SlBV.190.
^mrnumsit
Mam
F WM v W, Dne 25. avgusta m. Posamezna Številka stane VSO m LelO LIH.
Naročnina
za državo SHS: ha mesec ...... Din 20
za pol leta ..... , 120
xa celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno t Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... » 80
S tedensko
Ilustrirani Slovenec"
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravniStva 328.
Cene inseralom:
Enostolpna petitnu vrsta mali oglasi po Din l-50 ir Din 2•—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din 3'— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzeniši ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v gotovini.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni ročun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
»Od sto duhovnikov jc v Sloveniji morda en sam dober ali pa ne.«	^
Kdo je izrekel to gorostasno in nezaslišano žalitev slovenske duhovščine, kakršne se dosedaj pri nas ni upal še nihče od naših najzagrizenejših brezvercev in nasprotnikov izreči? To je bilo pridržano gospodu Stjepanu Radiču! Stjepan Radič sc jc drznil vreči celotni slovenski duhovščini na nedeljskem shodu v Krškem v obraz, da se dobi med njo komaj na sto eden, ki jc dober ali pa menda tudi ne. In kaj so drugi potemtakem po mišljenju tega prijaznega Radiča? Če niso dobri, potem je samoposebi umevno, da so slabi, malopridneži, slabi duhovniki, ki nc služijo nc Cerkvi, nc veri in seveda Ludi ne ljudstvu. Ali si morete misliti ogabnejše, ostudnejše, drznejše klevete in žalitve celega stanu, kakor ta izjava Radičeva? Ali si morete misliti bolj nepremišljene in — oprostite — bolj neumne pa tudi bolj podle žalitve, kakor je ta? Med celolnim stanom, ki šteje nad 1000 članov, se naj ne dobi niti eden, morda samo par, ki bi jih lahko naštel na prstih ene roke, ki je pošten, dober, nesebičen, pravi služabnik vere in ljudstva? Slovenski ljudje, ali morete človeka, ki tako brezvestno in brez pomisleka meče okrog sebe s takimi očitki proti celemu slovenskemu duhovniškemu stanu, sploh še smatrati za resnega človeka? Kaj bi rekli o človeku, če bi se upal klevetati, da jc v celotnem obrtniškem, uradniškem, odvetniškem, ali celo kmetskem stanu komnj eden ali drugi, ki jc še dober, pošten človek? Ali ne bi nad panicljo takega človeka, ki bi klatil take besede, upravičeno dvomili? Zakaj bi pa moral biti edini slovenski duhovniški stan tisti, ki jc eclina izjema, ki nima morda niti enega »dobrega v svoji sredini? In zakaj naj bi bil samo duhovniški stan tako nesrečen stan? Ali nc izhajajo vsi duhovniki prav do zadnjega iz revnih kmet-skih bajt in hiš, kjer so okusili že v zgodnji mladosti vso bridkost in trpkost slovenskega kmetskega stanu, pa tudi vsrkali vase vso ljubezen kmetskega doma? Ali niso skcrflj vsi okusili za časa svojega šolanja vse teže in peze revnega dijaka? Kako naj bi potem taki možje ne mogli imeti srca za bridkost in težave ponižanega, trpečega in pod gospodarsko težo omagujočega sočloveka? Ali se mar ne trudijo, da bi ohranili narodu Kristusovo blagovest in narod versko in nravno prerodili? Ali ne uče z vnemo dušnih pastirjev vero Kristusovo in ali sc nc bore moško in odkrito proti vsem, ki se trudijo ljudstvu vero omajati in ga nravno skvariti? Ali mu zato niso dobri? Ali so mar zato malopridni? Odgovorite g. Radič!
Sedaj pa to-le vprašanje, g. Radič. Povejte, kaj ste vi dali v teku svojega tridesetletnega govorjenja hrvatskemu narodu? Povejte nam, ste-li s svojim velikim govorjenjem hrvatskega kmeta iztrgali iz krempljev naj-gnjusnejšega oderuštva? Zakaj mora hrvatski kmet plačevati v nekaterih krajih 15, 20 do 40 odstotkov obresti? Gospod Radič, ali ste morda slepi, da ne vidite velikega gospodarskega trpljenja velikega dela hrvatskega ljudstva, ki ponekod kakor n. pr. v Dalmaciji in na otokih naravnost trpi lakoto? Zakaj ne pokažele tukaj svojega velikega srca za hrvatskega kmeta? Mar 30 let ni dovolj dolga doba, cla bi to odrešilno delo izvršili? Ali nc vidite židovskih pijavk po mnogih hrvatskih selih in mnogo drugih oderuhov, ki sesajo življcr.sko kri premnogim hrvatskim selja-kom? Aha, to so morcla razni dobri ljudje, saj niso »popovi", in g. Radič ne poskuša tukaj vseh svojih velikih jezičnih zmožnosti! Zakaj, g. Radič, niste poplavili vseh hrvatskih ozemelj s stotisoči izvodi listov in knjig, ki bi leden za tednom, leto za letom nosile L a kij o prosvete in topli ogenj ljubezni in poštene zabave med kmetsko ljudstvo? Gospod Radič ima pa nad pohnilijona volivcev, pa slovenski kmetje, čujte in strmite, Radičevo glavno glasilo, »Slobodni dom*, izhaja komaj v par desettisoč izvodih med narod! Koliko prosvetnih domov je uslanovil g. Radič hrvatskemu seljaštvu? Mi o tem do danes še nismo slišali, razen da jc kupil v Zagrebu Prpičcvo palačo, kjer ama on in njegova ožja in, kakor pravijo, tudi širša družina svoj kraljevski dom.
Sedaj bomo pa mi g Radiču, ki mu »popovi« slovenski tako v želodcu leže, nekaj prav važnega zaupali. Naj gre g. Radič po širni slovenski zemlji, po kateri ima tako ve-
lik apetit, in nam naj pove samo en kraj v tej slovenski zemlji, kjer bi bil slovenski kmet primoran plačati 15 odstotkov obresti za svoje posojilo. In če morda kje take obresti plačuje, jc sam kriv. Slovenska zemlja jc prepletena z ozko mrežo rajfajzenovk, ki so pri nas strle oderuštvo že pred leti do tal in v dobi najhujše denarne krize je mogel naš kmet dobivati posojila od 7—8 odstotkov. In za to velegospodarsko delo ni bilo treba do-Le 30 let, to delo jc bilo piilično v enem desetletju v bistvu izvršeno. In. gospod Radič, to delo za naše kmetsko ljudstvo, so izvršili samo »popovi«! In še to Vam čisto zaupno povemo: Ce nc bi ti »popovi« prav nič drugega storili — in vcsle vi gostobesedni Radič, to so ti »popovi^ delali čisto zastonj, zato so jih neki cesarski namestniki in »srezki« načelniki še v ječo gonili in z denarnimi globami kaznovali — če ne bi ničesar drugega storili, so si s tem postavili v zgodovini slovenskega kmetskega ljudstva spomenik, ki bo večna priča požrtvovalnosti in ljubezni slovenskih »popov«, četudi bi tisoč Ra.iičev klevetalo, cla sc morda med 100 slovenskimi duhovniki ne dobi morda niti eden, ki je dober. Pa lo smo g. Radiču čisto zaupno povedali, ker on tega ne more vedeti, še manje more on, vodja hrvatskih kmetov, to ceniti. Njemu so popovi popovi, med IGO jih je 99 sigurno recimo nedobrih, če nc lopovov, in samo eden, in še tisti samo morda dober. In dalje: Skoraj v vsaki slovenski kmetski hiši jc lepa knjiga in je slovenski list in po večini župnij lep prosvetni dom ali vsaj lepa dvorana, zbirališče kmetske mladine in kmetskih očancev. lo seveda jc vse samo cd sebe nastalo, kakor po Hrvatskem v eri gospoda Radiča ni samo od sebe nastalo. To prosvetno delo bo klicalo v veke, g. Radič, slovenskim -popovem« čast, še tedaj, ko bodo hrvatski zgodovinarji pisali precej čudna peglavja o nekem možu, ki jc veliko govoril o hrvatski republiki in sličnih stvareh, ki pa jc ob ugodnem trenotku slovesno izjavljal, da je s tem iskal le privlačne parole. G. Radič, povejte nam: Kaj je vcCje kulturno delo, ali povest o republiki ali zgoraj navedena prosvetna veledejanja?
Pa kaj bi naštevali dejstva. Ta Radičeva gospoda na Hrvatskem in v Sloveniji jih pozna in jih je pred njimi v srcu srr.m, ker vedo, da ssmi nimajo nc ljubezni ne požrtvovalnosti, da bi kaj enakega ustvarili. Pa zakaj so jim li »popovi« tako na potu ? Zakaj jih tako klevetajo in sovražijo? Oni prav dobro vedo, da dobrega, požrtvovalnega, delavnega in ljubezni do ljudstva gorečega duhovnika ljudstvo ceni, spoštuje, mu zaupa, oni vedo, da živita tak duhovnik in ljudstvo skupno življenje v trpljenju in veselju, in tega ta gospoda, ki ima samo na jeziku kmetsko besedo, sicer pa nič drugega kmetskega na sebi, noče trpeli, tega la gospoda nc mara. Ona hoče, da bi ljudstvo s preziranjem gledalo na duhovnika, sina kmetske hiše; da bi ga pitalo s ponora in videlo v njem svojega sovražnika. To hoče ta gospoda, ker lc potem bi ji šla pšcnica v cvetje. Potem bi lahko ustanavljali »narodne cerkve« in preko to ljudstvo versko »zedinjali« s pravoslavjem, kar je tako lepo povedal na vsa usta eden teh gospodov. Drugi, g. Prepeluh, je pa v Krškem še bolj odkrito povedal cilj svoje protipopovske politike, ko je oznanil tako lepo, cla nc velja več: delaj in moli, ampak samo delaj in živi! ;
Ponavlja se stara pesem: Vse, kar spada po svojem svetovnem naziranju skupaj, gre skupaj. Njim je seveda vse dovoljeno, om j smejo seveda vse početi, krščansko ljudstvo se pa po njihovem mnenju ne bi smelo združevati, da brani svoje dobrine, svoje socialne, gospodarske, narodne pa tudi verske, v vsem obsegu javnega področja. G. Radič je v Krškem, ko jc bil blizu Zagreba, sigurno mislil, da govori na Hrvatskem. G. Radič c,i naj zapomni, da jc prišel v Slovenijo in govoril v Sloveniji. V teku časa bo imel g. Radič priliko, da sc bo lahko prepričal, cla jc tukaj zadel ob granit SI.S in ljudstva politično organiziranega v Sl-tS. Veste. g. Radič, tudi za kOrak sc Vam nc umaknemo. Dr. Kulovcc.
DR. WIRTH IZSTOPIL IZ CENTRUMA.
Berlin, 24. avgusta, (izv.) Bivši kanclcr dr. Wirth jc izstopil iz centruma. O tem koraku niso ničesar slutili niti njegovi najožji prijatelji. Svoj izstop ie naznanil vodstvu stranke pismeno.
Tabor v Dravljah.
Okrajna kmetska zveza za Ljubljansko okolico je sklicala za nedeljo dne 23. avgusta kmetski tabor v Dravlje nad Ljubljano. Shoda se je, udeležila tisočglava množica iz domače in sosednih občin, prišli so pa tudi posamezniki iz oddaljenih občin Ljublj. okolice. Shod je vodil g. B a b n i k iz Št. Vida nad Ljubljano, poročala sta pa posl. B r o d a r in S m o d e j.
Poslanec Br o d a r je v svojem govoru orisal položaj slovenskega naroda v naši državi os I ro obsodil krivice, ki se mu gode na kulturnem iu gospodarskem polju, zlasti pa z nalaganjem neznosnih davčnih bremen, ki vodijo do uničenja kmetskega in drugih produktivnih stanov. Med viharnim pritrjevanjem množice je pokazal ua centralistične krivice, ki so omogočili in še omogočajo, cla centralizem vihti svoj bič nad slovenskim narodom in preganja svojemu narodu zveste sinove po navodilu nekega štajerskega samostojnega demokrata, da je treba Slovence finančno uničiti, pa bodo padli na kolena kakor Radič.
Prav dobro je osvetlil demagoštvo in pro-gramatično nestalnost. drugih strank, ki -o skušale in še skušajo v Sloveniji konkurirati s Slovensko ljudsko stranko, ki je ostala zvesta svojemu programu. Samostojana kmetska stranka je skušala z razrednim kmetskim programom okrniti vrste Slovenske ljudske stranke. sila razmer je pa pokazala pogrešnost in neplodnost njenega programa. Danes kliče v svoje redke vrste poleg obrtnikov tudi že delavce in inteligenco. G. Prepeluh. ki je z republikanskim geslom skuša! zvariti stranko, je z Radičem vred svoj prvotni program popolnoma zatajil in uporablja danes druge fraze, ki naj zakrijejo njegov op o rtu ni stični preokret.
Posl. Smodej je orisal politični razvoj cd zadnjih volitev. Težišče političnega razvoja je bilo v borbi med nacionalnim blokom in blokom narodnega sporazuma in ljudske demokracije. Misel sporazuma je pri volitvah med ljudstvom zmagala, centralizem pa se je kljub temu obdržal z volivnimi manipulacijami vladnih strank, kakor jc dokazala verifika-cijska debata v narodni skupščini. Kljub temu je bil paclec PP-režima neizogiben, kakor je priznal v narodni skupščini g. Ljuba Jovanovič, zelo ugleden in sposoben politik radikalne stranke. Da bi si podaljšal življenje, je PP- j režim zadrževal verifikacijo enega dela mandatov Radičeve stranke. Nato pa je Radič dezer tiral iz bloka sporazuma in ljudske demokracije in po popolni programatični kapitulaciji z razvito zastavo prešel v centralistični tabor. Radič ni morda iz realno političnih ozirov ire-noino zapostavil svoj program, marveč ga je popolnoma zatajil, se mu odrekel in golo in boso gnnl svojo stranico v vlado. Kar je prej preklinjal, zdaj blagoslavlja; prej s Slovensko ljudsko stranko ni bil zadovoljen, ker ona pod spravnimi in previdnim vodstvom dr. Korošca ni hotela slediti njegovim vrtoglavim ekstrem-nosti.ni v zagato, iz katere ni več izhoda, sedaj pa ji napoveduje boj, ker m-u noče slediti in izvršiti sramotne kapitulacije. V Sloveniji jo dobil Radič nove zaveznike v tistih, ki jim nc gre za koristi in bodočnost svojega naroda,
marveč iščejo zase skromne drobtine. Ti skušajo sedaj dokazovati, kako potrebno bi bilo, da bi Slovenska ljudska stranka zamenjala program sporazuma na podlagi avtonomisfične ureditve države s programom Radičeve kapitulacije, češ cla bi s takim korakom Sloveniji koristile. Vprašani Vas, je dejal govornik, ali bo zaradi Radičeve kapitulacije en hrvatski kmet plačal le en vinar mani previsoko odmerjenih davkov? Ali si bo slovenski davkoplačevalec le za trenotek oddahnil, ker je posl. Pucelj zapustil slovensko fronto in prešel pod Radičevo okrilje? Ravnokar smo čuli, da mora davčna oblast izterjati iz obubožanih in izmoz-ganih davkoplačevalcev 28 milijonov Din na zaostalih davkih. So to uspehi in koristi laži-sporazuma? Ta kapitulcijska agitacija strančic, ki sc skoro vsako leto prelevijo, nima druzega namena in pomena, kakor odvrniti pozornost od lastnega programolomstva in naj služi zgolj za figovo pero lastnini dejanjem, je zgolj agi-tacijsko sredstvo tistih, ki so jim programi samo volivna gesla in politično sredstvo. Saj so je Radič še hvalil', da je s svojim programom svoj narod samo varal, da bi ubil avstrija-kantstvo in klerikalizem med Hrvati. V taki nezdravi politični atmosferi, ko se poveličuje politična nepoštenost, hvali prosrra matično va-ranje ljudstva, se predstavlja kapitulacija načel kot sporazum in včasi potrebna evolucija strankinih programov zamenjava s političnim salto nicrtale, se Slovenska ljudska stranka blagodejno odraža kakor zelena oaza v saharski puščavi. V tem času, ko se postavljajo na glavo načela politične morale, je dvakrat potrebno, da držimo kvišku zastavo politične poštenosti, resnice in pravice, kar je in mora biti program vsake stranke, katera gradi svoj program na večnoveljavnih idealih krščanske etike. Če ji is radi tega imenujejo klerikalce, smo na tak klerikalizem. ponosni in si bodo ob njeni razbili glavo, ki ga naskakujejo. Mi smo bili iu smo za sporazum, za resničen sporazum, odklanjamo pa sramotno kapitulacijo. Na lima-nice, ki so jih prav neredno postavili slovenskemu narodu, naše ljudstvo ne bo šlo. Z za-željeno kapitulacijo našega naroda hočejo doseči samo to, da bi pokrili svoje politične grehe in da bi mi priznali in potrdili posledice centralističnega zla, poljubili šibo, odobrili iz-žemanje našega naroda z oderuškimi davki za nazaj in naprej in se prostovoljno odrekli enakopravnosti in pravicam svojega naroda in to celo brez vsake renlue kompenzacije, zgolj za prazno besedo lažnivega sporazuma. Tako za naš narod pogubno politiko prepuščamo političnim frazerjem, ki drugače mislijo kakor govore, ki drugače delajo kakor prej obljubljajo, ki so postali sebi in svojemu narodu nezvesti!
