DNEVNIK GLASILO OSVOBOP8LNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE * * ^tev, 257 (2876) Poštnina plačana v gotovini ~ ^"g*ag ' Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 29. oktobra 1954 Cena 20 lir ^JUTA STROFA LN E M NEURJU NA PODROČJU SALERNA Med ruševinami in naplavinami jggporno iščejo trnpia pogrešanih ^to. ogromn^fiiJ!8 lrUD?' P*10.1' 20 osel1 pa H. oogrešajo - VeUho Število hiš poru-salerno V gozdovih in kmetijstvu - Širi se akcija za zbiranje prispevkov da "e Ppa « SaVš?j S, ^“panode2566esobamiVilvda bi,° unieenih 659 tijsivu ntV oškodovancev 4 46i L'rtsej pokraj'ni Salerno lvu Pa znaša milijardo lir. v *ozdovih in kme- - Se Vedr>° v 0 števhln , nih Podat-»5Urja n “ zrt?Y silovitega 0Ve>inifc aaPc ,d?0CJU Salerna. Podroeje sfi« ga zbora za !e. treba na »nrti16 izjavil' da !?Sevalnih sk.m l1 por°čila »1‘ Pri č+., P? do sedaj o- !*U«Krilil1}"- ki ga ie spo- K*FnoPfe-ktura Vso po- ?dvih ’ k' .199 ugotovljenih & še 30 mrtvih treba d0‘ ^letr' ter . v Marina di ••»Ul. edl® število pogre- S^fnskTobži^n83- Jeznama v J« sedaj idP'."V'■ k' da 80 S: 21 86.mp- !ie»o "« 107 .Na število p znaša ugotov-mrtvih v Saler- ? dati uradn Pa ne morei° '«vilu mrtvih683 porod>la o I* Vs«m porirne-1*1- POgresanih ?* veliaie Clu m zaradi te- ? !0 h obiav'?edaj šte“ilkp. 5»r Pa •. ! 1 včeraj. Ven- m°Sov izvedel n 7 obveščenih 2? Ptdvih V Tda znaša šte- ;M»iori 22 ,, v Tram°nti 20. v ti18 di Vi-tri ,T°ri 3’ v Ma’ Vhi 3j e? 34- v Cava del Doda' kuPno torej lio S01°šaju - zbornici je o f0ttaniem m°Cal podta.inik v Nžal 7, ministrstvu Bissori ^ ukrenihna:lPrei ° d°seda-š^ejšo S? za prvo 'n naj-?J.se b0 ln 3e izjavil, Sr m vlada ravnala enako v Po- Sle w Pn.liki p°Plav S' ieta 1951. '■ »Ve, ki Vse stroske. Prav tako bodo na državne stroške obnovili porušene hiše ter plačali odškodnino lastnikom in neposrednim proizvajalcem, škodo še ocenjujejo. Glede človeških žrtev j® Bissori navedel podatke, ki .lih je javila prefektura v Salernu, in sicer: 198 mrtvih in 40 pogrešanih. Za jutri zjutraj je bila sklicana seja vlade, na kateri bodo razpravljali o položaju. Minister Romita je v spremstvu nekaterih senatorjev in poslancev danes obiskal kraj nesreče, pozneje pa je v Salernu predsedoval seji, katere so se udeležili poslanci, mestne oblasti ter predsedniki raznih odborov za pomoč. Sprejeli so ukrepe za nujno vzpostavitev glavnih javnih služnosti. Telefonska in telegrafska služba je bila že obnovljena, poštna služba pa še ne. Živila prevažajo še vedno po morju in s helikopterji. Prebivalstvu razdeljujejo odeje, obleke.kon-servirano meso in mleko v prahu. Gasilci, vojaštvo in večje skupine delavcev neumorno delajo ter si privoščijo le malo ur počitka. Nepretrgoma odstranjujejo ruševine in iščejo trupla ponesrečencev med naplavinami blata in ruševin, po morju pa krožijo čolni in iščejo trupla, ki jih je voda od-nesla v morje. Danes so gasilci pri odstranjevanju ruševin pod obokom "y ki SO bile noriišT? n?ke hi-8e naali v mlaki vode obnovljene na državne ? ?Va,]0? zibelko, v kateri ie državne 1 bil otrok star 15 mesecev, ki je bil še živ. Otrok je bil pod ruševinami 60 ur. O usodi tistih, ki jih zaradi pomanjkanja točnejših podatkov označujejo za pogrešane, ni več nobenega upanja. Mnenje je, da so trupla tistih, o Katerih je zginila sleherna sled, na dnu morja, kamor jih je odnesla voda. pomešana z blatom in drugimi naplavinami, ali pa pod ruševinami hiš, ki Jih gasilci in vojaštvo niso se utegnili odstraniti. V Salernu je bil danes na državne stroške pogreb 21 o seb, katerih identitete niso mogli ugotoviti. Medtem se nadaljuje v vsej Italiji akcija za pomoč. Tudi iz tujine prihajajo sožalne brzojavke in ponudbe za pomoč. Ameriški predsednik Eisen-hower je dal navodila državnemu departmaju in departmaju za obrambo ter uradu za poslovanje s tujino, naj u-krenejo vse potrebno za nujno pomoč prizadetemu prebivalstvu na področju Salerna. Fašistični napad na sedež KPI v Rimu RIM, 28. — V predmestju. Salario je prišlo danes do incidenta, ki ga je izzvala skupina dvajsetih fašistov, ki so. oboroženi s palicami, vdrli v sedež sekcije KPI v Ulici Scar-latti in zahtevali, da jih pustijo prisostvovati diskusiji o temi «Kaj je antikomunizem«; take diskusijske večere prireja trenutno KPI po Rimu. Sekcijski tajnik je sicer povedal, da na sedežu ni trenutno nobene take diskusije, toda fašisti so vdrli v prostore sedeža. razbili nekaj pohištva in začeli s pestmi in palicami pre- ^hodne velesile bodo zavrnile gtedloge zadnje sovietshe note £ odgo^r na ni”, vend"dr°“ i» » "'favno stališče - Pred novimi ,ovjc„k^° A"g',|a “ 'P°r"C"e SV°|e potezami v zvezi z Nemčijo? 0»n j0nemškim K. ‘ u1'*. da bi S 23- oktnK3 sovietsko noto vanju Roir ?*imu zavlače- nt'rence J-a u° »klicanju da e'dobi ?kl llst zatr3u3e’ ia »kim in V zvez> Z ! Vzhodne \T -• .lnformacijo iz titioh- ln avstriiskin, ___ I vzn°dne Nemčije. ADN^nl110"601^3 agencija jav? P- -Je raZslrila danes iz- in ^ 7 .. ^vezi k 10 ,av?tn3*ki» vpra S“?»ke varn^typra?apiem ev "S Do^ne-teP1°mati trehaVie-mnCni med Prišlo dVZaV Pofpet0Vanja bod« ih ^kdoHM z udelež- ».EK;s sknm raslOUM v bonn- o .m . , Parlamentu Franza bchmidt-Wittmacka, ki NemčCtoS°m ,preŠel v Vzhodno riških* 0 londonskih in pa- k sporazumih. iaS ,"Ho n?6 Vep mesecev do- voPlHvVlieno- lp pa y volitve v vsej Nem- b^VhnliŠČiPah Zdi go. {Nil bo .zahodni odgovor bo nuščS7 pred°oge Pri badahnia odprta vra- K 8 te§a staP°gajania' Cr Jako E-a zadnjih 's k811-11! 'zrasla Wer kot Vjaže nrie? • . mnenje, da J*ti(tŽUr'h,- dokV Pa konfe’ zveze. V i v? isJ,0ioi nni -sporazumov ' ZahStril - n°-Zai bi sa zel k»ru°dtie list Vat 'iji Velesii» ~ če t,®1« ’ »Poraju 8Ue Po rati-Nn-Vsiliti 7m.°v l‘°8rač.'3UUl sn',',‘-uv namera-tiv° mPogajani'!ey?k‘ vladi t.^io ®dvsem Ppi' ki ho- « Mr^bpih ap^i° •r1 j,“ list »ki, d» D®?graf)) žel(U V!ilireaiani' sUiti svojo ratski berlin- «izve-iz kanc- dejo edin, " - ' nal «> skih nvkai,hrihcZahodnoberlin- so trije generala Hoff- lujejo Poveljniki mann v .“'•“v‘“la noit-brsnkeire„l- Moskv”irdai Vzhodne -t ,z uradn,^ Poročilo o razgovorih med Adenauerjem in Eisenhower]em lorWASueTr°Nki28- Kapp‘ na devetdnevni P0ffi razgovore z amerišldm' ^ stavniki. Šesta? - Pred- Fostors m laJ‘»K0tr 7 Dullesom n °.lsel Y Belo hiš tal se je najprej Jobpom nato pa t Pfipravijj Pa zatrju- j« sprejel predseduj,'7^ -4» G bičiip Yelesii 's^bih sv . te1eoVSiii Šenih vo-tazpis Veln„Pred konfe- 0 združi. igojem, 6h parišk°h Sp0! i» ... toda s «razTieAnSlija PJgpiam, a j -- /-isenhovver Adenauerju kosilo priredil Po razgovoru med werjem m Adenauerjem & ni 7P*PJiJ,0„stvovali tu d?'n j? svetovalci, ie biln AhVJ“' Ijono sk p’r0č?u ki ?r? vi, da sta oba Hvt.,-;,.. r.apore, da se premaga resni položaj, ki je nastal v zadnjih mesecih«. Skupno poročilo nadaljuje, da sta Adenauer in Eisenho-wer proučila londonske in pariške sklepe in da sta prepričana, da se bo z začetkom veljavnosti sporazumov, ki so bili konec preteklega tedna podpisani v Parizu, odprla pot do močne in združene Evrope. »Sporazum med vladama Francije in zahodnonem-ške zvezne republike se nam zdi izredno spodbuden korak k trajnemu miru v Zahodni Evropi«, pravi poročilo in nadaljuje,’ da je obljuba angleške vlade, da bo ohranila svoje vojaške sile na evropski celini, v znatni meri olajšala sklenitev tega sporazuma in s tem postavljanje temeljev evropske skupnosti. Nato pravi poročilo, da so v razgovorih ponovno potrdili staino zanimanje in podporo ZDA evropski skupnosti, in nadaljuje, da sta se Adenauer in Eisenho\ver zlasti ukvarjala z vprašanjem združitve Nemčije. Poročilo pravi; »Sodimo, da je zahteva po združitvi Nemčije v svobodi upravičena težnja nemškega ljudstva in soglašamo v prepričanju, da bo to doseženo samo z miroljubnimi sredstvi. Prepričani smo tudi o potrebi, da se nadaljujejo naši napori v tem smislu, m soglašamo, da bodo ZDA in zahodnonemška zvezna republika združile te svoje napore s prizadevanji vlad Velike Britanije in Francije.« «Glede tega — nadaljuje skupno poročilo — smo izmenjali mnenja o zadnji sovjetski noti. Mnenja smo — do podrobnejših informacij — da ne vsebuje nobenega novega elementa, temveč da v glavnem ponavlja stališče, ki ga je na berlinski konferenci zavzel Molotov o vprašanjih Nemčije in evropske varnosti.« Poročilo pravi nato, da bo ((okrepitev svobodne Evrope, kot bo izšla iz uresničenja nedavnih londonskih in pariških sporazumov, podprla napore, da bi nemško ljudstvo doseglo svobodo in enotnost«. tepati navzoče. Policija, ki je prispela kmalu nato. je aretirala tri fašistične napadalce. Izmed ljudi, ki so bili navzoči v sedežu, sta bila dva laže ranjena. Hiša v predmestju Salerna, ki je bila porušena med strahovitim neurjem. Kršitev sporazuma in žaljivo ravnanje Včeraj smo poročali, da so slovenski župani štirih slovenskih občin prejeli večje število izvodov Razglasa gen. E. De Renzija samo v italijanščini ter da so župani zaradi tega zahtevali, da jim pristojni urad na podlagi določb posebnega statuta Sporazuma o soglasju dostavi tudi slovenski prevod razglasa. Sinoči pa smo zvedeli, da je pristojni urad na to zahtevo županov poslal vsaki občinski upravi — reci in piši — le po en sam izvod slovenskega prevoda! Pa še ta je bil natiskan na približno dvakrat manjšem kosu papirja. Župani so zaradi tega izobesili vsak samo po en Razglas v italijanščini in po en Razglas v slovenščini. Poleg tega so oblastveni organi vrhovnega predstavništva vojaške in civilne oblasti Razglas skupaj s poslanico in to samo v italijanščini, nalepili samo v mestu samem. Da bi bilo čitateljem povsem jasno, kakšno je ravnanje generalovega urada,, navajamo ponovno dobesedno besedilo drugega odstavka tč. 5 posebnega statuta, ki se glasi: aJavni dokumenti, ki se nanašajo na pripadnike obeh etničnih skupin vštevši tudi Vietminh zahteva zaprtje konzulata ZDA v Hanoju HAJFONG, 28, — Radio »Glas Vietnama« javlja, da je upravni odbor v Hanoju objavil sporočilo, v katerem, izjavlja, da ne priznava ameriškega generalnega konzulata v Hanoju. Poročilo dodaja, da ((delovanje, kateremu se ameriški generalni konzulat posveča v Hanoju, pomeni žalitev suverenosti vietnamske demokratične republike in je v polnem nasprotju z ženevskimi sporazumi«. Predstavnik ameriškega dr- : žavnega departmaja je s tem j v zvezi omenil ženevsko iz- ■ javo, ki pravi, da je bistveni j namen sporazuma o premirju i ((rešitev vojaških vprašanj za j prenehanje sovražnosti« in da j se »demarkacijska' črta ne ! poiW7aU;7 0^777"??; y Beogradu poudarjajo, da je glede na dosedanjo politiko ZSSR d?j"ai<(p77s°avmL.1 smoJmt'ob- Previdnost umestna, nikakor pa ne nezaupanje in sumničenje Okrepi zveznega izvršnega sveta za izvedbo zveznih zakonov v okraju Koper držali v Hanoju ameriški konzulat. Naravno, da ne bomo mogli ostati, če nas vojaški režim Severnega Vietnama prisili na odhod. Toda to bi pomenilo odkrito kršitev ženevskega spoi-azuma«. Dodal je, da ZDA niso dobile formalne zahteve, naj jo konzulat. zapre- Leo Mates o razorožitvi NEW YORK, 28. - Stalni jugoslovanski delegat pri Združenih narodih Leo Mates je v političnem odboru glavne skuščine OZN izjavil v zvezi z razpravo o razorožitvi, da je naloga odbora pomagati pri delu za razorožitev, in ne vnašati v delo elemente, ki bi komplicirali stvar. Leo Mates je prav tako ugotovil, da se ne sme precenjevati soglasni sprejem resolucije petih velesil, čeprav je to velikega pomena. Jugoslovanski delegat je nadalje izjavil, da je treba razjasniti nekatera stališča velesil v tem vprašanju, ter je izrazil mnenje, da je to najboljše, kar je bilo mogoče v tem trenutku storiti. Mates je ob zaključku izrazil upanje, da se bo pospešil postopek razjasnitve nekaterih stališč velesil. Avstralija, Pakistan in Tai-landija so predložile posebnemu političnemu odboru OZN načrt resolucije, v katerem zahtevajo od skupščine, naj izjavi, da sta Laos in Kambodža miroljubni državi, ki lahko izpolnita obveznosti listine OZN in da sta to pripravljeni napraviti, ter morata biti zaradi tega sprejeti v OZN. Resolucija poziva dalje skupščino, naj pozove Varnostni svet, da vzame na znanje te izjave. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Zvezni izvršni svet je podvzel ukrepe za izvedbo zveznih zakonov in drugih predpisov na koprskem področju, na katerega je bila pred kratkim razširjena jugoslovanska civilna uprava in na katerem od torka velja ustava in zakonodaja LR Slovenije. V ta namen je tajništvo za zakonodajo in organizacijo zveznega izvršnega sveta predvidelo kot. prvi ukrep pripravo načrtov raznih odlokov za izvajanje posameznih zveznih zakonov in drugih predpisov. V tem smislu so zvezna tajništva in samostojni organi zvezne uprave Ačeli izdelavo načrtov odlokov v njihovi pristojnosti. Po informacijah iz jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve so se danes v Rimu obnovila pogajanja med Jugoslavijo in Italijo o vrnitvi tistih jugoslovanskih kulturno-umetniških dobrin, ki so še od časa vojne ostale v Italiji. Pogajanja za vrnitev teh dobrin so bila prekinjena letos julija in se sedaj nadaljujejo na pobudo, ki jo je dala italijanska vlada neposredno po podpisu sporazuma o tržaškem vprašanju. