PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maji* 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 209 (12.241)
Trst, petek, 20. septembra 19!
TRST
Ul. Montecchi 6 PP 559
O'
O
Q
d ^ £ V
<V-
I
£
S
2 2
• jj r-
c >
C P3
r k
C 2> O
r-:
k
p
di
u
1
5
I
u
j-;
Sr*.
Z
5
-j
!>
>
3>
Zemlja se je stresla s strahotno jakostjo 8,5 stopnje Richterjeve lestvice
Stotine žrtev in ogromna škoda katastrofalnega potresa v Mehiki
CIUDAD MEXICO — Mehiko je včeraj prizadel katastrofalen potres, katerega dejanske razsežnosti niso še znane, tudi zato, ker so telefonske in telegrafske ter druge zveze z državo prekinjene. Po skopih vesteh, ki prihajajo v ZDA, in sodeč po prizorih,, ki jih iz glavnega mehiškega mesta
oddaja edina delujoča televizijska mreža »Canai 13«, je v naravni katastrofi izgubilo življenje na stotine, če že ne na tisoče ljudi. O številu ranjenih ni težko domnevati, da je izredno visoko, kakor je tudi ogromna gmotna škoda.
Potresni sunek so po vsej državi.
pa tudi v sosednih ZDA ter Gvatemali, Salvadoru in drugod, zaznali ob 7.18 po krajevnem, to je ob 15.18 po našem času. Jakost sunka je bila strahotna. Dosegla je 8,5 stopnje Richterjeve lestvice, ki jih šteje vsega 9. Epicenter potresa je bil kakih 400 kilometrov jugozahodno od Ciudad Mexiea, v bližini Rta Mongrove v zvezni mehiški državi Michoacan na pacifiški obali.
Republiški predsednik Miguel de La Madrid je proglasil izredno stanje v Ciudad Mexicu. Mesto leži na področju, ki je posebno občutljivo za potresna valovanja, ki jih tu redno zaznajo po večkrat na leto. Glav no mehiško mesto pa je eno najbolj obljudenih na svetu, saj šteje skupno s predmestji več kot 15 milijonov prebivalcev. Kot je povedal tajnik mehiškega veleposlaništva v Buenos Airesu Luis 'Ramirez, je potres porušil menda 50 odstotkov starih zgradb v Ciudad Mexicu, drugi viri pa poročajo, da je poškodoval vsaj tretjino stavb z več kot štirimi nadstropji. Razvedelo se je tudi, da so morali evakuirati več bolnišnic, tako da so se pojavile hude težave pri nudenju zdravniške pomoči ranjencem. V najbolj prizadetih predelih je organiza-
cijo pomoči prevzela vojska. Mestni promet, od avtobusov do podzemske železnice, je prekinjen ali pa se odvija z velikimi težavami in zastoji. Letalska družba »Aeromerico« je objavila, da so zaprta letališča v Guadalajari, Tepicu, Nayaritu, Ixtapi in Acapulcu, medtem ko so v večernih urah odprli letališče pri glavnem mestu.
Še bolj skope so vesti, ki prihajajo iz drugih predelov Mehike. Žal pa ne more biti nobenega dvoma, da je potres hudo razdejal zlasti zahodni del države. Tako je neki radioamater sporočil iz Ciudad Guzmana, da je najmanj 25 ljudi umrlo pod ruševinami neke tamkajšnje cerkve. Potres jih je presenetil med mašo. Vendar je to le drobec tragedije, ki je prav gotovo prizadela tudi večja mesta, kot je Acapulco, o katerem sumijo, da je bil strašno razdejan. Medtem je že stekla mednarodna pomoč. Iz ZDA so že odpeljali prve pošiljke hrane, zdravil in opreme, kmalu pa bodo to storile tudi druge države.
Na sliki: Ruševine v Ciudad Mexicu, kakor jih je pokazala mehiška televizijska mreža »Canai 13«, ki za razliko od drugih ni prekinila oddaj.
?
"v
04
ro
bot« namesto Longa
RIM — Medtem ko je predsednik vlade na poti proti Somaliji (Craxi se je včeraj ustavil na kratko izmenjavo mnenj z državnimi voditelji v Kairu in Kartumu) se politično življenje odvija v pospešenem ritmu kar zadeva trenutno najbolj pereča problema: pripravo finančnega zakona za leto 1986 in notranjo krizo socialdemokratske stranke. Pri zadnjem vse kaže, da je prišlo do odločilnega preokreta z Longovim odstopom in . bližnjim imenovanjem ministra za javna dela Nicolazzija za novega tajnika PSDI.
Longo se je včeraj odločil zapustiti vodstvo PSDI, potem ko je ugotovil, da nima več večine v stranki, ker so ga zapustili vsi vidnejši voditelji, od Pulettija do Romite in Vizzinija, ki so se že opredelili za prevzem tajništva po Nicolazziju. Ta se je sinoči osebno sestal z Longom, bržkone da bi pripravila čim manj boleč prehod »oblasti«. Prihodnji teden bo torej seja državnega vodstva PSDI, ki bo sklicalo CK stranke, na katerem bo Nico-lazzi po vsem videzu izvoljen za novega tajnika.
O'
O
o
o
ro
O
N
Ob včerajšnji obnovitvi ženevskih pogajanj ZDA-SZ
REAGANOVA TRMA GLEDE NAČRTA SOI MOČNA OVIRA NA POTI K SPORAZUMU
Na pogovorih ob dneva F-JK v Zagrebu
Poudarek na tradicionalnih dobrih sosedskih odnosih
NEW YORK — Večina ameriških komentatorjev o-cenjuje, da bo izjava predsednika Reagana na torkovi tiskovni konferenci v Beli hiši, da »ni pripravljen odstopiti od razvoja tako imenovanega vesoljskega orožja v zameno za bistveno zmanjšanje sovjetskega, jedrskega ponteciala« povzročila zastoj že na samem začetku tretjega kroga ženevskih pogajanj med obema velikima silama.