Zborovalci so z viharnim odobravanjem pazljivo sledili izvajanjem posl. Sniodeja in z burnimi pritrjevanji odobrili politiko Jugoslovanskega kluba. Tabor v Dravljah je bil >:-jajna manifestacija za Slov. ljudsko stranko in dokaz, kako zdravo, Irezno in pošteno misli slovensko ljudstvo.	I".
Itaj
Bclgrad, 24. avg. (Izv.) Minister za notranje zadeve, g. Boža Maksiniovič, se ni vrnil danes v Belgrad, kakor se je domnevalo. Trdi se, da prispe v Belgrad jutri; ravnotako prispe jutri semkaj minister prosvete Volja Vukičevič; ravnotako je dospel danes v Belgrad tudi podtajnik v ministrstvu za socialno politiko dr. Krnjevič in podtajnik v ministrstvu prosvete dr. Pasarič. Dr. Krnjevič je po dogovoru z ministrom za socialno politiko danes že nastopil svoje službeno mesto. Dr. Pasarič pa nastopi svojo službo jutri, ravnotako tudi podtajnik v ministrstvu za finance
Mirko Neudorfer.
V Bclgrad jc prispel od radikalnih pod-tajnikov dr. V. Andrič. podtajnik v ministrstvu za agrarno reformo za Bosno in Hercegovino. Mudil se je pri predsedniku radikalnega kluba Zivkovidu, ki ga je v daljšem razgovoru obvestil o stanju radikalne stranke v Bosni in Hercegovini. Tudi dr. Andrič je nastopil
svoje podtajniško službeno mesto. ...................................
ftarcfežfte ,S3ovenca4!
Radič išče Pašiča, Pašič sp umška.
Belgrad, 24. avg. (Izv.) Izmed naših delegatov na zasedanju Lige narodov v Ženevi odpotuje najprej dr. Ninčič. Poda se namreč najprej na Bled, da predloži kralju program naše delegacije na seji Lige narodov ter da dobi druge potrebne direktive. Odtod pa odpotuje v Evian les Bains k Pašiču, da mu poroča o načrtu dela, ki ga je izdelala naša delegacija za Ženeve. Govorilo se je, cla bo obenem z dr. Ninčičem odpotoval tudi Stjepan Radič, ki bi se ob tej priliki sestal v Evian les Bains s Pašičem; vendar, kakor Se čuje, to vprašanje -so ni rešeno in je dvomljivo, čo bo prišlo do sestanka med Pašičem iu Radičem.
Otvoritev razstave v Subotici.
Belgrad, 24. avgusta. (Izv.) Včeraj zjutraj sc je na svečan način otvorila razstava v Subotici. Otvoril jo je minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, ki je prejšnji večer prispel v Subotioo. Otvoritvi so prisostvovali: za-s Ionu i l- — nisira za nolicdelstvo dr. Stoike-
vid, zastopnik vojnega ministra general Damjanovih, nekateri zastopniki demokratskega poslanskega kluba ter bunjevske stranke in še drugi zastopniki državnih in javnih oblasti. Najprej je ob 9 otvoril dr. Kraja? razstavo domačih ženskih del, nato pa ob tri četrt na 10 kongres vojvodinskih lovcev, ki 9e ga je udeležilo do 300 udeležencev; ob pol 11 pa se je podal dr. Krajač na svečano otvoritev poljedelske in industrijske razstave. Po običajnem govoru, v katerem je dr. Krajač poudarjal, da je Subotica glava in srce našega prometa in trgovine, jo izjavil, da je razstava otvorjena. Z banketom ob 13 se je zaključil otvoritveni del razstave. Sodeč po po-setu ob otvoritvi in splošnem zanimanju za razstavo v Vojvodini je pričakovati, da bo razstava popolnoma uspehu
Mednarodni profesorski kongres v Belgradu.
Belgrad, 24. avg. (Izv.) Za danes zvečer se pričakuje prihod glavnih predstavnikov tujih držav, ki se udeleže Mednarodnega profesorskega kongresa v Belgradu. Za danes se pričakuje prihod gostov preko Subotice iz Poljske in Češke. Jutri zjutraj sc prične ofi-cielen program Mednarodnega profesorskega kongresa. Ob 9 dopoldne je seja Centralnega odbora, ki se je udeležita po dva predstavnika vsakega naroda. Kot predstavnika naše države se udeležita te seje J. Živanovič in Konstantin Draganič. Predsedstvo pa bo vodil dr. N. Petkovič. Medtem si pa udeležniki kongresa ogledajo Belgrad. Popoldne ob pol 3 se poda ena grupa na izlet na Avalo, druga pa v Zcmim. Ob pol 7 zvečer pa sc popeljejo gosti na parobrodu po Savi in Donavi. Zvečer se v gledališču vrši slavnostna predstava.
la sporazum med in Jugoslavijo.
Belgrad, 24. avgusta. (Izv.) Te din 9e pričakuje v Solunu prihod grškega ministrskega predsednika Pangalosa. Kakor izvemo, je namen njegovemu prihodu v Solun ta, da prouči vprašanje o svobodni solunski coni, ki jo je Grška odstopila naši državi. Značilna je ob tej priliki pisava grškega časopisja, ki na podlagi nje lahko sklepamo, da prevladuje v izvestnih grških političnih krogih mišljenje, da je treba čampreje skleniti sporazum med Grško in kraljevino SHS, češ da Grška nikakor ne more računati na Romunijo ah mi Bolgarijo.
p—--V}nJa med JuaosSj^n in Turčijo.
liu.^rad, 24. avg. (Izv.) Turški diplomatski zastopnik Jusuf Hifmetbej je obiskal dr. Ninčiča ter se ob tej priliki laskavo izrazil o vtisih v naši državi. Bil je prej ravnatelj v ministrstvu za zunanje zadeve v Angori in je sedaj prišel v Belgrad v značaju diplomatskega poslanika, pooblaščen od turške vlade, da jo zastopa pri pogajanjih s predstavniki naše države. Pripomniti je treba namreč, da naša država še ni podpisala lausannske p<j= godbe. Zato se bodo med našo vlado in Jusuf Hifmetbcjem vodila v Belgradu pogajanja, ki naj po ugodnih zaključkih privedejo do normalnih odnošajev med našo državo in Turčijo.
OBISK KANADSKEGA SENATORJA.
Belgrad, 24. avgusta. (Izv.) Danes je obiskal dr. Ninčiča senator Raul Danduian, prvi delegat Kanade pri letošnjem zasedanju Lige narodov v Ženevi, ki je na daljšem potovanju po Evropi v svrho proučavanja evropskih razmer prispel medpotoma v Belgrad.
ODGOVOR LJUBE DAVIDOVIČA RADIČU.
Belgrad, 24. avgusta. (Izv.) Glede zadnjih izjav Stjepana Radiča po shodih in v časopisju, ki so se tikale g. Ljube Davidoviča in demokratske stranke, je izjavil Ljuba Davi-dovič, ki se je vrnil iz hrvatskega Primorja, Vašemu dopisniku, da sploh nc da nobenega demantija na izjave g. Radiča, niti v svojem imenu niti v imenu demokratske stranke. Pač pa demantira g. Ljuba Davidovič vse vesti, ki plavijo, da bo g. Ljuba Davidovič odpo-tov" v Črno goro v svrho agitacije. G. Ljuba D' Jovič ni v tem oziru še nič odločil.
MARIBORSKA KMETIJSKA ŠOLA.
Belgrad, 24. avgusta. (Izv.) Po odredbi ministrstva za poljedelstvo in vode bo letošnje šolsko leto sprejetih na srednji kmetijski šoli v Mariboru 40 novih gojencev. Predavanja se pričnejo na tem zavodu 1. septembra.
POTOVANJE POSTNEGA MINISTRA.
Belgrad, 24. avgusta. (Izv.) Minister za pošto in brzojav dr. Šuperina je danes službeno odpotoval v Ljubljano in se nato poda iz Ljubljane na Bled, kamor ponese nove ukaze iz svojega resora kralju v podpis. Potem pa potuje službeno v Split in Sarajevo,
VLADNA KRIZA V BOLGARIJI?
S'1'ja, 24. avgusta. (Izv.) »Zora« poroča, Ja bo odstopil finančni minister Todorov, minister za notranje zadeve Rusov in minister za vnanje zadeve Kalfov. Malinov pa je govoril v Varni, da izpremembe oseb v vladi niso dovolj, ampak da je treba izpremeniti ves vladni sistem. V zvezi s temi poročili govore tudi o nameri Radoslavcva, da se vrne v Bolgarijo*
Francoske izgube v Siriji.
London, 24. avgusta. (Izv.) »Daily Mail« poroča, da so francoske izgube v Siriji mnogo večje kot jih Francozi uradno priznavajo. Francozi so izgubili 1000 mož, 11 topov in 30 strojnih pušk. Tudi več letal so jim Druži sestrelili. V Beirut je prišlo 5000 francoskih vojakov, prihodnji teden pa jih pride še 1 tisoč.
Ofenziva v Maroku.
Madrid, 24. avgusta. (Izv.) Maršal Petain in Primo di Rivera sta sc sestala v Algesirasu.
Dopisniku »Intransigcanta« je Primo di ' Rivera izjavil, da upa, da bo odpor Rifancev kmalu strt. Španija je poslala v Afriko 75.000 mož. Ofenziva bo jako huda. Ker Abd-cl-Krim ni hotel sprejeti mirovnih pogojev, nam ne preostane drugega, kakor da ga z orožjem prisilimo k pokorščini. Mi nimamo nikakih imperialističnih namenov, ampak hočemo le ohraniti svojo posest ob Sredozemskem morju.
Pariz, 24. avgusta. (Izv.) Maršal Liauthey odpotuje za 8 dni v Pariz poročat o položaju.
MEZDNO GIBANJE NA POLJSKEM.
Varšava. 24. avgusta. (Izv.) Položaj v mezdnem gibanju kovinarskih delavcev se je ! zelo poostril. Pri včerajšnjih pogajanjih delodajalci na zahteve delavcev niso pristali. Jutri se vrši v Varšavi seja strokovnih organizacij, ki bo sklepala o tem, ah se prične z generalno stavko. Vse časopisje poroča o položaju jako pesimistično. V slučaju generalne stavke bi ustavilo delo nad 100.000 delavcev.
KONEC ŠTRAJKA TEKSTILNIH DELAVCEV NA ČEŠKEM.
Praga. 24. avgusta. (Izv.) Pc posredova nju ministrstva za socialno politiko je štrajk v tekstilnih tvornicah n« Češkem končan.
CAILLAUX V LONDONU.
Pariz, 24. avgusta. (Izv.) Finančni minister Caillaux je prišel v London. »Matin« poroča, da nc bo ponudil angleški vladi 15 milijonov funtov letno kot odplačilo na francoski vojni dolg, ampak le 10 milj. funtov.
Velika Radičeva polomMa na Krškem polju.
Krško, 24. avgusta. (Izv.) Zborovanje na Krškem polju, ki naj bi pomenilo prvi ofenzivni Radičev korak na Slovenijo in za katero so se vršiie tako velike priprave kakor doslej še za noben Radičev shod, se je končalo s popolnim političnim porazom za Radiča. Glavno pozornost so osredotočili ljudje na živinsko razstavo in na konjsko dirko, nobenega zanimanja pa ni svet kazal za gospodo, ki sc je zbrala na govorniškem odru.
Radičev prihod je bil napovedan za pol-i tretjo uro popoldne. Ko ga ob 3 ni bilo, jc i nastala na odru precejšnja vznemirjenost, ' zlasti, ker so se začeli ljudje razhajati po l šotorih, kjer so prodajali jed in pijačo. Nato so govorili razni govorniki, med njimi tudi j Prepeluh in Pucelj, o slogi med Hrvati in i Slovenci, o Matiji Gubcu itd., kar so poslu-I šali skoraj sami hrvatski kmetje,
Ko je govoril Radič, ga ni skoraj nihče razumel, ker je govoril silno tiho. Njegovega govora niso slišali niti vsi navzoči na odru. Prave zveze med govornikom in poslušalci ni bilo. To je občutil tudi Radič in je zato poskušal z vpletanjem slovenskih izrazov v svoj govor, pri čemur se mu je dogodilo nekaj neprijetnih slučajev. Večkrat se je sklonil k Puclju ali pa k Prepeluhu, da mu povesta kakšno slovensko besedo za hrvatski izraz, a navadno je vse napačno razumel, kar je učinkovalo jako smešno. Slovenski časnikarji tudi niso mogli slediti Radičevemu govoru in so velike dele njegovega govora izpustili. Prosili so ponovno hrvaške tovariše, da jim govor raztolmačijo.
Po skoraj enournem govoru je Radič stopil med kmete, a niti eden se mu ni pridružil. Spremljali so ga le hrvatski kmetje in prireditelji zborovanja. Krenil je pod šotor, da pije. Pod šotorom se je okoli njega zbralo i nekaj kmetov, s katerimi se je spustil v raz-motrivanje vprašanja, ali so slovenski konji boljši ali hrvatski... Radič se je odpeljal okoli 6. ure zvečer.
V splošnem so se zborovalci bolj zanimali za razstavo in za dirko kakor za govore. Prvi korak g. Radiča v Slovenijo je dokazal, da gg. Pucelj in Prepeluh nista moža, ki bi mogla Radiču odpreti pot v Slovenijo, a tudi Radič ni mož, ki bi mogel gg. Puclja in Prepeluha popularizirati v Sloveniji. Radič jc mogel občutiti, da za njegovo politiko Slovenci nimajo smisla. To so potrdili tudi njc-i govi navzoči somišljeniki.
Ljudje so se mnogo bolj zabavali po ravnini ob zvokih godbe kakor ob njegovem govoru.
Zborovanja se je udeležilo okoli 2500 ljudi, več kot dve ticljini pa je bilo Hrvatov. Na zborovanje so prišli tudi nekateri poslanci, in sicer radikali dr. Peric, Jelenič in dr. Laza Markovič, potem pa radičevca dr. Pernar in dr. Basariček.
Po zborovanju je Vaš poročevalec izvedel, da zlasti dve stvari merodajnim osebam niso ugajale. Radič je omenil vojaško službovanje v Macedoniji, česar ne bi bil smel kot J član vladne stranke, ker je stvar v sporaz-I umu urejena, še maoj pa bi bil smel govoriti
| o nedeljivosti Slovenije, ki predpostavlja revizijo ustave.
Radičev govor sam na sebi je učinkoval bolj komično, kolikor so ga Slovenci sploh j razumeli. Ljudje so ob raznih njegovih najbolj »debelih« rečenicah zbijali šale; vtisa ni napravil niti najmanjšega, ker govora niso vzeli resno. Dejal je, da so Slovenci siromaki, da so pribiti na tri križe. Prvi križ so slovenski duhovniki, drugi križ je advokatski, 1 tretji križ pa je italjanski imperializem. S tem bomo imeli šc mnogo dela, toda ni še s I tem rečeno, da bo vojna danes ali jutri. Drugi ; križ, advokatski se je že izpremenil. Slovenski kmet je vedno vprašal ob volitvah »po-l pa«, kako naj voli. Kadar greš na volitve, : vprašaj svojo pamet, vprašaj soseda in poglej okrog sebe, kaj mislijo drugi. V Sloveniji j je morda od 100 duhovnikov eden dober ali pa še ne. Če je pa več dobrih, vam k temu iskreno čestitam. In onim, ki so dobri, kličem: Bog jih živil Radič je govoril nadalje j o hrvatsko-srbskem edinstvu. Hrvati so zma- j gali, ker so jim pomagali tudi Srbi. Zmagali so, ker so bili složni z bratskim narodom. To nam kaže, da moramo biti složni tudi mi. Hrvatov in Srbov nas je skupaj okrog 10 milijonov in mi vsi moramo gledati, da bo dobro tudi vam, našemu najmlajšemu bratu, našemu »Benjaminu« Ako vsak da samo nekaj, bo dosti tudi za vas! To pa, kar imate, morate obdržati, ostati morate nedeljeni. Nekateri hočejo, da bodite Orli, drugi vas pridobivajo za to, da bi bili Sokoli. Toda vi niste ne eno ne drugo, vi ste golobje. — O sporazumu je rekel, da je dober. Korošče-vega sporazuma mi nismo hoteli, ker je Ko-
■	rošec hotel, da bi Srbi vihteli nad Hrvati kundak! Dobre strani sporazuma se ne vidijo takoj, toda pokazale se bodo. Mi ne bomo
j pošiljali svojih ljudi v Macedonijo, da tam I dobe malarijo, dočim morejo tam služiti do-| mači in ostanejo zdravi. Treba je le, da slovenski kmet glasuje za nas, nc za duhovnika. Kar so govorili proti meni, češ, da sem proti veri, je neresnično. Ako hoče kdo moliti, nobeden mu tega ne moro preprečiti. Pa tudi ni potreba, da bi vsak hodil v cerkev, z Bogom se razgovarja vsak lahko tudi doma. — Radič je končal svoj govor z besedami; Živio sporazum, živeli Slovenci! — Odšel je, r.e da bi se bili slovenski udeleženci konjske dirke veliko zanj zmenili.