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Zvonko Perišič. svetnik jugoslovanskega poslaništva v Rimu. * * * Balkanska zveza, sporazum o Trstu in normalizacija odnosov z vzhodnoevropskimi državami — to so rezultati načelne in miroljubne zunanje politike Jugoslavije, ki se zavzema za krepitev enakopravnega sodelovanja z vsemi državami, ki so pripravljene spoštovati ta načela. Prvi korak na tej poti se da doseči, poudarjajo v Beogradu, s pomočjo enakoprav- nih regionalnih sodelovanj. Glede politike ZSSR v Beogradu soglašajo, da je glede na dosedanje izkušnje pre-I vidnost upravičena. Nikakor 1 pa ni na mestu, da se z nezaupanjem in sumničenjem gleda na pozitivne korake sovjetske vlade. Danes, ko je spremenjen odnos sil v svetu, kot je ugotovil predsednik republike maršal Tito, in ko so ustvarjeni pogoji za mirno rešitev nerešenih vprašanj, se je treba izogibati tistih elementov, ki lahko pokvarijo ozračje in povečajo napetost v svetu. Potrebno je nadaljevati z vzpostavljanjem stikov na diplomatskem področju, ki so doslej dali že prve pozitivne rezultate, in se izogibati ravnanju, ki izhaja iz nezaupanja, Potrebno je s sodelovanjem na enakopravni c snovi premagati medsebojna nasprotja in se v okviru Združenih narodov, ki morajo postati skupna organizacija vseh držav, zavzemati za uresničenje ideje, o zdrtižitvi vsega človeštva. B. B. Pozdravi maršalu Titu s svečane seje MLQ Koper KOPER, 28. — Odborniki MLO Koper so s svečane seje v počastitev formalne priključitve k Jugoslaviji poslali predsedniku republike Titu brzojavko, v kateri mu izražajo prisrčne in navdušene pozdrave. Glede doseženega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo poudarjajo v brzojavki: «Naj bi bil sedanji tržaški sporazum res uvod v bodoče plodno sodelovanje med obema sosednima državama, za kar so dani vsi pogoji. Prepričani smo, da pri vzpostavljanju tega vzajemnega razumevanja lahko največ pomagajo prav narodne manjšine na obeh straneh meje. Pri nas takšno bratsko sožitje prebivalcev slovenske in italijanske narodnosti že obstaja in to ne le v zasebnem, temveč tudi v javnem življenju. Upamo, da bo tudi sosedna Italija upoštevala pogodbene obveznosti in z doslednim spoštovanjem pravic Slovencev v svojih mejah odstranila vse ovife na poti takega vsestranskega plodnega sodelovanja«. Čestitke maršala Tita ob turškem narodnem prazniku BEOGRAD, 28. — Predsednik republike maršal Tito je poslal predsedniku turške republike Dželalu Bajaru brzojavko ob 31. obletnici ustanovitve turške republike. V brzojavki čestita turškemu narodu k državnemu prazniku in obenem želi v imenu jugoslovanskih narodov, da bi zavezniška Turčija še nadalje krepila svojo gospodarsko in politično moč ter da bi se še bolj poglobili prijateljski odnosi in sodelovanje med turškim in jugoslovanskimi narodi. Or. Herman Ehlers umrl BONN, 28. — Danes je v Oldenburgu nenadoma umrl dr. Herman Ehlers predsednik zahodnonemškega Bundes-taga in podpredsednik Ade-nauerjeve demokristjanske stranke. Bii je star komaj 50 let. Včeraj so ga sprejeli v bolnišnico zaradi bolezni v grlu, danes pa so ga operirali. Ehlers je bil pred vojno sodnik, leta 1939 pa je moral odstopiti in je bil nato večkrat aretiran zaradi delovanja proti Hitlerjevemu režimu. Ernest Bem Nobelov nagrajenec V pričakovanju kongresa SFIO svari Mendes-France pred odlašanjem Politični opazovalci so mnenja, da bodo socialisti pritrdilno odgovorili glede vstope v vlado in glede pariških sporazumov PARIZ, 28. — Namera Men-devFrancea, da bi naglo pre-osnoval svojo vlado z vključitvijo socialistov, se ni mogla še izpolniti zaradi sklepa vodilnega odbora SFIO, da skliče izreden kongres, ki naj odloča o tem. Ta sklep, ki je bil sprejet po včerajšnjem dolgem razgovoru med Mendes-Fran-ceom in tajnikom SFIO, Mol-letom, je nekoliko vznejevoljil vladne kroge. Predsedstvo vlade je danes objavilo izjavo, v kateri ponovno poudarja potrebo takojšnjega odgovora socialistov na ponudbo za udeležbo v vladi. Poročilo pravi med drugim, da «v se-Končno pravi poročilo, da so ! dapjih okoliščinah so vse od- med razgovor, razpravljali tu- loz,tve. ln. aakaan.tve take na- di o vprašanju nemških vojnih I pava' d? 'ahko preklneJ° ,traP- ujetnikov in civilnih deporti- ' pps‘ pon7‘ppe, akC‘ie' kl ,1° Tl' rančev, k) so še vedno v de- ■ J.?? ?;FJ??? Pjk 7 _??' želah sovjetskega bloka, in o ) vprašanju nemške imovine in zasebnih interesov v ZDA. j Sklenili so, da se bodo o tem radi njenega uspeha želi pod. poro vseh republikancev dobre volje«. .. _ ____( Poročilo pravi dalje, da je vprašanju v kratkem začeli sedaj v interesu države po' novila St(?nhba državn>ka «ob- raupanja ki P1Mjjateliatva in razgovori med predstavniki o beh vlad. Razgovoru med Eisenhower-jem in Adenauerjem je poleg številnih izvedencev državnega tajništva prisostvoval tudi trebno vedeti, ali naj se na ponudeno udeležbo lahko računa ali ne. Socialisti so odgovorili s svojim uradnim sporočilom, s tem da so zanikali vesti ne- John Foster’ Dulles, z nemške katerih listov, češ da je Men-slrani pa poleg funkcionarjev j des-France zavrnil nekatere zunanjega ministrstva še dr- njihove politične zahteve. zavni podtajnik za zunanje zadeve Walter Hallstein. Kakor je znano, bo moral izredni kongres SFIO istočas- no odločati o stališču v zvezi z ratifikacijo pariških sporazumov. Vsekakor pa prevladuje mnenje, da se je že načelno pokazala težnja po sodelovanju v vladi. To pottrju-jejo včerajšnje izjave Moleta, da program vlade ni naletel na večje ugovore socialistov. Mendcs-France bi želel odgovor še pred svojim potovanjem v ZDA in Kanado. Odpotoval bo 13. novembra in bo odsoten 11. dni. Kongres socialistov pa bo šele 11. novembra, t.j. komaj 48 ur pred njegovim odhodom. Vsekakor pa bo Mendes-France pred svojim odhodom zvedel za namene socialistov in morebitna preosnova vlade bo verjetno izvršena po njegovem povratku. V političnih krogih zatrjuje, jo, da je mnogo možnosti, da bodo socialisti pritrdilno odgovorili glede obeh vprašanj. V tem primeru bodo imeli pariški sporazumi mnogo večjo možnost, da jih skupščina o-dobri. Trenja zaradi Posarja v bonnski vladni koaliciji BONN, 28. — Liberalni demokrati, zmerno desničarska stranka vladne koalicije, so danes zavrnili francosko-nem- ški sporazum o Posarju in zahtevali, naj se začnejo nova pogajanja ali pa naj se sporazumu dodajo novi protokoli. Parlamentarna skupina liberalne demokratične stranke, ki je druga največja v vladni koaliciji, je danes ves dan razpravljala o posarskem vprašanju in nato z veliko večino zavrnila sporazum, ki sta ga Mendes-France in Adenauer s toliko truda dosegla. Obenem so liberani demokrati soglasno odobrili ostale pariške sporazume o vključitvi Nemčijč v NATO in bruseljsko pogodbo in o obnovitvi nemške suverenosti. Opozicijska socialdemokratska stranka je že poprej zavrnila sporazum o Posarju. Vendar pa razpolaga Ade-nauerjeva demokristjanska stranka z absolutno večino v parlamentu, tako da ratifikacija sporazuma ni v nevarnosti. Pač pa se z današnjim sklepom liberalnih demokratov pojavljajo nevarna trenja v vladni koaliciji. Vendar poročilo, ki je bilo izdano po današnji seji liberalnodemo-kratične poslanske skupine, ne postavlja zadeve v ostri obliki, temveč obljublja, da bo stranka predložila vladi »konstruktivne predloge«, ki bodo «na najboljši način služili stvari nemške enotnosti in francosko-nemškega pomir-jenja«. STOCKHOLM, 28. — Letošnja Nobelova nagrada za literaturo je bila podeljena a-meriškemu pisatelju Ernestu Hemingwayu «za njegovo silovito umetnost in za vpliv njegovega stila na sodobno literarno umetnost«. Ko so švedski akademiki sprejeli ta sklep in hoteli sporočiti He-mingwayu vest, da je posta Nobelov nagrajenec, so ugotovili. da nimajo njegovega trenutnega naslova. Tako so poslali dve brzojavki, eno na njegov običajni naslov v Parizu. drugo pa v njegovo vilo na Kubi. Hemingwaya je brzojavka dobila na njegovem posestvu v bližini Havane na Kubi. Novinarjem, ki so takoj prihiteli, je izjavili, da je srečen in ponosen, da je dobil Nobelovo nagrado, dodal je. da zaradi ran, ki jih je dobil na svojem zadnjem razgibanem potovanju po Afriki, ne bo mogel prisostvovati razdelitvi nagrad, ki bo 10. decembra v Stockholmu. Dodal je, da bo z denarjem, ki ga bo dobil za nagrado, plačal svoje dolgove, ki znašajo 8.000 dolarjev, ostanek pa bo porabil «na najinteligentnejši način«. Hemingwayev sklep, da ne bo osebno prisostvoval razdelitvi nagrad, je rešil zaskrbljenosti švedske akademike, ki so se bali njegove znane nenaklonjenosti vsakršnemu ceremonialu. Kot je znano, razdeli Nobeiove nagrade osebno švedski kralj med slovesnostjo na dvoru, Ernest Miller Hem ingway se je rodil v nekem chikaškem predmestju 2. junija 1894. Čeprav je bil sin zdravnika, ki ga je hotel šolati, je preživel Hemingway zelo burno mladost. Ko je še hodil v šolo, se je najrajši ukvarjal z lovom, z ribištvom in s pretepi s sošolci. S petnajstimi leti je ušel iz šole in se preživljal najprej kot strežnik v neki restavraciji, nato kot boksar. S sedemnajstimi leti je pristal na povratek v družino. Nadaljeval in končal je študije in postal novinar. Odtlej je bilo njegovo življenje kot ena sama razgibana, dramatična reportaža. Njegovo literarno delo je od vsega začetka veren odraz njegovega življenja. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je najprej deloval v ameriškem Rdečem kri-i žu, nato pa se je pridružil italijanski uojski, doživel umik od Kobarida do Piave in bil ranjen v nogo. Ti doživljaji so mu dali snov za eno izmed njegovih najboljših knjig «Zbogom orožje», ki je bila objavljena leta 1929. V njej je dramatično opisal razsulo italijanske vojske po kobariškem porazu. Sledilo je razdobje potovanj na Vzhod, lovov po Afriki, križarjenja in ribarjenja po vseh morjih. Takrat se je tudi zaljubil v Pariz, kjer je večkrat dolgo prebival na Montparnassu in v študentovski četrti Quartier Latin. Ko se je leta 1927 vrnil v ZDA, je bil že slaven: leta 1921 je objavil aFieston, leta 1926 eSonce še vedno vzhaja» in ((Pomladni tokovi». Kupil je hišo na Floridi in napisal roman «Mož, ki je verjel v srečot). Nato ga je nemirni duh zanesel v Španijo, kjer je postal navdušen ljubitelj bikoborb, v katerih je tudi sam nastopal. Ko je iz bruhnila državljanska vojna, ni mogel stati ob strani. S svojimi prihranki je kupil več rešilnih avtomobilov za republikansko vojsko in se v njenih vrstah boril pred Madridom. Iz tega razdobja se mu je rodila njegova najbolj znana knjiga «Komu zvoni». Začetek druge svetovne vojne ga je prisilil k začasni nedejavnosti, toda leta 1942 je že sredi bitke, v Angliji, kot dopisnik revije «Collier’s». Skoraj ni prešel dan, da ne bi bil kot član posadke v letalih, ki so bombardirala vzletišča bomb V-l. Pri izkrcanju v Normandijo je bil v prvih vrstah, se skozi nemške črte prebil k francoskim partizanom in vkorakal v Pariz z Leclercovo divizijo. Po koncu vojne se je nasedil na Kubi in se v času, ki mu ga je dopuščalo literarno delo, posvetil lovu na ribe meča rice- Leta 1948 je obiskal Italijo in napisal knjigo eCez reko in v drevje«, ki pa ni dosegla uspeha prejšnjih del. Kritikom, ki so trdili, da je kot pisatelj opravil, navkljub je leta 1952 izdal knjigo «Starec in morje«, ki mu je prinesla Pullitzerjevo nagrado. Hemingway je bil štirikrat oženjen. Svoje zasebno življe- sodne razsodbe, bodo sprem* ljani s prevodom v ustrezajočem jeziku. Isto bo veljalo tudi za uradna obvestila, javne razglase in publikacije«. Ali je torej sploh mogoče, da bi podpisnik, ki je v dobrem namenu podpisal sporazum in še posebej posebni statut, mogel le za trenutek pomisliti, da bo s takim ravnanjem, s kakršnim imamo opravka v prvem konkretnem primeru izvedbe ene same določbe statuta, to določbo lojalno izvajal? Iz zgoraj navedenega besedila določba brez dvoma sledi; 1. da bi bila morala biti ne samo razglas, ampak tudi poslanica prebivalstvu istočasno dana v javnost v obeh jezikih, kot je bil na primer objavljen zadnji Kof glas ZVU; 2. da bi moral biti Razglas skupaj s prevodom nalepljen ne samo na področju štirih slovenskih občin, ampak tudi na področju ostalih dveh občin, t. j. tudi v mestu, predmestjih in okolici mesta. Dobronamerni in lojalni izvrševalec določb statuta bi vsekakor tako ravnal ne glede na to, da bi bilo v duhu dobronamernega in lojalnega izvajanja nujno, da bi poslanica Slovence vsaj omenila, ne pa da jih popolnoma ignorira, kot da jih sploh ni in kot da italijanska vlada nekega sporazuma glede njihovih pravic nikoli ni podpisala. Namesto vsega tega pa je predstavnik vlade, ki je statut podpisala, ravnal tako, da najprej sploh ni poskrbel za prevod, nato pa je na zahtevo županov milostno poslal za vsako občino po en izvod prevoda, t. j. vsega skupaj — štiri izvode in še te v dvakrat manjši obliki. Kako naj označimo takšno ravnanje? Ali je to samo kršitev sporazuma? Ne! To je kršitev sporazuma in žalitev slovenskega ljudstva, ki inu je s svojini podpisom italijanska vlada svečano jamčila enakopravnost z italijanskim delom prebivalstva. Ali je sedanji vršilec vrhovne vojaške in civilne oblasti ravnal samovoljno, po svoji glavi ali pa po navodilih onih svojih predpostavljenih, ki so poleg podpisa sporazuma s statutom naenkrat zagotovili pred vsem svetom, da bodo striktno izvajali njegove določbe? Mislimo, da odgovor na to vprašanje v naši oznaki opisanega ravnanja prav nič ne izpremeni! Danes zjutraj bo general E. De Renzi izročil civilno oblast vladnemu komisarju Palamari. Upamo torej, da bo njegovo ravnanje tako. da ga ne bomo morali označiti na isti način kot smo bili prisiljeni označiti ravnanje njegovega predhodnika. Charles Bohlen pri Molotovu MOSKVAj 28. — Ameriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen je imel danes razgovor z zunanjim ministrom Molotovom. Včeraj je Bohlen govoril z namestnikom zunanjega ministra Gromikom. Oba razgovora sta bila v zvezi z incidentom, ki se je pripetil v krožku neke moskovske tovarne med ženo drugega tajnika ameriškega poslaništva, gospo Sommerlate in ženo namestnika pomorskega atašeja pri istem poslaništvu, Stiff ter skupino delavcev. Ro tem incidentu so sovjetske oblasti obvestile ameriško poslaništvo, da gospe Sommerlate in Stiff nista več zaželeni v Sovjetski zvezi, Ameriški državni departma je javil, da je Bohlen govoril z Molotovom o vprašanju splošnega ravnanja z ameriškim diplomatskim osebjem v Moskvi. Dodaja se, da se razgovor ni nanašal samo na incident, ki se tiče žen obeh ameriških diplomatov, pač pa »je zajel mnogo večje področje«. Moskovski radio je med navajanjem incidenta zatrjeval, da je gospa Sommerlate oklofutala nekega delavca in neko delavko. Pred zaključkom stavke v Londonu? LONDON, 28. — Predstavniki delodajalcev in sindikatov so po današnjih pogajanjih, pri katerih je posredoval minister za delo Monckton, pokazali optimizem glede možnosti sporazuma glede prenehanja stavke pristaniških delavcev. Nocoj so sindikalni predstavniki londonskih pristaniških delavcev po proučitvi predlogov delodajalcev za področje Londona sklenili, da bodo nadaljevali stavko, dokler ne bodo dane enake koncesije tudi nje je dokaj verno opisal v I pristaniškim delavcem v dru-noveli aSneg Kilimandžaras. gih britanskih pristaniščih. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 29, oktobra SPOMINHRI DNEVI Na današnji dan se je leta 1945 pričel v Londonu svetovni kongres mladine. BBS Danes. PETEK 29. oktobra 'Narcis, Gradtfhtf cb Sonce vzide ob 6.:39 m LunJ 16.58. Dolžina .dneva.10.». ^ vzidi ob 9.29 m zatone ® Jutri, SOBOTA 30 Gospodarski realizem... Milanski gospodarski list «24 Ore% prinaša v včerajšnji številki obširno 4-stransko prilogo o tržaških gospodarskih vprašanjih. Priloga t>se-buje članke o svobodni coni za vse ozemlje Trsta, opis najvažnejših industrijskih objektov, opis opreme pristanišča, predlog za okrepitev železniške proge skozi Trbiž, članek o CRDA, in opis pomorskega stanja ter brodar-stva. Posebno zanimiv pa je u-vodnik omenjene priloge, katerega je podpisal Antonio Giordano, in ki nosi naslov: »Znati je treba gledati preko prvega dne — Niso samo brezposelni ročni delavci, katere je treba zaposliti*. V tem članku pisec dokaj realistično ugotavlja, da je prebivalstvo v preteklih letih iz raznih razlogov uživalo tudi nekatere ugodnosti, ki niso veljale za ostale italijanske pokrajine in da je prav zato položaj sedaj še bolj pereč in je treba rešiti pereča vprašanja brez malo simpatičnih primerjav med Trstom in o-stalimi italijanskimi provincami. V nadaljevanju prikazuje pisec rešitev tržaške gospodarske krize v okrepitvi tradicionalni« funkcije Trsta, kot mednarodnega trgovskega središča in zato tudj med drugim priporoča ustanovitev proste cone. Okrepiti mednarodni trgovinski promet pa seveda ni mogoče brez Jugoslavije, kar podčrtava tudi omenjeni list: «Gospodarske in pomorske odnose z Jugoslavijo je treba urediti na osnovi realističnega stanja, saj mora tudi Jugoslavija videti pomembnost ustanovitve enotne jadranske fronte o pomorskem prometu in o pristaniščih, da bi se premagala konkurenca baltiških in črnomorskih pristanišč. Tako postavljanje odnosov med deželama na področju trgovine bi med drugim tudi omogočilo zanimive skupne pobude. Prav tako je treba resno proučiti vprašanje železniških in cestnih zvez z Avstrijo, da se omogoči neodvisna tarifna politika na železniških progah, ki vežejo Trst skozi Jugoslavijo s centralno Evropo.* Upamo, da bodo zgornji realistični predlogi o ustanovitvi enotne gospodarske fronte jadranskih pristanišč za rešitev skupnih gospodarskih vprašanj v sedanjem o-zračju prav kmalu prešli iz faze lepih besed do realizacije. To toliko bolj, ker je brez rešitve teh vprašanj v resnici nemogoče okrepiti pomorski promet in s tem odstraniti osnovni vzrok tržaške gospodarske krize. Vsaka, pa še tako obsežna pomoč, ki ne upošteva teh dejstev je namreč v resnici le mašenje raznih lukenj, pomeni le trenutno zaposlitev te ali one kategorije prebivalstva, krizo le olajšuje in ne rešuje bistvenih gospodarskih vprašanj. Življenje Trsta pa je oduis-no predvsem od trgovine in trgovinskega prometa z zaledjem, kar dokumentirano ugotavlja v svojem članku o prosti coni objavljenem v isti številki «24 Oren Bino Barbi v sledečem odstavku (O tem zelo zanimivem članku bomo pisali podrobneje prihodnjič): «Tržačani so se vedno zavedali, da mora biti njih trgovska oprema in njih pristanišče zaradi geografske pozicije posrednik med Centralno Evropo in prekomorskimi deželami. Na tej osnovi (ki je še sedaj realna) je zraslo tržaško zaledje in njegovo pristanišče. Ekonomska bodočnost pristanišča. mesta in njegovega neposrednega zaledja so od-v.sne pr-dvsem od prometa z zaledjem in s prekomor-jem. Politična pripadnost mesta ne izpreminja geografske pozicije, od katere so odvisne smeri prometa in torej tudi funkcija Trsta in njegovega zaledja. Ce ne bi, na primer, Trst in njegovo pristanišče imel za hrbtom obširnega teritorija, temveč bi se nahajal na nekakem polotoku zvezanim samo z Benečijo, ne bi mesto in pristanišče postalo važnejše, kot je piran ali Poreč. Iz tega sledi, da je gospodarstvo ozemlja Trsta s svojimi JOOOOo prebivalci predvsem tesno povezano s prometom svojega zaledja, zaradi katerega je nastalo in za katerega je še sedaj najboljša, najbližja in najbolj direktna izvozna točka.* PRICNEllAUf JE TO JAŠKE UPRAVE TA TRŽAŠKEM POOROTJUl DRUGA PREDSTAVA X. SEZONE SNG DANES OB 8.30 PREDA GEN. DE RENZI oblast vladnemu komisarju dr. Palamari Prefekt Palamara bo direktno odgovarjal predsedniku vlade - Vojaško oblast prevzame gen. Gianani - Velike priprave za proslavo 4. nov. ob prisotnosti Seelbe in Einaudifa - Prva vojaška parada USPELA UPRIZORITEV volpone“ v Skednju 99 Danes zvečer ponovitev - Nepotrebna prisotnost velikega števila policistov in karabinjerjev Danes ob 8.30 bo vojaški guverner (en. De Renzi predal civilno oblast na Tržaškem področju generalnemu vladnemu komisarju prefektu dr. Giovanniju Palamari, vojaško oblast pa poveljniku tržaške posadke gen. Gianani. Včerajšnji uradni list itali- niki parlamentarnih skupin janske republike št. 249 objavlja dekret predsednika republike, s katerim se prefekt dr. Giovanni Palamara imenuje =a generalnega vladnega komisarja neposredno podrejenega predsedniku vlade za Tržaško ozemlje, za katerega je prevzela odgovornost italijanska vlada. Dr. Palamara bo imel pri upravljanju tega ozemlja enaka polnomočja kot jih je doslej imela na tem ozemlju bivša zavezniška vojaška uprava. Da bo general De Renzi predal oblast generalnemu komisarju, je dalo že slutiti dejstvo, da je prišel predvčerajšnjim v Trstu podprefekt dr. Cappon, ki je dodeljen u-radu generalnega komisarja in ki»je že zasedel svoje novo službeno mesto v vladni palači na Trgu Unita. Podprefekt dr. Cappon je po rodu Tržačan in je služboval dvajset let v Gorici ter menijo o njem, da dobro pozna razne domače probleme. Predaja oblasti v civilne roke pomeni nov korak k normalizaciji. Pri tem je treba upoštevati, do so v bivši coni B že pred tremi dnevi predali vso oblast v civilne roke, to je krajevnim in o-krajnim oblastem, in je bil zato že skrajni čas, da pride do tega tudi v bivši coni A. Pri tem tudi pričakujemo, da bo imela civilna oblast več smisla za takojšnji začetek uveljavljanja statuta. Glede predajanja raznih funkciji naj omenimo, da je tudi novi kvestor dr. Marza-no že prevzel vodstvo javne varnosti na celotnem področju. Namesto dosedanjih policijskih okrajev pa že delujejo komisariati, za katere so že bili imenovani komisarji, toda ne dokončno. Prve manifestacije ob prihodu italijanskih čet v Trst so se končale. Sedaj pa pripravljajo še razne vojaške in druge ceremonije v še večjem obsegu, ki bodo trajale od 2. do 5. novembra. V teh d'.eh’ se bo sestal v Trstu nacionalni svet krščanske demokracije. Udeležilo se ga bo 117 njenih eksponentov, med katerimi vsi demokrščanski ministri, podtajniki, predsed- m pokrajinski predstavniki. Na zborovanju bosta govorila tudi tajnik domokrščanske stranke Fanfani in poslanec Bettiol V Trst pride 4, novembra tudi celotna italijanska vlada s predstavnikoma senata in poslanske zbornice. Vladni predsednik Scelba bo 4. novembra govoril na javnem zborovanju na Trgu Unita. Ta dan bodo priredili v Trstu tudi veliko vojaško parado, na katero pride tudi predsednik italijanske republike Einaudi. V ta namen pride v Trst od 1. do 4. novembra kar štirideset vojaških vlakov z raznim materialom in četami. Razen tega pride nešteto posebnih vlakov, ki pripeljejo • bivše bojevnike, njihove sorodnike in razne turiste, ki se bodo okoristili z velikimi popusti na vlakih- Turistična ustanova poziva že sedaj, naj ji zasebniki prijavijo, ali imajo na razpolago kakšno sobo, ki bi jo oddali gostom. Prav tako pozivajo razne gostilne in resto-rante, naj jim povedo, po kakšni ceni lahko pripravijo standardne obroke hrane in koliko obrokov. Podprefekt dr. Capon pa namerava odrediti. da ostanejo ponoči 3. in 4. novembra vso noč odprti vsi :avni lokali in kinematografi, da lahko v njih prebijejo noč vsi tujci, ki ne dobe sobe za prenočevanje. Pri tem tudi omenjajo, da se ne bodo mogli Tržačani nič okoristiti s stanovanji, ki so jih izpraznili Američani in Angleži, ker bodo ta stanovanja na razpolago raznim oficirjem italijanske vojske jn policijskim funkcionarjem. General De Renzi pa je že začel pošiljati poslovilne poslanice. Tako je poslal pozdravno poslanico županu Bartoli-ju, polno retorike, ki mu je tudi župan v svojem odgovoru m ostal dolžan- General odhaja na svoje službeno mesto komandanta armadnega zbora v Vittorio Veneto. Končno naj še dodamo, ’da bo imel tudi MIS 4. novembra v Trstu sestanek svojega nacionalnega sveta. # * * Namesto da bi popravili kri- NERAZUMLJIVO RAVNANJE IT. OBMEJNIH ORGANOV Blok na Fernetičih zaprt ali odprt? Včeraj Dopoldne so Tržačane z osebno izkaznico zavračali, popoldne pa so jih zopet pustili v Jugoslavijo Včeraj dopoldne so nas šte- I ter pričakujemo, da bodo pir- Urnik trgovin ob bližnjih piazmkih 2., 3. in 4. novembra bo lal za trgovine naslednji ik: 1. novembra, praznik b svetnikov: zaprte bodo trgovine razen pekarn in karn od 7. do 12. ure in tličarn od 8. do 13. ure. novembra praznik vseh vih: trgovine bodo ves redno odprte. 3. novem-sv. Just; Zaprte bodo vse jvine razen trgovin z je-nami vseh vrst ter cvetli-n, ki bodo odprte od 8 do ure, in mesnic, ki bodo irte od 6. do 11. ure. 4. embra; zaprte bodo vse rvine razen mlekarn in pe-n od 7. do 12. ure ter tličarn od 8. do 13. ure. isrednja ribarnica in pro-alnice rib v mestu bodo irte 1. in 3. novembra do ure, 4. novembra pa bodo rte. Za branjevce in pro-alce na mestnih trgih bo jal isti urnik kot za trgov-njihove kategorije. vilne osebe, ki so hotele potovati v Jugoslavijo, obvestile, da je blok na Fernetičih za Tržačane ponovno zaprt. Prehod je bil v dopoldanskih u-rad dovoljen samo onim, ki so imeli redne potne liste ali pa dvolastniške izkaznice. O-koli 11. ure pa so italijanski obmejni organi dobili nov u-kaz in so blok spet odprli ter je bil odprt vse do včeraj opolnoči. Pozanimali smo se za zadevo, vendar nismo mogli zvedeti ničesar uradnega. Dejstvo je n. pr., da je včeraj zjutraj prispel na blok kamion, s katerim je šofer hotel v Jugoslavijo, toda kej . je imel le osebno izkaznico, ga niso pustili naprej. Šofer je odšel na poveljstvo obmejne policije, kjer se je pritožil nad takipi ravnanjem in tam so mu dali kos papirja, na katerem je bilo napisano, da gre lahko preko meje v roka od treh dni. Ko je ta šofer prišel popoldne nazaj, so se mu oprostili, češ saj ni treba nobenega posebnega dovoljenja itd. Ce povzamemo zadržanje italijanskih obmejnih organov v zadnjih treh dneh lahko u-gotovimo naslednje: v torek 26 t. m. je bil blok na Fernetičih za Tržačane zaprt, v sredo odprt, včeraj dopoldne zaprt, popoldne pa zopet odprt. Na vprašanje našega u-rednika je italijanski obmejni organ na Fernetičih odgovoril, da mu ni znano, kakšne so dispozicije za danes. Informirali smo se tudi na tiskovnem uradu policije, kjer so nam obljubili, da nas bodo o tej zadevi obvestili, vendar do sinoči še nismo prejeli nobenega odgovora. Ponovno poudarjamo, da je bila sedemletna praksa pod angloameriško upravo ta, da so Tržačani s tržaško osebno izkaznico lahko potovali v Jugoslavijo le s tem dokumentom, ki so ga pokazali civilnim policistom, medtem ko so jugoslovanskim obmejnim organom dali v žigosanje začasno potno dovolilnico, ki jih izdaja Jugoslovanska delegacija v Trstu. Po proglasu gen. De Renzija bi ta praksa morala ostati še nadalje v veljavi. Zato nas čudi vsakodnevno menjavanje dispozicij stojne oblasti v tej zvezi izdale uradno sporočilo. Svečana otvoritev žaveljske cementarne V Zavljah bodo 4. novembra svečano otvorili novo cementarno ob prisotnosti predsednika republike in predsednika vlade. Nova cementarna v žavelj-skem pristanišču obratuje že nekaj mesecev in je pred kratkim odposlala prve pošiljke cementa. S svečano ceremonijo so počakali iz političnih