Kljub temu, da predsednik Reagan s tem orožjem v bližnji prihodnosti ni pripravljen trgovati, pa večina komentatorjev meni, da Reagan ni izključil možnosti, da bi se bil o njem vendarle pripravljen pogovarjati, ko bo končana raziskovalna faza v razvoju vesoljskega o-rožja. Čeprav je predsednik Reagan izjavil, da »je prostora za pogajanja v Ženevi veliko« in, da je voditelju a-meriških pogajalcev v Ženevi Maxu Kampelmanu dal doslej največja javna pooblastila, tudi v ameriškem kongresu prevladuje prepričanje, da je v tem trenutku bistven napredek v Ženevi skoraj nemogoč. Zelo vprašljivo je namreč ah bo Sovjetska zveza v trenutku, ko so ZDA izvedle tudi prvi preizkus novega protisatelitske-ga orožja in ko je predsednik Reagan znova zavrnil kakršnokoli možnost za razpravo strateški obrambni pobudi, oziroma o pripravah na »vojno zvezd«, kot jo po domače imenujejo, pripravljena dati na mizo predloge »o radikalnem zmanjšanju svojih jedrskih potencialov«, ki jih je sovjetski voditelj Mihail Gorbačov napovedal med nedavnim
srečanjem s člani delegacije ameriškega kongresa, ki so bili na obisku v Moskvi.
Nekateri neimenovani člani ameriške administracije izjavljajo, da je predsednik Reagan na tiskovni konferenci v Beh hiši tako kategorično zavrnil vsako možnost za trgovanje z vesoljskim orožjem zato, da bi zavrnil nadaljnje pritiske s strani nekaterih vplivnih članov kongresa, ki so od njega v zadnjih dneh vse bolj glasno zahtevah, naj na pogajanjih v Ženevi pokaže bolj prožno stališče.
Paul Wamke, ki je bil v času Carterjeve administracije glavni ameriški pogajalec na pogovorih s Sovjetsko zvezo, je na primer izjavil, da je »Reagan zapečatil pogovore v Ženevi, pod pogojem, da mish ostati na sedanjem stališču«. Tudi predsednik komiteja za oborožene sile v predstavniškem domu Les Aspin meni, da bo v Ženevi zelo težko karkoli doseči, če misli vztrajati pri izrečenih besedah. »Toda kdo ve, kaj je v resnici zadaj,« je izjavil ta sicer običajno dobro obveščen član predsedniškega doma.
Kljub izredno trdemu in nepopustljivemu stališču nekateri tukajšnji poznavalci vendarle dopuščajo tudi možnost, da so sedanje kategorične Reaganove izjave le taktika, s katero naj bi »omehčal« Sovjetsko zvezo, vendar pa večina poudarja, da se doslej še ni zgodilo, da bi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ZAGREB — V okviru jesenskega mednarodnega velesejma je bil včeraj dan Furlanije - Julijske krajine. Delegacija naše dežele,' ki jo je rodil odbornik Paolo Solimbergo in v kateri je bil tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, se je sestala z delegacijo Gospodarske zbornice Hrvatske, ki jo je vodil podpredsednik Jure Gotovac. V teku pogovorov so še zlasti podčrtali tradicionalno prijateljstvo in odlične odnose v sodelovanju med Furlanijo -Julijsko krajino in SR Hrvatsko ter dodali, da so prav ti odnosi omogočili premostitev nekaterih zastojev v bližnji preteklosti.
Odbornik Solimbergo je s svoje strani podčrtal pripravljenost dežele' Furlanije Julijske krajine, da poseže s svojimi predstavniki pri organizmih Evropske gospodarske skupnosti, da bi Jugoslaviji odobrili posebno posojilo za zgraditev nekaterih prometnih infrastruktur, ki bi neposredno in kar se da učinkovito povezovale Trst in Gorico z Ljublja-
no in Zagrebom. Gre za načrt, ki mu pripisujejo največji pomen, saj je bodoči razvoj sodelovanja 'sted Jugoslavijo in Italijo in še zlasti med sosednjimi deželami Furlanijo - Julijsko krajino po eni strani ter Slovenijo in Hrvatsko po drugi strani odvisen od posodobljenja cestnih povezav.
V teku včerajšnjih pogovorov so tudi poudarili, da je neobhodno potrebno vzpostaviti konkretne odnose sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi sevemojadranskimi pristanišči in posebej med Trstom, Koprom in Reko.
Ob koncu so na včerajšnjem srečanju med delegacijo Furlanjie - Julijske krajine in Gospodarske zbornice Hrvatske govorili še o pobudah, ki bi jih kazalo sprožiti za poživitev tržaškega in goričkega avtonomnega računa, ki sta v prvih osmih mesecih letošnjega leta zabeležila več kot 30-odstotni padec v primerjavi z istim obdobjem leta 1984.
ENNIO OPASSI
Senat odobril ublažitev davka na odpravnine vseh uslužbencev
RIM — Senatna komisija za finance in zaklad je dokončno odobrila zakonski osnutek, ki predvideva 20-do 25-odstotno znižanje davka na odpravnine in uvaja 12,50-odstotni davek na življenjske zavarovalnine. U-krep začne veljati dan po objavi zakona v Uradnem vestniku republike.
Ublažitev davčnega pritiska na odpravnine zadeva vse uslužbence tako zasebnih kot javnih podjetij in ustanov, in to z retroaktivno veljavnostjo od 1. januarja 1980, kar so z amandmajem dosegli komunisti. Finančno ministrstvo bo v roku 60 dni Po objavi zakona v Uradnem vestniku izdalo dekret o natisnjenju posebnih obrazcev, s katerimi bodo zainteresirani v roku 90 dni po izdanju dekreta lahko zaprosili finančne in-tendance za povračilo odvečno vplačanih davčnih zneskov.
Novi davek na odpravnino dobimo tako, da od odpravnine (brez socialnih dajatev) odštejemo po 500.000 lir za vsako leto delovnega razmerja. Če znaša odpravnina npr. 20 milijonov lir za 15 let dela, se njen obdavčljivi znesek zniža na 12,25 milijona, kar delimo s 15 in dobljeno vsoto množimo z 12: rezultat tega izračuna je podvržen novemu davčnemu količniku.
Obdavčitev življenjskih zavarovalnin v razmerju 12,50 odstotka bo zadevala razliko med vplačanimi premijami in rento.
Novi predpisi težijo po eni strani k temu, da bi država ljudem, ki so odslužili, omogočila ohranitev dostojne življenjske ravni, po drugi strani pa spodbujajo družine k varčevanju oziroma naložbam prihrankov.