I
| -
štiri šolske naredbo.
^Gospodu ministru prosvete v preudarek.)
Osnovna nastava z dne 20. julija t. 1. pri-j naša štiri naredbe, katere jc bivši minister 1 prosvete g. Pribičevič pred svojim padcem ' dne 27. junija nepričakovano izdal, širša jav-! nost se z njimi ni mnogo bavila, dasi so vse I pozornosti vredne, ker vsebujejo velevažna j določila, s katerimi se predpisujejo učni na-i črti za prve štiri razrede osnovnih šol in učni ! program za njih prva dva razreda, učni načrt j za tretji in četrti razred srednjih šol z učnim programom (t. j. podrobno porazdelbo učne snovi) za tretji razred srednjih šol, učni načrt j z učnim programom za prva dva razreda me-: ščanskih šol in slednjič učni načrt za štiri I letnike učiteljišč z učnim programom za prva dva letnika. Namen vseh štirih naredb je izenačenje pouka na vseh naštetih šolah v celi i državi, in sicer ne po kakšnem že obstoječem, v praksi preizkušenem zakonu, ampak po na-; črtili, ki so v prosvetnem ministrstvu ali že izvršeni ali pa so šele zamišljeni in sc šele izdeljujejo, pa niso bili nikdar preizkušeni v
■	praksi.
Odkrito rečeno, da tega koraka niti od i g. Sv. Pribičeviča nismo pričakovali, dasi se i on navadno rad prenagli. Pričakovali bi nam-i reč od njega kot bivšega profesorja na učiteljišču, da bi bil s tem izenačenjem počakal vsaj toliko časa, da bi narodna skupščina sprejela zakone, s katerimi bi se uredil pouk na omenjenih državnih šolah. G. Pribičevič pa ni i tega počakal. Ker je uvidel, da mu ni mogoče j zmagati s svojim ponesrečenim načrtom za-j kona za osnovne šole, si je na podlagi zakona i o dvanajstinah za mesec april, maj, junij in julij leta 1925. izposloval poverilo za izenačenje učnega načrta in podrobne razpodelbe učne snovi v celi državi in tako dosegel, da je postalo četrto poglavje načrta zakona o osnovnih šolah vsaj začasno deloma nekak zakon za vse naštete šole v celi državi. Stojimo tedaj pred dejstvom, da imamo za vse omenjene šole v naši državi začasno enoten učni načrt vsaj za šolsko leto 1925—26 in po vrhu vsaj za nekaj razredov še učni program, dokler nas pri naglici, s katero se pri nas uk izpreminja, ne osreči kak minister z novo izpremembo ali pa nas reši vseh takih eksperimentov pameten in resnično globoko zamišljen šolski zakon. Že iz tega razloga ne moremo biti zadovoljni s temi naredbami, ker vemo, da nam — v tem slučaju na veliko srečo — nc dajejo nobene garancije za potrebno stalnost, marveč nam vzbujajo nade na nove izpremembe in morda nesrečne poizkuse, ki ! nc prinašajo šoli nc-le nobene koristi, ampak I povzročajo le škodo in sicer veliko Škodo, zlasti če so tako površno, nepremišljeno in malo strokovnjaško izvršeni, kot te štiri naredbe. Ni tu mesta, da bi se s strokovnjaškega stališča obširno bavili s temi naredbami, pribiti pa hočemo nekatere točke, ki posebno 1 izzivajo našo pozornost.
Prav čudno se nam zdi, da je gospod minister podpisal učni načrt za štiri razrpde, podrobno porazdelbo učne snovi pa le za dva razreda. Mari se je ustrašil na pol-poti svojega nepremišljenega koraka, ali pa je prav uvidel, da smo zlasti na prosvetnem polju navajeni že itak samih polovičarskih ukrepov? Če je ugotovljen ta »nastavni plan« za štiri razrede in porazdelba učne snovi za dva razreda, pa naj bi nam razodel šc sebi pridržano skrivnost, kako naj učijo gg. učitelji na eno-, dvo-in trirazrednicah, katerih je v Srbiji gotovo še lepo število, če jih niso zboljšali in spremenili čez noč vse v osemrazrednicc. In kaj naj rečemo še le o predmetih, ki se jih naj uči naša deca! Za enkrat in poudarjamo samo za enkrat jih je dvanajst, katere je avtor teh naredb sprejel v svoj učni načrt, ne meneč se za princip koncentracije pouka, ki naj ustvarja središča, okoli katerih naj se grupi-rajtf posamezni predmeti, če hočejo postati duševna last učenčeva in imeti ne le učni, ampak tudi vzgojni učinek. Na to se gospod, ki je sestavil te naredbe, ni nič oziral. Glavna stvar mu je bila, da se okrne verouk z naukom o morali, ki bi ustregel namenom avtorja teh naredb zlasti, če bi se izročil posvetnim učiteljem, in pa srbo-hrvatski-slovenski jezik, katerega ni nikjer na svetu, pa bi se moral ustvariti, da postanemo edinstveni vsaj v jezikovnem oziru, t. j. da prestanemo čutiti, da smo Slovenci poseben narod in naš jezik poseben jezik. Zato in samo zato je bila signalizirana povsem nepotrebna sprememba naših učnih knjig za osnovne šole in prenešena njih aprobacija iz Ljubljane v ministrstvo prosvete, ne morda zato, ker bi bilo tam doli zatočišče in središče pedagoških veleumov, ampak radi tega, da bi našo šolsko literaturo, s katero se v naši državi lahko ponašamo, utesnili v Pro-krustovo postelj in ji s tesarsko plankačo posekali ude pri živem telesu na neumetniški način.
Druga naredba nadaljuje že lansko šolsko leto započeto izenačenje pouka na srednjih šolah. Izvzete so morda pri prav dvoumni stilizaciji naredbe le humanistične gimnazije, katerih obstoj v sedanji mnogo preizkušeni obliki ni zasiguran, zlasti če bo iz domačih tal zrastlo na migljaj kaj predlogov za »zboljšanje«. Seveda, latinski jezik naj se v 3. in 4. razredu naših realnih gimnazij ne uči več. O tem nočemo tu govoriti, ker se je za ta predmet z znano gorečnostjo zavzelo dVu-štvo prijateljev humanistične gimnazije, ki je brez dvoma zastavilo vse svoje mlade moči, da ne bodo postale naše realne gimnazije nekake vzporednice meščanskih šol, marveč bi ostale prave izbornc srednje šole, na katerih bi sc pripravljali učenci za vseučiliščei Ali nekaj moramo pribiti, da so v »nastavnem planu«, t. j. v naredbi, predvidene za »srpski iii (!) hrvatski jezik štiri ure, za slovenski jezik pa nobene in da bi bilo prav, če bi oni »propis odluke« br. 28.689 iz leta, ki ga omenja prav na koncu naredbe, našel svoje mesto v nastavnem planu in v podrobnem učnem načrtu, da bi morda nekega lepega dne pouk našega slovenskega jezika potom »odluke« ne padel na nižino — postranskega predmeta.
Višek modrosti pa je skril stvaritelj teh naredb v »nastavni plan« za učiteljišča, v katerem določa nič manj kot 16 glavnih predmetov in poleg teh še lepo vrsto pododdelkov glavnih predmetov, za katerih pouk je določenih v I. letniku 24, v II. 35, v III. 36 in v IV. 34 tedenskih ur, seveda brez verouka v IV. letniku. Ko smo čitali dolgo vrsto predmetov, so se nam ježili lasje in smilili so se nam učiteljski kandidalje, ki se bodo morali učiti po tem učnem načrtu, in v duhu smo jih videli, kako zapuščajo osiveli in plešastih glav in izmozgani pod težo tolikih predmetov po štirih letih učiteljišča, kraj trpljenja in grozote, brez vsakega temeljitega znanja, potem ko so se učili 16 glavnih predmetov in devet podpredmetov, a naučili — nobenega. Žalostna usoda!
In kaj naj rečemo o izenačenju meščan« skih šol? No tu so milostno prevzeli slovenski jezik, kar hočemo poudariti, ko poznajo druge naredbe samo srbo-hrvatski-slovenski jezik. Proti zenačenju pouka na meščanskih šolah imamo pa najresnejše pomisleke. Meščanske šole naj ustrežejo glede naobrazbe predvsem krajevnim potrebam. Kraji z izrazito poljedelskim značajem zahtevajo, da se ozira meščanska šola predvsem na potrebe kmetskega stanu, v industrijskih krajih zopet naj zadošča meščanska šola pri pouku potrebam svojega okoliša. Sedaj te diferenciacije ne bo več, ko jc g. Sv. Pribičevič zaukazal, da se mora novi učni program »bezuslovno« uvesti v prvi in drugi razred meščanskih šol v celi kraljevini.
Odločno pa moramo protestirati proti temu, da se jc zmanjšalo število učnih ur verouku na eno uro za učence, ki je za dečke v razvojni dobi eminentno vzgojnega pomena.
Takšne so torej nove naredbe. Učitelji in profesorji, ki so izvedeli o njih iz uradnega in poluradnega časopisja, radovedno povprašujejo, kako bodo začeli pouk in ga vršili po teh novih predpisih. Tu niso sodelovali ne strokovnjaška izvedenost ne državniška preudarnost, ampak neka tendenca, ki je na šolskem polju v naši državi prizadela že toliko škode. Radi tega smo povzdignili svoj glas v dvanajsti uri, da se zganejo merodaini faktorji in preprečijo izvedbo teh naredb.
Shod SLS v Št. Petru pri Novem mest«.
Preteklo nedeljo se jc vršil zelo dobro obiskan shod v Št. Petru pri Novem mestu. Na shodu je obširno poročal poslanec dr. Franc Kulovec o političnem položaju. Zborovalci so odobrili politiko Jugoslov. kluba. Na shodu je bilo navzočih več nasprotnikov, ki niso imeli niti besedice v obrambo vratolomnih skokov svojih političnih voditeljev.
Interpelacija posl. dr. Gosarja radi neupravičenega iztirjavanja osebno dohodnine od ročnih delavcev. Davčni urad razpošilja zadnji čas strankam plačilne naloge oziroma poštne položnice, s katerimi iztirjavajo zaostalo dohodnino za leto 1924, obenem pa tudi še dohodnino za prva tri četrtletja tekočega leta. Take plačilne naloge odnosno položnice prejemajo ludi ročni delavci, ki so po zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesece april— julij,oziroma avgust—november 1925 od 1. IV. dalje prosti oseb. dohodnine, ker so podvrženi novemu takoavanemu 2 odstot. davku na zaslužek telesnih delavcev. Poslanec dr. Gosar, ki je svoj čas opozoril s posebnim vprašanjem finančnega ministra, da se osebna dohodnina za čas od 1. IV. t. 1. dalje od ročnih delavcev ne sme iztiri a va! i, je v soboto vnovič interveniral v tej zadevi pri tukajšnji finančni delegaciji. Dobil je zagotovilo, da sc bodo na račun osebne dohodnine morebitno že vplačani zneski rožnim delavcem na zahtevo povrnili ali pa v dobro vpisali na račun novega davka. Delavci pa, ki terjane dohodnino za čas od 1. IV. t. 1. dalje še niso plačali, naj se prod plačilom zglasijo pri svojem davčnem uradu, kjer se jim bo tirjani znesek takoj znižal ia toliko, kolikor odpade od tega na osebno dohodnino za dobo od i. IV. t. 1. dalje. Vsak delavec naj prinese k davkariji potrdilo svojega delodajalca, da io pri njem kot ročni delavec uslužben oziroma, da so mu pri plači novi davek sproti odteguje.
Poučno potovanje v južno Srbijo. Udeleženci odidejo iz Ljubljane v soboto dne 29. 1. m. ob 11 zvečer, oni iz Štajerske pa z vlaki, tako da bodo ob 1 ponoči na dan 30. t. m. v Zid. mostu. Če bi se želel tega izleta udeležiti še kdo, ki se doslej ni javil, naj se oglasi osebno radi polovične vožnje in drugih informacij v Agrarnem biroju dipl. agr. A. Jamnika v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-T (nasproti glavne pošte) najkasneje do 29. t. m. opoldne. Sprejem takih zamudnikov je z ozirom na že odrejeni prostor v vagonih — omejen. Strošek polovične vožnje je okoli 600 Din.
Na Rakeku je že lansko leto ustavila svoj obrat parna opekarna, ki ie delovala dolgo vrsto let. Opekarna likvidira in v nedeljo 30. t. m. ob 2 popoldne se vrši prodaja premičnin in nepremičnin potom javne dražbe iz proste roke. Kakor izvemo, se bo na tej dražbi prodajal ves inventar opeka,rne, zlasti veliko orodja. Prodajale se bodo sušilnice z opeko in lesom vred. Za prebivalce Rakeka pa je posebno važno to, da se bodo prodajale stavbene parcele in deloma celo nekatere tovarniške zgradbe, ki se dajo s primeroma majhnimi stroški prezidati v delavska stanovanja.
Zdravljenje vojnih invalidov v Dolenjskih Toplicah se zaključi s 15. septembrom t. 1. in se prošnje, ki bodo odslej predložene velikemu županu ljubljanske oblasti za zdravljenje, oziroma za sprejem v invalidski dom v Dolenjske Toplice, ne morejo več upoštevati.
Društvo drž. računskih in blagajniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani je na svoji izredni skupščini sklenilo, da bo nadaljevalo z vsemi silami začeti boj za zboljšanje moralnih in materialnih koristi računskih uradnikov, ki so bili z novim uradniškim zakonom najbolj zapostavljeni. Skušalo bo v ta namen zainteresirati vsa merodajna mesta. Izvolil se je tudi nov odbor in sicer za načelnika rač. svetnik Pire Jože, za njegovega namestnika blag. ravnatelj Gogals Janko, za tajnika rač. oficial Glažar Peter in za blagajnika rač. re-vident Naglic Blaž. Za delegate v Osrednjo zvezo so bili izvoljeni: rač. svetnik Dolžan Janko, rač. ravnatelj Kukar Janko, rač. ravnatelj Paternoster Milan in rač. svetnik Pire Jože.
Razstavo psov v Zagrebu je Zagrebački zbor zaradi tehniških težkoč odpovedal ter se ista vrši pozneje. Čas razstave psov se razglasi v časopisih. — Slov. lovsko društvo.
Lov na divje svinje. Okrajni glavar v Brežicah nas obvešča, da bo v nedeljo dne 30. avgusta t. 1. velik lov na divje svinje na veleposestvu Rudolfa Hoschcka na Planini pri Sevnici. Zbirališče ob S na postaji Sevnica. Avtomobili na razpolago. Prehrano je prinesti s seboj. Strelja se samo s krogljo. Od ustreljenega plena obdrži strelec običajno trofejo. — Slov. lovsko društvo v Ljubljani.
Samoumor. Iz Gornjega Logatca se nam poroča: Pretečeni petek 21. t. m. ob 1 ponoči se je ustrelil na Kalcih bivajoči 26 letni tesač Janez Nagode. Vzrok nesreŠna ljubezen.
Poiskušeui samomor v Šmartncm pri Litiji. Ni še minilo leto dni, kar si je vzel tukaj življenje neki Amerikanec in za tem zopet neki kmečki fant iz Kostrivnice, Ko se je v nedeljo 23. t. m. dopoldne bliskovito razneslo po vsem Šmartnem, da se je obesil 271etni rudar Gregor Žagar, pristojen v Zalog pri Ljubljani v hiši pri Juvancu, kjer je obenem stanoval. Omenjeni mladenič je zaposlen v topil-hiSkem rudniku v Sitarjevcu pri Liliji. Omenjenega dne ob devetih dopoldne je zlezel pod itreho ter se kratkomalo obesil. Domači so ga akoj pogrešili in ker se jim je zdel zadnje
dni precej otožen, so šli, za njim in hitro prerezali vrv ter mu tako rešili življenje. Ves obupan se jo mladenič nato podal k bližnjemu potoku. Odkoder so ga le s težavo odpravili domači fantje, ki mu niso zaupali bližine globoke vode. Tako je fant zaenkrat ušel prostovoljni smrti. Vzrok pravijo, da je nesrečna ljubezen.
Pomagajte nam. Že celi mesec avgust se nas ni nihče spomnil s kakim milodarom. To se je zgodilo prvič, kar obstoja naše društvo. Zato se obračamo na usmiljena srca s prošnjo, da pomagajo nam, najbednejšim slepim! — Podporno društvo slepih, Ljubljana.
