nedeljo 3. junija ste vaibljeni vsi, ki si želite ogled at i nekaj lepega ter se zaibaivaiti na naši kraisni posto- janki. Spored prireditve se bode pra- vočasfno objavil. — c. d Izzrelmui porotniki za II. red no ])orotno zasedanje pri okrožnem so- dišču" v Celju, ki se priene due 11. Ju- nija 1928. A) Glaivni porotniki: Malus Anton, pos. in trg., Zabukovca, Žolnir .ložef, posestnik, Podvin, Kolenc Vin- ko. posestnik, Ločica. Kunst Vinko, posestnik, Sp. Grušovlje, Stefančič Vi\. Podlag, Romih Miha, i>os. in župan. Selo, Jantič Maks, pos. in pek, Oelje. Gaberc Simon, trgovec, Celje, Koma- ver Rudollf, botellir, Meža, Petelinsek Anton, gostiln. in mesar, Vitanje, Hri- bernik Franc, posestnik, Legen, Teib- meister Anton, posetnik. Proseniško. Oevirk Gregor, pos. in župan, St. L<>\- renc ]). Prož., Fra;ncekovič Jože, pr>- sestnik, Brežice, Preac Alojz, pos. in trg., Rogatec, Travner Josip, posest- nik, Arjavas, Pšenienik Miloš, trgovec, Celje, Volavšek Tv,an. posestnik. Gor- Obrtno uajcnishn rnzsinua v Celju V n- deljo 27* in posiedeljek 28. maja 1928. njigra.d, Co kl Valentin, trgo^r in j)0- sestnik. Pcdcetrtek. Lipovec Anton, i>o- scslnik. Jaiiikova. Cukala Maks. pos. in trg.. Ojstriškavas, Naverinik Yw. v.L'lej)oseslnik, Zg. Dolie, Berna.rdi Dra- ii"o, luctelir, Celje. Getina Andi-ej, pos., DoJx-rteisJavas, Bbuic Tomaž, posest- nik, Lisce, Pelika-n Jcsip, fotograf, Ce- lje. Košenina Paivel, trgovec, Gomil- sko. l\rajnc Ivam, pos. in krojac, Gor- njigratl, Vrečer Josip. pos. in gostiln.. Vojnik, Kolar Martin, krojac, Vojnik. Maslnak Karl, posestnik. Stranice/ Gatbrir- Josip, posostaik. Brezovo. Oset Frant-, trgcvec, Vransko. Yivoda Jo- sip, pos. in trg. poslovodaj. Breg, So- din Ferdinand, lesni trgovec, Verpete. Jxesnik Franc, pesestnik. Trnoivlje. — B) Dopolnilni i)orotn.iki: Jecl Martin, posestnik, Ostrožno, Prekoršek Anton. })osestnik. Prekorje, Martincič Ivan, tiskarnar. Celje, Berglez Slavko, rav- natelj hot. družbe, Celje, Skol)erne Fric, holel'ir, Celje, Orazem Anton, kroj. mojster, Celje, Bonibek Simon, urar, Celje, Sailiniic Raifko. urar. Celje. Fazarinc Anton, trgovec, Celje. d J)ve konferenci na celjskem niayi- stratu. Danes dopoldne se je vrsila na celjskem maigistratu konferent-a glede regulaicije krušnih cen v celi Sloveniji. Konference so se udeležili zastopniki o.beb velikib žiipanstev, zastopniki pri- stojnib trgowskih in obrtniškib korpo- racij in pa zajstopniki. celjskega mesta. Konlerenca ni bila jaivna. — Popoldne se je vršila tudi že 177. konferenca gle- de savinjske regulacije. Pra«vijo, da s? bode z delonn pricelo koncem junija ali začetkoin julija; za prva dela prispe- va poleg nuesta in oblasti tudi država 400.000 Din. Izvršitev celega projekta ])a. je odviS'iia od najoma /,unanje«a ])oso.jila; v takozv. investieijskem na- ertn je {»redvidenib za to delo devet miliiöiicv dina-rjev. Bilo bi zelo le])o in še bolj zelo potrebno. Vederemo! d1 Unn-l je dames zjjuttaj Leopold Bean, klesar pri kaiminoiseskem moj.stru g. Vinku Čainerniku v starosti 45 let. Bil je doma iz Gradiške na. Hrvatsikem. d Dratnatično druMvo v Celju skli- cuje svoj obeni zbor za sredo, dne 30. maja ob pol O.uri zvečer v Celjskem «I tun ii y. običnjnim dnevnim rodom. d Dijaski kuhinji r Celju daruje go- spod dr. Sri bar iz Drešinje vasi 200 di- narjev mesto venca rajnemu g. Miba- (vlu Vrecku. d Unirl je v sredo 23. maja ob pol '). nri zj. Ja.kob Leskovšek, pre.;i? mesar- ski m;ojste.r v Celju, sedaj velepoi-restnik v Medlogu pri Celju. Bil je star še le r>ß Tel. Rodln ni naše sožalje! Srajce cefir po Din 42, 68,80, Pique bcle Din 41, 58, (ifi, delavskc Din 33, .'