0RMS prevzela odgovornost za atentat na Cafè de Paris
RIM — Revolucionarna organizacija muslimanskih sociahstov (ORMS) je včeraj prevzela odgovornost za ponedeljkov atentat na »Calè de Pariš« v Ulici Veneto v Rimu, v katerem je bilo 39 ljudi ranjenih. Odgovornost je prevzela s pisnim sporočilom, ki ga je prejelo dopisništvo francoske tiskovne agencije »France presse« v Bejrutu. V njem je rečeno, da je ORMS s ponedeljkovim atentatom nameravala prizadeti »enega izmed skupnih ameriško - britanskih informacijskih centrov, katerih dejavnost nadzorujejo sionistične tajne službe«. Sporočilo nadalje pravi, da je atentat izvedla »skupina mučenca Ahi Zer Al - Gafarija«, da so se atentatorji nepoškodovani vrnili v svojo bazo, poleg tega pa vabi turiste, zlasti arabske, da naj ne potujejo v Italijo, Španijo in Veliko Britanijo.
ORMS je že podpisala vrsto terorističnih dejanj, med drugim ugrabitev britanskega časnikarja Colleta v Bejrutu. Zdi se, da jo sestavljajo Palestinci v sporu z OLP. Verodostojnost njenega prevzema odgovornosti za ponedeljkov atentat je vsekakor za preiskovalce vprašljiva. Sodnik Sica, ki vodi preiskavo, je včeraj potrdil aretacijo Palestinca Ahmeda Sereja.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA
Anzelliilli: Zadnjo besedo o lokaciji smlirotrona bodo imeli tehniki
NA 4. STRANI
Roparji že drugič v 3 mesecih oropali nabrežinsko banko
NA 5. STRANI
• Reaganova
NADALJEVANJE S 1. STRANI
se veliki sili le nekaj mesecev pred napovedanim srečanjem na vrhu šli kakšno psihološko vojno.
PredstevnikSl (Sliate Departementa v zvezi s tem trdijo, da je razvijanje novega vesoljskega orožja povsem v skladu s sporazumom med obema velikima silama iz 1972. leta, in da to ne more biti razlog za zastoj na ženevskih pogajanjih. Reaganova administracija vztraja pri stališču, da je s sporazumi SALT prepovedano samo preizkušanje in nameščanje teh orožij, nikakor pa ne njihovo razvijanje. S to formulacijo naj bi Reaganova administracija vendarle pustila malo »priprta« vrata za morebiten kasnejši dogovor o tem orožju.
Vendar pa večina tukajšnjih komentatorjev poudarja, da v sedanji fazi od pogovorov v Ženevi ni pričakovati veliko. V kakšno smer se bodo zasukali tako pogovori v Ženevi, kot tudi priprave na napovedano novembrsko srečanje Reagan - Gorbačov bo bolj jasno naslednji teden, ko se bo sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze, ki bo vodil sovjetsko delegacijo na zasedanju generalne skupščine OZN, sestal s predsednikom Reaganom.
Vtis pa je, da je sedanja taktika predsednika Reagana usmerjena na to, da bi SZ pripravil do popuščanja.
UROŠ LIPUŠČEK
Pogovor s poslancem Rossettijem ob povratku delegacije EGS is; Beograda
Evropski parlamentarci za vsestransko izboljšanje odnosov EGS - Jugoslavija
TRST — Na začetku tega tedna se je delegacija evropskega parlamenta mudila na večdnevnem obisku pri skupščini SFR Jugoslavije v Beogradu. Podpredsednik delegacije EGS je bil tržaški komunistični evropski poslanec Giorgio Rossetti. Izkoristili smo njegov kratki postanek v Trstu, preden odide v Bruselj, da smo mu postavili nekaj vprašanj glede tega pomembnega obiska.
— Posl. Rossetti, kakšne vtise odnaša vaša delegacija iz Beograda? Kako ocenjujete srečanja s predstavniki jugoslovanske skupščine in vlade?
— Moja ocena, kakor sicer tudi ocena ostalih članov naše delegacije, je zelo pozitivna. Utrdili smo prijateljske stike, ki jih je z jugoslovanskimi partnerji navezala prejšnja delegacija evropskega parlamenta. Napravili pa smo tudi nekaj pomembnih korakov naprej v smeri medsebojnega spoznavanja in razumevanja problemov, s katerimi se ubadamo eni in drugi, okrepili pa smo tudi voljo do učinkovitega reševanja skupnih odprtih vprašanj. Poudariti moram zelo ugoden vtis, ki so ga na vso našo delegacijo napravile nekatere osebnosti jugoslovanskega političnega vrha. Gre za lju-
di izrednega državniškega čuta, ki so dokazali, da znajo na stvari gledati iz širokega zornega kota, tudi onkraj današnje delikatne jugoslovanske situacije.
— Katera vprašanja ste obravnavali?
— Velik del naših pogovorov, bodisi s predstavniki skupščine kot z zveznimi ministri Zemljaričem, Dizdarevičem in Kovačevičem, je bil namenjen spoznavanju jugoslovanskega gospodarskega stanja, ocenam učinkov sporazuma med Jugoslavijo in EGS iz leta 1980, kakor seveda tudi perspektivam trgovinskega in finančnega protokola, ki ju moramo obnoviti. Z obeh strani smo ugodno ocenili učinke sporazuma. Naši sobesedniki pa so izrazili razočaranje nad dosedanjimi predlogi EGS za obnovitev protokolov. Jugoslavija bi hotela povečati svoj izvoz v EGS, da bi zmanjšala trgovinski primanjkljaj. Poleg tega računa na večjo razpoložljivost evropske investicijske banke BEI, kakor tudi na našo podporo pri večletni reprogra-maciji svojega dolga z evropskimi bankami. V zvezi z zadnjo točko smo izrazili popolno razumevanje, poudariti pa je treba, da nekatere vlade evropske deseterice zavzemajo, žal, odločno ne-
ugodna stališča, pri čemer podcenjujejo vlogo Jugoslavije in delikatnost njenega položaja.
— Kaj nameravate storiti ob povratku v Bruselj?