razlogov. vico, ki nam jo je prizadejal general VVinterton skupaj z dr. Vitellijem in conskim predsednikom, ko je ukazal odstraniti slovenske napise v nabrežinski občini, so sedaj odstranili še majhen napis iK morju«, ki je bil na tabli pod italijanskim napisom v Devinu. Kako se to strinja s statutom in duhom londonskega sporazuma? Otvoritev kongresa obč. odbornikov za higieno Včeraj ob 17. uri je bila v mali dvorani gledališča Verdi otvoritev prvega kongresa italijanskih občinskih odbornikov za higieno. Kongres je otvoril odbornik tržaške občine prof. Zacchi, ki je po- zdravil vse prisotne kongre-siste in goste. Poudaril je tudi pomen tega prvega kongresa. na katerem bodo razpravljali o potrebah in načinu čim bolj učinkovitega delovanja na tem važnem področju javnega življenja, ki zanima najširše množice prebivalstva. Govorili so še župan Bartoli, predstavnik italijanskega vladnega komisariata za higieno in zdravstvo in predstavnik italijanskega združenja za higieno. Danes ob 9. uri dopoldne bo kongres nadaljeval svoje delo v veliki dvorani liceja «Dante*. Tudi ob tej priliki so pozabili... pouabiti naš list. Vemo pa, da so vabilo za kongres prejeli vsi ostali tržaški listi. Do kdaj mislijo nadaljevati s takim ignoriranjem edinega slovenskega dnevnika v Trstu? Slovensko narodno gledališče v Trstu je sinoči uprizorilo v dvorani v Skednju svojo drugo premiero v tekoči X. jubilejni sezoni. Nastopilo je s Ben Johnsonovo komedijo v treh dejanjih odnosno 6 slikah, «Volpone». Uprizoritev je bila igralsko in režijsko na višku in se nedvomno uvršča med najbolj uspele uprir zoritve našega gledališkega u-metniškega ansambla. Številno občinstvo je pozorno sledilo razpletu dogajanja na odru in po vsaki sliki posebno pa še ob zaključku predstave z obilnim ploskanjem nagrajevalo igralce. Zelo je učinkovala tudi scena po zamislih scenografa Pliberška iz Ljubljane. Ponovitev predstave bo jutri ob 20. uri prav tako v Skednju, ker dvorana Avditorija začasno ni na razpolago našemu gledališču. Upamo pa, da bo ta, doslej edina dvorana v mestu, ki je bila doslej od časa do časa na razpolago Slovencem, kmalu spet na OB DISKUSIJI V RIMSKEM PARLAMENTU Oživitev tržaškega pomorstva zahteva otvoritev novih prog razpolago, saj se je tudi včeraj pokazalo, da še tako u-metniško podano delo v neprimerni dvorani ne more priti dovolj do izraza. V zvezi s predstavo samo opozarjamo, da je za mladino neprimerna. Neobičajna glede na dosedanje razmere pri nas je bi la sinoči prisotnost velikega števila policistov in karabinjerjev, saj sta bila tam kar dva kamiona «Celere», J kamion karabinjerjev poleg večjega števila policistov v ciuilu ter še dveh karabinjerjev v dvorani sami. Prisotnost tolikih varnostnih sil ni bila z ničimer upravičena in potrebna, saj predstave slovenskega gledališča v Trstu, tudi v strogem središču doslej niso nikogar motile. v Ril m in pri Sv. Ani Otvoritev novih prog in vpis novih ladij v tržaški register bi olajšalo brezposelnost med pomorščaki, zagotovilo delo industriji in povečalo pomorski promet - Program graditve novih ladij obsega tudi 11.000-tonsko potniško ladjo V rimskem parlamentu je že bilo govora o povrnitvi «Saturnie» in «Vulcanie», obeh velikih prekooceanskih potniških ladij, ki vozita sedaj iz Neaplja proti ZDA, v Trst. Minister za trgovsko mornarico je o tem vprašanju izjavil, da posebna komisija proučuje novo razdelitev prog Finmare (kamor spadata tudi obe omenjeni ladji) in da bodo pri tej novi razdelitvi prav gotovo ustanovili tudi progo iz Trsta proti Severni Ameriki, ni pa zagotovil, če bodo vrnili obe omenjeni ladji Trstu- O novi razdelitvi prog italijanske državne družbe Finmare je italijanski tisk že mnogo pisal in med njim zlasti gospodarski tisk iz Genove, ki krepko brani svoje interese Gre namreč za odstranitev sedanjega nenormalnega stanja, v katerem je dobila prav Genova večino in so ostalim pristaniščem ostale drobtine. Trst pa je bil pri tem stanju najbolj prizadet, saj ne vozijo iz Trsta niti one ladje, ki so bile po drugi svetovni vojni zgrajene s pomočjo javnega denarja in iz fondov ERP za Trst. Tu gre torej za dve vprašanji, Predvsem je treba sedaj vrniti Trstu dobršen del ladjevja, zgrajenega iz omenjenih fondov in ladje, katere so med vojno in po vojni odpeljali iz Trsta; istočasno pa mora tudi nova ureditev pomorskih družb upoštevati interese Jadranskega morja. Ze vrsto let obstajajo konkretni in dokumentirani predlogi o ustanovitvi novih prog, katere je izdelala tržaška trgovinska in industrijska zbornica. predstavniki Tržaškega Lloyda in drugih pomorskih družb. Skrajni čas je, da se prično ti predlogi resno upoštevati in da bo o njih vodila računa tudi komisija CIR, ki proučuje novo razde- omilila in bi ostali vsi začasno litev ladjevja. Vprašanje pomorstva postaja prav v sedanjem izredno težavnem gospodarskem stanju še izredno važno. To pomeni namreč v. prvi vrsti možnost zaposlitve na ladjah vpisanih v tržaški pomorski register, delo pri obnovi, oskrbovanju, popravilih itd. teh ladij in končno omogoča razvoj pomorskega prometa skozi Trst. Zlasti razvoj prometa skozi Trst naravnost zahteva ustanovitev vseh onih prog, katere predlaga trgovinska zbornica in dodelitev vsaj one to-naže, katero predvideva omenjeni načrt. Z novo ureditvijo pristanišča, ko bodo zaledne države dobile svoj vpliv in z njim tudi povečale zanimanje za tržaško pristanišče, ne more ostati tržaško pomorstvo na mrtvi točki, kot je že vsa povojna leta. Prav tako Trst izredno zanima načrt gradnje novih ladij, ker so tržaške ladjedelnic kljub številnim obljubam še vedno v krizi in so še številni delavci začasno odstranjeni z dela že 7 mesecev. Minister Tambroni je izjavil, da bodo v okviru zakona, ki nosi njegovo ime. pričeli graditi v ladjedelnici Sv. Roka 2500-tonsko ladjo, v ladjedelnici Sv. Marka pa dve ladji po 6500 ton. Poleg tega bodo dobile ladjedelnice CRDA naročilo za gradnjo 5000-tonske ladje na račun Finmare in 11.00-tonske potniške motorne ladje za progo Jadran - Egiptu. Ta naročila bodo lahko olajšala stanje v ladjedelnicah vendar pa pušča izjava nekaj nerešenih vprašanj. Predvsem ni iz izjave razvidno, v kateri ladjedelnici bodo gradili omenjeno 11.000-tonsko potniško ladjo, odnosno kaže, da bo gradnjo te ladje prevzela ladjedelnica CRDA v Tržiču. V takem primeru bi se kriza le malo odstranjeni z dela še vedno na cesti. Prav tako se ne ve točno, če bo 5000-tonska ladja prišla v gradnjo ladjedelnice Sv. Marka, vendar o tem skoro ni dvoma, saj je omenjena ladjedelnica zgradila že dve ladji enakega tipa. Zastrupitve z gobami V preteklih dneh so morali sprejeti v bolnišnico več oseb, ki so se zastrupile z zaužitjem gob. Ugotovili so, da so gobe nabrali v okolici prizadeti sami in da niso bile kupljene na trgih. Da se preprečijo zastrupitve z gobami, ki imajo lahko smrtne posledice, se priporoča, da se prebivalstvo poslužuje le gob, ki so v prodaji na pokritem trgu, ki so podvržene preventivni kontroli. Kot vsako leto, se bomo tudi letos na dan 1. novembra oddolžili spominu žrtvam. Člani Zveze partizanov bodo ob 10.30 položili vence na spomenik žrtvam v Rižarni in na grobove pri Sv. Ani. V okoliških krajih pa bo prebivalstvo polagalo vence in cvetje na vaške spomenike žrtvam in na grobe padlih. Vabimo prebivalstvo, da se svečanosti v Rižarni in na pokopališču pri Sv. Ani polnoštevilno udeleži. VltQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 29. oktobra 1954 ob 20. uri v kino dvorani v SKEDNJU VOLPONE u Neblaga komedija v treh dejanjih (6 slikah) Spisal: Ben Johnson Režiser: Slavko Jan k. g. Prevedel: Fran Albrecht Scenograf; Marijan Pliberšek k. g. Kostumi: Mija Jarčeva k. g. Osebe: Volpone, bogat Levanti-nec - Rado Nakrst; Mo-sca, njegov prisklednik -Stane Starešinič; Volto-re, notar - Modest Sancin; Corbaccio, star oderuh - Stane Raztresen; Corvino, trgovec - Jožko Lukeš; Leone, kapitan, sin Corbacciov - Miha Baloh; Colomba, žena Cor-vinova - Tea . Starčeva; Canina, kurtizana - Nada Gabrijelčičeva; Sodnik -Julij Guštin; Poglavar sbirrov - Danilo Turk; I. sluga - Silvij Kobal; II. sluga - Srečko Košir; Sluga pri Corbacciu - Josip Fišer. Prodaja vstopnic pri blagajni kina v Skednju danes 29. t. m. od 11. do 13. in od- 17. do 20. ure. Ariston. 16 00: «Zvoki ob «*■ du», R. Millano- -,Mnia •$[*■ Armonia. 15.00: lica*,• T. Power P. ta&ot!a,(l Aurora. 16.00: «S.Cb. Yard» L. R^°J$iegova & G je"* v'pUa po tnažčevaoiijp; $j Hudson. Kino na fll®’ Kino na "v—- vm ‘"J« denŽnS. Foster, >’ sanna Foster, 0gnjena Venezia. 16.00. L. Ayrer. PETEK. 29. ROP«« 254,6 m Poročila v aIi ll7b%A slov. ob - HJO; '19.30 in. 23-30o 6.15, ' Poročila v ital-19.30 in 23.00. 6,50 7.30 ,5.50 Jutranja g«^ar; 7.w gled tiska; 7-°®A0 parada j4.0J Iki kotiček; 1200 rglasM.‘„,- strov: 13.45 ^45 POJ r„d- Glasba po želja:tb „sW: » ^ ni pevci; 15-00 _Ami lzval;, gor ne venski in umetne ^i oktet; zal.^; ,u.-nega zbora r m ;n iovenski v^„rn’*na v br 0l> ice; 18.00 p°r0‘j0iinistaiisn V o iz-.nrprt vi® Marij®? sj- 18.15 Koncert « Rupla, pri K proko^,e«’ir; Lipovšek: S. _S.nPf.n Kl>y se- nata za violi"°dcinavsk^i>? Šport; 20.30 Iz kolKert jL 20.45 Komorni ko^ Charmohor“sky; 2l£ ,> ha; 23.10 Glasba J 11.30 Lahki ofk'fba’ P» jlilj davanie; 13-00 G>aJ0» 14.00 Poje J°seP^k- 17-30 pr Ja aleta’ cert iz baleta 19.00 Okno v svet.^ špjtjj,#* ljene melodije, Zbor Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir*. V nedeljo, 31. t. m. od 9. do ' 12. ure običajni sestanek za zamenjavo znamk. Odbor priporoča članstvu, da prevzame naročene znamke do 14. nov. t. 1., ker bo z navedenim dnem zapadel rok in bo vsaka pritožba neupravičena. Ezcelsior 15.30: «Od tu do večnosti », Burt Lancaster. Mont-gomery Clift. Fenice. 15.30: «Velika igra*, J. C Psscsl Rossetti. 16.00: «Dež», R. Hay-vvorth, J. Ferrer. Nazionale. 16.00: «Dež», R. FIay-vvorth, J. Ferrer. Fllodrammatico. 16 00: »Pekel pod ničlo*, film je sneman v polarnih morjih Arcobaleno. 15.30: «Velika vročina*, G. Ford, G Grahame. Astra Rojan. 16.30: «Podeželska ljubezen*, J. Povvell. F. Granger. Capitoi. 15.00: »Kako se poročiti z milijonarjem*, Mari-lyn Monroe, L. Bacall in B. Grable. Crmtallo. 15.00: »Napad Kyber- jev», T. Power, T. Moore. Grattacielo. 16.00: #Rojena za ljubezen*, Van Johnson in To-ny Martin. Alabarda 15.30: »Deviška kra- Nesmrtne m el od U - 2l\5 . kulturni r2Z?L.40 KUiiurrii ‘ 91 40 Morske slike, 2 • SJ !r. nistke prof- JVj in V 22.00 Književno« 22.15 Iz angleških T H * r »■ i-'v 11.00 Za Komorna glaspa'ert - jazz. 15,00 Konce tora Gerija, j jj K cert, dirigent Er j . $ •■<’V : * (0.7: ,,0 6 0®’ Poročila °^0 «2% ^SarLiti#*' 15.00, 17-«), 9_00 le4» 11.00 Rati thora: 'ujo -c’ Glasbena. m^,gdan!: nom — dob.cr “očcjK Mozart: ^a!ca0ncef<.f/ M. Weber: net m orkesteG saK'L izv>yj°,3.i5&;|': Bogomir Mas«ki m ^ 14.20 Opoldans $ q\ p « gfedh 15.45 R- 1*£ m, val (baletna s ^lil0 1A ^ j mi poje lj AJfz«it5 'S£ K V 3S '»“LErt!!«!1"*’' )jica», Jea>n Simmons, Stevvart j-ranger, Deborah Kerr. Darovi in prispevki PRISPEVKI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA« Leonora 1000, Ana Strgarčič 1000, Marija Grgič 200, Giovanni Fonda 100, Angela Saksida 200, Olga Ižanc 300, Ivanka Švara 100, Ravnik 1000, Angela Gombač 100, Sonja Prinčič 200, Anna Rebula 300, Ivanka Kariž 100, Drago Vatta 100, Peterlin 500, Marija Erlak 75, Mose 200, Merlak 200, Pagliotta 100, Norma Marži 100, Za Dijaško Matico so darovali: T. M. 200, Urdih 300 in T. M. 200 lir. 08 včeraj do danes slovenskih na*2i.30 mikrofonom. plesna *laS , «vž* nWl '•»a °tr 17.30 Odda)3 Enrico Bosen rojstva, smhti in poroke: Odhod beguncev Iz Trsta je odpotovala v Milan skupina 55 beguncev, ki odpotujejo s posebnim letalom v Avstralijo. Begunci so odpotovali v skladu s pro-gramom izseljevanja organi-zaeije CIME. Te dni je odpotovalo tudi 22 beguncev v Anglijo in 5 beguncev v Kanado. Dne 28. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 5, PGHOCIL1 SO SE: upokoje- nec George Cheyovich im gospodinja Zlatija Kainovič narednik am. vojske Person Ben Tre-vathau in gospodinja Graziella Pelhzzari. kapiian mornarice Dario De Visl-nti-ni in gospodinja Germana Pi/.ziga, delavec Vittorio Salatel in gospodinja Giu-se-ppina Coloni, delavec Lu-igi Honunino in gospodinja Jolanda Damato, UMRLI SO: 74-ietni Anton Ljubič 74-letna Aurelia Ca-nzia-ni, 68-letni Federlco Bech, 75-letn-i Matico Tricarico, 84-letni Anton Kozman, 69-letna Marl-ja Jesenovec VREME VČERAJ Najvišja temperatura 15.6, naj; nižja 9.6, ob 17. uri 13.6, zračni llak 1020.7 v porastu, veter -km zahojnik, vlaga 77 odst., nebo 7 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja 16.s NOČNA SLUŽBA LEKARN Oavanzo, Ul. Heroini 4; Mill°> NI, Buonarroti 11; Mlzzaih ir* Venezia 2; Tamaro - Neri, Dante 7; Harabaglia v Barkov-ljah m Nicoli v Skednju. ajdovsci BUZET SEŽANA kozina mateb>jA OBROVO ^ 5 p( nt>v‘ Vpisovanje ^ ^ pfl ‘ADcfcerJ«« 7. bO^Xil\('0 en°dnIeg! K°Zl HER^.0 mateh'ju OBROBO >GRA» Vpis°v P°0G ■ anje s* $ 14 ILIRS*0 d0 Vpišova^ 1^ 21- n o 20. in *;evni dv»°n & A PRIMORSKI dnevnik — 3 — 29. oktobra 1954 jLjAZPRAVI 0 DRUŽBENEM NAČRTU 1955 Razprava odborih jugoslovanskrA^jA'11 P0 odvajanju predpisanih od skupSčine o osnutku H -l"6 stotnih Prispevkov dobička neaa °snjO0u družbe- zvezi komnni =„ ,,, skupščine o osnutku St0tP~ 'le8a načrta za leto >q~Z zvez‘> komuni in skladom pod. kot smo nedavno no \ n*’ 3et3a' Porabijo za povečanje sprožila živo diskusiin ’ obračunske plače v odnosih, nosti, zlasti' med elroA k' 3ib ureja tarifni pravilnik. ° dveh vp“aSanbh T? Zamisel 3e bila dobra, zago-spodbujsti delovne i™i u* tovltl delovnemu človeku v k večji storilnosti in vsakem primeru minimum in Preprečiti tendence n ?