*?, 43, spoclnje Mace Din 21, 32, 42,00, ovratnike Din S, 9, 12, zepne robee tue. 35,53,94, notia- vice Dia 8, 11, 18, dokolcnkc Din 22, 34, 50, naramnice Din 20, 24, 29, kra- valc Din 12, 19, 30, čcpice Din . , „ 28, 35, 44, klo- buke Din 50, 66, 90, dcžnikc Din 62, 95, 135. prodaja v samo dobri kvaliteti, dobuvljeno iz prriti svetovmh tovarn, pcrilo je pa posebno solidno Jzdeluno v lastnih dclavnicah. O^lcjtc si izlozbe in ogroinno zalogo v vcletrgovini /<. Stermecki, Celje. d N.apad iz ljuhosumnosii. V ne- deljo, dne 20. t. m. okrog pol devetih zvečer je spremljal 31-letni Janko Č. neko prijateljico s kolodrora proti do- liiu na La;vo. Ko sta šla ob železniški pragi pri Sip. Latiavžu, se jima je pri- bližal 25-letni Avgust L. v spremstvu nekega m-o.škega. L. j,0 stopil k Jankn ()., ga. udaril s pestjo po gla.vi, da je (\. ])a.del na tla, ga potem se tolkel s peto po gbiAi in mu prizadjal labke telesne poskodbe. L. je ocividno izvrsil napad iz ljnbasummosti, ker je išla gospodic- nt-cdri-i nn-ol I mctl naini no propada. u>nmv- sc- siri. j Z; travel •> Srajce čisto bele od 59 Din naprej, barvaste od 46 Din naprej, MratniKi pol trdi Din 10, 13, !4, trdi 13 Din. Santefazni« od Din 12 50 naprej. Jlogaili« od Dm 7,10,12 '50, !5,20,25 naprej P^oktti« od Din 25, 50, 60, 65, 75 in naprej. jtoraittniee Dm 25,30, 35. Pasovi od Din I51— naprej. Vellka Izblra I L. PUTAN, Ceije Samo netjboljše kakovosti. el Likcidacija bivsih postnih hranil- uk' mi Dunaju in v Budimpekii. Up- niki teh hranilnic se vnoivič opozarja,- jo: da prijavijo svoje ter.jatve u hra- nilnih cloy iu depnjev vrednottnili pnpirjev najkasneje do 30. junija t. J. Pri.lave spr<\jcmajo poštn-a branilnica v Bcogvadu, vsc njejie podružniee in vse post«?, ki dajejo tiuli vse informa- cije glede teh prijaiw Terjatve iz če- kovnih ručunov pa se zaenkrat s:e nv. popisujejo. (Saj smo praivilno proro- kovali. da stvari še ne bode konec! Op. ur.) d Iz Shveajijnuk'd. V bližnieni Pod- gorju jo umrl jeden od naših narod- nih uciteljskih veteranov, vpok. nad- ucitelj in posestnik Matija Sin id. On in nj.e^ovia rodbina so tudi v tukaj zelo neprijt-tnih protlvojnih rasib trdno za- stopali in podpii'ali našo narodno stvai-. Maj v nniru poeiva, odlicni ro:l- bini pa naše iskreno sožalje! d Lor v občini Gomilsko se ponovno drazba v soboto, dne 2. jrmjja 1928 ol) 10. dop. na dkr. fflaivarstvu. Lovišče obsega 534 ha, izklicna cena 400 Din. d Vlom. V Poljčanah so vlomiili ne- znani uzimoviči v pisa.rno Mailu-eve za- loge piva, navrtali in odprli zelez.no blagajno ter odnesli 15.000 dinarjev gotovine, neko hiranilno knjižiro in razne spise. d Iz St. Jurja oh J. z. Tukajšnja Kmetijska sola je kakor tudi druga le- ta priljubljen cilj raznih izletov. Letos jo je obiskalo že nacl 300 powstnikov. Pi'ihajajo raizne kmelijske korporacije, ¦sole, kmotijiski tečaji, kmet. nadaJjteval- ne šol« pa tudi posaimezniki. To