Tatovi so obiskali tudi Šmihel pri Žužemberku in Zagradec. V noči od 19. na 20. so po lestvi vlomili v župnišče v šmihelu pobrali nekaj denarja in obleke in. so 56 pokrcpč&li v kuhinji z jedjo in pijačo. V istem času so vlomili v trgovino Janeza Globokarja in mu odnesli denarja v gotovini 10.000 K. To so storili ob 11 zvečer, ko je bila skoro še vsa vas pokoncu, ker so v teh krajih meh preso in so bili fantje še na vasi prav blizu cerkve. Ko je strel iz župnišča opozoril vaščane na nevarnost, so tatovi pobegnili in so v isti noči v Zagradcu vdrli v škrlovo trgovino in mu odnesli večjo vsoto denarja in blaga. Vsako noč poskusijo tatovi na drugem kraju svojo STečo.
lTkradeno kolo. Minolo soboto zvečer okolu 9 je bilo ukradeno izpred hiše v Sneberjih št. 43 kolo znamke Kosmos Stewer. Komur bi bilo kolo ponudeno v nakup, naj blagovoli stvar takoj javiti policiji ozir. orožnikom.
Imenik glavnih ter nadomestnih porotnikov, ki so poklicani sodelovati pri glavnih razpravah III. porotnega zasedanja v letu 1925, ki prične dno 14. septembra 1925. A. Glavni porotniki: Ivan Kristan, posestnik, Hlebca 17, Ivan Novak, posestnik in gostilničar, Radovljica 79, Matija Trebar, trgovec in posestnik, Ljubljana, Sv. Petra c. 6, Anton Smolej, posestnik Dovje 52, Ivan Švigelj, posestnik, Brest 16 Tomišelj, Franc Dolžan, posestnik in gostilničar, Radovljica 9, Ivan Debeljak, posestnik in mlinar, Visoko 2, Franc Furlan, posestnik, Verd 23, Ivan Bonač, posestnik, Topol, 19, Jernej Kušlan, trgovec in pos., Kranj 5, Franc Nagode, posestnik, Ravnik št. 1, Jože Grilc, posestnik, Trata 2, Franc Simončič, posestnik, Litija 43, Ivan Remškar, posestnik, Brezovica 6, Janez Mušič, posestnik, Blatna Brezovica 22, Franc. Jane, posestnik, Zgoša 12, Jakob Kos, posestnik. Toplice 51. Jakob Avsec, posestnik, Beričevo 15. Franc Gorjanc, trgovec in posestnik, Kranj 2, Alojz Žnidaršič, posestnik in gost., Lož 7, Valentin Dežman, posestnik, Lancevo 23, Matej Turk, posestnik in trg., Zgcr. Domžale 135, Anton Zamik, posest. ,n trgovec, Vače 22, Ivan Dežman, posestnik, Lesce 8, Ivan Majhen, posestnik, Brezje 57. Jakob Logar, possetnik, Horjul 25, Fran Perko' posestnik, Bevke 23, Martin Colarič, major v pok., Dunajska cesta 14, Jernej Novak, posestnik, Trboje 47, Anton Čepon, posestnik, Horjul 23, Gregor Tršar, posestnik in le*, trgovec, Brod 1, Fran Špe-nko, posestnik. Bukovca 53, Fran Guarda mL, posestnik, Unec 10, Rok Kunovar, posestnik, Dravlje 42, Albin Dclšek, posestnik in trgovec, Grbin 85, Matija Sušnik, posestnik, Goričane 5. B. Nadomestni porotniki: Ivan Vok, trgovec, Zaloška c. 1, Franc Dolinar, pek in posestnik, Pred škofijo
1,	Friderik Šerbec, trgovec. Stari Irg 4, Ivan Zore, trgovec, Sv Florijana ul. 26, Karol Kre-gar, trgovec in posestnik, Sv. Petra c. 24, Avgust Jurjovec, trgovec, Stritarjeva ul. 5, Franc Klemene, rgovec in posestnik, Dolenjska c.
2,	Pavel Dolinšek, prekajevalec, Karlovs.ka c. 28, Fran Šuštar, trgovec in posestnik Dolenjska cesta 12. Predsedstvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 12. avgusta 1925.
Po ccii Sloveniji se lahko dobe srečke •^Dijaškega podpornega društva«, ki je priredilo v korist dijaški menzi loterijo r nad 1000 krasnimi dobitki. Pritelji dijaštva, sezite po njih.
Clijl 215-11.
i	jc za vsakega obiskovalca velesejma. Tu si boste
i	zbrali poljubna oblačila, damske plašče, kostume,
|	plašče in športna krila. Vsa obk-.čila za gospode
I	po meri ali že izdelana iz najboljšega angleškega I blaga z izjemnim sejmskim popustom.
Iz Ljubljane.
:>Krekova socialna šola« v Ljubljani. Ljub ljanski vladika dr. Ant. B. Jeglič je poklonil šoli 300 Din. — Ob tej prikliki se obračamo na vse na kako denarno podporo, velikemu dobrotniku pa naš Bog plačaj!
Današnji sprejem pri g. velikem županu odpade.
Sv. maša zadušnica za rajnko gospo Terezijo Košir bo v sredo, 26. avg., zjutraj ob sedmih v cerkvi sv. Jožefa. Udeleže sc članice Krščanske ženske zveze.
Poštni minister v Ljubljani. Včeraj ob U. uri dopoldne se je pripeljal iz Belgrada v Ljubljano minister pošte in brzojava dr. Šuperina. Takoj pri prihodu v Ljubljano se je podal v poslopje poštnega in brzojavnega ravnateljstva, kjer si je ogledal vse prostore in so mu bili predstavljeni šefi posameznih odsekov.
Brezbrižnost. Pred 14 dnevi so pokladali k-.beli v zemljo ob Gruberjevem nabrežju
čez Prule in po trnovskem pristanu. Pod ka-belj in nad kabelj so položili opeko, nato pa jarek zasuli. Ostalo je pa na celi črti več kupov opeke, za katere se nihče ne briga, da bi jo zvozili tja, kjer se bo zopet rabila. Otroci se z opeko igrajo, jo raznašajo po cesti in s tem nastane ponoči velika nevarnost za pešce, kolesarje in konje. Malo več reda bi pač bilo želeti.
Streha se je porušila. V soboto ob 2. uri popoldne se je nenadoma odtrgala streha na hiii št. 39 v Kolodvorski ulici in jc tcleb-nila s silovitim hruščem na tla. Hiša leži na križišču Miklošičeve ceste in Pražakove ulice, nasproti stanovanjskemu poslopju Jadranske podunavske banke in je last omenjenega podjetja. Hiša je v prvem nadstropju popolnoma zasedena s strankami, v pritličju se pa nahaja avtogaraža. K sreči so se vsi stanovalci ravno v času opoldanskega počitka nahajali v sobah, tako da ni bilo pred hišo nobenega človeka v kritičnem trenutku. Lc za par korakov je manjkalo, da ni streha padla na neko družino, ki se jc v istem času odpravila iz hiše. Streha se je podrla vsled preperelega ogelnega trama, ki nosi skrajno podstrešje ob žlebovju. Streha je bila že večkrat popravljena, vendar ni nikdo mislil, da je glavni tram tako slab. — Hvala Bogu, da ni bilo hujše nesreče, nego prestrašenih vzklikov mimoidočih pasantov ter velikega razburjenja hišnih najemnikov in mogoče nekaj razbitih loncev, ki so pri umivanju posode padli pridnim gospodinjam pri strahovitem poku na tla. Da sc je tudi hiša pri tem nenavadnem eksperimentu zelo potresla, ni m?nda petreba pesebej omenjati. Hišnim najemnikom te hiše so stanovanja že delj časa odpovedana, ker bodo to hišo kmalu podrli — ker sc bo sicer sama, kakor se da to sklepati iz sobotnega začetka.
Kako raznovrstni so izdelki, ki jih izdeluje tovarna testenin iPekatete«, se boš lahko prepričal na velesejmu, paviljon »Gc. 4246
Radovednežem: Dosedaj se nam ni posrečilo izvedeti, v čem bo obstojala ona zanimivost, ki jo bo razstavila tovarna čakolade >Mirimc. Drži jo tajno.	5516
Modna trgovina F. Moršol nas!, se preseli tekom tega tedna z Mestnega trga v novo urejene prostore v Wolfovi ulici št. 5, poprej trgovina Ant. Krejči. Več o tem najde čitatelj med oglasi.
11 štajerske.
Kczje. Za novi dne 15. avgusta blagoslovljeni prapor tukajšnjega gasilnega društva I je delal sliki g. Mihael Dobrave, slikarski in pleskarski mojster v Celju, to jc naš rojak domačin. Slika sv. Florijana, kakor tudi slika z lavorjevira vcncem in gasilskim znakom sta tako mojstrski izdelani, da mu izrekamo javno zahvalo. — Gasilci.
Štajerski vinarski in sadjarski odsek Kmet. družbe je na izrednem občnem zboru sklenil soglasno prositi ministrstvo prometa, da zniža takoj prevozne tarife za pakovano sadje (kište, sanduki) na isto mero, kakor se računi za sadje a la rinfuzo, iz sledečih vzrokov: 1. Tarifi za pakovano sadje so previsoki in ovirajo živahno trgovino v državi sami, kaj še izvoz. Tako stane n. pr. vagon pakovanega sadja Maribor — Belgrad 5040 Din, rinfuzo pa samo 3510 Din. Pri peltonskem vagonu je razlika še večja. Sadje v zabojih stane 4290 Din, rinfuzo pa 2520 Din. Za posamezne pošiljatve sadja (Stiickfracht) so prevoznine neznosne, ker stane vsakih 100 kg tovora 200 Din. Zanimivo je tudi, da stane n. pr. vagon jabolk rinfuzo iz Užic, Vranja ali Skoplja v Maribor samo 3510, dočim slane že iz Maribora do Belgrada 3520 Din. 2. Pri pakova-nem sadju v zabojih se vagoni ne pokvarijo, dočim trpe občutno škodo pri rinfuza poši-Ijalvah radi zabijanja desek, stebrov itd. 3. Z znižanjem prevozne tarife za pakovano sadje na stopnjo a la rinfuzo, bi tudi naša lesna trgovina in industrija imela dobiček, ker bi se porabilo mnogo več desek in zabojev kakor dosedaj. Saj se rabi za vagon jabolk v zabojih 2—3 m3 lesa. Radi nujnosti se prosi ministrstvo prometa, da pridejo znižani prevozni tarifi za pakovano sadje v poštev žc pri sedanjih novih železniških tarifih.
Sv. Križ pri Ljutomeru. V drugih župnijah tudi obhajajo slovesnosti, vendar pa ma-lokjc toliko obenem, kakor smo jih pri nas. V petek dne 7. avgusta smo slovesno sprejeli 3 nove, težko pričakovane in mnogo zaže-ljcne zvonove, V slovesnem sprevodu od meje župnije do župne cerkve, jih jc spremljalo 55 ognjegascev na konjih in šc 10 drugih ja-hačev, za temi je šlo 34 lepo okinčanih voz, med njimi tudi voz z godbo, nato ognjcgasci peš, za njimi 26 Orlov v krojih s kolesi, voz z duhovščino in končno 3 vozovi z zvonovi. Ostale množice ljudstva, kakih 2000, so pa šle zadaj. V sprevodu je bilo tudi kakih 60 belo oblečenih deklic in kar je bilo še posebno lepo, 4 dekleta v prleški narodni noši; moških narodnih noš žalibog ta dan ni bilo videti, pač pa dva na konjih drugi dan pri sprejemu g. škofa. V soboto popoldne smo slovesno sprejeli našega vladiko dr. Andreja Karlina, ki je prišel posvetiti nove zvonove in obhajat 251etnico župnikovanja našega priljubljenega g. župnika in dekana Josipa W e i x 1 a. V prvem mraku je pa križevska župnija pokazala ljubezen in vdanost do svojega dobrega dušnega pastirja g. jubilanta. V slavnostnem sprevodu z godbo na čelu, je prispela Pred žuonišfii v orlovski in orosveiaih
društvih organizirana mladina, noseča lampi-jončke in transparent z napisom: Nadaljujte le veselo — Jezusovo sveto delo, — On poplača trud in znoj. — Zraven jc bila tudi Marijina družba, načelniki požarnih bramb celc župnije, ki so podelili g. jubilantu diplomo častnega članstva, pevski zbor, ki jc zapel pod spretnim vodjem g. kaplanom Ašičem par lepih pesmi in velika množica drugih žup-ljanov. Dva govornika in ena govornica so skušali v imenu vseh izraziti z iskrenimi besedami ljubezen in vdanost, obenem se pa tudi zahvaliti za vso očetovsko skrb in ljubezen tekom 25 let župnikovenja. V nedeljo, dne 0 avgusta dopoldne je g. škof posvetil nove zvonove in opravil sveto daritev in pridigo, popoldne sc je pa udeležil lepo uspele prireditve križevske orlovske mladine, ki je pokazala, da zna delati in sc izpopolnjevati. Prireditev je otvoril z lepim govorom domači rojak g. prelat dr. Matija Slavič, dekan bogoslovne visoke šole v Ljubljani, zaključil io je pa prevzvišeni, ki jc pred zbranim občinstvom in orlovsko mladino navdušeno govoril o pomenu in koristi mladinske orlovske organizacije in jo starim in mladim toplo priporočal, Po tem orlovskem nastopu se je vr-> šila v Slomškovi dvorani šc igra: Materina ljubezen. Tako smo pri sv. Križu na Murskem polju obhajali dneve prihoda in poretitvo naših novih zvonov.
IZ MARIBORA.
Knjižnica Prosvetne zveze v Mariboru je
otvorjena. Knjige sc izposojajo vsak dan od 9 do 12 in popoldne od 4 do 6; v pondeljek in četrtek pa šc zvečer od 6 do ?, da moremo ustreči ludi onim, ki so do 6 zaposleni. Knjižnica tudi kupuje slovenske in nemške leposlovne knjige po najvišjih dnevnih cenah.
Narodno gledališče. Vedno smo upali, da bomo že izvedeli, kaj bo z našim narodnim gledališčem v prihodnjem razdobju. Ob sklepu smo morali slišati, da bo uprava zapustila pot, ki vodi k čisti umetnosti in bo morala določati program po trgovsko-oportunistič-nem načelu. Nam pa jc odločno zato, da služi ta zavod umetnosti, c!a narod \zgaja: da mu nudi doživetje domače in svetovne umetnosti v drami in operi! Naj stori vlada svojo dolžnost! Naj bo našemu gledališču šc posebej naklonjena, ker iz tega gledališča zajemajo pojem o naši umetrosti tudi drugorodci in jo sodijo. Enako pričakujemo od uprave, ki j« itak požrtvovalna, da bo gledališču priborila renorae po predstavah in celotnem osobju! Da morca^o napravili sldcpno sodbo, bi seveda želeli videti program prihodnjega razdobja, kot se je to že zgodilo drugod. Iz tega, kar smo do sedaj izvedeli, ne moremo sklepati na dober razvoj gledališča, dasi ga iskre-: no želimo. V vsakem oziru hočemo biti javni čuvarji, da nam bo gledališče res umetniški hram. Zal nam jc, da jc odšla gdč. Vhdimi-rovna, da jc odšel gospod Janko, in želimo upravi, da sc ji posreči angažirati nadomestne moči. Kajti uprava naj ve, da jc vezana z ozirom na dejanski položaj na javnost in njeno sopomoč pri težavah, ki so naravnost pri nšem gledališču že noiorične. Naj uprava stopi torej čim preje jasno s svojim bodočim programom na dan, da bo javnost, ki je baš v Mariboru na tem najbolj zainteresirana, mogla izreči tudi svoj: »Sic volo«.
Mariborska porota. Porotno jesensko zasedanje sc prične, kakor žc javljeno, 14. septembra. Do sedaj so javljeni sledeči slučaji: 14. septembra Ivan Zamuda in R upe rt Senekovič — rop (predseduje predsednik okrož. sodišča dr. Žihsr). 15, septembra Vladimir Koscr — uradna poneverba (predseduje nadsvetnik Posega). 16. septembra Štefan Hozjan — uboj in Štefan Steninauer — goljufija (predseduje svetnik Dcv). 17. septembra Marija Horvat
—	poskus umora in D r a g o t i n D a k a n c
—	tatvina (predseduje dvor. svetnik Fon).
Otvoritev ApoHo-Iuna, o katerem smo poročali, da se popolnoma renovira, se bo izvršila 28. t. m., ko se novi kino predstavi občinstvu res »prenovljen, ves nov«. Priznati moramo, da se je renovacija popolnoma posrečila in bo notranjost privlačna, čc bodo seveda lepe predstave. Tudi za ventilacijo ic sedaj poskrbljeno. Sedaj nam jc dočakati še otvoritve narodnega gledališča, kar sc bo menda izvršilo proti koncu septembra.