- mu om°8očiti, da doseže in PJa cen. Ustrezni eos^n^F preseže zaslužke tarifnega '"strumenti družbene!« na" pravilnika' če * svojim delom !a ^ treba da reši in H Prispeva k večjemu dohodku sanji. Da [jj j . vpra- v korist skupnosti. Praksa je kako je mogoče da azume 1 pa Pokazala, da so mnoga pod-s°cialističnem ’ gosDoriar! -V 3et3a' zlasti tista, ki imajo sploh pojavili Dorinh S VU rnonoP°l‘stičen položaj na tr-blend ue cdvfč 071retPr°' ŽiŠČU’ Povečala dobiček in s »alo nazaj, se tem Plačni sklad s poveča- pred prehodom n njem prodajne cene t. j. na sPodarski sistem prvaT račun skupnosti. Eden od na ‘eta, ko je biio nA V2rokov vrašča, tja cen je to- rnadi vsestranskega l!’ vf" rei možlaoa‘. da podjetja s nJa blaga, naglo Dove n Povečanjem cene, pri nespre-‘rvodnjo in preprečiti v* iPk°" 'nenien*h proizvajalnih stro-aja cen, v dobi tako im* 3" -klh’ povečajo zaslužek. So pa anege administrativne., en°' še.drugi opravičeni in neopra-Pravljanja v gosDodarct U' vlčeni vzroki tendence nara-"ačrtne cene ni >™ ~ ščan)a cen btev ki načrtna razde- ™ ljudem v,a) ~ so delovnim ,?aradl slabe letine je oprane ni - zagotovljene pol- Vlcen° poskočila cena moki, gleri ace> odnosno mezde ne krubu ‘n ostalim kmetijskim Podietif* “spešno Poslovanje pridelkom- Neopravičeno pa m0rpv; SkuPnost je krila JC .P°skocila cena mesu, ži-jeti! , ‘zgube tistih pod- V’ni in nek‘m industrijskim hačrtni!S0 predajala blago po ‘zdelkom- Anketa je pokazala, Jalnih ,Cen.ah 'zpod proizva- a 80 >?ekatera izvozna podjet-stroškntr r» — ia v želji da povečajo dobi* Jalnih stm-i pod Proizva- ■ je, a. roskov. Razumljivo - '• r~‘J' ““ ^'"«='-«.10 bil - Pri tem sistemu ki je . ’ ‘zki:>r‘*t‘la ugodno ko- 1 ^ tedanio ’ ni 11 n If til m ^rmirnAonn ~____-.Z bil Za tari m Slstemu, ki jc hoden \ anje razmere neob- »povečano povpra- U delovni ljudje niso bi- kevanje in skok cen) na ino- eposredno zainteresiran' zemskem tržišču — zlasti me- usPehu nnHioti; __ ‘ *•••■• *'v,vi iz.huu?uid ugoano ko* njunkturo (povečano povpraševanje in skolr PPni na inn- na UsDPh,, s zainteresirani v. . — - napre^U Podjetij, za njihov Sa ln z\vlne ~ forsirala iz-ueic Usnoh; voz na škodo domačega trži nn 4» X - napredek TTvetij- za ni‘hov Zacije • -peh‘ industrijali- I”“ sw™ uuumcega irzi-večan' * e3ektr‘f‘kacije, po- k£a ‘n na ,a načm s poveča-krttji/6 Proizvodnje, so kaj r'lm Pritiskom nakupa na J~ onioeočili J močem tržišču vplivala naručf" on nan novi Prehod na administrSaPt° k' S‘Stem °d na delav ,;lvnega upravljanja Na vse te vzroke je opozo- ^KO S3nihlmvn..l: hlla ill rtrc 1 mro r\nlr r, j .^-4 y delavsk upravljanja "a vse te vzroke je opo ščetk 10 sam°upravljan,e. rila juge slovanska javnost » u 1952 i« k,i ™,.-»— diskusiji o osnutku družbene ga načrta za prihodnje lete sistem H v A k’1 aPuščen u»sk,usi]i o osnutKU družbene-Za prehIS) 1 pr‘pravab ®a načr‘a za prihodnje lete samo- pristojne kroge s pripombo ternm b^6’ na s's'em, v ka- da je potrebno preprečiti mož- npravljah ° delovni kolektivi nost povečanja plačnega skla b odgovo S p°dielji in nosi- da na račun povečanja cen ^vanm0 po- »n z administrativnimi ukre- " sistem P°trebno me- Pi urejati izvoz blaga. O ten i Vprašaniih sn ra7nravlinli m- ”ia‘i .si;tem !?-.f0t-rebn0 uicjaii izvoz Diaga. u ten, 2aslužek- rT\ P ^ vezati vPrašanjih so razpravljali tu- na Uspeh kolektiva dl na zadnji seji predsedstva 51s‘emu se r v,aj V novem centralnega sveta sindikatov ?iral iz • plač tor‘ Jugoslavije in sklenili predlo- ’ 1 j dohod- žiti zveznemu izvršnemu sve- ^vajati skZ«,i h°, -m°,ala tU’- da se skupuo preverijo >k za plačni sku^!" °d' VS1. oblektlvni in subjektivni a akumulacije) f ^°gl naraščanja cen na tr- ipz- St C^*J± t-« P.an- ,!* pr"S Coe. ^ ^.ču in preverijo tiTti plan j apnja 50 je moralo ne"a .lnstrumenti, ki sami po-100 dina™W ?,r!a.Vsa- rajaj0 tepdence povečavama ^ač vplačati na račun ?‘vezn* zuuenje-trgovin- Nlacije in skladov, 5o zbornlca ie Po posvetova- bi! St0pnja akumulacije ‘je trgovinskih zb‘k‘ repUbIiških 5 razhčna glede na razhč- Podmuf unra 1C’ 'Zvozn’h teg Pfoizvodnje. Dobra "stran I in* ^ugimTTnhelh Pr6hran0 Bodle, 6ma Je bUa' da so U odboru z» J predloži-Hše 'i bl zagot°vila čim zveznega izvršnegf'°5podarstvo tlem m -a°e’ Pn nespremeU)e- tingentiranje izvoz« * k°n' , 01 Plačnem skladu, zmanjša, mesnih 'zdelkov Z‘V'ne in obh dno ° Zapotnih na števila ižvozSov Z“anjša"je sPrnc,n Potrebno število, čenje izvoz« • prePre- bila delovno silo, ki ie jetjem PodnreH° ,anim p°d-Jttn iPOtsre.bna novim Podjet- nega izvršnega sveu"« t™*' B°st SI*htemt povečala storil- Vukmanovič pa !e V'tOZPr je bila a -Stran sistema pa temi vprašani n V 2V6Z1 S lično hnr 3e favonziral teh- kongresa gveze^ , zasedanju Jetia in nK opremliena ped- Crne gore izjavil k°munlst3v obremenjeval tehnm- vedno potrehnl* a-tda ie 8e n° -“-"‘“oijevai tehnm- ki so zJ opremljena podjetja 50 zarad __ so . Jcna Podjetja C'ie mnM Slabe mebaniz-i-lovke zaP°sliti več de- ’- »e imela večje izdat-Place in m____________ ke - za n].- 'la vecJe lzdat-'hctala ‘n mezde in zato v*č sknn -^atl sorazmerno » »‘“C' ,?* "* Prikl = a . slstem bi pQdietjakIad:n le- bi vsa s‘°pnj0 ’ ,mkl so tmela isto •istem ,1' se je na Je trenm! aCUnskih pIač-» ki kaCvi V Veljavi- Deiov" sami, s tarifnimi pravilnlki 7T> S 'tarifn BUče z« določajo mezde £t.Tz*snML si «■« .u. i, «£'„ cen. Gre za to naraščanjc Vukmanovič? 'k V°udar" da hi h»i ■ 0 naPraviti, “a bl. delovni kolektivi ki u o uVnnaj°K5 P°djetii' udločevaii o uporabi viška dela ne da svojeTl tem m°gh 'povečati drugih gospodarskih "ve^^ila Ml?:--; ustvarjena akumulacija neposredno znižanje življenjske ravni delovnih ljudi. Toda, je zaključil tovariš Vukmanovič, k temu se ne more enostavno pristopiti. To vprašanje je potrebno dobro, z vseh strani proučiti, da bi se videlo, ali ta ukrep ne bi okrnil našega svobodnega trga. ali ne bi r-škodovali interesov proizvajalcev, socialističnih podjetij, k: stremijo za čim boljšo kakovostjo in izbiro na račun nekaj dražje proizvodnje. Izjava Svetozarja Vukmanoviča jamči, da bo problem pravilno rešen, da bodo uporabljeni taki ukrepi, ki bodo preprečili povečanje cen zaradi dobička in ki ne bodo oškodovali delovnih kolektivov, Int. BOŽO BOŽIC r v.. LETEČI KROŽNIKI - SE VEDNO UGANKA J Metalurški kombinat Zenica (Bosna) — Gradnja nove hale NAS PROIZVOD ALI PROIZVOD V SEMI RJA? Leteči krožniki niso tako nov pojav kot se navadno misli. Glavno obdobje, v katerem so se te nenavadne prikazni pojavile, sega v leto 1947. Zanimivo pa je, da so te pojave videli še mnogo prej. Ne ve se pa niti danes komu pripadajo ta «telesa». Ali bitjem, ki živijo v vesoljstvu, ali pa gre za razne optične prevare. Navadno so se ti nepoznani leteči predmeti pojavljali v najrazličnejših oblikah. Tako: 1. ognjene krogle različnih premerov, močnega sijaja, navadno zelenkaste svetlobe; 2. predmeti v obliki cigare z razsvetljavo na posameznih mestih ter pogosto z dolgim ognjenim repom; 3. predmeti v obliki diska ali plošče, včasih žareče, včasih pa temne. Vsi pa imajo nekaj skupnega: kljub veliki hitrosti in višini se gibljejo docela neslišno. Poleg tega pa delajo včasih prav nenavadne in izredno hitre spremembe v smeri in hitrosti s katero se gibljejo. Gotovo je, da pospeškov, ki nastanejo pri taki divji brzini, bi ne mogel prenesti noben človeški organizem. Vsi ti predmeti pa so dobili sedaj ime leteči krožniki ali diski. Kot že prej omenjeno so se «leteči krožniki pojavili tudi v preteklosti. Že pred 200 leti naj bi opazili na nebu čudne predmete. Vendar je verodostojnost teh poročil zelo majhna. Verjetno je šlo za razne komete in meteorje. Pozneje, od leta 1762, so se «le- DR. ALEKSANDER LENARD; LEPOTE IN STRAHOTE AFRIKE Kolonizacia - bela cesta v kaos Zeleni pekel - Stanley preziran - Tragedija črnih civilizirancev - Po sledovih prvih primitivnih ljudi - Kontinent čarovnikov in izvržkov človeštva - Skušnjava angleške uprave - Slab vzgled je nalezljiv ■ Francoski mulatski imperij - Politična stagnacija v Kongu - Portugalske kolonialne metode 7. BELGIJSKI KONGO Belgijski Kongo je žalostna in molčeča kolonija. To leto je prvič omogečeno peščici črncev, da študirajo na univerzi v svoji lastni deželi. Nobenemu od njih ni bilo do sedaj dovoljeno, da bi šel na univerzo v Evropo. Nobeden v koloniji ne sme voliti. Domačini imajo malo državljanskih pravic, toda verjetno najvišje plače v Afriki. Belgijci pripovedujejo obiskovalcem, da je pri njih vse lepo in mirno. «Mi pravilno ravnamo. Mi ne damo političnih pravic nobenemu. Nobenih strank, nobenih volitev, ničesar takšnega. Afričan enostavno ni zrel za to». Tako govorijo. A jaz sem videl ta mir o katerem govorijo. nekoliko drugače pod površino. Leta 1943 in 1944 so bili oborožene vstaja v srcu te velike zelene džungle. Leta 1952 je bilo po uradnih številkah 3318 političnih ujetnikov. Vse držijo v strogem zaporu kot osumljene ali aktivne člane tajne organizacije Kitavala, Kibongi ali kake druge, ki prospevajo v Kongu. Te tajne organizacije so fanatična verska gibanja močno prepojena z nacionalizmom, ki je uperjen proti belcem. Na moči ne izgubljajo temveč pridobivajo, kljub silnim policijskim meram in mnogim aretacijam vsako leto. Nekateri Belgijci se bojijo, da bo prišlo prej kakor oblast pričakuje do silne eksplozije. «Ce ne rešimo tega problema)), mi je rekel neki zelo uvideven Valon, «bomo imeli nesrečo«. V mnogih ozirih upravljajo Belgijci svojo kolonijo izredno dobro. A čeprav skrbijo za Hlafc za „ ^ 30 mezde in bi nnvež«, C6n' temved Pori: »ameZna delovna z boBšo SV°J plaeni skla^ l z dobičk ’ u1 posluieio nja z' organ'zacijo poslova- izm - ‘n 6Z lzgub,a nizJram z m°JJem podietii z ------ , — izni,- ez 'zgube p|ače ki aj0 obračunske > nižje SoriP°VPreČno za 10 „ar‘fnega n po,vprečnih plač ,erriu kolekt ka' Delov- * u)e z ,z t VU podiet.ia.ki po. s>abšem gPb°’ pripada v nai-°dst. ok - meru najmanj 60 !iv> pa k?!"!1011 Plač- Kolek-hko del ri uV-,rJajo dob>čPk 61 doblcka, ki ostane niziran! V J0- z moder jem dob,ček kT VZBl P°diet- na račun u’ 36 ustvarien ?„ ES ~ 1* ra n, da Pomeni tako j 1 Is>/1 ...... f°trkai i, ----------- V na okrm socialno zavarovanje in sorazmerno visok .standard življenja gre to roko v roki s popolno politično stagnacijo in zapostavljanjem. In to ustvarja nevarno mnenje in razmere. Belgijci pravijo, da nimajo rasne diskriminacije. To ni res. Črnci živijo v posebno določenih predelih izven mest, čeprav so zaposleni v mestih- PORTUGALSKA AFRIKA Mozambik in Angola imata samo 9 milijonov prebivalcev. Sole so mešane za belce in črnce po sistemu «assimilado». Domačini so podhranjeni, nerazviti in zaostali. Portugalska kolonija Angola se razteza v notranjost južno od reke Kongo. V glavnem mestu Luandi. kjer drema stara suženjska trdnjava, tudi mislijo, da nimajo problemov «Mi nimamo nobenih težav«, pravijo Portugalci. «Mi niti nimamo rasne diskriminacije«. To drži do neke mere. A ta mera m raztezna. «Afrikance, ki se vtikajo v politiko«, je pripovedoval eden najvišjih administratorjev v Angoli, ((pošiljamo na San Thome. Druge, ki jih nimamo radi in nam ne ugajajo izženemo v Tigrov zaliv«. Ali ni to enostavno? San Thome je namreč otok daleč od obale. Na njem se prideluje kakao, a je tudi kaznjenska kolonija. In Tigrov zaliv je opustušen kos puščave v neobljudeni deželi. Peščica Afrikancev v Angoli je priznana kot (»civilizirana«, a redko ravnajo z njimi, kakor da bi to bili v resnici. Veliko večino porivajo iz kraja v kraj, kakor Portugalcem ugaja. Uradne številke v Luandi pričajo, da je v Angoli sko-ro 400.000 delavcev na prisilnem delu. Zonnon Meje — črnski kralj Dahomega (Francoska zapad na Afrika) Takšna je torej kolonialna (»štiriperesna deteljica«, katere pecelj je Malanova Južna A-frika. Pecelj detelje daje substanco vsem štirim listkom s parolami strahu: «Ali hočete povratek k barbarstvu? Crna Afrika bi pomenila tragedijo za Evropo! Ali hočete, da bo belec v Afriki iztrebljen in izgnan?« A lažni prerok noče slišati, da bi prav tako bela Afrika pomenila tragedijo za črnce. Toda popolnoma združiti pecelj listkov ne more Vsak od njih je oblikovan kot celota in se stika z drugimi le na enem ozkem mestu. Angleži trde, da na njihovem področju lahko domačin govori kar hoče, drugod pa to ni priporočljivo. V Angoli ga pošljejo takoj v Tigrov zaliv. Belgijci, ki vladajo ogromen del Afrike, ki je večji, kakor vsa Evropa brez evropske Sovjetske zveze, so po angleških virih žalostni zaradi razvoja v Nigeriji in Zlati obali. «Vi Britanci delate prehitro«, jim pripovedujejo v Belgijskem Kongu. «Vj mečete proč Zlato obalo in Nigerijo z namenom, da bi ju predali neodgovor- nim politikom. Pahnili ju b°" ste v nered«. Angleži pa so še bolj ponosni zaradi tega na svojo iznajdljivost. (»Primerjaj Kongo z Nigerijo in našel boš, da Nigerija nima nevarnih tajnih organizacij, kakor Kongo! To je zato, ker ljudje lahko svobodno govorijo!