n-e- deljo si je oglodalo nad 100 km'etov iz ömarja pri Jelsath ta kmetijski zavod in njegove napraive. — Istočasno »o je v.rsii oiKKlineviii tec-aj za «sbelarje, ki jf bil tudi prav dobro obi ska n. d Vve slcwni prvohoriteljici za sen- ska pram, miss Ashiby - Corbett in Franoozinja MiaJaterre - Sellier ste dospeli sinoci v Maribor radi preda- vanj o ženskein vprašanju. p d Odlikovanje. Z redom Sv. Save ->. »topnj« sta bila odlikovana referent til rv^ A°,Znem warnem uradu v Ma- \ V.V, atk° Brnčič in referant okrož. (Äik Vn"ada v Lhll^;llli J;"lk0 ? ZlffnCm «<>.eJju tudi ob nedeljah in liraznikih v isti izimeri kot dosk^j. v tcj zvozi spominja.m-0 na nujni predlo«- g. dr. Kalama v coljskmn rnwtnom sve- tu, s kafteriin se jc to vprašanje pokre- nilo in se potemtakem ugodno re.šilo. d Pukovska slam cdjxkeua pešpo!- foi si. -W se vrsi na Binkostni ]>ondc- Ijt?k ob 10. uri predpoldne na glaziji. 9 Sturo Sreditie uniira. V pondel.jek ÄJ'utraj je umrl v Srodišcu ob I)ra,vi vsled kapi v 75. letu starosti gostilni- rnr i» pasostnik Franc Horvat, jedon 99Za lepo vr>eme" O^?je, Aleksjuitdrova ulioa. od srecliske narodne >-stare garde«, ki /.aI sedaj naglo izumira. izvrÄeval jo 40 let gostilnicarsko obrt in je bil poles tega clan vseh srediskih narcd- nih drustev in korporacij. N.jegovo gostilno poznajo gotovo vsi. ki so bjli keda.j v Srediscu. Naj inn bo bvlika /emlja domctča! (1 Tnjsko-jironietna zveza za nmvi- hors/io oblast ima v petek 25. niaja ob j)ol U). iloi>. na iiiariborskwn rotnviai s\o.j redni letni obeni zbor. d (Tradni dan »Sreskeya yremiia trgoccev v Celju« za chine trgovce v goi'iiiegrajskem srezu se vrši dnc 25. maja 1928 in sicer: oil 9.—12. uro predpoldne v Gornjemgradu v posebni sobi goistilne pri Veršniku in od 2.—5. ure popoldne v Mozirju v hotelu ^)y\ Pošti«. V slucaju slatega virejniina se vrši nradovainje v Gornjem.graidu od I !. ure tlailje. — Naeelstvo. d Iz Št. Jurja ob J. ž. Avtoniobilski promet za časa sezone v Rag. Slatini je na cesti, ki pelje iz Gelja \ Rogaško Slatino, naralvnost ogroinen. V St. .liu1- ju se križa oz. odcepi več cest. Avlo- mobi'listi-tiijci lmnogokrai ne vedo, ka- tera oesta vodi v Rog. Slatino. Pri po- vratku pa se jib innogo pelj'e naancsto v Geljie proti Uramljaim, Blagovni ali Slivnici. Nekaiteri previdnejši sicer iz- prasujejo ljudi na cesti, a dobe pogo- sto dvotnljive odgovore, posebno še od kmetov, ker se ne miorejo s tujci pmv sporazumeti. Aii bi ne bilo primwiio, da bi se na dveh ineslih \ ^(. Jurjn nai)ravi.le velike table v, napisom: |{(>- gaška Slatina (ena pri gastiLni Brei- nik, druga ]>ri Sikošeku), a ona z na- pisoni: Gel-je, pri goistilni g. Fr. Kincla. Kei1 je v interest! zdraivilišoa Rog. Sla- tina, da niniajo obiskovalci pri avto- jnobilskih \'ožn-jaili tja in nazaj nepri- jetnosti, je dolžnost upraive. da pre- skrbi naibaivo onionjenih kažipotov. .l)o- niaičini jih ne bodemo dedali, ker ni- mamio od celega proineta itak nice- sar druzega ko prah in slabe ceste. d. Za obiskovake Prekmnrja bode zelo važno, da je sedaj otvorjena rr-dna poštna avtoniobihia zveza iz Murske Sobote v Rogaševce (Sv. Jurij). Roga- ševci so jeden od zadnjih naših krajev v prelepi dolini od Cankove do Srebr- ! nega brcga, dolgi okrog 20 kin. V tej dolini je