Malo odgovora »Socialistu« in »Volks-Mimrni«. Radi našega poročila o socieli^ični prireditvi v preteklih praznikih, ki jc bih čisto stvarno, se je zlasti slednji list ob nas neslano obregnil. Ne ugaja mu, da smo navedli točne številke in sedaj — post festum — pride na dan s trditvijo, da jc v sprevodu kora-kalo — čujte! — čez 3000 ljudi! Gospoda — ne tako! Raje bi napisali »nepregledna« množica, če se resničnih številk bojite. Povemo Vam, da smo natančno prešteli vse skupine, imamo seznam vseh oddelkov z udeležbo in čc to seštejete — pride ven številka 688! Glede ostalih napadov pa ne odgovarjamo, ampak Vam pustimo veselje, da v Času kislih kumar polnite papir z razpravami o klc rikalizmu. Škoda le, kar se tiče še Vaših tc-lovadcev, da niso Črnogorci, da bi jih bilo 7 Rusi vred 120 mi]ijonovl
Šolska vest. Na dekliški meščanski šoli II v Mariboru je vpisovanje dne !. septembra od 8—12. Razredni ponavljalni izpiti se vršijo v sredo 26. t. m. za učenke vseh razredov. Zasebni izpiti so 27. t. m., končni oa 28. do
31. t. m. vsakokrat od 8 do 12. Na deški meščanski šoli v Mariboru Ra je začetek vseh izpitov danes 25. t. m. ob 8, konec pa 29. t. m. Vpisovanje v I. razred sc vrši 1. sept. — v ostale pa 2. sept. od 8—13. V soboto 5. sept. je sv. maša, v pondeljek 7. sept. pa pričetek šole. Vsi novi in prejšnji učenci se morajo izkazati z zadnjim izpričevalom, novi pa še s spričevalom o cepljenju koz in krstnim listom.
Drž. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Ponavljalni izpiti za gojence(ke) se vršijo dne 31. avgusta t. 1. ob 8. Vpisovanje bo dne 12. in 13. septembra od 9—12, Otvoritvena služba božja bo dne 14. septembra. Redni pouk sc prične v torek dne 15. sept. ob 8. V prvi letnik se sprejemajo le učenci (ke) z malo maturo ali dovršnim izpitom. Absolventi prejšnjih let pa tudi brez nižjega tečajnega oziroma dovršnega izpita.
IZ TRBOVELJ.
Okrevalnica za rudarje. Bolniška blagajna bratovske skladnicc je kupila pred nekaj meseci v Gabcrskem od g. Franca Kmeta posestvo in od g. Janeza Durnika zamenjala nekaj zemlje, da sc zgradi okrevalnica za rudarje. Začasno preurede še samo hišo gosp. Kmeta, a drugo leto začno zidati več poslopij. Okrevalnica bo za moške in ženske posebno razdeljena in bo imela prostora za 32 oseb.
Otvoritev nove bolnicc bo, kakor sc čuje, začetkom oktobra. Usmiljcnkc so si bolnico žc ogledale in prispejo v kratkem som. osem po številu.
Sanitarni ogled. V sredo se jc vršil od občinskih organov sanitarni komisijski ogled pri vseh tukajšnjih mesarjih. Našlo sc je več nedostatkov, ki sc morajo v kratki dobi popraviti.
Prostovoljna razprodaj«. V nedeljo popoldan sc jc vršila pri g. Fracu Dežmanu, bivšem tukajšnjem trgovcu in po vojni imeji-teljn veletrgovine v Celju prostovoljna razprodaja vozov, prešičev itd. Zemljo nad hišo kakor tudi hleve je žc pred mescci kupil g. Hauck. G. Dežman gre v privatno življenje v Maribor, kjer si jc kupil večjo vilo.
Ministrska komisija. Obeta se komisija ministrstva za gozdove in rudništvo iz Belgrada. Kakšen dirindaj je nastal žc v mesecu aprilu, ko je bil še minister g. Žerjav, ko se je napovedalo, da pride komisija v Trbovlje. Gotove osebe so nosile v Ljubjjano na demokratsko stranko prošnje in zahteve, a od vseh obljub ni bilo nič. Rudarji čakajo še danes, kakor čakajo še tudi na ureditev pravilnika za umirovljence, da sc jim zviša penzija in na reformo pravilnika bratovskih skladnic, kjer so rudarji zahtevali, da bi imelo pri upravi bratovskih skladnic delavstvo toliko pravic kot poprej, ko ni sestavljala pravilnika PP vlada.
Iz ostale Jugoslavije.
Dar Don Iva Prodana. Don Ivo Prodan, iaslužni hrvatski politik, ki živi sedaj v Za-dru v veliki bedi, je podaril Duhov. Vzajemnosti jugoslovanskega dela zadrske nadško-fije in samostanu oo. frančiškanov v Preku svojo dobro urejeno Hrvatsko katoliško tiskarno z vso opremo.
Vzpostava občinskih zastopov na Hrvatskem. Zagrebški veliki župan je pozval vse okrajne glavarje naj nemudoma zaprisežejo vse občinske odbore, ki niso delovali vsled tega, ker so bili odborniki svoj čas odklonili prisego Odbori naj takoj začno delovati. Kjer so pa bili občinski odbori razpuščeni, naj sc bemudoma razpišejo občinske volitve, tako da bodo po možnosti dovršene najkasneje do 30. t. m.(7)
Silno neurje v Splitu in okolici, Minoli petek ponoči je vihrala nad Splitom in okolico silna nevihta z viharjem in točo, Vihar je trgal s streh opeko, a toča je pobila v mestu domalega vse električne žarnice in nešteto šip. Vrtovi, vinogradi in polja so v območju 6—7 kvadratnih kilometrov domalega uničeni. V luki sta bili v nevarnosti dve amc-riš.1": vojni ladji, ki bi jih bil vihar skoro tre-?č;! ri. -f-o ob drugo.
Iz Koroške.
ti; ins Rcicht Pod tem naslovom razprl' !ja zadnji »Koroški Klovenec« o edini možni rešitvi avstrijskega vprašanja, ki je: združitev z Nemčijo. Članek zaključuje: Nemški narod v Avstriji in Nemčiji je enoten, nemška kultura jc ena tu in tam, čista, neoskrunjena. Sedaj zahteva isti narod tudi organizacijsko enotnost, dva sistema, dve državi se hočeta združiti v eno, v skupen boj na zunaj in v dopolnitev kulturnih vezi na znotraj. Prav lepo je to! Toda isti narod, ki gre po poti najčistejšega nacijonalizma, isti narod brani narodiču v svojem območju, nam koroškim Slovcncem, vsaj najprimitivnejše stike z ostalo slovensko kulturo: nam drži zaprte šole, nam konfiscira knjige, nam razbija sestanke itd. Mi nc smemo uganjati nacijonalizma v svojih vrstah, kje med zaspanci in zaslcpljenci, nam se ruši kulturna skupnost z ostaiim slovenskim narodom, nikar da to govorili o kaki organizacijski skupnosti. Pazite, Nemci, da ne bo mera enkrat prepolna in bo ob svojem času slovenski Korošec uda-r0 s pestjo ob mizo i* z&klie&l; Ce aam ne daste najmanjšega, se bomo bili ra veliko. Tudi mi hočemo »Seira m'« Rcich«!
Borovi je. Boroveljski občinski svet je na zadnji seji sklenil, da zgradi lastno poslopje za kino in razne druge prireditve. Za predlog sta glasovala tudi oba slovenska odbornika, ker bodo mogli potem v novem poslopju tudi Slovenci prirejati svoje kulturne in zabavne prireditve in ne bodo več odvisni od hotelirja Justa.
Celovška gimnazija. Glasom 67. letnega poročila je bilo v šolskem letu 1924/25 med 578 dijaki in dijakinjami 541 Nemcev, 2 Italijana in 35 Slovencev. Preje jc študiralo na zavodu med 450—500 dijaki po 70—80 Slovencev; danes bi jih moralo biti po številu prebivalstva vsaj 100 odnosno 200, ako upoštevamo, da na obeh ostalih gimnazijah — v Beljaku in Št. Pavlu — domalega ni Slovcn-ccv. Zanimivo pa jc, da jc na celovški gimnaziji obiskovalo pouk v slovenščini 74 Nemcev.
Franjo Šuklje:
Zveza Slovenije z morjem.
i.
Kasno odgovarjam članku, ki ga je proti meni objavil ^Narodni dnevnik- v štev. z doc 31. julija t. 1. pod naslovom: »Prof. Sukljc in zveza Slovenije .? morjem«-. Nikakor se pa nisem zakasnil radi tega, ker so mi argumenti g. protivnika *sapo zaprli«. Nc, edini vzrok moji zakasnitvi jc težka nezgoda, katera sc mi je pripetila bivajočemu na prekrasnem dalmatinskem otoku Rabu. Maio je manjkalo, da se nisem ubil. V tem slučaju bi bilo pač koncc moje polemike in nasprotnik bi se lehko ponašal z lahko pridobljeno zmago.
A še sem živ in še bodem zagovarjal Musdovo progo, zvezo Kočevja z Brod-Mors-vicami. Navzlic temu, da uprav ganljiva naivnost anonimnega pisca gori navedenega članka v istini razorožuje. Ali koncem svojega članka navaja dobesedno izjavo resnega moža, g. inž. Klodiča in le radi tega se še enkrat povrnem k temeljnemu vprašanju: Ali je iskati stika z Jadranom preko Kočevja-Vrbovsko ali preko Kočevja-Brod Moravicc?
Naravno, da sc ne bom dolgo mudil pri raznih »zafrkacijah« nasprotne stranke. Prestar sem in preresen, da bi pobijal ugovore kakor one o finančnem ministru, ki se raduje, da mu ni treba pare šteti za slovensko železnico, ker se — interesentie nc morejo zedi-niti o njenem poteku! Sicer velja zmiraj in povsod načelo, da finančni minister nikoli ne sme iz državne blagajne prispevati k železniški zgradbi, ako ci uverjen o njeni pomembnosti in potrebnosti. Kakor hitro pa je dobil to uverenje, potem mora podpirati zgradbo, naj se prizadeti interesentie še tako grdo prekliajo in lasajo radi njene proge.
Toda ^Klodič-Horvatova« proga jc uže uzakonjena, in vsled toga patetično vzklika njen vneti zagovornik, da mora »označiti vsakogar, ki nastopa proti uzakonjeni Klodičcvi progi, kot moža, ki škoduje vresničonju zveze Slovenije z morjem«. Očitek je hud in težka jc grožnja, tako ^a moram vendar le nekoliko reagirati na dotično trditev!
Istina ie tedaj, da je Klodičeva črta. proga Kočevje-Stari trg Vrbovsko bila sprejeta v zakon, istina pa jo tudi in žalostna istina, da se je to bilo zagrešilo od tedanje skupščine navzlic temu, da proga nikakor ni bila študirana, da ni bilo nobenega načrta, ne generalnega ne detajlnega, da nihče ni znal, koliko bo stala dotična železniška zgradba niti koliko pribli/no bi utegnila nositi prihoda! Naš parlament je železnico sprejel v zakon brez vseh teh neobhodno potrebnih podatkov. Kaj sledi iz tega? Da bo le trebalo, — pred izvršitvijo — še cnkrat bolj natančno ogledati celo stvar in pri tej reviziji ni nemogoče, da se celo zakon deloma ovrže in nekai arugega postavi na njegovo mesto. Zakon sc | v takem slučaju novelizira — to naj ?i blagohotno zapomni g. nasprotnik, ki jo o^i-idno še pravi »tiro«, to je istiniti rekrut v parla-mentarno-državnopravnih problemih
Ali do živega ga ie speklo, da sem ponižal domačine tehnike pred tujim inženirjem Musilom.
y svoji bolestni tugi radi tega zapostav-Ijenja izumil je inženirja, ki je srcem pri stvari<., dočim tuiec -dela le po naročilu«. Vsekako novost, kajti dosihmal sem vedno mislil, da mora inženir delati z glavo z raču-naiočo pametjo, ter da srce kljub svoji izredni I pomembnosti za življenje v tem pogledu ven-i dar malo pride v poštev. In logična posledica? Odslej bi se morale od železniških zgradb in stičnih velikih podjetjih izključiti tuje tehniške avtoritete, priznani strokovnjaki svetovnega giasa, kajti v prvi vrsti odločuje rojstni ilst in tehnika se po tej teoriji ocenja le z izvornim spričevalom!
Toda navzlic respektu pred takim umo-vanjem moram šc danes vztrajati v svoji za-telebanosti v inostranca dr. tehn. Frana M u -sila. Da celo tako daleč gre moje občudovanje, da Musila višje stavljam od vseh domačih železniških inženirjev, pomnoženih celo z j direkcijo za zgradbo novih žcleznic v kraljevem Belgradu. In zakai? Moža je bil iznašel eden največjih upravnih talentov stare Avstrije, dunajski župan dr. Karel Lucger. Musilov glas se je kmalu uveljavil v tehničnih krogih. Opctovano je bil Musil poslan, sedaj od avstrijske vlade, sedaj od dunajske vcle-občine na Francosko, Angleško, v Zedinjene države in Kanado, da tam prouči železniške zgradbe. Še letos je študiral, predno sc mu je poverilo mesto dunajskega zgradbenega ravnatelja, na licu mesta v .Ameriki ogromno napredovanje moderne železniške tehnike. Ni čuda tedaj, da se jaz vsaj na tako iskušenega strokovnjaka rajše zanašam nego celo na domačina, dasi se je le-ta morda učil pri gorenjskih predorih ali pri zgradbi belokranjsko železnice. Naravnost rečem, g. Ant. K a i f e ž si jc stekel istiaitih zaslug za naše slovensko deželo s tem, da jc g. Musila privabil v naše kraje ter njemu poveril trasiranje proge do stika z morjem.
Toliko v odgovor brezimnemu šaljivcu, ki sc ie v »Narodnem dnevniku« zaletaval v moj članek in v Musilov projekt. Kakovost njegovega umevanja ne zasluži tehtnejšega odgovora. Ali koncem svojega polemičnega članka prinaša resno izjavo resnega strokovnjaka in zato gre resen odgovor njenemu povzročitelju, g. inž. Maksu K 1 o d i č u. Ako bode tenor tega odgovora boli oster, ne zadeva krivda mene. Ostrina KlodiČevc izjave opravičuje energično repliko.
G. Klodič me naravnost izzivlja z besedami: --Pozivam g. šukljeta javno, naj ovrže •trogo stvarno, kar pravim v brošuri in to ne
samo v tehničnem in prometnem, ampak tudi kar pravim v komercijalnem, financijalnem, gospodarskem in vojaškem oziru! Do danes čakam zastonj na stvarne protiargumente. Jc pač težko najti iih!«
V istini redko in povsem neosnovano samozavest! Pač sem bil natančno prečita! vposlano mi brošuro »Izlaz Slovenije na more«, pač nisem reagiral na njeno dokazovanje, toda nikakor ne, ker so me Klodičcvi argumenti bili uverili o prednosti njegove proge, temveč radi tega, ker nisem maral domačemu tehničnemu strokovnjaku v lice dokazati, da čisto nič ne razume narodnogospodarskih in finančnih vprašanj. G. Klodič, nc imejte za cagovitost, kar jc v istini le bilo obzirnost napram Vam!
II.
Kaj naju loči in radi česa se nikakor ne morem sporazumeti z g. inž. Klodičcm, je dejstvo, da se on preveč ozira na tehnično in premalo na ekonomično stran, da jc preveč inženirja in premalo narodnega gospodarja.
Drage volje priznavam, da je Klodičevo progo v tehničnem oziru lažje zgraditi nego Musilov o. Dobro ic pogodil moj nasprotnik v svoji razpravi »Iziaz Slovenije na more« različni značaj obeh prog: -Pruga Kočevje-Brod Moravicc je dakle željeznica u visokom gorju sasma slična teškoj »Tauernbahn«, pruga Ko-čevje-Vrbovsko ima karakter pruge u sred-njegorju. V tem pogledu sc strinjam z njim. Vsaj ]e povsem naravno, ker se Klodičeva proga stika z glavno železnico Karlovac-Su-šalt pri Vrbovskem, dočim se Musilova zveže ž njo mr.ogo višje v Brod Moravicah ori koti.
Niti na misel mi ne pride, da bi sc v tehničnem pogledu hotel meriti s strokovnjakom Klodičem; orožje bi bilo prencenako. Radi tega ne polagam posebno važnosti na to, da jc g. Klodič v svoji izjavi meni nasproti povdarjal, »da Musilova trasa ni za 30 km krajša od Klodičeve, ampak le za 12 km«. Ne bcoem ugovarjal, ker mi izdelan KJodičcv projekt nikoli ni bil na razpolago. Jaz le vem, da je od Vrbovskcga do Brod Moravic razdalja 17 km in daje po specijalni karti razdalja Kočevje — Stari trg — Vrbovsko za približno 13 km večja nego razdalja Kočevje Brod na Kolpi — Brod Moravice. Prepuščam tedaj g. nasprotniku drage volje razliko 18 km.