« Tako zatrjujejo V klubih, v gostilnah jn pri sestankih v Lagosu in Ijiada-nu, v Enugu in celo v zaostalem Kanu na muslimanskem severu, Afrikanci razpravljajo z zanimanjem o vsem, kar zadeva nje same in njihovo bodočnost. Da, res je! A kakor hitro se pojavi zvezda — nov voditelj, ga Britanci sprejemajo z odprtim) rokami, tako dolgo, dokler jih posluša. In to se mu izplača, nagradijo ga dobro. Črnski poglavar, ki Je Angležem najbolj pomagal pri osva-janju vzhodne Afrike teči krožniki« prikazovali bolj pogostoma. Videli so jih nad Francijo v obliki cigare. 1870. leta opisuje londonski «Ti-mes» čudni leteči predmet eliptične oblike s svetlečim se repom, ki je preletel luno. Leto pozneje so ga opazili nad Marseillem. 1880 so podobne predmete opazili nad Nemčijo in Bermudskimi otoki; 1888 nad Novo Zelandijo, itd. vse do danes. Po drugi svetovni vojni pa so bili zavezniški piloti pogosto spremljani od hitrih neznanih svetlečih se predmetov. To se jim je pripetilo navadno nad Nemčijo in Japonsko. Takrat so mislili, da gre za neko novo tajno orožje. Po vojni je število poročil še naraslo. Niso redki primeri, ko so piloti opazili cele skupine teh letal. 24. junija 1947 je ameriški pilot K. Arnold opazil približno 40 km. od svojega letala formacijo devetih okroglih letečih predmetov, ki so leteli drug za drugim s hitrostjo 2000 km na uro. V januarju 1948 je ameriški pilot Mentel javil poveljstvu na letališču, da je opazil čuden nepoznan predmet pred svojim letalom »Mustangom«, ki ga zasleduje. Kmalu potem je še javil, da mu še vedno sledi ter da je v višini 6000 m. To je bilo zadnje poročilo! Pozneje so našli njegovo letalo prav čudno razcefrano, na kar letalsko poveljstvo ni dalo nobene izjave. Se celo zanikali so obstoj letečih krožnikov. Pozneje je prišlo na dan, da gre za svetlobne, oziroma elektromagnetne pojave v atmosferi. Obstajajo sicer možnosti, vendar se ne strinjajo popolnoma z danimi poročili. Tako je n- pr. znani ameriški f:zik Scot izvedel v svojih laboratorijih poizkus, pri katerem je naelektril zrak, razredčen pod steklenim cilindrom, ter izzval pojave svetlobe v obliki diskov. Njegov poizkus bi lahko šteli med pojave polarnega sija, ki tudi nastane radi delovanja elek-tromagnetičnih sil. 1882. leta. potem ko so se diski že večkrat prikazali, je anglešk] a-stronom Mondera izjavil, da je v času močnih magnetnih neviht, ki so v zvezi s sončnimi pegami, opazil na nebu »»okrogli disk zelene barve«. Obe domnevi nam dandanes ne dasta več prave razlage o letečih krožnikih. Zadnja točnejša poročila so iz leta 1951. Takrat so leteče krožnike nemalokrat fotografirali ter jih ugotovili tudi z radarjem. V institutu za letalsko medicino v Teksasu, kjer so največkrat opazili leteče diske, so jih nekako takole razložili: Znano je, da krila majhne razpetine pri velikih upadnih kotih povzročajo velik upor. Zato,bi bilo ekonomično graditi letala z okroglimi krili le pod pogojem, da bi dosegla veliko hitrost. To bi se dalo uresničiti z zgraditvijo letečega krožnika. Na podlagi zbranega materiala o letečih diskih, sestoji tak disk iz srednjega dela s kabino, okrog nje se pa vrti zunanji del, V tem primeru bi bilo to nekako kot pri helikopterju. Na obodu vrtečega se dela diska morajo biti vgrajene posebne lopatice s spremenljivim naklonom. Disk se vrti pod vplivom delovanja izpušnih plinov, oziroma sil, nastalih z delovanjem reakcijskih motorjev. Odprtine, ki jih sestavljajo te lopatice, so nameščene tangencialno na obodu zunanjega dela diska. S spreminjanjem naklonskega kota lopatic, se usmerjajo izpušni plini, kar omogoča upravljanje letečega krožnika po višini. Posebni reakcijski motor v srednjem delu pa posreduje gibanje v vodoravni smeri. Z obračanjem motorjev v željeno smer, se lahko naglo izpreminja smer letenja. Le vzdržljivost pilotovega organizma postavlja mejo taT kim akrobacijam. Zato so verjetno v diskih, ali piloti roboti (elektronski pilot) ali pa Marsovci, katerim take izpre-membe ne škodujejo. Toda č* že so Marsovci od kod so? Z Marsa ali od kod drugje? In, ali je sploh možno življenje še kje drugje? Danes so znanstveniki že čisto drugačnega mnenja kot pred nekaj leti. Poglejmo kaj pravi sodobna astronomija. Svetovi v našem sončnem sistemu so po velikosti in zunanjem videzu dokaj različni. Na Marsu so ogromne popolnoma ravne puščave oranžne barve in brez najmanjše vzpetine. Svet, na luni, spremljevalcu našega planeta je žar siljen v gore z ogromnimi kraterji, na Merkurju pa na pr. nepres*ano tečejo potoki raztopljenega svinca in kositra. Neptun, velikanska krogla, je na površini pokrit z nekaj kilometri debelim ledenim plaščem in medtem, ko je na asteroidu Junoni večna tišina (saj tam ni ozračja, ki bi prenašal zvočne valove) je na Veneri nenehno grmenje. Okoli Jupitra kroži še 11 spremljevalcev, ki so podobni naši luni, pa ima vendar vsak svoje značilnosti. Naš planetni sistem je manj kot drobec vesoljnega prostora. In če gremo še naprej v vsemirje lahko ugotovimo, vedno nove posebnosti. Na zemlji se je življenje razvijalo v popolnem skladu z značilnostmi našega planeta, To je: z njegovo zgradbo, toplotnimi prilikami, ozračjem in podobno. Na drugih planetih so zunanji pogoji popolnoma drugačni. Zato so pred kratkim znanstvenik: prav radi trdili, da tam ni mogoče življenje. Danes je drugače! Znani astronom Heuer pravi, da se je življenje na ostalih planetih prilagodilo na tamkajšnje razmere, zato je razumljivo, da je čisto drugačno od našega. (Nadaljevanje sledi) Dva koncerta y gledališču «Verdi» Preteklo soboto je vod vodstvom Renata Fasana nastopil v ».Verdi jun godalni ansambel imenovan «rimski solisti». Izbrana umetniška skupina, ki deluje v Rimu v okviru ustanove «Collegium musieum ita-licumn je v stilno sestavljenem sporedu predstavila nekatera dela italijanskih pred-klasičnih mojstrov A. Vivaldija, B. Marcella ter neznanega avtorja benečanske šole 18. stoletja. Ansambel je maloštevilen ter šteje vsega skupaj 6 violin, dve violi, dva čela, kontrabas ter obligatni čembalo. Vsak izmed izvajalcev je sam zase solist, a skupaj sestavljajo tako čudovito uglašeno celoto, kakor je pri taki sestavi skoraj ne bi pričakovali. Poleg brezhibne tehnike odlikuje izvajalce občutek za dognano stilno izevdbo, kar Bob«‘zbi se ni, . ' «Poj. Za-Cega Elasu u' Zganil°' 6arica- > k"‘”' 25 5 - kot trkal ' L Drei U ari3a!» i S«, ',zbe sta* tlh° Poklical, le - aj°ča gl PDhajala dva in a*°Va* eden, k? Potrka7 ■ " Je drugič, drobnici močneje v,;;, “■k'»«!• J*= v je Sla ž?>’ je n - baj*e. h- <«*■ dahtPriti,nil C* Matic Va^utud!rad £a u-', obraZ bll° bolje Samg0:0Pil- »Razbojn o nekai hni i. ■ ----- “> se- boj, ko je s stisnjenimi pest 1 ln zobm> stopal po stezi «Pojdi!» je zakričala Okon lrlca ‘Mi se nimamo meniti s teboj. pnirt; hišo!*« drU£am' P' V " Jo ‘Mati!« je vzkliknila Marica ša^ Čutil ^ St,efan Pre8‘': ■ '-ut“ se je do konca „ namočenega in ponižanega' Zgrabila ga je taka jeza ri« 1« ‘zgubil pamet. ’ da ‘Kaj vpijete kot sova'« u. zakričal. »Saj se vam neVo nujam, za hudiča! Pa j0 ,mej_ te, vašo Marico, v vato jo za kleti Manjka " drUglh d" d.Udanl ie s pesti° po' šipi, “a se je s cvenkom sesuia ‘Razbojnik!« je slišal za se- D < kfl c cfietii«.«:_ (»Pojdi razbijat k svojim fašistom, ne poštenim ljudem! Sramuj se, v svoja čreva se sramuj!« Skozi ploho psovk se je o-glasil klic; »»Stefan!« Bila je Marica, ki ga je poklicala skozi okno. Bržkone se je zbala, da ga za zmeraj ne izgubi. Fant, ki je odhajal tako naglo, kakor da mu gori za petami, je nehote obstal in prisluhnil, vroč val mu je objel srce. A ob novi psovki, ki mu je priletela v hrbet, je jeza premagala vsako nežnejše čustvo. V nekaj skokih je bil na klancu in zavil v vas. Da bi dal duska svojim občutkom, je zavriskal. Od Zgoraj, od kopice hiš med plotovi, so se mu oglasili trije zaporedni vriski. Bila je sobota, fantje so še vasovali. Stefan je opazil, da mu krvavi roka; urezal se je ob šipo. Ovil jo je v robec in potisnil v žep. Hodil je tako naglo, kakor da srdite misli, ki so se mu porajale, pribija na klanec. Iz ranjenega samoljubja je skozi stishjehe zobe tiho psoval Ok mčarfco... V temi bi bil skoraj trčil ob gručo fantov, ki so stali pod košatim orehom. (»O, saj si ti — laška žlah-ta!» se je oglasil nekdo. Fantje so se v en glas zasmejali. Stefan se je zlecnil kot pod udarcem. Ni vedel, kdo je bil, ki si ga je tako privoščil. Stopil je do prvega in mu iztegnjeni, krvavi kazalec žaljivo pomolil pod nos. (»Ponovi!« Fant se je umaknil za korak. »Laška žlahta!« je ponovil. Stefan je udaril, da se je fant opotekel. Ko se je uravnovesil, je vrnil .sunek. Razvnel se je pretep. Kratki vzkliki, kletvice in zamolkli udarci. V temi ni nihče vedel, kdo koga bije. Stefan se je izvil iz prerivajoče se kopied, tiho stekel čez trato in po ovinku dosegel klanec. Ozrl se je in prisluhnil, nihče ga ni zasledoval... Jermolka je še vedno slonela na oknu, ko je zaslišala nagle korake. Na pragu se je prikazal Stefan, ves okrvavljen po obrazu, po rokah in po srajci na prsih. Na usta je tiščal robec. «Vode, da se umijem,« je rekel zamolklo. Mati je prestrašena obstala sredi izbe. (»Ježeš, kdo te je tako zdelal?« Sin ji ni odgovoril. Skočil je v vežo, prinesel pol škafa vode in ga postavil na klop. Slekel si je jopič in si izmival kri, ki mu je tekla iz nosa in iz ranjene spodnje ustnice. (»Tepli smo se,» je povedal, ko se je brisal in brisačo pritiskal na nos, da bi ustavil kri. (»Zakaj, za božji čas?« Stefan ji ni odgovoril. (»Mislila sem, da si bil pri Marici.# (»Bil sem. Prej. Zadnjikrat.« Jermolka se je sesedla in z ljubeznijo in sočutjem gledala sina. Razumela je. Marica je bila odklonila, da bi šivala Ivanki balo. Okončari-ca ji n‘ odzdravila, če sta se srečali. A vendar si ni mislila, da gre njena mržnja tako daleč. (»Okončanca ni pri pravi pameti,« je rekla. (»Marica pa te ima rada.« Stefan je zvil brisačo in jo vrgel v kot k peči, «To je zaradi te preklete laške šlahte! A ne bom poslušal in trpel psovk, primoj-duši! Ognem se jezikom.« «Kam pa?« «Cez mejo.« (»Stefan!« ((Je že prav.« (»Prespal boš,« je rekla mati počasi. (»Jutri boš drugače mislil.« «Nič drugače. Nikoli!« Mati ga je gledala, kakor da hoče še nekaj reči, a je požrla pripravljene besede. Odšla je v vežo in po stopnicah. Hodila je, kakor da ji vsa teža skrbi in žalosti visi na nogah. Stefan je prespal prvo razburjenje in ni več mislil na beg. Pomiril je mater, ki ga je lovila z zaskrbljenimi pogledi. Saj so mu oči večkrat Tudi letos bo izšel (»Jadranski koledar«. Hkrati s Koledarjem pa boste mogli dobiti za majhen denar tudi letošnje knjige ((Prešernove družbe«. Odlomek, ki ga objavljamo, smo vzeli iz zanimive povesti našega primorskega rojaka Franceta Bevka, «Tuja kri« uhajale v svet. a zdaj bi mu bilo težko tako naglo zapustiti domačijo, po kateri ga je dve leti mučilo domotožje. Tud; se je nekoliko plašil negotovosti; kjerkoli bi bil, bi moral s kraja začeti novo življenje. Vasi se je izogibal, ni se oziral za drugimi dekleti, misel na Marico je zaklenil vase. 2e čez nekaj tednov je odšel med drvarje, ki so sekali les v samotni grapi 'za Kopo. Moral se je ozreti za kakim zaslužkom, zakaj v hiši je bilo vedno manj kruha; mizarsko delo je skoraj presahnilo, še za očeta ga ni bilo dovolj. Tako se je izognil tudi prepirom s fanti in Ivanki, ki je na redke čase pogledala za kako uro domov in se hvalila proti materi, kako jo (»Umberto tako rekoč nosi na rokah«. Vedla se je nekoliko napihnjeno kot vse mlade žene. ki si domišljajo, da so s poroko zlezle za klin više na družbeni lestvici... Bil je zadovoljen, da je daleč od vsega tega in so mu pele na uho le sekire in žage, šale in smeh drvarjev. Konec odlomka. je nujno še posebno pri delih avtorjev 17. in 18. stoletja. Izredna preciznost, ritmična gotovost in odlična izpeljava tudi najsubtilnejših dinamičnih nians so omogočile ansamblu, da je bila izvedba pod vodstvom dirigenta Fasana brezhibna. Spored so sestavljali v prvem delu Vivaldijev koncert v a-molu za dve violini, godala in čembalo, koncert neznanega avtorja za oboo in godala ter Introdukcijo za godala skladatelja Benecfetta Marcella. izmea solistov na] omenimo trčaškega violinista Franca Gullija (Guliča) ter oboista Renata Zanfinija. Slednjega odlikuje lep ton in izvrstna tehnika, ki mu omogočat a odlično izvedbo dokaj napornega in zahtevnega solističnega parta. Vivaldijevi «Štirje letni časi», ki predstavljajo značilno predklasično programsko delo, so izpolnili drugi del sporeda, Posamezni stavki imajo značilno trodelno obliko al-legro - largo . allegro, a vsak del je označen s karakterističnim podnaslovom. Tako ima na pr, «Jesenu naslednje stavke: «Ples in pesem vaščanovi), ((Speči pijanci« in «Lot>». Za čas nastanka je to delo Vi-valdija — ki so ga zavoljo njegovih rdečih las imenovali »JI prete rossoD — s svojimi dinamičnimi in ritmičnimi značlnostmi skoraj »moderno*; čudovito so v njem s skrom nimi sredstvi izrabljene možnosti orkestralnega slikanja. * * * Dopoldanski simfonični koncert je preteklo nedeljo dirigirala Carmen Campori, a kot solist je sodeloval desetletni , violinist V to Ughi, Dirigentka si je izbrala »i volj zahteven program, kat remu pa ni bila povsem 6 rasla, pri čemer mislimo z sti na drugo Beethovnovo si; fonijo, katere izvedba zahte zaradi njenega svojstvene revolucionarnega razpolo; nja močnejše osebnosti. Bol je izzvenei «Divertimento» a gleškega skladatelja Berh lepa — tipična razpoložei ska skladba lahkotnega znai ja — ki s strogo muzikal strani ne nudi dosti za mivega. Se v večji meri kakor «žc ski» dirigent je številno % bliko privlačil mladi violin Uto Ughi, ki je nastopil h solist v Mendelssohnove koncertu za violino in or 1 ster. Kakor je razumljivo, je violinistova mladost nuj ovirala perfektno izvedbo, ko je bila na drugi stre njegova igra poleg skrbne U nične pripravljenosti mu kalno izredno lepo izdelai Morda bi kdo rekel »čude: otrok*, a po našem mnenju zrelost mladega virtuoza plod dolgoletnega skrbnega vztrajnega študija pod tit stvom izkušenega pedagoi ki se je z dečkom začel ukvi jati že v rani mladosti in ko uspeh ni izostal. To je i ber nauk za starše, ki čaki z začetkom glasbenega pou pri svojih otrocih tja do ali 12 leta, t. j. prati do ti. dobe ko otrok običajno nii več dovoljne vztrajnosti, bi premagoval začetne teža glasbenega pouka. Koncert, ki ga je zaključ uvertura k Verdijevi op »Sicilijanske večernice*, ki litetno ni dosegel višine pre njih koncertov. L. Ja, jffij jVJT JRj Vremenska napoved ra danes: V jutranjih urah hladno in ponekod nekoliko oblačno. Podnevi se bo zjasnilo, temperatura se bo zvišala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.6 stopinj: najnižja pa 9.6 stopinj. TRST, petek 29. oktobra 1951 PRIMORSKI DNEVNIK RADI® Opozarjamo vas na sledeče eddaje: Koper: 18.15: Koncert -k violinista Karla Rupla, pri klavirju Marijan Ll£° j.' — Trst II.: 21.00: Tržaški kulturni razgledi. — " 15.00: Koncert basista Ettora Gerija. Slovenija* • Opoldanski koncert. 