— V evropskem parlamentu se bomo zavzeli za to, da evropski ministrski snet preveri svoja stališča do Jugoslavije, tudi kar zadeva posojila BEL Morali pa bomo poglobiti celotno problematiko odnosov med EGS in Jugoslavijo, o čemer nameravamo v okviru zunanjetrgovinske komisije evropskega parlamenta pripraviti razčlenjeno poročilo. Vsekakor se odnosi ne smejo omejiti na trgovinske izmenjave, temveč se morajo razviti v sodelo*-vanje na industrijskem, prevoznem, raziskovalnem in tehnološkem področju.
— Je bil govor še o čem?
— Da. Med drugim o prometnih povezavah med Trstom, Gorico in Ljubljano in o obmejnem gospodarskem sodelovanju. Nekateri kolegi so iznesli vprašanje človekovih pravic v Jugoslaviji. Dobili so obširen in razčlenjen odgovor, ki je ostal brez replik.
Pogovor zapisal MARTIN BRECELJ
Branilci pridejo na vrsto v petek, 27. septembra
Proces proti argentinskim generalom: tožilec predlagal 5 dosmrtnih obsodb
BUENOS AIRES — »Nikdar več!« je vzkliknil včeraj javni tožilec Julio Cesar Strassera po prečitanju obtožnice proti devetim članom argentinske vojaške diktature, ki so med fašistično strahovlado zagrešili ne-preštevno vrsto zločinov, in predlagal dosmrtno zaporno kazen za generale Roberta Violo, Orlanda Agostija in seveda Jorgeja Videlo ter admirala Emilia Massero in Alemanda Lambruschinija. »Sadizem ni politična ideologija niti ne vojna strategija, ampak moralna perverznost,« je dodal tožilec, ki je nato zahteval 15 let ječe za Galtierija in Graffigno, 10 za Lamija Doza in 2 za Anayo. Strassera je tudi pozval sodišče, naj sproži preiskavo še proti članom četrte vojaške hunte Cri-stinu Nicolaidesu, Augustu Hughesu in 'Rubenu Francu ter bivšemu državnemu poglavarju Benitu Bignoneju,* ki naj bi krvoločne zatiralce demokratov odkrito podpiral.
Čim je tožilec utihnil, se je iz občinstva dvignil navdušen aplavz, a množica, ki se je zbrala pred sodno pa-
lačo in v kateri so bile »matere s Trga de Mayo«, je zahtevo po zglednem kaznovanju zločincev sprejela prav tako vzhičeno. To je prevzelo tudi Strassero, ki se je s pomočnikom Luisom Morenom Ocampom ganljivo objel. Obtoženci so zapustili dvorano molče, le Viola je odgovarjal ljudem z žaljivkami, medtem ko je Videla osorno gledal predse: že dolgo se ima za žrtev »političnega spletkarjenja«. Tožilec je med branjem obtožnice izrecno poudaril, da to ni proces proti oboroženim silam, temveč proti »ljudem, ki niso delali časti svoji investi-turi«.
Deveterico obtožencev dolžijo 5.393 deliktov — umorov, nezakonitega kratenja svobode žrtvam diktature, mučenja zapornikov, kraje z obteževalnimi okoliščinami, potvarjanja javnih listin, zlorabljanja oblasti, ugrabitev, izsiljevanja idr. Branilci pridejo na vrsto danes teden in bodo svoje varovance skoraj gotovo označili kot povsem nedolžne. Razsodba bo šla v priziv, tako da bo zadnja beseda pripadla vrhovnemu sodišču, (dg)
Pohod proti apartheidu
Več kot 3.000 belih in črnih študentov univerze v Capetownu je z rektorjem in profesorji na čelu včeraj uprizorilo protestni pohod za izpustitev študentov, ki so demonstrirali proti rasizmu v Južni Afriki	(Telefoto AP)
Nezanesljiva Agca in Ozbey
Na včerajšnjem zasedanju procesa proti atentatorjem na papeža je prišlo do razburljivega soočanja med Alijem Agcajem in Yalcinom Ozbeyem, ki sta ponavljala običajne protislovne izjave in je prišlo celo do besednega spopada med nezanesljivima pričama	(Telefoto AP)
Ugotovljen primer AIDS pri državljanu SFRJ
BEOGRAD — Zvezni zavod za zdravstveno zaščito je včeraj izdal naslednje sporočilo:
»Jugoslovanska komisija za AIDS pri Zveznem zavodu za zdravstveno zaščito je na sestanku 18. 9. 1985 obravnavala tekoča vprašanja organiziranja in usposabljanja zdravstvene službe za boj proti tej bolezni.
Komisija je proučila tudi celotno dokumentacijo moškega, ki so ga preiskovab na infekcijski kliniki v Beogradu.
Na podlagi anamneze, epidemiloških, kliničnih in laboratorijskih ugotovitev, vključno patohistološke preiskave, kot tudi potrditve laboratorijskih izvidov v referenčnem laboratoriju za AIDS pri medicinski fakulteti v Ljubljani je komisija ugotovila, da gre pri obolelem za bolezen AIDS, ki se je klinično izkazala v obliki tako imenovanega Kapossijevega sarkoma. Bolnik je medtem odšel v tujino, kjer je v nesrečnem slučaju izgubil življenje.
Komisija posebej poudarja, da dosedanje preiskave navzočnosti proti-telesc AIDS v krvi pri jugoslovanskem državljanu kažejo, da je odstotek s pozitivnimi protitelesci zanemarljivo majhen v primerjavi z izvidi v nekaterih drugih državah. Zato ocenjujejo, da je zelo majhno tveganje okužbe z AIDS v Jugoslaviji, kar potrjujejo tudi posvetovanja, ki so jih opravili v Svetovni zdravstveni organizaciji«, je rečeno v sporočilu, (dd)
Bioko končal obisk v SFRJ
BEOGRAD — Predsednik vlade Ekvatorialne Gvineje Cristiano Bioko je včeraj končal uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji ter odpotoval iz Beograda. Na letališču so se od gosta iz prijateljske neuvrščene afriške države poslovili z vsemi častmi. Od premiera Bioke se je poslovil podpredsednik ZIS dr. Mijat Šukovič. Na letališču so bili' tudi predsednik izvršnega sveta Srbije Branislav Iko-nič, generalni sekretar ZIS Zoran Miškovič, podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Marko Kosin in drugi.