Mnogo manj koncilijanten sem pa na-nasproti dejstvu, da sc je dotični inženerski skupini, ki je delala v službeni prisotnosti g. podravnatelja Klodiča in očividno pod njegovim upiivom videlo umestno popravljati Musilovo črto, ublažiti njen uspon na 16°/on ter jo podaljšati na ta način, da je cclo za 6 km daljša nego Klodičeva. Skoraj sc mi dozdeva, da je tako postopanje naposled vendar malo obzirno nasproti tako priznani tehnični avtoriteti kakor je dr. Fran Musil. Še veliko manj obzirno sc mi pa zdi to podaljšanje in korigiranje napram davkoplačevalcu, kateri bo vendar, ako se zgradi ta železnica na javne stroške, s svojimi žulji, to je s svojimi davki moral plačati privatno maroto dotičnih gg. tehnikov. Kajti nihče mi ne bode natvezcl, da danes pri sijajnem razvoju strojništva ne bi bij dopusten maksimalni uspon 25n/r.o, zlasti če se upošteva, da ima Musil v svojem projektu na celi črti minimalni radii 300 m, dočim ima glavna proga dolenjskih žcleznic Ljubljana — Novo mesto !e radii 250 m, stranska proga pa, Grosuplje — Kočevje sploh le 180 m!
Vobče tedaj re ugovarjam tehaiku Klo-diču, tembolj pa ga odklanjam in pobijam v komercialnem, finančnem ia narodne-gospo-darskem oziru. Bil sem več nego 20 let član železniškega odseka v dunajskem parlamentu ter sodeloval sem v njem nc kot statist, temveč kot resen delavec. Nebroj železnic se je v tei dolig dobi rešilo v tem odseku. Ocenjali smo pred vsem r,entabilitcto dotičnih prog in njihovo finansiranje. Smelo pa trdim na podlagi svojih prebogatih skušenj, da bi se ekonomično utemeljevanje Klodičeve proge, njegova ocena rentabilitete in njegove gospodarske konkluziie v parlamcntnem odseku bile sprejele s tako žgočo uničevalno kritiko, da bi bil cel projekt njegov v zraku raztrgan, razdrapan in razcefran. V svoji sicer jako zanimivi razpravi so ie izkazal izborni tehnik Klodič kot jako slab poznavalec vseh vprašanj finančnega in narodno-gospodarskega značaja.
Kajti skoraj važnejša nego tehnična stran je ocena rentabilitete kakega železniškega projekta v vsakem slučaju, naj zida železnico država ali kaka privatna družba. Vesten finančni minister ravno tako kakor privatni kapitalist si bo najprej moral natančno ogledati rentabilitetni račun, predno investira državni novec, ozir. zasebno glavnico v nameravano podjetje.
Naj navedem eklatantni primer iz zgodovine dolenjskih železnic! Podatke za rentabi-liteto je bila tačas ugotovila kranjska trgovska zbornica. Na Dunaju so se ti podatki videli preoptimistični in radi tega nezanesljivi. In kaj jc storila avstrijska vlada? Odposlala je iz trgovskega oddelka državnih železnic višjega uradnika, nadinšpekterja Storcha na lice mesta in mene je naprosila, naj mu grem na roko pri njegovih poizvedbah. Celih 14 dni sc je mudil na Dolenjskem, spremljal sem ga povsod okoio. Prirejala sva mnogo posvetovanj z večjimi interesenti in šele na podlagi tako pridobljenih proizvedb jo bil končno sestavljen rentabilitetni račun, ki se je kasneje tudi izkazal kot isiinii in povsem pravilen.
Sedaj pa poglejmo, kako je gospod Klodič izračunal prihode Musilove in svoje lastne proge? Čisto enostavno in priprosto. Vzel je t.r^fRort?iJoh.odck dolenjskih žcleznic od l./Vin. 1922 do 30./VI. 1923 ter sklepal: »JV.oze.mo dakle držati, da če saobračaj na spomenutim novim prugama biti sličan.« Na tej podlagi jo prišel do rezultata, da bo lokalncfia prometa *od priliko 17,000.000 Din prihoda u čilavoj godini«. Skoro na glas sem se zasmejal, ko sem čital Klodičevo proračunsko umovanje. Jaz sam, ki sem predsednik upravnega sveta Dolenjskih zcleznic od 1. 1919.. rečem naravnost, da na celem svetu m nikogar, tudi nc v bclgraiskcm ministrstvu za promet niti v ljubljanski direkciji, ki bi danes mogel točno odgovoriti na vprašanje, so h Dolenjske železnice aktivne ali pasivne? Žalostna ic istina, da vsled pomanjkanja ))rejonega knjigovodstva in kontrole matcnjalnih zalog živ krst ni zadostno informiran v tem pogledu!
In na taki povsem zanesljivi podlagi hoče moj nasprotnik s priprosto aplikacijo nc-buloznih številk, brez vsakega fndividuelncga preiskovanja dognati rentabilnost lokalnega prometa na projektiranih progah? Bože sa-čuvaj našo državo, da ne bi pri njenih želez-ničnih novoziiadbah se oosioDalo tako, ka-
kor se je to zljubilo g. Klodiču v njegovi večkrat navedeni brošuri!
G. Klodič. pride do slednjega važnega rezultata: »I. Da pruge Kočevje — Brod Moravicc, Črnomelj — Ogulin i Sevnica — Št. Janž u lokalnom prometu nose korist od samo približno 4 miliona D. — II. Da če dakle investirani kapital u lokalnom prometu dati kamata samo približno '4%.« Naravno, da bi sc s takimi dohodki iz lokalnega prometa železnica nc mogla niti obrestovati niti amorti-zovati. Sreča |e le, da visi ves ta Klodičev račun v zraku.
Kar se tiče tranzitnega prometa, jc namreč g. inžener Klodič plamteč optimist, velik skeptik pa jc pri lokalnem prometu. Pretirano ugodne uspehe pričakuje od inostran-skega prometa. V tem pogledu sem jaz direkten antogonist njegov; smelo trdim o Mu-silovi progi, da bo na njej merodajen predvsem lokalni promet; dosti od tranzitnega prometa vsai za prve čase ne pričakujem.
In narodnogospodarska stran Klodiče-vega razmišljanja? Mož popolnoma prezira, da otvarja Musilov projekt baš one pokrajine na našem ozemlju, ki so zmožne največjega trgovskega in industrijclnega poleta ka? kor hitro se jim da ono edino, česar jim manjka, to je ugodna železniška zveza!
Klodič zametuje in prezira divno pokrajino počenši od Broda navzgor po dolini gornje Kolpe in njenih prhokov daleč v pragozac »gorskega Kotara . Zato pa se navdušuje za traso, ki drži od Kočevja skozi Mozclj, Ko-privnik proti Staremu trgu, torai za najsiro-mašneiši in najbolj zapuščeni del v ceh naši ožji domovini. G. Klodič klanjam se pred Vašimi tehničnimi vrlinami, kot narodni gospodar pa mi nikakor ne imponujete!
To jc moj odgovor ra izzivanje velece-njenega g. inženirja. Mislim, da je uže dosti časnikarske polemike, eno pa povdarjam: Vprašanje zveze Slovenije z morjem ie daleko najvažnejše, kar jih imamo v svoji železniški politiki. Da sc to odločilno vprašanje temeljito preštudira in pravilno reši. stavijam sledeči predlog naši vladi: Frec'no pade de-fiaitivna odločitev, raj sc skliče anketa, v kateri naj bodo zastopani poleg dirckclj državnih želoznic v Pribijam in Zagrebu, obe trgovske zbornice, dslje ljubljanska in zagre-baška industrijska zvezo, inžaner-.ke zbornicc in kostno upravni svet Dolenjskih železnic, slednji vsled tega, ker ste obe projektovani progi nadaljevanje Dolenjskih železnic.
Mojemu predlogu se more prilagodit tudi g. Klodič, o čegar lojalnosti nikoli nisem dvomil.
V Dol. Toplicah sredi avgusta 1925.
iajfs naročnino l
Vsalt dan novi samomori. Tako beremo v časopisih. To pride odtod, ker ljudje niso orečni. Da boš pa srečen, je treba, da srečaš srečo. Srečaš pa jo, če kupiš srečko " Dijaškega podpornega društva« in zadeneš n. pr. avto, kočijo s konjem, sobno opravo, kolo, radio-aparat ali kaj podobnega. Potem ne boš vee mislil na revolver ali železniške tračnice.
Socialni vestnlk.
OBRTNONADAUEVALNE ŠOLE V SLOVENIJI.
Obrtnonadaljevalne šole so namenjene našim vajencem in slednjič vsemu narodnemu gospodarstvu. Naraščaj prihaja v rokodelstvo večinoma iz 3—5 razrednih ljudskih šol. Ker je pouk v obrinih šolah za to mladino v svrho izpopoiuitve teoretičnega in praktičnega znanja v obrti neobhodno potreben — so naši predniki za vajence ustanovili že leta 1856. na realki v Ljubljani obrtnouadaljeval-no šolo. Od takrat naprej so se te šole potom miiiistenjalne naredbe in pozneje po zakonu v celi bivši Avstriji proglasile za obvezne ne le za vajence, marveč tudi za vse mladoletne delavce hi delavke po tovarnah do 18. leta. Ne sme se pa pozabiti, da dela vajenec za časa učne dobe, to je cela tri leta in še ve? brezplačno pri mojstru ozir. v tovarni. Vsled tega bi se moralo veliko več pažnje posvetiti šolski izobrazbi in tudi specijalnim tečajem za posamezne stroke.
Imamo pa pri nas še razne kraje po deželi, ki so brez šole za vajence, in to so: vsa boliinjska dolina, ribniški okraj, cerkljanski, poljanski, kozjanski, črnomeljski, višnjegor-ski, žužemberski, kostanjeviški, gornjegraj-ski, mežiški, velenjski, šentlenartski, laški (kjer je šola lansko leto že bila) iu večina prekmurskega okoliša. Vse občine v teh okrajih se morajo združiti v večje skupine, da se še letos ustanovo sole za vajence. Opozarjamo, da je ministrstvu za trgovino in industrijo v Belgradu poslal ljubljanski oddelek predlog k reformi obrtnega reda, ki zahteva: Da postani obrtni pomočnik le vajenec, ki jc ab-solviral z dobrim uspehom obrtnonadaljeval-no šolo. Kdor tega pogoja nima, ne postane pomočnik, nego ostane vedno pomagač, Lo vajenec z absolvirano obrtnonadaljevalno šolo se pripusti k pomočniškemu izpitu, mojster pa more postati le tisti pomočnik, ki napravi mojstrski izpit. Predlog naglaša: V interesu napredka našega obrta bi bilo. da akceptira ministrstvo te predloge: dokler volja šc stari obrtni red, so kmetiški vajenci, popolni ali napol analfabeti, enakopravni z mestnimi vajenci Icr postajajo neupravičeno pomočniki ali celo mojstri. Vsled toga jo nujno potrebno, da se v vsakem okraju ustanovi vsaj po ena šola, da ne bodo vajenci v poznejšem življenju oškodovani na svojih pravicah. Lotos so jo nanovo ustanovilo 11 šol. in sicer 0 splošnih in dve strokovni za grafično obrt v Ljubljani in gostilničnrski tor.tj \ Mariboru, nadalje splošne šolo v Gornji Radgoni, Hrastniku, Križah pri Tržiču. Mokronogu, Novo m mesju, Poljčauuli, Zttoniji Poljskavi, Zuoraii
ŠiŠki in Radečah za 58J vajencev in vajenk. Pripomniti moramo, da je hvalevredno veliko pripomogla dosedaj z denarnimi podporami za obstoj teh šol v Sloveniji Trgovsko-obrtna zbornica za Ljubljano, pod bivšim županom dr. Peričem občinski svet, to je Zveza delovnega ljudstva, ki je votirala 250.000 K, da se je po vojni sploh začel pouk na teh šolah v Ljubljani. Isto nalogo so izvršila tudi druga mesta, trgi in občine po Sloveniji. Sedaj naj pa tudi novoustanovljena Delavska zbornica v Ljubljani priskoči na pomoč — saj morajo vsi zavarovanci pri Oltrožnem uradu za zavarovanje delavcev od vseh vplačanih bolniških prispevkov še posebej plačati za delavsko zbornico 8 in ena tretjino odstotkov. Nekaj tega denarja naj se uporabi za obrtno-nadaljevalne in trgovsko-nadaljevalne šole v Sloveniji.
šolski vestnik.
Na I. deški meščanski šoli v Ljubljani se pri-Sne šolsko leto 1. septembra z vpisovanjem učeor eev v L razred; dosedanji učenci se vpisujejo v ostale razrede v sredo 2. septembra, vsakokrat ob 8. uri d op. V petek 4. septembra je otvoritvena božja služba v cerkvi sv. Florijana ob 8. uri, v soboto 5. septembra pa so prične redni pouk. Razredni (ponavljalni) in drugi izpiti se prično v sredo dne 26. avgusta ob 8. uri dop.
Zažetok šolskega leta v Lichtenthurnovem »vodu v Ljubljani. Na Osnovni šoli se vrši vpisovanje dne 3. in 4. septembra, šolska sv. maša dne 5. septembra, redni pouk se pa prične v pondeljek dno 7. septembra. Notranje gojenke osnovne šole naj pridejo v zavod dne 4. septembra. Na meščanski Šoli se začno razredni ponavljalni izpiti dne 28. avgusta; začetek ob 8 zjutraj. Šolska sv. maša je 4. septembra, B. septembra pa redni pouk. Notranje gojenke meščanske šole naj pridejo v zavod dne 3. septembra.
Na deški meščanski šoli v Krškem se prične šolsko leto 1925-26 z otvoritveno službo božjo, ki bo v petek dne 4. sept. t. 1. ob 8. uri; 5. septembra qe prične redni pouk. Dne 1. septembra je v ravn. pisarni od 8. do 12. uro vpisovanje učencev in nčonk za I. razred, ki so dovršili četrti razred osnovno šole odnosno četrto šolsko leto na dvo- ali trirazredni osnovni šoli. Vsi izpiti se vršijo v dobi od 26. do 31. avgusta t 1.
Turistika in šport.
ŠPORTNA RAZSTAVA V LJUBLJANI.
Vaak, ki goji šport v večji ali manjši meri, bo z veseljem pozdravil dejstvo, da se bo letos ob priliki ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 8l septembra vršila tudi športna razstava. Prav je, da enkrat pri nas, ker je šport v tako lepem razvoju, pogledamo, do kam smo že prišli, da vidimo, koliko nam je še treba iti naprej. Vedeti moramo težave, s katerimi se moramo boriti, pokazati moramo te občinstvu, ki naš pokret spremlja s simpatijami, da nam pomore. Pridobiti moramo nove moči, nase število se mora povečati, število naših prijateljev podvoji iti. Razstava na ljubljanskem velesejmiL, kamor pridejo desettisoči ljudi, je torej velikega pomena za razvoj našega športa.
Razstava bo v paviljonu >Eki je najlepši paviljon ljubljanskega velesejma. Razdeljena bo v dva velika dela. V enem delu razstavijo športna društva, v drugem pa športne tvrdke.
Skoro vsa naša športna društva so priglasila svojo udeležbo. Jugoslovanski olimpijski odbor, pododbor Ljubljana in Športna zveza Ljubljana razstavljata statistični in propagandni materi jat. Nogometna in lahkoatlelska podzveza bosta razstavili slike moštev, darila, trofeje itd., enako tudi tenis-sekcije poedinah klubov, bazena podzveza ter plavalna podzveza za Slovenijo.
Težka atletika, ki je pri nas komaj šele v prvih početkih, bo tudi zastopana na razstavi. Sekcije bodo pred vsem razstavile propagandni material za težko atletiko.
Veliko zbirko bo razstavila Jugoslovanska zimska športna zveza. Videti bodo slike naših div-iiffh zimskosportnih krajev, slike iz zimskega športnega življenja. Načrti tur za smučarje, trofeje, smuči, stremena, sanke in drsalke v pravi športni tzdelavi bodo zanimivost dn predmet vsestranskega opazovanja. Ravno pri nas v Sloveniji so dana
tla za zimski šport. Razstava, kjer si bodo mogE tujca ogledati naše zimsko-sportne kraje, bo gotovo pripomogla, da bodo ti kraji na široko zasloveli kot dežela zimskega športa.
Turistika je pri nas že precej visoko razvita kot bo pokazala razstava kluba »Skale*, ki razstavlja naše plezalne ture, plezalno in alpinistično orodje in druge zanimivosti.
Dva dirkalna čolna bo razstavil ljubljanski športni klub. Čolna sta izvrstno delo ter najbrže odina te vrste v Sloveniji.
Kolesarski šport bo posebno dobro zastopan na razstava. Najbolj zanimivo bo to, da bo videti razvoj kolesa od prvotnega lesenega kolesa do modernega dirkalnega.
Motociklistika se pri nas dan na dan bolj razširja. Zveza motoklubov kraljevine SHS bo razstavila slike in trofeje ter kot posebno zanimivost najstarejše kolo, ki se nahaja pri nas ter najmodernejši motocikel današnje dobe. Avtomobilski šport bomo videli na slikah, trofejah ter izloženih avtomobilih.
Kot posebna redkost bo na razstavi moderni enokrilski aeroplan, ki je specijalna konstrukcija g. ing. Bloudeka.
Poleg razstave teh športnih klubov bodo razstavila vsa naša pomembnejša športna podjetja. Od čevljev do čepice vsa športna orodja in priprave, športna oprema, gradba športna'h prostorov, vse to bo videti v tem drugem oddelku.