zlasti obilo sadja in lopP ™~ vine. d Tritedenski kmetijski tečaj za uci- telje, ki se liocejo naoJiraziti za vod- stvo kmetijisko - naidaljevaJnih šol na deželi, pri red i oblastni odbor maribor- ski v ca,su od 9. do 28. julija. na vinar- ski in sadj-a.rski šoli v Mairiboru. Sta- no\anje in brana v soli za 700 Din (udeleženci plačajo polovico, oblastni cdbor polovico). Proisilci m.orajo imeti usposobljenostni izpit; prednost imajo učitelji, ki so že nadailjevali na kme- tijskc-nadaljev'alnih solah. Prosnje do 15. junija na oblastni odbor. Kino« Mestni kino Celje. Sreda 23. in ce- Irtek 24. maja: »'Don Juan«. Crandi- jiozen velefilin v dosetih de.ia.njih. V glavni vlogi John Barn/moore, znan iz volesilma »Posnik-vagaibund«. Bor- ba Don Juana, najvecjega ljubiinca vsoli casov, z TAikrei'ijo Borftio. Divne slike iz Španije in Rima. Za mladino prepovedano. — Petek 25., sobota 20. in liodelja 27. junija (Binkošti): *Že- na, predaj se!« Velicastna drama iz ruskega življenja v 8 dejanjih po zna- neni roinanu Aleksandi'a Brodyja »Lea L"vorj«. V glavni vlogi ljubljeneo kin )- publike Ivan Mozuhin. — V sredo, ce- trtek in petek sviira prvovrsten orl'oder. — Prednaiznanilo: »Cirkus* (Cha-rly (Chaplin), »Kreid-zerjevn sc- m\(a«. »Doiarskd princesa« in »Knc- (jinja (.ardaki«. Kino Gaberje. Sreda 23., četrtek 24. in petek 25. niaja: »Hajduh in vitez«. Velika pustolovšcina v (5 dejanjih. \' glavni vlogi Tom Mi.v — hajduk in vi- tez, najverji cowboy Amerike in Evro- pe.' Poleg programa so krasna vesolo- igra kot predigra. Senzacija:! — Pred- na.znanilo: »Špijoni«, mojstrsko delo sliaiviioga Fritza Langa. Ufa-film, Ber- lin —¦ »Pod oreiiom«. Po znanem Su- derniiainiovein roinanu Katzen.steg. V -davnih vlogah -Taick Trevor in Lisa Arna. Pravilnikkstanovanjskemu zakonu Ma vseitransko željo prcjbčuiemo v naslednjem pravilnik k novernu stano vaniskfmu zakonu, ki ga je izdal mi pister ?a soc'jülno politiko na pcdlagi {}. 9 zakona novega stsnovanjski ga ! zakona. V pravilnikn se pravi : I K cl. 2. ! Pod č!ani družine se razumejo so- ! rodiiiki po krvi, ne glede na stopnjo I sorodstva ali po svafitvu, po zakonu 1 (sorodmki med možem in Ženinimi j krvnimi sorodniki, aii mtd Ženo in i moževim; krvnimi sorodniki) do všse- | tfga tretjega kolena, adoptirani otroci. 1 kakor tudi rejenci. I »Dve osebi« \z točke 3. se razumeta j vezani po prej označenem sorodstvi:. 0 sporu, ali je kak prostor soba «li ne, odloča sodnik. K Č1. 3. Število probivalcev kakega kraja se računa po uradni publikaciji »Prehodni r^zultati popisa prebivalstva z dne 31. januarja 1921« z izjemo mesta Subotice. ki šteje po definitivmh reznl- tat h 90.961 prebivalcev. — Vse podatke 0 prebivalstvu bo dajala oblastvom v primeru potrebe direkcija državne sta- tistike v Beegradu. Od 1. maja 1928. placajo vsi najem- r.iki v vseh krajih najemnino 10 kr&t, odnosno 12-krat večjo od prtdvojne, čeprav srnatrajo, da je njihovo stano- vanje nehigijensko. V mestih z več kakor 50 000 prebivalci, je v primeru. ako pristojna oblastva proglasijo na zahtovo dotičneg.i najemnika, da je stanovanje nehigijensko, od prvega dne prhodnjega meseca vi§ma zakupnine po tem faktu ona, ki jo je n»jemnik |j-'ačal aprila 1928; ako pa bo h:Sni lastnik dovedel stanovanje v pravilno stanje, se od prvega dne prihodnjega meseca po tem faktu računa vigina zakupnine po 10- odnosno 12 krat. (Glej t\. 