Med štiridnevnim obiskom v SFRJ se je premier Bioko pogovarjal s predsednico ZIS Milko Planinc, srečal se je s predsednikom izvršnega sveta Srbije Branislavom Ikoničem, sprejel pa ga je tudi predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajko-vič. (dd)
Potopljeno ladjo pri Šibeniku rešujejo iz morja
SPLIT — Reševalne ekipe splitskega »Brodospasa« so s pomočjo jugoslovanske vojne mornarice včeraj začele akcijo, v kateri bodo iz morja potegnile italijansko ladjo »Brigita Montanari« z nosilnostjo 1500 ton, ki se je z nevarnim tovorom — vinil klorid polimerom — potopila konec prejšnjega leta na globino 80 metrov, med otočkoma Tetovišnjak in Mrkovnjak v šibeniškem otočju.
Zaradi izrednega zanimanja javnosti so v splitskem »Brodospasu« včeraj sporočili, da bodo v hotelu »Imperiai« v Vodicah vzpostavili informativni urad, v katerem bo prva tiskovna konferenca jutri dopoldne. Sporočilo »Brodospasa« poudarja, da je na podlagi odloka pristojnih organov, ki so zadolženi za varnost plovbe, prepovedana plovba na območju potopljene ladje, oziroma v bližini, kjer poteka reševalna akcija, (dd)
Močan napredek je opazen zlasti v kmetijstvu in industriji
Ugodni učinki »nove poti« na Kitajskem
Čeprav se o tem veliko ne piše, se časopisi in revije od časa do časa spomnijo tudi »nove poti« kitajskega gospodarstva. Zato ne bo napak, če na kratko analiziramo novosti, ki jih je po Maovi smrti uvedel Deng Xiaoping. O splošnih smernicah smo že poročali pred nekaj meseci, ko je Deng predstavil svoj gospodarski plan, tokrat pa se bomo zaustavili pri nekaterih bolj specifičnih problemih.
Velike novosti so predvsem na poljedelskem področju, to je v sektorju, ki je na Kitajskem velikega pomena. Maove »komune« dejansko ne obstajajo več. Država ostaja lastnik zemlje, a ga s posredovanjem komune da v najem posameznim kmetom za deset do petnajst let v zameno za približno 5 odstotkov letnega pridelka. Preostali del lahko zamenja za gnojila, krmo, živila ipd., ostalo pa proda na tržišču.
Rezultati te politike na poljedelskem področju so bili presenetljivo dobri: v nekaj letih se je letni dohodek kmetov povečal za več kot trikrat, kmetijska proizvodnja pa je v zadnjih letih skokovito narasla (v samem letu 1984 kar za 14,5 odstotka), že sam videz kitajskih ruralnih podro-
čij se spreminja: kmetje si gradijo hiše z opeko in ne več z blatom, ljudje si namesto Maove temnomodre »uniforme« kupujejo raznovrstna barvna oblačila, v hišah se pojavljajo prve televizije in pralni stroji. ..
Tudi v industriji je prišlo do precejšnjih sprememb: tu pa moramo ločiti 65 proizvodov, ki so »državne važnosti« in za katere si do 80 odstotkov proizvodnje lasti pravico država sama, preostali delež pa podjetja lahko prosto prodajajo na tržišču, in preostale proizvode, ki jih podjetja lahko prosto prodajajo na tržišču, vendar z omejitvami, ki jih dajejo posebne upravne komisije.
Tudi na industrijskem področju je novi sistem obrodil sadove: tako proizvodnja lahke industrije kot težke industrije se iz leta v leto veča. Tudi proizvodnja energije je vsako leto večja, čeprav ne za toliko, da bi utegnila zadovoljiti vse potrebe rastoče industrijske proizvodnje ; zato bo bržkone v prihodnjih letih prirastek industrijske proizvodnje le nekoliko manjši. To pa je le navadna »kriza rasti«, ki se pojavlja v državah, kjer se gospodarstvo razvija, in je torej pozitiven pojav.
A kljub delni privatizaciji, uvozu zahodne tehno-
logije in navad, ostaja Kitajska socialistična država. Velika večina podjetij je še vedno v rokah države, elemente tržnega sistema pa je država vključila v svoje gospodarske plane predvsem z namenom, da bi izboljšala sedanji red, ne pa, da bi ustvarila novega, kapitalističnega. Tako obstaja na primer davek, ki preprečuje, da bi podjetja imela več kot 20-odstotni dobiček na fakturiranem blagu. Podobni, oziroma še ostrejši predpisi veljajo za posameznike (noben mesečni dohodek ne sme presegati 800 yuanov, kar odgovarja približno 525 tisoč liram).
Kako pa gledajo na »novo« Kitajsko zahodni ekonomisti?. Nekateri so mnenja, da je to proces »asimilacije« marksizma v kitajsko kulturo, ki je že tisočletja vselej ista, in je v preteklosti »asimilirala« budizem irr druge elemente, ki so postali njeni deli.
Drugi pa bolj realistično pripominjajo, da se je Deng Xiaoping odločil za nove prijeme v gospodarstvu, ker se zaveda, da edino s tujim kapitalom in tehnologijo lahko spremeni Kitajsko v industrializirano državo.
MARKO OBLAK
Po podatkih študije IRES
Obnova prizadete Furlanije naglih korakov proti koncu
Furlanski človek boleha za »gradbeno mrzlico«
VIDEM — Skoraj deset let po potresu, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo, se obnova prizadetega področja naglih korakov bliža koncu. To potrjuje študija o naseljevanju na omenjenem področju, ki jo je izdal Institut za družbeno-gospodarske raziskave (IRES) iz Furlanije - Julijske krajine. Študija IRES je v celoti potrdila ljudski rek, da furlanski človek boleha za »gradbeno mrzlico« v smislu, da postavlja v sam vrh gospodarskih in moralnih vrednot svojega življenja željo po lastni hiši, ki naj bo čim večja in po možnosti tudi najlepša.
Sicer pa poglejmo nekaj podatkov: na celotni investiciji za popravila in obnovo stanovanjskih hiš, ki je znašala 2.200 milijard lir, so sami prizadeti prebivalci prispevali kar 1.160 milijard, se pravi več kot 50 od sto. Če podrobneje analiziramo ta podatek bomo izvedeli, da finančni prispevki, ki jim jih je nudila država, bi lahko v celoti krili škodo, ki so jo prizadeti prebivalci utrpeli.