Športna razftava kot prva te vr«te pri nas bo gotovo dosegla namen. Pridite in poglejte I
Tekme za kraljev pokal. V II. kolu za kraljev pokal sta se sešla v nedeljo reprezentančni moštvi zagrebške in beogradske pod-zveze. Zmago je odnesel nekoliko nepričakovano Zagreb v razmerju 2 : 1, k čemur mu je
Pripomogla dobra sestava obrambnih linij, elgrajčani, ki so imeli premoč v napadalni vrsti, so v drugem delu morali prepustiti iniciativo Zagrebčanom. V Subotici je zmagalo splitsko moštvo oad Subotico z 2:0. Finalista sta postala s tem Zagreb in Split, ki se sestaneta prihodnjo nedeljo v Zagrebu.
Hazena Atene : Merkur, Maribor 16 : 0. Hazena ljubljanske Atene je igrala pretečeno nedeljo v Mariboru prijateljsko tekmo z Merkurjem. Kakor kaže rezultat so bile Ljubljančanke znatno boljše. Posebno dobro igro je podala napadalna vrsta in v njej posebej desno krilo Erbežnikova. Tekma je nosila značaj propagandne prireditve ter je zelo ugajala. Družina Merkurja je bila zelo agilna, toda vsled majhne izurjenosti za enkrat še ni mogla nuditi resnega odpora.
Ilirija s Merkur, Maribor (nogomet) 3 : 2. Kombinirano moštvo Ilirije je nastopilo v nedeljo v Mariboru proti FSK Merkurju, najmlajšemu, toda izredno agilnemu mariborskemu klubu. Razmeroma številna publika, ki je od gostov mnogo pričakovala, je doživela tokrpt precejšnjo razočaranje, ker je bila Ilirija nenavadno slaba. Skupna igra ji je bila brezglava in nesmotrena in tudi posamezno, izvzemši vratarja in srednjega napadalca, so bili igrači povsem iz forme. Merkur je igral kaker vedno z velikim elanom in požrtvovalnostjo, čemur im? zahvaliti ugoden rezultat. Odločilni gol za Ilirijo je padel šele proti koncu igre po trdem odporu domačega moštva. — Sodnik Planinšek jc bil slab, fouli so mu delali velike preglavice. Kakor pri njegovih tekmah navadno, tudi tu ni šlo brez neizogibnih »enajstmetrovk«. Diktiral je dve skrajno dvomljivi proti Iliriji, vendar jc prvo ubranil Miklavčič, drugo pa je Merkur zgrešil.
JESENSKI
Mednarodni uelesejm u Progi
6. do 13. septembra 1925.
SrediKc srednjeovsppsjske trgovino In Industrije.
Posebna jugoslovanska razstava.
SO% znižana vožnja
na čehoslovaSkih in jar?osl. releznieah. 25% znižanja na avstrijskih žel. Brezplafn' vizum za potovanj« na (Vhosto vaško. Pojasnila in legitimacije daje: čehosilovaiki konzulat, Ljubljana Aloma Company, l.Jubljana.
Gospodarstvo.
Jugoslovansko - Italijanska trgovina.
Iz revije »Ital. Jug« posnemamo sledečo statistiko italijansko - jugoslovanske trgovine.
V prvih petih mesecih t. 1. je Italija izvozila v Jugoslavijo za 195,947.428 lir svojih izdelkov. Najvažnejši produkti, katere je kupovala Jugoslavija od Italije, so bili: bombažne tkanine 2134 ton v vrednosti 66,055.866 lir, pšenična moka 15.904 tone v vrednosti 35,313.652 lir, volnene tkanine 564 ton v vrednosti 22,108.550 lir, bombažno predivo 788 ton v vrednosti 15,610.506 lir, riž 3944 ton v vrednosti 8,915.538 lir, artilerijski material, topovi za 7,660.219 lir, agrumi 4266 ton v vrednosti 6,534.696 lir, bombažni sukanec 85 ton v vrednosti 3,339.069 lir, tkanine iz lanu, konoplje, jute 285 ton v vrednosti 2,970.342 lir, semenje 34 ton v vrednosti 2,944.425 lir, avtomobili 124 vozov v vrednosti 2,932.150 lir, plavi kamen 935 ton v vrednosti 2,600.822 lir, premog 799 ton v vrednosti 1,623.453 lir, surove kože 188 ton v vrednosti 1,516.112 lir, žveplo 1631 ton v vrednosti 1,201.404 lir, pnevmatike 73 ton v vrednosti 1,163.937 lir, zelenjava 657 ton v vrednosti 1,010.987 lir. Ostalih predmetov je Italija izvozila k nam v manjši vrednosti kakor za 1 milijon lir.
Nasprotno je znašal izvoz Jugoslavije v Italijo v prvih petih mesecih t. 1. za 291,443.262 lir svojih produktov.
Najvažnejši predmeti našega izvoza v Italijo so bili sledeči:
Navadni les 263.446 ton v vrednosti 102 milijona 707.926 lir, koruza 49.223 ton v vrednosti 50,609.609 lir, konji 8885 glav v vrednosti 15,258.450 lir, jajca 1788 ton v vrednosti 14,850.655 lir, drva in oglje 69.905 ton v vrednosti 12,819.065 lir, kalcijev cijanamid 10.861 ton v vrednosti 11,819.712 lir, voli 7584 glav v vrednosti 10,556.795 lir, suho sadje 521 ton v vrednosti 9,714.598 lir, sveže in predelano meso 961 ton v vrednosti 6,870.299 lir, tupina 146.523 ton v vrednosti 4,592,512 lir, perutnina 593 ton v vrednosti 4,253.119 lir, svinec in legure 778 ton v vrednosti 3,015.065 lir, premog 18.343 ton v vrednosti 2,103.436 lir, svileni kokoni 31 ton v vrednosti 2,063.632 lir, deske in parketne deščice 1717 ton v vrednosti 1,976.538 br, rastline 187 ton v vrednosti 1,965.595 lir, slanina 261 ton v vrednosti 1,943.381 lir, ribe 456 ton v vrednosti 1,914.651 lir, otrobi 2149 ton v vrednosti 1,773.680 lir, posoda 171 ton v vrednosti 1,480.623 lir, surove kože 124 ton v vrednosti 1,475.215 lir, celuloza 1004 tone v vrednosti 1,263.100 lir, cement 5694 ton v vrednosti 1,139.316 lir, cink in lezure 275 ton v vrednosti 1,050.254 lir. Drugih predmetov je Jugoslavija izvozila v Italijo manj kakor za 1 milijon lir.
Iz primerjanja uvoza Italije iz Jugoslavije in izvoza iz Italije v Jugoslavijo je razvidno, da smo mi v prvih petih mesecih letos uvozili v Italijo za 95,695.834 lir več, kakor pa jc Italija uvozila svojih izdelkov k nam.
♦ * *
Stanje posevkov v državi od 15. do 31. julija 1925. Poljedelsko ministrstvo je izdalo urad. poročilo, iz katerega posnemamo: Splošno stanje posevkov je bilo v celi državi zelo
dobro. Stanje je bilo zelo dobro (2), oziroma dobro (3) v ljubljanski in mariborski oblasti« Žetev žita je skoraj v vsej državi zaključena. Koruza stoji odlično, vinogradi so v začetku razvoja kazali zelo dobro; sedaj pa je deževje v juniju n: v prvi polovici julija pospešilo razvoj peronospore in oidija.
Uradni tečaji za mesec september 1925, Finančno ministrstvo objavlja sledeče uradne tečaje za mesec september 1925: napoleondor 216 Din, turška lira 242, angl. funt šterling 271, dolar 55.80, kanadski dolar 55,30, neto* ška zlata marka 13.30, poljski zlat 10, avstz* šiling 7.85, 100 franc. frankov 262, 100 Svic, frankov 1083, 100 italijanskih lir 202, 100 belgijskih frankov 254, 100 holandskih goldi« narjev 2250, 100 romunskih lejev 28.50, 100 bolgarskih levov 40.60, 100 danskih kron 1293, 100 norveških kron 1054, 100 švedskih kron 1500, 100 španskih pezet 805, 100 grških drahem 86, 100 Kč 165.50, 1 milijon nuti žarskih kron 785 Din.
Italijanski konzul v Splitu. Za italijan-« skega generalnega konzula v Splitu je ime-novan g. markiz Bartoluci Godolini, ki je dobil že tudi naš eksekvatur.
Razstava o ameljoracijah v Napolju. V Napolju se vrši od 16. avgusta do 15. sept, letos pod pokroviteljstvom ital. kralja raan stava o amelijoracijah in o kmetijstvu. Med razstavo bodo tudi poučne konference in je zato poset razstave osobite važnosti tudi za naše poljedelce.
Razstava poljedelskih strojev v Parizu. Pod pokroviteljstvom francoskega poljedel-skega ministra se otvori v Parizu koncem januarja 1926 V, razstava poljedelskih strojev, Natančnejši termin otvoritve se bo še določil. Z razstavo bo tudi združen setncrif za semena. Udeležbo je prijaviti do 15. okt, 1925: Commissariat General du Salon de la Machinc agricole, Pariš 8, 8 rue Jcan Goujon.,
IL svetovni kongres za promet z motorji se bo vršil v Ncwyorku od 11. do 13. janu-s arja 1926 v času, ko se bo vršila tam avto-i mobilska razstava. Po dosedanjih poročilih je že zagotovljeno sodelovanje 50 držav. Natanči neje informacije daje o kongresu Jugoslavia, Ekspress Agencija d. d., Zagreb.
Češkoslovaški izvoz v juliju 1925, Po uradnih podatkih je znašal izvoz iz češkoslovaške v juliju letos 1467 milijonov Kč. Vi prvih sedmih mesecih letos je dosegel 10.386 milijonov Kč, napram 9143 milijonom v odgcu varjajočem razdobju lanskega leta. — V jas liju letos je Jugoslavija kupila v Ceškoslcn vaški za 55 milijonov Kč, v juliju lanskega leta pa za 75 milijonov Kč, kar je pripisom vati uvedbi novega carinskega tarifa.
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofem talne licitacijc: Dne 7. septembra t. 1. pri komandi vojnega okrožja v Mariboru glede dobave 120.000 kg sena in 60.000 kg slame, Dne 9. septembra t. 1. pri intendanturi Dravrj ske divizijske oblasti v Ljubljani za dobavo 150,000 kg sena in 80.000 kg slame. — Dne 19. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave jermenov in usnja; pri ravnateljstvu državnih železni« v Subotici glede dobave risalnega material« in glede dobave razne šamotne opeke. —h Dne 21. septembra t. 1. pri ravnateljstvu drl železnic v Zagrebu glede dobave hrastovih' pragov. — Dne 22. septembra t. 1. pri ravirt* teljstvu državnih železnic v Sarajevu glede
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservsta za Oplograph
dobite edino ie pri L. Bara ga, saienburgova ui. 6/1.
Otroke kapitana Grania.
56
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jnlea Verne. Poslovenil A. &
»Kaj hoče Talkav? je vprašal Robert.
—	Ne dovoli nama streljati, je odgovoril Gle-
r r. , an.
—	Pa zakaj?
—	Mogoče se mu trenutek še ne zdi primeren.«
V	resnici pa Indijanec ni imel tega vzroka, ampak Se mnogo bolj tehten pomislek. Glenarvan je razumel vse, ko je Talkav vzdignil svojo vrečico za smodnik in pokazal, da je skoraj čisto prazna.
»Kaj torej? je vprašal Robert.
—	Kaj torej, vprašaš? Štediti je treba s strelivom. Naš današnji Jov nas je veliko stal, tako da Imamo le malo svinca in še manj smodnika. Ne ostane nam več kot dvajset strelov.«
Deček ni odgovoril ničesar,
»Pa se ne bojiš, Robert?
—	Ne, milord.
—	Tako jo prav, moj fant.«
V	tom trenotku jo počil strel. Talkav je pogodil preveč drznega sovražnika. Volkovi, ki so se bližali v gostih vrstah, so so umeknili ter se zbrali sto korakov daleč od ograde.
Olenarvan Jo na Indijančevo znamenje zavzel njegovo mesto, Patagonec pa je nagromadil steljo, travo in vso, kar jo bilo gorljivega, naložil vse skupaj pri vhodu v ogrado in zažgal s tlčeo žerjavico. Kaj kmalu so jo pokazala svetla proga plamena na temnem nobosuom ozadju. Ravnina je bila naenkrat razsvetljena. T(xlaj jo mogol Cllonarvan presoditi, kako volikansko jo štovilo krvoločnih živali, ki se jih je bilo treba ubraniti. Nikoli še ni bilo zbranih toliko volkov, nikoli jim šc; nI sevalo tako poželjonje iz oči. .Ognjena stona. ki ilm io io stavil na ool Talkav. ie
podvojila njih besnost, ker jim je naenkrat zaprla pot. Vendar se je par volkov drznilo prav do žerjavice, kjer so si osmodili tace.
Od časa do časa je bilo treba novega strela, da so ustavili tulečo tolpo. Po eni uri je ležalo že kakih petnajst volkov po preriji. Obleganci so bili zaenkrat v nekoliko manj nevarnem položaju. Dokler imajo še streliva in dokler bo ognjena stena pri vhodu v ogrado, se ni bati napada. Ali kaj potem, ko bodo izčrpana vsa ta sredstva za obrambo, kako naj se ubranijo volčje tolpe potem?
Glenarvan se je ozrl na Roberta in srce se mu je stisnilo. Pozabil je nase, mislil je samo na ubogega otroka, ki je kay.al za svojo starost tako nenavaden pogum. Robert je bil sicer bled, ali roka se mu je krčevito oklepala puške, odločno je čakal, kdaj napadejo razjarjeni volkovi
Medtem je Glenarvan hladnokrvno premislil položaj. Za nekaj se jo bilo treba odločiti.
»V eni uri, je dejal, ne bomo imeli ne smodnika, ne svinca, ne ognja. Nikakor ne smemo čakati tega trenutka in se šele potem odločiti.«
Vrnil se je k Talkavu, zbral vse svoje španske besede, ki se jih je mogel spomniti, in začel z Indijancem pogovor, ki so ga pogosto prekinjali strelu
Le z največjo težavo se je obema možakoma posrečilo, da sta se razumela. K sreči je Glenarvan poznal navade rdečih volkov. Da ni bilo tega, bi si no bil mogel razlagati Patagončevih besed in kretenj.
Vendar je minilo več kot četrt ure, preden je mogel prinesti Robertu Talkov odgovor. Glenarvan 1° povprašal Indijanca, kaj misli o njihovem skoraj obupnem položaju.
»In kaj je odgovoril? se je zanimal Robert Grant.
— Dojal je, da se je treba držati za vsako ceno do zore. Agvar gre- na lov samo ponoči, ko napoči jutro, se vrne v svoj brlog. To jc volk teme, slraho-l>etna žival, ki se boji belega dne, to ie sova ua štirih nooaoi
—	Dobro, pa se branimo do jutra!
—	Tako je, dečko- Branili se boino z noži, ko se ne bomo mogli več s puško.«
—	Tako je, dečko 1 Branili se bomo z noži, ko
Talkav je že dal dober zgled. Ko se je volk priplazil do žerjavice, se je stegnila dolga Patagončeva roka preko plamena in se vrnila vsa krvava.
Sredstv za obrambo so jela pohajati. Okoli druge je vrgel Talkav zadnjo pest slame na ogenj. Obleganci niso imeli več kot pet strelov.
Glenarvan se je ozrl naokrog, v njegovem pogledu se je zrcalila neskončna bolest.
Pomislil je na ubogega otroka poleg sebe, na svoje tovariše, na vse, ki so mu bili dragi. Robert ni črhnil besedice. Mogoče se mu v njegovi zaupljivosti nevarnost ni zdela tako blizu in ne tako velika. Zato pa je mislil Glenarvan za dva. V duhu je videl neizbežni grozni konec, ko jih raztrgajo volkovi. Nič več ni mogel zadržati svojega genolja. Privil je otroka na prsi in ga stisnil na srce, poljubil ga je na čelo, in solze so se mu nehote ulile.
Robert ga je pogledal in se nasmehniL
»Saj se ne bojim, je dejal.
—	Ne bojiš se, otrok, ne, in prav imaš. Še dve uri, pa bo dan, in rešeni bomo.
—	Izvrstno Talkav, izvrstno, vrli Patagonec!« je pristavil, videč Indijanca, kako je s puškinim kopitom pobil dvoje velikih zveri, ki sta lioteii preskočiti gorečo mejo.
V tem trenotku mu Jo umirajoči odsev grmade pokazal vso tolpo rdečih volkov, ki so se pomikali v strnjenih vrstah naprej, da naskočijo ogrado.
Bližal se je konec krvave drame. Ogenj je polagoma pojemal, ker ni bilo več. kuriva. Plamen jo ugašal. Ravnina, doslej osvetljena, se jo potopila zopet v temo, in v temi so zopet zasijalo lesketajoče se oči rdečih volkov. Še par minut, in vsd tolpa se bo vrgla ua ogrado.
iDalic si udi»	1
=111=111 111=151=
eo
~ ® s S
2 o X
2 ^gs
c
>n st iT
»51=111= »JJlesllI
dobave kolčakov za kupljanje (Vacuum-schlauch - Kupplungsmufe) ter glede dobave železa za avtogcnsko varenje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borze.