6. stanovanjskega zakona.) V zaknpno ceno ne spadajo: voda- rina, spravljanje smeti, čsŠčenje ulice, greznic in dimnika. To se plačuje po- sebej, ako ni iž*recno drugače ureieno z lastnikom. Taksa za čiščenje stranišč pada na breme lastnika. Ako lastnik noče sprejeti najemnine, bodisi iz tega ali onega razloga, je treba najemnino deponirati pri pristoj- n-?m sodišču in sicer v roku, doio- ČtMiem za polaganje najemnine. Deponirane vsote pri pristoinem prvo- stopnem odnosno kotarske::i 3Ü sreskem scdišču se smatrajo do uveljavijenja tega pravilnika kot v redu deponirane. K čl. 4. Za najemnike, katen'rn stanovanje ni odpovedano v smislu l\. 4. sedanjega zakona o slanovanjib, se od 1. maja 1928. odpoved vrši po doloübah držav- Ijanskega zakona. V primeru, da je prej nastal spor rned hišnim lastnikom in najernnikom glede izselitve po doloČbah dosedanjih stanovanjsk;h zakonov. se mora izse- litcv najemnika, ki izgubi zašciro po določbah sedanjih stanovanjskih za- konov, izvršiti v označenih rokih (čl. 4. ffg;j 2ykona) ne glede na obstoj spora. K čl. 6. Komisija za ugotavljanje, ali stano- vanje odgovarja splo.^nim gradbenim in najvažnejžim higijenskim pogoiem, od .osnoi ali je stanovanje dov-e'deno v pravo stanjf, obstoji \z treh članov: iz občin^kega zdravnika, občinskega gradbenega inženir 1 a in občinskega od- bornika. V primeru, da občina nima zdravnika in inženirja, pridejo na nji- hovo mesto samoupravni, a v pomanj- kanju teh državni ali privatni. Honorar Članov komisije plača oseba, ki zahtcva ugotovitev kateregakoli fakta čl. 6. sfanov&njskega zakona. K čl. 7. Vse instance, ki so bile doslej pri- stoine za reSevanje .sianovanj^kih spo- rov, pa je sedaj njihova pristojn'ost odpadla, imajo v roku 15 dni od ob- jave tega praviinika vse predmete, 0 katerih odiočitev ni bila izdana, poslati pristojnim instancam. Na račun glob plafani denar se pošlje Državni hipotekarni banki v korist fonda za gradbo malih stanovanj. Za primer, da se odlok 0 kazni unič», izda odlok 0 povrafiUi ka^ni ministrstvo za socijalno politiko na zahtevo zainttre- siranih oseb. Zahtevi mora biti priložen tudi izvrSiln' odlok pristojnega so- diSča. Plačilo denarne kazni sprejemajo na ozemlju Srbije in Črne gore pristojna kraievna policijska oblnstva, ko za to dobe reden poziv od rednega sodišča; v ostalih kraj h -države sprejemajo plačuo okrajna sod%i^. Kakor okrajna sodisča tako tudi po- licijska oblastva dostavljajo kot izvršni organi vplačani denar neposredno DrŽavni hipotekarni banki kot prispev- kov v korist fonda za gradbo malih stanovanj in imajo 0 tem obvestiti tudi pristojno sodišče, ki je postalo poziv. K čl. 8. V primerih, označen;h v ČI. 2. in pod a), b) in c) čl. 10. stanovanjskega za- kona z dne 15. maja 1925, je rok za izselitev najemnika mesec dni: pod d), e), f) in g) l\. 