18.10: Poje Ljubljanski komorni i;::; ir mtir •••<88? & a JUGOSLOVANSKI NOGOMET NIŽJIH LIG italijansko košarkarsko prvenstvo Samo Triestina brez poraza Borelli je izgubil tudi s Pavio, pa tudi Gira je izgubila doma tekmo z Milenko Odred zopet med zadnjimi p? , e B % Si ‘ —_ m lil! Tudi slovenskim moštvom v hrvatsko slovenski ligi se ne godi dobro - Uspešen; rezultati : pa je v svoji skupini goriški Železničar\ Bologna: Milenka - Gira 41-40 GB PONOVNEM IZGANJANJU OTROK OPTANTOV IZ SLOVENSKIH SOL j Mar nai bo lo odgovor oa našo zahtevo Na zelenjadnem trgu vedno več blag® Preteklo nedeljo je bil spored tudi v nižjih skupinah jugoslovanskega nogometnega prvenstva popoln, razen v II. ligi, kjer ni bilo tekme med Bokljem in Odredom. Odred je namreč to tekmo v Kotoru odigral ze tedaj, ko se je vračal s Cetinja, kjer je igral z Lovčenom. Tedaj je Odred izgubil in tako ima po šestih igrah negativno bilanco: dve In končno nas še zanima, kaj je bilo s primorskimi moštvi, ki igrajo v zapadni skupini slovenske lige. Ze zadnjič smo ugotovili, da so zlasti istrska moštva letos zelo padla. Piran je bil to pot spet močno poražen v Gorici in z istim lezultatom je v Ljubljani Gra- j Pim: Roma ličar odpravil koprsko Auroro. j (32-35). Pač pa si je Izola na svojem i LESTVICA : igrišču privoščila solkanski Junghans (21-28). Benetke: Benelli 54-53 (31-30). Favia: Pavia - Borletti 78-66 (34-25). Trst: Triestina - Stella Azzur-ra 74-59 (37-27). Varese: Storm - Reyer 51-47 (27-20). Virtus 75-67 (!) premagala drugega kandi-j ia izvajanje manjšinskega stalula na turiškem in Videmskem data za prvo mesto Giro. Zrna- j ga je bila sicer zelo tesna in res je tudi, da je Gira zelo i 1*« prvih podatkih morajo na italijansko osnovno šolo slabo igrala, vendar takega ! g|jpje otroci V/. Kotili, dva iz PodgOI*« lil edOO i* PeVDI« mda prav nihče ni pricako- 'w a val Vara se je tudi, kdor je stargJ nekaterih osnovno. pričakoval, da se bo Borletti . šoUkih otrok s0 včfiraj m takoj to nedeljo maščeval nad j k nam nam g strahom Pavio za poraz s Triestino. To- vedali, da so šolske oblasti liko prejetih kot danih. Doslej Tudi Postojna je z edinim go- lem tekme še uspela odnesti gene]]j njegovi izgledi za obstanek v II. ligi niso prav nič rožnati. | Korotanu iz Kranja obe točki. Bolje se tudi lanskemu tova- , Krim pa je še ohranil prvo vVrtnV rišu iz I. lige. Rabotničkemu mesto. ker je premagal tudi 1 vmus iz Skoplja, ne godi; vendar je v nedeljo zmagal nad Metalcem. Zelo dobro pa vozi mostarski Velež, ki je hudemu tekmecu Napredku iz Krušev. ca na njegovem terenu odvzel točko. V šestih tekmah je izgubil samo eno točko in je tri točke pred zasledovalci. Pri tem pa je Napredak ze odigral tekmo več. Delitev točk z Lovčenom je za Mačvo, ki je igrala doma. neuspeh. Moštvo Zenice se dobro drži v sredi lestvice in prav v sredi je še tudi Budučnost s tremi zmagami in tremi porazi. REZULTATI : Rabotnički - Metalac 2:1 Ženica - Budučnost 2:1 Napredak - Velež 0:0 Mačva - Lovčen 3:3 LESTVICA: Slovana. Z Železničarjem ima enako število točk in zdaj smo radovedni, kdo se bo prej spotaknil. Triestina 3 3 0 0 248 207 6 Roma 3 2 0 1 202 177 4 Pavia 3 2 0 1 190 171 4 Gira Preti 3 2 0 1 141 137 4 Benelli 3 2 0 1 190 189 4 Milenka 3 2 0 1 124 136 4 Virtus 3 1 0 2 197 174 2 Borletti 3 1 0 2 247 228 2 Keyer 3 1 0 2 161 181 o Stella Azz. 3 1 0 2 183 211 2 Storm 3 1 0 2 178 231 •» Junghans 3 0 0 3 128 147 0 da nele. da se to ni zgodilo. jzgnaje njihove otroke iz slo- temvec je treba celo poudarit-, venskih io, z zahtevo, da jih da je bila Pavia ves cas v išejo na ;taiijanske osnov-vodstvu in je njena zmaga po- ne -QJe polnoma zaslužena. Igrala je I ’ zares izvrstno. Tako je sedaj! Po, Prv,b podaUth morajo Borletti v spodnjem delu le-1 111 *lo^en*ke. °s"ovne »k v stvice Ronkah štirje otroci, iz pod- „ „ u i . - ju' gorske dva, eden pa iz pevm- V Rimu je bila tekma dveh j f, " _______ r enakopravnih nasprotnikov, i eočiio Virtus je celo prvi polčas za- | Izključitev zahteva provedi- j ^ V.ljučila v svojo korist, toda v ! torat v Gorici s pismom star- ( ske osnovne šole. REZULTATI : Grafičar - Aurora Železničar - Piran Slovan - Krim Korotan - Postojna Izola - Branik 4:1 4:1 ■j n n t ioo Ti- n i Virtus še nekoliko popustila, italijanski državljan po opciji. ko je uvidela, da ne more več : Na podlagi tega nima pravice odvzeti zmage Romi. Napeta obiskovati tamkajšnje šole. tekma je bila tudi v Benetkah. Preseliti se mora na šolo z ita-Benelli je končal prvi polčas tijanskim učnim jezikom*. Ko smo takoj po prvem kolu in prvi (ter doslej edini) zmagi Borlettija napisali, da bo LESTVICA : Krim Železničar Grafičar Izola Aurora Slovan Postojna Branik Piran Korotan 1 0 0 0 1 0 23:3 11 1 0 27:5 11 1 1 19:10 9 2 2 7:13 1 2 6:11 0 3 7:12 0 4 7:12 0 3 6:14 5 6:19 6 5:20 demokratičnost novih upraviteljev. Zaradi tega v interesu slovenskih otrok, ki so z jokom sprejeli na znanje odredbo šolskega skrbništva, ker nočejo v italijanske šole, kakor tudi v interesu obeh narodnosti, ki imata lahko od mirnega sožitja samo koristi, zahtevamo, da oblasti razveljavijo okrožnico šolskega skrbništva od 27. 10. 1954 in omo-otrokom obiskovanje šol. v materinem jeziku. Prepričani smo, da so med odločujočimi funkcionarji še ljudje, ki vidijo diskriminacijsko ost tega odloka brez zakonske podlage in da bodo preprečili bedno napadanje naših ustanov, saj tako napadanje prav gotovo ni v skladu s človečanskimi pravicami ni v duhu sporazumevanja med Jugoslavijo in Italijo niti v duhu manjšinskega statuta. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. Ze dolgo ni bilo na prodaj na zelenjadnem trgu v Gorici toliko blaga kot včeraj. Pridelovalci povrtnine so po o-bilnem dežju lahko nabrali nenavadno dosti ohrovta, špinače. cvetače itd. ter prinesli na goriški trg. Kajpak se je to takoj odrazilo na cenah, ki so, glede na včerajšnje in na one prejšnjega tedna, padle na polovico. Cena špinače (prodaja na debelo) je padla od 60 lir za kg na 30 lir, cvetača je bila tudi bolj poceni. Nekateri si ta padec cene objasnjujejo z manjšim izvosom povrtnine v Trst, kjer ni več zavezniške vojske in tudi potreba po blagu je dostj manjša. 1:2 | pač Borletti takoj prevzel vod-0:l|Stvo ter na ta način napravil, 5;0 da bo prvenstveno tekmovanje kar dolgočasno, smo se krepko zmotili. Vendar pa se lahko vprašamo, kje je bil tedaj kdo, ki bi se upal prerokovati, da bo že naslednjo nedeljo Bor- ] letti na lastnem igrišču izgubil s Triestino. Tedaj Borlettija že ni bilo več na čelu lestvice. Toda tretja nedelja je prinesla še nadaljnja presenečenja. Novinec v seriji A, Mi- z eno točko prednosti. V drugem polčasu pa sta moštvi dosegli neodločen rezultat, tako da je točka prednosti, pridobljena v prvem polčasu, o-stala in zadostovala za končno zmago. Junghans je tako še po tretji tekmi ostal brez točke. Razmeroma ubogo igro sta po- Kakor je znano, je izgon o-trok optantov iz slovenskih šol leta 1949 zahteval prefekt Palamara, sedanji komisar halijanske vlade v Trstu. Njegov odlok je bil takrat sprejet med prebivalstvom z velikim ogorčenjem, ki se je izrazilo s protestom Demo- Velež 6 5 1 0 19:3 11 Napredak 7 3 2 2 12:7 8 Mačva 6 3 2 1 12:11 8 Zenica 6 3 1 2 14:11 1 Budučnost 6 3 0 3 15:11 6 Metalac 6 2 1 3 7:7 5 Lovčen *6 2 1 3 9:11 5 Odred 6 2 0 4 6:11 4 Rabotnički 5 2 0 3 6:12 4 Bokelj 5 1 0 4 4:20 2 VII. KOLO BEOGBAlSKEGft ŠAHOVSKEGA TURNIRlft Kolo mamili remijev V vodstvu oba Kusa v hrvatsko - slovenski lig.1V nadaljevanju prekinjenih porti j Ivkov inMatanovič prvič poražena slovenskim moštvom tudi pre- j BEOGRAD, 28. — Današnje. napadov, ki so navdušili gle- teklo nedeljo ni bilo nič kaj ! prijetno. V Mariboru je Bra- | dalce, obenem pa se je tudi ___________________ VII. kolo beograjskega šahov nik v jubilejnem vzdušju (35- i skega turnirja je potekalo v j odlično upiral sovjetskim na- letnica nekdanjega SK Mari-| mirnem ozračju Vse partije padom. Toda v predzadnji mi- - »Corridoio« na- Janosevic - Djura- nuti je Salmkov le dosegel ‘ ... . , „OT„.vnr. kazala Storm Varese in Reyer. f kratične fronte Slovencev italijanski vladi v Rim. Nezaslišano je namreč bilo, kako je mogoče z odlokom izgnati slovenske otroke iz slovenskih šol, saj so vendar Slovenci in zaradi tega ne spadajo v nobeno drugo šolo. Le na koncu so domačini našli v sebi nekaj ponosa, da so «stisnili» in svojim barvam priborili zmago. Končno je še tekma Triesti-ne in drugega novinca v seriji A, Stelle Azzurre. Po veliki igri Triestine v Milanu je letih se enake dis- bilo logično pričakovati, da tu. di v tekmi na domačem igrišču z mnogo manj nevarnim nasprotnikom ne bo odpovedala. To pot so se pričakovanja uresničila, kajti igra je bila res tako napeta, hitra in lepa, da nikomur ni bilo žal, ki jo je prišel gledat. Zopet se je odlično izkazal Pieri, ki je sam dosegel 35 košev. Ta igralec je pravo odkritje letošnjega prvenstva. (Nedavno je «La Gazzetta dello Športa * * * Za tekmo med Arsenalom in moskovskim Spartakom, ki bora in po vojni Poleta in Bra- tazen igre nika) prejel od Varazdincev ševič, ki je bila prekinjena, so j drugi gol in zmago za Dinamo, krasno darilo: 5 golov. Varaz- se končale neodločeno; igrali dinci pa niso «hoteli» niti ene- j P* so : ga. Bolje se je godilo Ljubija-1 VVade - Nievergelt, Barcza ni. V gosteh je imela Reko. ! Karaklajič, Nedeljkovič - Pe- bo v Londonu na stadionu ki je na čelu lestvice in doslej j trosjan, Milič • Rabar, Matano- | Highbury 8. novembra, so že se ni izgubila tekme. Ljubljan-j vič - Gligorič, Ivkov Porecca, | prodane vse vstopnice in se čani so igrali dobro in zdelo ) Joppen * Trifunovič, Bron- j računa, da bo tekmo gledalo se je, da bo Reka v Ljubljani j stein - Czerniak, Pirc Pilnik. j 66.000 gledalcev, doživela poraz. A to se ni zgo- 'Vsi ti so torej remizirali le dilo; gola ni bilo na nobeni i Janoševič in Djuraševič sta strani in Reka je tudi iz Ljubljane odnesla točko. Celjski Kladivar je bi) v Borovem in prekinila. Po odigranju prej prekinjenih partij je Czerniak prema- vrnil se je krepko porazen. Za j R*l Ivkova, Trifunovič pa Ma-polovico na boljšem je bil ma- j tanoviča. riborski železničar, ki je iz! Stanje po VII. kolu: Petro Pule prinesel samo dva gola. , sjan, Bronstein 5.5: Barcza Moskovski Dinamo bo 5. ali 6 novembra odigral tekmo z Losanna Šport. Svetovno košarkarsko prvenstvo REZULTATI : Segesta - Split Ljubljana - Reka Uljanik - - Železničar Borovo - Kladivar Trešnjevka - Šibenik Branik - Tekstilac LESTVICA : RIO DE JANEIRO, 28. — Matanovič, Trifunovič, Gli*o- prVj s0 v finalnih tekmah 2:3 I [ rič 4.5; Rabar, Karaklajič 4; q!q | Ivkov, Pilnik 3.5; Pirc, Milič, .,:o i Czerniak 3; Janoševič, Djura-4:ojševič 2.5 (1); Nedeljkovič, Po-2 01 recca 2.5; VVade, Joppen, Nie-0:5 I vergelt 2. Reka Trešnjevka Borovo Tekstilac Split Ljubljana Branik Segesta Uljanik Šibenik Železničar Kladivar 1 1 3 0 7:2 11 2 1 15:4 10 0 2 14:8 10 2 1 11:7 10 1 2 12:10 9 2 3 12:9 6 4 12:14 6 4 10:12 6 4 8:10 5 5 6:10 4 5 12:17 4 5 6:22 3 Tesna zmaga Dinama MARSEILLE, 28. — Tukaj je moskovski Dinamo premagal 01ympique iz Lilla z 2:1 (1:0). V krasnem pomladanskem vremenu je tekmi prisostvovalo 25.000 gledalcev. Rusi so dosegli prvi gol v 37’ po Ujinu. V drugem polčasu je Vincent izenačil v 20’, nakar je Lille izvedel nekaj krasnih za svetovno košarkarsko prvenstvo zmagale ZDA, Francija, Brazilija in Kanada. Rezultati: ZDA - Filipini 56:43 (25:22), Brazilija - Kitajska 61:44 (32:26), Kanada -Izrael 50:42 (33:22), Francija -Urugvaj 57:49 (23:22). Kijevski Dinamo, ki si je letos osvojil sovjetski pokal, je igral neodločeno 1:1 z varšavskim moštvom Gwardja. Zvolenski je postavil nov češki rekord v teku na 1 miljo s časom 4:10.8. Prejšnji rekord je imel Jungwirth s 4:12.4. vedla približno ta-le razgovor: «Na koncu leta bomo zopet imeli afero Pieri«. «Zakaj?» «Ker si bodo močnejši klubi na vsak način hoteli pridobiti Pierija zase«). Proti koncu so bili igralci obeh moštev zelo izčrpani, toda Triestini je zadostovalo braniti pridobljeno prednost in od časa do časa preiti v nevarne protinapade. Kot edino moštvo s tremi zmagami je sedaj Triestina prva na lestvici. Ali bo še tudi po nedeljski tekmi z Reyerjem v Benetkah? kriminacije ponavljajo, in to prav v trenutku, ko je bil med italijansko in jugoslovansko vlado sklenjen sporazum o narodnih manjšinah, za katerega smo zahtevali, naj se izvaja tudi na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini, ker je nedopustno, da bodo oblasti uporabljale različne mere za pripadnike naše manjšine v Trstu, na Goriškem in v Beneški Sloveniji ter v Kanalski dolini. Ali naj mar odločitev pro-veditorata o izgenu otrok iz slovenskih šol smatramo za odgovor na naše zahteve o raztegnitvi določil manjšinskega statuta na naše kraje? Ali pa mislijo nekateri ljudje, da je prišel čas postopnega načrtnega ukinjevanja slovenskih šol? Nedopustno ravnanje gori-škega proveditorja stavi v slabo luč italijansko civilno upravo v Trstu in ustvarja med tržaškim prebivalstvom še večjo upravičenost za sumničenje v pravičnost in Zmeda v Ko po zadnjih Togliattijeva «influenca», za-j zrna pa dosegla tako velike radi katere se ni udeležil raz- > uspehe, da se je FLRJ dvig• Prometna nesreča brez hudih posledic V sredo zveze okrog 18.30 je v Ul. Arcivescovado prišlo do trčenja mestnega avtobusa ter poltovornika znamke »Lancia Beta« GO 9467, last podjetja Bignolini, ki ga je vozil 31-letni Domenico De Palo iz Podgore Ul. IV. novembra štev. 34. Kako je prišlo do trčenja ni točno znano. Šofer poltovornika je izjavil, da je v času, ko je prišlo do nesreče, stal z, vozilom na svoji desni v smeri proti Ul. Carducci. Šofer avtobusa 32-letni Enrico Durli iz Sveto- gorske ulice štev. 1 pa je trdil, da je De Palo pognal motor, ko je avtobus šel mimo njega. Da bi se avtobus umaknil, pa ni bilo na kraju dovolj prostora, ker je pred tamkajšnjo bencinsko črpalko stal drug kamion. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, da bi ugotovila točne vzroke nesreče. Človeških žrtev na srečo ni bilo: precejšnje poškodbe je utrpel poltovornik. Računajo, da bodo stroški za popravila znašali okrog Ido tisoč lir. prave o tržaškem sporazumu v italijanskem parlamentu, najbolj zgovorno dokazuje vso zmedo, ki je nastala med vodilnimi kominformističnimi voditelji po objattt stališča Sovjetske zveze glede rešitve tržaškega vprašanja. Protislovja italijanske kom-informistične politike so namreč prav v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja postala tako očitna, da se je moral celo najbolj zagrizeni kom-informistični pripadnik vprašati, kaj mu je storiti, saj sta si stališči Sovjetske zveze in italijanske kominformi-stične partije glede sporazuma med Jugoslavijo in Italijo skočili v lase. Ne more si namreč razlagati, kako je sploh mogoče, da je sovjetska politika zavzela do Jugoslavije drugo pot: nič več ni govora o fašističnem režimu, o trockistih in agentih zapadnih imperialistov, nič več se ne govori o napadalnosti Jugoslavije na satelitske države, ampak je prav nasprotno sovjetska vlada predlagala normalizacijo odnosov, sklenila je vrniti jugoslovanske otroke, v satelitskih državah so ukinili oddaje za Jugoslavijo in prenehali izdajati liste jugoslovanskih emigrantov. Sovjetska zveza ni napadla balkanske zveze, kot jo je na primer na zadnjem sestanku v Doberdobu kommformistični prvak Poletlo še tako neusmiljeno napadal, kot jo je pred meseci napadal na svoji konferenci v kinematografski dvorani Moderno v Gorici kom-informistični poslanec Beltrame, ki je označil balkansko zvezo za , sredstvo izsiljevanja, ki naj, kakor nemška oborožitev Francijo, prisili Italijo do vstopa v bruseljski pakt (enova EOS»). Vsa ta dejstva kažejo spremembo sovjetske politike do Jugoslavije po klavrnem propadu žalostne šestletne kom-informovske politike. V Kremlju so spoznali, da se je ravno nasprotno Jugoslavija okrepila, njena mednarodna politika miru in social i- nila, čeprav kot mala država, med vodilne države na svetu. Jugoslovanska politika je v teh letih šla po poti socializma, po poti krepitve mednarodnih socialističnih gibanj, medtem ko je Kremelj s suo-jr protirevolucionarno politiko slabil sile napredka. Njegove agenture v Italiji in Burmi so se povezale in se še povezujejo z reakcijo, s fašisti. V Burmi so kominfor-misti glasovali skupaj z malomeščanskimi strankami proti revolucionarni socialistični stranki, ki ustvarja socialistično državno ureditev. Popolnoma naravno je, da spoznanje sovjetskih voditeljev o polomu njihove politike odprlo oči tudi tistim italijanskim delovnim ljudem, ki so zaradi discipline in svoje razredne zavesti ostajali V vrstah K Pl in PSI, in da so ti ljudje zadovoljni s spremembo sovjetske smeri. Zaradi tega notranjega vrenja so tudi krajevni partijski voditelji precej brez glave in dajejo izjave, po katerih je mogoče sklepati, da je kominfor-mistična politika v razsulu. Ce je doslej bila kominfor-mistična politika do Jugoslavije kohezijska sila v notranjosti partije, je sedaj ta sila odpadla, medtem ko Togliattijeva «injluenca# simbolično kaže nemoč italijanske partije pred tržaškim sporazumom in spremembo sovjetske politike do Jugoslavije. Kaj nam je sedaj storiti* Kominformistično politiko je treba rušiti na vsakem koraku. Zavedni, toda zapeljani ljudje, naj spoznajo, da boja za socializem ne more bit i t> politično kompromitirani sovjetski agenturi K Pl, ampak da je tak boj mogoč le na resnično socialističnih, in sicer neodvisnih osnovah, kakršne jih imajo tiste socialistične stranke, ki so na lanskih parlamentarnih volitvah 7- junija zadale smrtni udarec volilnemu sleparskemu zakonu. Sovjetski kominfor-mizem postaja le žalostna etapa ob stalnem porastu mednarodnih socialističnih in demokratičnih sil. Obisk pri prefektu Goriškega prefekta dr. De Zerbija je obiskal župan Bres-san iz Gradiške in župan Guerra iz Krmina. Župana sta prefektu prikazala položaj svojih občin. Seja obč. odbora V sredo zvečer je bila pod predsedstvom župana seja občinskega upravnega odbora. Najvažnejša točka dnevnega reda je bil pregled proračuna za leto 1955, ki ga bo odbor predložil v diskusijo in odo- britev občinskemu s'et ’ y se bo sestal 6. novemb* uvodu je poprej *or,SKGorj. pan izrazil solidarnost h čanov z nesrečnim P« stvom Salerna, ki £a ■. la huda nesreča Po »«)■ plavi. Pogreb zavednega možj Včeraj so na kopališču pokopali & ga čevljarja Jožefii pri ča, ki je 'mel deh ...jt pevmskem mostu. ji- bil zvest naročnik n . gosta in je bil ob'nemslovenc«- cialistične fronte do- Med prebivalstvom 1 p0gre- bro znan in cenjen^ jte. ba se je udeležilo ^ b0 vilo prebivalstva. N« lahka domača gruda. k 1 * CORSO. 17: «Od tu v »eS nost«, F. Sinatra- .ifor. VERDI. 17: »Pionir)1 nije«, R. Can,6r0", - hiša». CENTRALE. 1?: J. Leigh. . iju- VITTORIA. 17: *0tr bežni«. ,;vič ina MODERNO. 17: «P°g jn M' Lady X«. L- 01,VeI Oberon. m La dessišu jMfO Prodala ur in pribora na ^ lrat - UI.Battlsti, 14 -1 ZASTOPSTVO DR (Motril« tLauro« «Ltmania> (Kolos* , <0$’ (Longer« M Sestavljena u najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S let , . i r a r j U * Zahtevajte jo pri »vojem u nP ........................................... um.........m....»im............................................................................ lunin iiiiiihmiiiiii.iiii Mill|iiimiiiiiiiiHi.iiiiititiiHiiiiuHuiii>iiiiiiiitiiiiuu>iuniilfiiiitHiiiiiiiiiiHiuiiidiiiiiiiuiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiniuiiiuiiitiiiiiiiii>ii>»'li(,|lll""l"l"ll> «dy| T$i£ tent, 4 '$CjUuc, ] 31 Nato Jih je povsem odprl in na njih se je pojavil bledorumen mladič kakih 18 let. ObleCen Je bil v rjavo srajco ameriškega častnika, na ramenih pa je imel strelaste značke. Iztegnil je levo roko v nacističnem pozdravu. «Heil Columbia!« je rekel z neumnim nasmehom. Nepotrebno bi bilo povedati, kako me je lznenadil tak pozdrav in sprejem. To je povojna Georgija in ne predvojna Nemčija. Ti mladiči so ali neumni ali pa se šalijo, sem pomislil in sklenil pogledati, kaj je. «Moje ime je John Perkins, atlantski predstavnik lista ..Southern Outlook’’,« sem rekel in segel po izvodu lista, ki sem ga imel v torbi. Na prvi strani lista je z velikimi črkami pisalo: cEl.nor (Roosevelt) se rokuje z niggerjem«. To je učinkovalo, ker se je mladič na široko zasmejal. ♦Vstopite, mr. Perkins,« je rekel in se predstavil kot «Jimmy Akin. sekretar kolumbijcev«. Pogledal sem in opazil, da imajo kolumbijc: še tri sobe. V teh sobah so bile mize, omare, stolice in velika slika kemfederaeljskega generala Roberta E. Leeja. Na nekem stolu sem opazil knjigo Adolfa Hitlerja «Mein Kampf« v nemškem izvirniku Akin ml je ponudil, naj sedem ln nato izginil v sosedni sobi. Po nekaj trenutkih se je pojavil v družbi nekoga drugega, ki je nosil rjavo srajco s strelastimi značkami na ramenih. Ta novi prišlec je imel kakih 32 let. Bil je srednje velik, toda atletsko razvit z gladko počesanim! lasmi v pruskem stilu, njegove oč; in nasmeh pa sc, imeli nekaj satanskega v sebi. «Mr Perkins, to je nas voditelj Homer Loomis,« je rekel Akin. ♦Drago ml je, da sem vas spoznal, mr. Perkins.« je rekel Loomis veselo. «Vi delate pri Krasnem listu. Skoraj neverjetno — to je odkrito antisemitski list na Jugu!« Njegov pogled je pritegnil drugi članek z naslovne strani «Southema Outlooka«, ki sem ga poklonil Akinu. To je bilo neko tvezenje o potvorjenem antisemitskem pismu, ki naj bi ga bil napisal Benjamin Franklin. ♦Rad bi vam ponudil brezplačno naročnino na noj list,« sem mu predložil. ♦Krasno,« je odgovoril Loomis. «Ce želite pristopiti k nam vas bomo v zamenjavo brezplačno vpisali med kolum-bijce. So samo trije pogoji: 1. da mrzite niggerje; 2. da mrzite Jude. ln 3. da Imate tri dolarje. Vam bomo tretji pogoj kar spregledali. ♦To ti je posel!« sem rekel. »Toda prositi vas moram, da obdržite moje ime v tajnosti, to pa zaradi mojih poslovnih zvez.« ♦Bodite brez skrbi,« me je pomiril Loomis. «Kakšni pa so pravzaprav vaši cilji?« sem vprašal, medtem ko je on izpolnjeval mojo člansko izkaznico ♦Na kratko: poslanstvo kolumbijcev je v tem, da loci belca od niggerja, Jude pa od njihovega denarja,« ae je rezal Loomis. Ta mladič je bil preveč vztrajen v svojih perverznih ciljih, da ne bi bil -nevaren, sem pomislil. Izročil mi je kolumbijsko člansko izkaznico, na kateri je bil vtisnjen emblem strele. ♦Vidim, da ste mi dali izkaznico štev. 5101; ali imate zares toliko članov?« sem vprašal. «Ne.» je priznal. «Mi smo sko-ili z izkaznice st. 15 na 5101, da bi s tem napravili vtis pri novih kandidatih. Vi ste dejansko šele šestnajsti, ki je stopil v naše vrste. Iz miznice svoje mize je Loomis potegnil izrezek iz časopisa. ki je bil objavljen pred nekaj dnevi v listu ♦Atlanta Journal«, ki ga pa jaz nisem bil opazil. Naslov članka je bil sledeč: »Skupina, ki se je posvetila moralnemu preporodu«. Razumljivo, da so bili cilji kolumbijcev v članku povsem drugačni od onih, ki mi jih je navedel Loomis. Z DOVOLJENJEM OBLASTI Iz izrezka sem prečital. da je država Georgija dala združenju Columbias Inc. dokumente kot nepridobitnemu redu, ki se ukvarja z dobrodelnimi in bratskimi cilji in je zato oproščeno davka. V tem državnem dokumentu so Kolumbijci izjavili, da so njihovi nameni ♦ohrabrltev našega ljudstva, da misli na pleme, narod in vero. da dela za narodnostno ln moralno prebujanje z namenom, da se zgradi napredna bela skupnost, ki bo povezana z globoko duhovno zavestjo o skupni preteklosti in sklepom, da živi skupno bodočnost.« ♦Ali ni smešno, da nam država dopušča delovanje, ko pa nam hkrati poizkuša ukiniti Klanovo dovoljenje za delovanje, pa četudi smo mi štindesetkrat hujši od Klana?« se je režal Loomis. ___ ♦Kako ste uspeli v tem?« sem vprašal- yester -j ♦Eden od naših ustanovnih članov, nu. y0o jC je pravnik in on je vse to uredil,« je P^nalj l'aS nai-«Ownbyja dobro poznam.« sem rekel- -nieu.dl Vzvišeni ciklop Klana v East Atlanti.« temJZto d' ♦Tako je.» je priznal Loomis in se Pkjer Mnogi n-asl ljudje so cenjeni v Klanu. obetpa. važne položaje. Dejansko so odnosi med cijama zelo dobri.« ♦Tudi jaz dobro sem rekel. poznam ljudi iz klano vih kf°: »Drago mi je. da slišim kaj takega.« ♦Vsak trenutek pričakujem našega Pr£,dsf; p'n je le ril -U "jj K 0 keja in želel bi, da bi ga spoznali. Tudi ”časd v East Atlanti, v katerega je vstopu Ownby ciklop.« vodne' «Ali ni Akin rekel, da ste vi dejanski rekel s poudarkom. -PseneOe!tl' «Oh, da,« se je smejal Loomis malo Pre predsednik, jaz sem pa nekak sekretar « S'1' t%e ■ i* Končino Je prišel Burke. Loomis je .^^tedaJ- t°e (ori. Loomis se je lotil razgovora sele._ ' „ V ZA KONTRAREVOLUCIJO V zD^ .e prišel Burke. Loomis j' govori. Loomis se Je lotil razgovora seie -.g vui''0^o izgovora o akciji. Kmalu je postalo očitno, a“ ePkc InoflfoP'. kolumbijcev, medtem ko je Loomis s kot r0tjU f° dejanske vajeti vodstva. Burke je enaKo tv p star kakih 30 let. Enako kot on je bil y_rajcal& * histerije. Medtem ko sta govorila, sta ,. po m dva tigra v kletki, ki ju razvnema 2e‘J ubijanju. (Nodali^ uasovofin uieUliiK STANISLAV KENKO - UKEIIN1STVO. ULICA MONIECCHI M s III. ima - Telefon »tevilka 93-808 Ki (4-638 - t^SUii predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA K, 20 — Telefonska Jtevilka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 Ki od 15 • 18 — Tel. 37-338 — Cene oflisov: Zi vsak »mn vlit ne v Urini I stolpca trgov>ki 60 finančno upravni 100, uamrti»