Iz tega je povsem jasno, da je temu prebivalstvu javni denar služil ne za obnovo tistega, kar so zaradi potresa izgubih, ampak je zanje predstavljal začetni kapital kot veilika ekonomska priložnost za obnovo stanovanjskih poslopij, ki so jih sanjali.
Iz študije tudi izhaja, da vsak prebivalec na potresnem območju praktično razpolaga s skoraj dvema sobama in pol, medtem ko pa je v modemi družbi že čisto dovolj, če en prebivalec razpolaga le z eno sobcf.
Rezultat tega je, da bo kakovost življenja furlanskega prebivalstva gle-
de na njegove stanovanjske razpoložljivosti zelo visoka, istega pa ni moč zatrjevati za druge sektorje, na katere' bodo nujno vplivali tisti gospodarski sektorji, ki so potrebni za izplačevanje tako velikih in luksuznih hiš.
Posledice takih izbir bodo še večje — ugotavljajo še raziskovalci IRES — če upoštevamo, da je taka »stanovanjska mrzlica« zajela preko deset tisoč družin, ki ne živijo v najboljših ekonomskih razmerah, saj se jim zaradi velikih dolgov obeta prihodnost vehkimi žrtvami.
S KONCERTA V GORJANSKEM
800 tisočakov za lačne v Afriki
Prireditelji sobotnega koncerta »Kras za Afriko« sicer še niso naredili dokončnega obračuna, vse pa kaže, da bodo na žiro račun jugoslovanskega Rdečega križa nakazali okoli osemsto tisoč dinarjev.
S prodajo vstopnic so iztržili 1,4 milijona, približno osemsto tisoč dinarjev stroškov (prevoz, hrana in pijača nastopajočih, o-zvočenje, elektrika, zavarovanje prireditve) pa bodo delno pokrili tudi z izkupičkom od prodane pijače in hrane.
S temi podatki nam je postregel Miloš Lozej, eden od članov prireditvene skupine, ki je zadolžen za finančni obračun.
Od danes do prihodnjega petka
Likovno srečanje v Senožečah
SENOŽEČE — »Naša krajina hitro in nezadržno spreminja svojo podobo. Zato je naš namen odkriti in v likovni obliki zabeležiti tiste vrednote — kakovostne motive, ki še niso izginili.«
Nekako takele v vabilu na likovno srečanje pravi devet slikarjev, ki bodo danes začeli slikati v Senožečah in okolici.
To je doslej že šesto tako srečanje slikarjev, ki ga seveda ob koncu vsakič tudi predstavijo na razstavi nastalih del.
Letošnjega srečanja, ki bo od danes do prihodnjega petka v Senožečah, se bo udeležilo devet slikarjev, in sicer: Jože Centa (Ljubljana)-: Jure Cihlar (Portorož), Robert Faganel (Gorica), Lebon Koporc (Ljubljana), Janez Kovačič (oba Ljubljana), Miro Kranjec (Sežana), Milan Maljevec (Senožeče), Vladimir Prelc (Portorož) in Pavle Zamar (Piran).
Nastala dela letošnjega likovnega srečanja, ki bo v Senožečah tokrat že drugič, prej pa je bilo v Strmcu na Predelu, števerjanu pri Gorici in v Loškem potoku, bodo naslednji petek, ob 18. uri, predstavili na razstavi v gostišču Stari grad v Senožečah.
Vrstijo se že ves mesec september
Bogat spored prireditev ob prazniku občine Idrija
IDRIJA — Praznik občanov in delovnih ljudi občine Idrija — 1. oktober, ki je posvečen spominu na ustanovitev Vojkove brigade v Cerknem in na njene junaške borce, je letos vsebinsko povezan s številnimi kultumo-športni-mi prireditvami in delovnimi zmagami ter proslavami obletnic iz NOB, ki se vrstijo že ves mesec september.
V	torek, 24. septembra, ob 18. uri, b,o v predavalnici nove osnovne šole v Idriji pričetek novega ciklusa predavanj »Muzejski večeri«. Prvo predavanje bo imel Tomaž Pavšič iz Mestnega muzeja Idrija, ki bo predaval o »Literarno zgodovinski poti po idrijski občini (drugi del)«.
V	petek, 27. septembra, ob 17. uri, bo v prostorih Mestne knjižnice v I-driji predstavitev letošnje nove številke Zbornika »Idrijski razgledi«.
V	soboto, 28. septembra, ob 9. uri, bo v Idriji bahnarski turnir s sodelovanjem ekip sosednjih občin in pobratene občine Labjn. Ob 10. uri bo v hotelu »Bor« v Črnem vrhu nad I-drijo slavne>stna seja Skupščine občine Idrija in izvršnih organov vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Idrija. Na slavnosti bodo poleig podelitev priznanj in nagrad SO Idrija podelili tudi domicil Komandi goriškega vojnega področja. Po seji pa bo ob
11.30	pred osnovno šolo »Janka Premrla - Vojka« v Črnem vrhu odkritje spomenika primorskemu narodnemu hèroju Janku Premriu - Vojku. Ob tej priložnosti bo slavnostni govornik narodni heroj Albert Jakopič - Kajti-mir.
V	nedeljo, 29. septembra, ob 8. uri, bo na Trgu svobode v Idriji start III. planinskega pohodnega maratona »Pavla«. Ob 10. uri bo v Spodnji Idriji o-tvoritev nove telovadnice in prenovljenih prostorov osnovne šole »Voj-
kove brigade« Spodnja Idrija, ki so bili zgrajeni v okviru programa IV. občinskega samoprispevka in pomenijo lepo pridobitev za šolo in kraj.
Pomembno delovno zmago bo v petek, 4. oktobra, ob 13.30, obeležil delovni kolektiv Iskre - tozd Montaža Spodnja Idrija, ki bo otvori 1 nov oddelek za izdelavo lamel.
V soboto, 5. oktobra, ob 19.30, bo v Rudniški dvorani v Idriji javna radijska oddaja Radia Koper - Capodistria, na kateri se bodo predstavili izvajalci iz idrijske občine. Pokrovitelji oddaje so: Iskra - Montaža Sp. Idrija, Kolektor Idrija in Slo-venijàles - lesna industrija Idrija.