10. istega zakona 15 dni, mčunajoČ te roke od dneva, ko je re- šenie 0 odpovedi postalo izvršilno. Najemnik deponira zakupni procent, ki pripada lastniku in ga ta noče spre- jetii pri pristoinem občinskem sodišču. Franjo Dolžan, Celje Kiepavsfvo in» rn«i{pirava stcelovodo». Pokfsvafije streh in xvGnlk.ov* ' Iii6^aiao' gospod Jakob Leskoschek dne 23. msja ob pol 9. uri ziutraj, po do!p:s rrmčni bolezni, pre- viden s sv. zakramenti za umirajoče, v 56 letu starcsti mimo v Gospodu preminul. Truplo blagega pokojnika se bo v petek 25. maja ob 3. uri pop. v hiSi žalosti na freienberŠkem posestvu, Medios štev. 17, slovesno blagoslovilo, nato pa položilo na mestnem pckopališču k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bode brala v soboto 26. maja ob 7. urj zjutraj v Marijini cežkvi. Celje—Medl og, 23. maja 1928. MarIJa Leskoschek, soproga. Alatija Leskoschek, biat. S O B A s posebnim vhoaom in elekir. razsvet- Ijavo se o d d a dvema event, eneniu gospodu. Naslov se poizve v trafiki Sturm, Gaberje (tik vojašnice), 3-1 Velik trgovski lokal z lepim portalom, v prometni vMc, se odda. Vpraša se pri A. Kuder, O!;e, Gosposka ul. 4. - 2-1 volčje pasme. Nosi znamko 46. Kdor bi ga naSel, naj se oglasi v kolodvor- ski restavraciji v Celju. 2-1 l>roda|alRa starcjša moč, pridna in poStena, ki se ra- zume tudi v šivauju, želi nameščenja v Celju, v Mariboru ali v bližini. Prevzame tudi mesto blagajničarkc. Niistopi lahko s 1. junijem. Cenj. ponudbe pod šifro „Starejša moč" na upravo lista. se kypi in F.icer: ena ali dve pisalni mizi s predali na ključe, ena omaia za spise, 10 do 15 navadnih stolov in ena večja sejna miza za 16 do 18 oseb. Vse rabljeno, pa vendar v dobreni stanju Prijavt; na občinski urad Sv. Jurij ob Taboru. 2 2 fifllllinilfl 'z vse^ ru<^n'^ov in PißSHull naib3i^e vrstc I ivillVIJ dobavlja in do- stavlja najcenejSe Franjo Joat, CcSje, Aleksandrova uL 4 Proda se mala hišica lesen??, znotraj ometana, z opeko krita in z malim vrrom. Vpržiša se v Zr- vodni St. 25 pri Hiadniku. JMa binkoštn! pondeljek, dne 28. maja 1928 ob 2. uri popoldne se bode oddala najvišjim po- nudnikom košnja travnikov, ki pripadajo posestvu št 36 Zagrad (preje last Jos. Vokač). Dražbeni pogoji se naznanijo na lieu mesta. Sestanek pri brvi preko Savinje. — Ob tej priliki se bode oddal v zakup ža;;tekoče; leto tudi hmeljnik. Inserirajte v ,NOVI DOBI'! Dela], nabiraj in hrani, varčcvati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke prl sfei/beni in kreditni zadrugi z omej. zsvezo u Gaberju pri Celju VarCuJ v lnladosti, da stradal ne boš v starosti! E^STNI DCM Obrestuje Iiranllne ŠF^ ^ Ö Vcčjc stalne vloge po dogovorn najugodnejc. vlooe po %ß 2 O Jamstvo za vlogc uad 2,000.000 ölai. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naiožbi zneska do SO Dir» as dobi nabiralnik na domr Pisarna v Celju, Presemova ulica 6. \z rnalega raste veliko I Moderne tiskovlne i^seli vrst: Icnsjl^fe, lepake, lefailc^ pisemske grlaive, kuverte^ vai>Ii^ i. dr. Vam ntidt v okusnl äsev«?dbi In possmerni cent Zvezna tiskarna v Celfu HajuEfija zaloga in samoprodflja "onoa.S najprlprauncjš h PUCH koles 12 mesecev garancija. Cena od IBOO nin naprej. A. NEGER, Gelje, Gosposka ulica 32. CZex»«* znatno Znizane" i„ küles snamlie y ? WA F F E N R A D * i Vsa kolesa s torpedo-prostolekom in povratno stopalno zavoro. Najvočja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popnivila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. Wajvt'cja repiracijskQ delawnica. O S N ^ Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja. tiakarno in redaJccijo Milan Cetina v Celju,