Dne 24. avgusta 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 206.55—208.95 ( 204), London 271.17-273.17 (272.25), Newyork 55.58-56.18 (56), Pariz 263-267, Praga 165-167 (166), Dunaj 782.50-792.50 (789) Curih 10.82-1090 (10.78).
Curih. Belgrad 9.225(1 (9.225), Budimpešta 72.55, Berlin 122.80 (122.70), Italija 19.07 (18.80), London 25.07 (25.04), Ne\vyork 516.50 (515.50), Pariz 24.30 (24.20), Praga 15.20 (15.275), Dunaj 72.55 (72.55), Bukarešt 2.65 (2.65), Sofija 3.75 (3.75).
Trst. Belgrad 4810—4a50, Dunaj 375—380, Praga 79.75—80.25, London 130—130.50, Newyork 2685—2695, Pariz 126-126.50, Curih 519—523.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.67, Kodanj 170.55, London 34.45, Milan 26.19, Newyork 708.65, Pariz 33.35, Varšava 121.05. Valute: dolarji 708.15, angleški funt 34.39, francoski frank 33.30, lira 26.25, d mar 12.68, češkoslov aška krona 20.985.
Praga. Lira 124, Zagreb 60.425, Pariz 159. London 163.95, Newyork 33.75.

VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljuhljmia. 1% invest. po6oj. 80 den., zastavni listi 20—25, kom. zadolžnice 20—25, Celjska posoj. 202—203 (zaklj. 202), Ljublj. kreditna 225—265, Merkantilna 100—104, Praštediona 895 den., Kre-
ditna zavod 175—185. Strojne tovarne 95—112, Tr-bovlej 335 bi., Vevče 111 den.. Stavbna družba 165—180.
Zagreb. Hrv. esk. 116—120, Kred., Zagreb 115—118, Lublj. kreditna 225, Praštediona 917.50 —920, Slavenska 65—66, Eskomptna 45—50, Hipo-banka 66—67, Jugobanka 101.50—102.50, Sederana 495—500, Nihag 38—41, Gutmann 400—420, Sla-veks 150—160, Slavonija 56—57, Trbovlje 340-350, Vevče 110, 7% invest. 77.50, vojna odškodnina 297.50-298.50.
Dunaj. Alpine 29.7500, Cireinitz 14.2, Trbovlje 4.57, Hrvatska eskomptna 14.3, Leykam 17.3, Jugobanka 12.5500, Hipobanka 8.3, Gutmann 57, Mundus 88, Slavex 18.2, Slavonija 6.5500.
BLAGO.
•
Ljubljana. Les: Bukove deske, suhe, od 2 m dolž. naprej, 25 mm od 12—30 cm Sir., fco meja 520 den., jelove deske, monte, 20 mm, 25 mm med. 28 cm, 400 m3, fco meja 510 bi., testoni, 4—10, monte, fco meja 545 bi., bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja 4 vag. zaklj. 17.50. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco naklad, post. 270 bi., pšenica hrvatska, 76 kg. 2—3%, par. Ljubljana 282.50 bi., pšenica domača, fco Ljubljana 275 den., otrobi pšen., drobni, fco Postojna trans. 1 vag. zaklj. 195, otrobi pšen., pol-debeli, fco Postona trans. 2 vag. zaklj. 193, koruza slav., fco Prevalje 1 vag. zaklj. 227.50, koruza slav. par. Ljubljana 220 bi., oves slav., par. Ljubljana 190 bi., laneno seme, Ia, fco Ljubljana 550 den.
Novi Sad. Pšenica 2 vag., sremska 255, koruza 40 vagonov, bačka pariteta Egej 190, moka 2 vag. 0 g. 440. Tendenca slaba.
Zgodovinska stvar je, da se mora slovenski študent zmeraj boriti z revščino. Tako je
bilo nekdaj in je Še sedaj. Zato podpirajte študente in kupujte srečke »Dijaškega podpornega društva«, ki skrbi za gniotUo podporo naših študentov.
NAŠE ŠOLSTVO.
Novo računalo. Učitelj nam poroča: Imel sem priliko, da sem si ogledal novo računalo, ki ga je konstruiral dr. Djoka Bogojevič, ki je učiteljeval v Sarajevu in Derventi. Originalni model jc poslala naša vlada na letošnjo razstavo dekorativne umetnosti in industrije v Pariz, kjer je bil sprejet kot najpopolnejše učilo za računsko-geometrijski pouk v osnovni šoji. Izumitelj pošlje računalo tudi na ljubljanski velesejem, na kar se posebno opozarja cenjeno učiteljstvo, da ne zamudi prilike ter si ogleda to novost. Bogojevičcvo računalo je sestavljeno tako, da lahko služi kot prav dobro nazorilo za ves računski in geometrijski pouk, kakor tudi za pouk o dolžinski, ploščin-ski in telesninski meri. K računalu spada namreč obilica figur, geometričnih teles, več me-terskih palic, dalje sestavljanje kocke dm3, votle mere in lična tehtnica z uteži. — Za 1. razred služita gorenji žici s kroglicami, da na njih izvedemo spojen sistem štev. vrst in štev. slik. Na 3. žici jc 100 palčic (10 cm dolge lesene prizme), ki so z večjo, barvano palčico razdeljene po 10 in 10. Te nam služijo za ponazoritev računanja v 2. razredu. Ker delamo s prizmami tako, da jih zavrtimo s spodnje žice na gornjo, dobimo a) številno vrsto, b) številne slike. Med žicami je tabela s predalčki za osnovne tipe štev. slik, za številke, ali tudi za črke. Čez prizme na 3. žici sc da pritrditi meterska palica, katere vsaka stran ima razdelbo, ki jo baš rabimo. Pod žico s
prizmami je tabla 1 m8, sestavljena iz 10 deščic, ki so 1 m dolge in 1 dm široke. Vsaka deščica je razdeljena v 10 dni'-', zaporedoma belo in modro barvanih, a prvi dm3 ie razdeljen še v cm-. Za 3. razred nam predstavlja vsaka deščica 1 stotico, vsa tabla pa tisočico. Čez tablo sc dado montirati žice (10) bodisi v vodoravnem položaju — za ponazoritev množenja —, ali pa v navpičnem položaju, kar služi za določanje mestnih vrednosti dekadič-nega sistema. Tvarino za 4. razred ponazoru-jemo s ccntimeterskimi, oziroma milimcter-skimi prostorčki, ki dajo pojme ^ števil do 10.000, oziroma do 1 milijona. — Tabla se da obrniti. Na drugi strani je pobarvana črno in ima v sredini pritrjena dva kazalca, s katerima se opišeta dva koncentrična kroga, tako dobimo urino ploščo, kjer sc deca vadi čitati na uri in spoznavati čas ter rimske številke do 12 (2. razred). Pripominjam, da jc ministrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 8374 s 3. marcem 1924 odobrilo uvedbo tega učila v naše šole in ga priporočilo. Izumitelj razpolaga tudi s številnimi priporočili in pohvalami od strani šolskih upraviteljev. V Mariboru jc model razstavljen pri zastopniku g. Ambrožu Prcatoni v bivši pisarni Laško na Aleksandrovi ccsti 14, kjer sc sprejemajo tudi naročila. Cenj. tovarišem učiteljem toplo priporočam, da si ga ogledajo.
Našel sc je otroški plašček za približno 10 let starega dečka, v Mednem. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi na Rimski cesti št. 23, prvo nadstr.
Našel se jc dežni plašč. Lastnik ga dobi na Češnjici pri Selcih nad Škofjo Loko v Gospodarski zadrugi.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko t
,' ORGANIST
Tcecilijanec) ter absolvent Zadruž. šole z večletno po-sojilnično prakso, išče primernega mesta. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5545.
TESARSKI pomočnik
Seli mesta pri tesar, mojstru (najraje na Gorenjskem). — Naslov v upravi pod: 5452.
DRUŽABNIKA
Ja povečanje dobro idoče trgovine sprejmem tako}. Pcnudbe do 31. avgusta t. 1. na Oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica 21 pod šifro: »Povečanje^.
Sprejme se starejša
kuharica
tat era bi opravljala tudi v sa hišna dela. Vpraša se v trgovini IVAN KROŠELJ, Martinova cesta 15. 5451
RUDI VIDMAR IVA VIDMAR
ro(. RAMOVŠ poročena 24. avg. 1925
Trbovlje, Stožice pri Ljubljani, Vrhnika
.3*- Potrebujem
i krojača
¥a moško in žensko perilo, ki je dober manipulant. Plača po dogovoru. Mesto stalno. - Ponudbe z dokazilom sposobnosti in zahtevo plače na Prvo beogradsko ra-
Dt. Emilian Czomooky Mira Premk
poročena
dne 25. avgusta 1925
HUST (Češkoslovaška)
VRHNIKA (Slovenija)
žagmajstra
z večletno prakso, specialista za rezanje bukovine, se sprejme; istotam se odda mesto lesnemu MANIPU-LANTU z dobro, večletno prakso. - Ponudbe na lesno izvozno družbo DOLENC -HUDO VERNIK - JAVORNIK, Ljubljana - Beethovnova 6.
dionico rublja Beogradu.
vezova v
5569
Drva in žaganje
bukove in hrastove odpadke
od parketov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaga
V. SCAGNETTI za gorenjskim kolodvorom.
Absolventinja
trgov, šole, z dobrim uspe-hom, išče prim. mesta pod šifro »Vestna in poStena« itev. 2560 na upravo lista.
Dve dijakinji
tc sprejmeta v sredini mesta Da dobro domačo hrano in stanovanje. — Naslov v upravi lista pod Stev. 5562.
ZAHVALA.
Srčno se zahvaljujeva vsem ki so sc naju spomnili ob bridki izgubi naše mamice.
• Zahvaljujeva se darovalcem krasnih vencev in mnogoštevilnemu občinstvu, ki ie, deloma od daleč, prihitelo izkazati rainici poslednjo čast.
Ravnatelj Ivan Avsenik iu hčerka Pavla.
žena aii deklica
resna, redoljubna in marljiva, ki zna tudi nekoliko kuhati, se sprejme za rodbino treh članov. Postopek dober, plača mes. 500 Din. - Ponudbe naj se pošljejo na RUDAR. TRGOV. DRU-ŠTVO, Ruma, Srem. 5429
2 mlajša DIJAKA
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. Cena 700 Din mesečno. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5474.
Dve MEBLOVANI - ali PRAZNI -
z uporabo štedilnika, sc odda mirni stranki brez otrok. Plača se eno leto naprej. . Naslov pove uprava »Slo venca* pod štev. 5498.
>111! IjJ
(D
j[l
jjj
m jjj
m ni
I
iin
;ilt=H!=l(IEiiiEil!EillEil!=IH=li!Eill=IIIEIIIs9lli
za
»Ligskega jesenskega velesejina«
od 30. avgusta do 5. septembra,
tehnični velesejem od 30. avg. do 9. sept. 1925
Znižane cene na železnicah in vizum. — Za slučaj, da se javi zadostno število obiskovalcev, bodo vozili za časa velescjma direktni vagoni Zagreb — Ljubljana — Lipsko.	Prijave sprejema tsr daje vsa potrebna
pojasnila ČASTNO ZASTOPSTVO ZA LJUBLJANSKI OKRAJ:
m fij m
E1
I
iii
1!! Stegu in drugi - Iju^iana - Dunajska cesta IS!
(palača Ljubljanske kreditne banke), katero preskrbi tudi vizum ter izroča legitimacije. — Na vclesejmu stalen jugoslovanski tolmač. — Lastno shajališče jugoslovanskih državljanov.
m
■IIIEmEMElli:
IMEMEIU:
!HIE3HE!HEf
se išče. . Cenjene | ŠUPO fili podstrešje
ponudbe na upra-vzamem takoj v najem. Po-vo lista pod št. 10. 5568 I nudbe upravi pod »Šupa«.
DLIAK ali DIJAKINJA
se sprejme z vso oskrbo. -Gcsposvetska cesta št. 121,
in privatne POSLE v Franciji, kjer vsled mnogoletnega bivanja dobro pozna jezik in prilike, posreduje vestno in kulantno
JOSIP ŽIEERNA
LJUBLJANA, Stari trg 34.
kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljana - Dunajska c. 36.
MOTORNO KOLO
malo rabljeno, znam. »Puch« novejšega tipa, 2 IIP., z 2 prestavama, proda za 7000 Din E. RESMAN, trgovcc, Stojnci — Ptuj.	5494
Hiša i gostilno
malim trgov, lokalom, gospodarsko poslopje in nekaj zemljišča na Dolenjskem, v bližini Turjaka, NAPRODAJ ia 35.000 Din. — Naslov v upravi lista pod štev. 5449.
U
Ijubifana. §el€iMrgova ?, um Jaaransttc banfce.
najsolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
električne centrale, električne železnice, cuk-rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
iz manufakhirncga in volnenega blaga, v vsaki množini, sc kupuje v skladišču »KONOPJUTA« d. d., Ljubljana, Gosposvclska c. 2.
Naivetja zaloga in najcenejše: DVOKOLESA, motor;?, otroški vozički, žival, stioji ter pneumatika. Ceniki fran-ko, prodaja na obroke. — »TRIBUNA« F. B. L., to-varna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta št. 4.	5546
DRETO in vse vrste vrvaf« skih izdelkov ter v to stro-ko spadajoče blago, dobite v skladišču »KONOPJUTA«' - Ljubljana, Gcsposvetska 2,
Czvs
znanstvena revija, katero izdajalo oo. jezuiti v Rimu, letniki: 192.?—1924 in tekoče številke 1. 1925., sc dobijo po ugodni ceni naprodaj pri župnem uradu: Velike Poljane, p, Ortnck.	5464
llPresžii^CČMnŽj
asiiic« C. PL K
frjj 53 TcIcSon štev. 56. |8 ffiHS«iL<« SOMI KOM
kwrs BSSS g^HsamiKBi
K -nim prvovrsten Ia. okrogel orehov, jesenov in
HRASTOV LES
od 40 cm dalje debel, 2 m dolg; v poštev pridejo le vagor.ske dobave. Prosi se za obvezno ceno od kubič. metra franko vagon nalag. postaj v Sloveniji. Ponudbe na: DRAGOTFN KOROŠEC, Kcčica ob Paki.	5235
=llllllllHlliUiiUuauiuuilllllliniliiiiiiiiiiiiiiii!liiiiliUilllliiiiiiliiilliiiiiiinitiiiimiiiii=
1 JB>r. Fs^i-a RltaarlrtlC I
ZZ	5
1 ziopet iresi.fli® ©odmira \
I v MarSIboria, Trubarjeva ul U | od 9—it £n osi 2—4 ure	i
B fn^tL':miiiHi;iiinMiiHiiiftiiii;iiiii:iiiiiiiii)!iiiiiiimiii»iiiit)iii[iii;nmi»iiH)iiiilli=
Proda sc v sredini mesta Split nad osemnajst let vodeča 111 vedno — zlasti od tujcev — dobro obiskana
Enonadstr. HIŠO
prodam z njivo in oralom sadnega vrta v Virmažah i št 20 pri Škofji Loki, 5 min. od kolodvora. Lastnik A. KAISER, Dravlje štev. 112.
POSESTVO KUPIM
do 60 oralov z vsem inventarjem ter poslopji vred. -Ponudbe ne čez 800.000 Din na »Delta-Stan«, ZAGREB, Ilica 22.	5468
GOSTILNO
v najem ali na račun išče mlad zakonski par. Naslov v upravi lista pod št. 5539.
se priporoča vsem posetnikom veleselma v Ljubljani. Izborna kuhinja in prvovrslna vina.
83
m a
E3
ea si
Znižane cene.
Odprto vsak den do polnoči.
II. razreda z osmimi sobami, vse s popolnim inventarjem. — Za informacije se je obrnili: RESTAVRACIJA IVANKA KLAMPFER — Split, Tvrdojcva ulica broj 5.
pa cic i	^aa ara a ra di aoEia
o J. Ntešlcud
M tvornica cerkvenih paramenlov,
q	zastav ia orodja
jj Uub!]ana, Sv. cesta 25
vabi preč. duhovščino, cenj. društva in dr., da si U ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, [] od preproste do najfinejše in najpopolnejše izde-Q lave, cerkvenih in društvenih zastav, ter vsega Q cerkvenega orodja kakor kelihov, ciberijev itd-
Q Puviijon S, 584, 506, 508
no letošnjem VELESEJMU V LJUBLJANI.
u zavoa za
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem posiopfu)
Obmtouniiia uios, nnhiin in proda'n vssiiia-vpstniii ureitaostnili papirjev, dceiz in ualuf, borzna naročila, prEdnjemi in Miti usaii ursfe, csHompt in inliaso mcnic ter nnliazilu 9 tu- in inozemstvo, sate-depositi itd. itd. Brzojaviie: Kredit LjuliHonn Tel. ¥0,157.5W, BOS. m
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ceč.

Izdajatelj: dr. Fr, K u lovec«
Urednik: Frauc Terseglav.