SILVO KOVAČ
Jugoslovanski šanson v Rogaški Slatini
ROGAŠKA SLATINA — Danes in jutri bo v Kristalni dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini prireditev Jugoslovanski šanson Rogaška '85,
Naslovi skladb so obetajoči: Pešam koje nema, Rista kužiš igru. Na dvoru kralja Punpulina, Nešto malo o podstanarima, Osveti mi se ako želiš, Ti nisi. Balada o pijancu, Prekleta nedelja, Firulajka, Dekle, dekle moje (na tekst Karla Destovnika -Kajuha), Balkoni moje mladosti. Rogaška Sistina, Zmenek in Kameleon.
Od avtorjev bi omenili B. Adamiča, I. Kiša, M. Domiclja, M. Lentiča, B. Šomna, E. Budau in J. Šmita. Me drugimi bodo nastopili pevci Gabi Novak, Marjana Deržaj, Meri Avsenak, Renata Brumec, Zvonko Špisič, Lado Leskovar, Zafir Hadžimanov, Jani Kovačič in Bojan Kodrič, (si)
Vesti s Koprskega
Več otrok v italijanskih šolah
KOPER — Število šolskih otrok in onih, ki obiskujejo predšolske institucije in otroške vrtce z italijanskim učnim jezikom v občinah Koper, Izola in Piran v letošnjem pred nedavno začetem šolskem letu, se je po statističnih podatkih povprečno povečalo za 12 od sto v primerjavi z lanskim letom. Voditelji teh institucij so te rezultate ocenili dokaj laskavo, ker je šola ena glavnih platform za vsako narodno skupnost in torej tudi za Skupnost Italijanov s Koprskega.
V koprski občini je v prvih razredih osnovnih šol skupno 25 učencev, 83 otrok pa obiskuje italijanske otroške vrtce v Kopru in perifernih sedežih Semedela, Bertoki in Hrvatini. V prvem razredu šole Dante Alighieri v Izoli je vpisanih 11 učencev, medtem ko jih je v otroškem vrtcu 56, to je najvišje možno število. Po prvi oceni se je v tej instituciji od leta 1978 število šoloobvezne mladine praktično podvojilo. V prvem razredu italijanske osnovne šole v Piranu je vpisanih 14 otrok, v otroškem vrtcu pa jih je 83.
Ta občuteni porast pri vpisih v prve razrede v italijanskih šolah na Koprskem je treba v prvi vrsti pripisati kapilarnim političnim akcijam na vseh ravneh, ki so jih vodile družbenopolitične organizacije s Koprskega, poleg njih pa tudi komisije, ki so zadolžene za vprašanja italijanske
narodnostne skupnosti v sodelovanju s skupnostmi Italijanov iz treh občin.
E. OPASSI
Obisk krvodajalcev iz Sesta San Giovannija
KOPER — Koprska občinska organizacija Rdečega križa je že osemnajst let pobratena s člani Zveze krvodajalcev iz kraja Sesto San Giovanni pri Milanu. V občinski organizaciji pravijo, da s krvodajalci iz Italije plodno sodelujejo že dvajset let, septembra 1968 pa so podpisali listino pobratenja. V petek, 27. septembra bo 300 krvodajalcev iz Italije obiskalo Jugoslavijo, na poti na Brione pa jih bodo na mejnem prehodu Škofije pričakali predstavniki koprske občinske skupščine in organizacije RK. Ob prihodu jim bodo zaželeli dobrodošlico, na povratku v Lipici pa se bodo predstavniki koprskega Rdečega križa z njimi zadržali v prijateljskem pogovoru ter oblikovali nekaj skupnih nalog o sodelovanju v prihodnje. Predstavniki krvodajalcev iz Sesto San Giovannija in občinske organizacije RK Koper se srečujejo vsaki dve oziroma štiri leta, poleg tega pa pripravljajo skupna strokovna predavanja, (jak)
Program prireditev ob koncu tedna
Obala in Kras
Postojna: Postojnska jama - obiski v septembru od 15. do 30. 9., ob 8.30, 9.30, 10.00, 10.30, 11.00,
11.30,	12.30, 13.30, 14.00, 14.30, 15.00,
15.30,	16.00, 17.00 in 18. uri. Predjamski grad je odprt vsak dan od
8.00	do 18. ure. 20. 9„ ob 15.30, mednarodno srečanje mladinskih reprezentanc treh dežel — Furia nije - Julijske krajine. Koroške in Slovenije; 21. 9., ob 8.30, mednarodno srečanje mladinskih reprezentanc treh dežel na stadionu v Postojni.
Goriška
Cerkno: pokriti plavalni bazen s trim kabinetom, savno, namiznim tenisom, obratuje vsak dan, razen ponedeljka od 10.00 do 13. ure; bolnica Franja odprta vsak dan od 8.00 do 18. ure.
Ljubljana z okolico
20. in 21. 9. — prireditev na Ljubljanici »Podkovani krap«: 20.
9.,	ob 16. uri, gostinska ponudba na Cankarjevem obrežju, Hribarjevem nabrežju in na Pogačarjevem trgu; 20. 9., ob 18. uri, nastop narodnozabavnega ansambla Vida Rosea na Pogačarjevem trgu; 20.
9.,	ob 19. uri, nastop godbe na pihala in Ljubljanskih mažoretk; 20. 9., ob 19.30; baklada, povorka
©flMMaSfjs}
čolnov z baklami in lampijoni; 21.
9.,	ob 16. uri promenadni koncert pihalnega orkestra Vevče, ob 16.30, prihod povorke Podkovanega krapa do Tromostovja, ob 17. uri, borbe čolnarjev. Mestna galerija — razstava likovnih del nastalih na 5. ex tempore Ljubljana 85 — podnaslov razstave je Podoba Ljubljane (od 20. do 30. 9.). Muzej neevropskih kultur — razstava: Ljudska umetnost Mongolije od 15. oktobra dalje. Od 19. do 22. 9., na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani: Narava - zdravje 85.
Gorenjska
Jesenice: 21. 9., ob 20. uri, glasbeni večer v Markovi cerkvi v Vrbi, nastopa trobilni trio; 21.
9.,	ob 18. uri, državno prvenstvo v hokeju Kranjska gora - Bosna; 25. 9., ob 18. uri, državno prvenstvo v hokeju Kranjska gora - O-limpija. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9.00 do 16. ure — skupine se lahko najavijo na tel. 064 - 80115. Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah je odprta vsak
dan, razen sobote, od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 12.00 do 16. ure — skupine se lahko najavijo na tel. 064 - 80411.
Škofja Loka: 20. 9., ples v restavraciji hotela in 21. 9. zabavni večer, koča na Starem vrhu (tel. 064 - 65007); 21. 9. 35-letnica koče na Starem vrhu.
Bled: 21. 9., ob 18. uri, festival otroških popevk — Blejski srček, v športni dvorani, vstopnina 200 dinarjev za odrasle, za otroke vstop prost, predprodaja vstopnic pri Generalturistu na Bledu.
Dolenjska in Bela krajina
Novo mesto: v Novem mestu še traja »Mesec turizma na Dolenjskem«: 22. 9., srečanje mest Varaždin - Novo mesto, prenos RTV LJ »Kraji med seboj«, na Glavnem trgu v Novem mestu.
Čatež: 25. 9., ob 20. uri, nastop okteta iz Leskovca, 26. 9., ob 20. uri, nastop folklorne skupine iz Senovega, prireditve so v hotelu Terme.
Štajerska
Žalec: do 22. 9. »Taborski kulturni dnevi«: 20. 9.,'ob 20. uri, predstavitev slovenskega filma »Ljubezen«; 21. 9. ob 20. uri, operna predstava, izvaja Mariborska opera.
MIŠKO KRANJU
Povest o dobrih ljudeh
104.
Poslednje in najbolj vidno znamenje te pomladi je bila Ivanova napoved, da bo treba po svetu. Kakorkoli so se ljudje radi zadrževali na tem otočku in v Koštrčevi hiši, so ob pomladnem času čutili, da se bodo morali posloviti; to je bilo tako nujno, kakor so vedeli, da se bodo nekoč poslovili od življenja.
Ivan je že stopil nekam v vas in ko se je vrnil, je sporočil zvečer v veliki sobi vsem:
»V soboto pa gremo.«
Pri tej novici je tudi Peter utihnil in se zamislil, kakor so storili tudi vsi drugi. Tam zunaj teh jarkov, tam nekje se začne velika cesta, začenja se svet. Kakor pa je svet širok, tako pestra in široka je tudi vsebina tega pojma.
Ko je Ivan tako odločil, so se ljudje nehote ozrli po Katici. Zakaj Katica je bila naposled pomembno vprašanje, prek katerega ni mogel nihče; razen Marte, ki je nekam brezskrbno odšla od tod in prepustila Katico negotovi usodi ih Ivanu na skrb.
Kajpa, v Koštrčevi hiši je ljudem prišlo samo po sebi, da so sklenili, da ostane Katica tu. V zvezdnih nočeh, ki so bile že tople in je tudi v sobo prihajal topel vonj pomladi, sta .Jožef in Ana sklenila v pogovorih, da ostane Katica pri njima; seveda, dokler bosta živela. In če ni bilo prej pravega vzroka, da bi prosila boga za dolgo življenje, sta se zdaj lahko zatekla k njemu s prošnjo, da bi živela tako dolgo, dokler se kaj ne uredi zastran Katice. In verjela sta, da pri taki prošnji ne bosta zavrnjena. Bog, ki ima rad dobre in male ljudi, ki niso preveč nadležni s svojimi prošnjami, jima bo ustregel v tem, zlasti ko sam dobro vidi, da Katica ne more ostati sama na svetu.
Ivan je že sam mnogo premišljal o tem. Pravzaprav ne tako premišljal, kot da ne bi bil vedel, kaj naj napravi s Katico, zakaj pri njem je bilo to nekaj samo po sebi umevnega, da pojde dekle z njim po svetu. Razumljivo je bilo, da ima do nje dolžnosti, ki jih je nekoč vzel nase s tem, da se je poročil z njeno materjo Marto. Če se je Marta otresla dolžnosti do otroka, se jih Ivan ni mogel, pa tudi ni hotel. Premišljal je tembolj o predlogu, ki sta mu ga stavila stara Koštrčeva, naj bi dekle ostalo pri njima do jeseni, ko se bo Ivan tako ali tako vrnil iz sveta. V tem ni bilo nič čudnega, saj se je Ivan pobotal z Jožefom za kos zemlje, kjer si bo postavil hišo. Ivan bo ostal v tem kraju in Katica bo ostala z njim. Pre-
vzela pa bosta po starima Koštrčevima samoto tega kraja in vso njegovo lepoto. Ivan ima poleg tega že v načrtu, koliko zemlje bo dokupil.
Lepi so H načrti, vredni malih ljudi, ki čutijo, da je v svetu vse tako razdeljeno in urejeno, da se mali ljudje ne smejo ukvarjati z ničimer velikim, če naj ne zabredejo v polom, kakor je zabredla Marta, ki se je odločila za velike stvari.
Nekoč bodo ti mali načrti poplačani z lepoto, ki je ni drugod na svetu. Prišli bodo časi, ko bosta s Katico sama tu, ko se bo kakor zdaj vračala pomlad z vsem nemirom in z vso razkošnostjo. Mura bo šumela in njeno šumenje se bo mešalo s pesmijo slavcev, sinic, ščinkavcev in še mnogih drugih ptic. To je plačilo za trpljenje, ki ga mora človek prestati v življenju.
S Katico sta dva dni pred njegovim odhodom sedela pred hišo na soncu in načela pogovor o tem.
»Ali pojdeš z mano?« jo je vprašal Ivan.
Katica je poslednje čase mnogo premišljala o tem in se ni mogla odločiti. Svet sam ni bil več mikaven, kar ni bilo matere in kar je bil oče tako zamišljen in otožen.
»Ne vem, Ivan,« mu je odvrnila, kakor ga je vedno klicala. »Ali ne bi bilo bolje, če bi ostala tu? Saj ti bom v svetu samo v napotje. Tu bi pa pri Koštrčevima že kako živela. Rada me imata. Tu bi te počakala. Saj se boš jeseni vrnil?«
»Afera LpT-Heimatdienst« spet na antifašističnem odboru
Predsednik Marchio v veliki zadregi
Predsednik pokrajinske uprave Marchio in z njim Lista za Trst sta v veliki zadregi zaradi afere »Heimat-dienst-LpT«, ki zadobiva iz dneva v dan vse bolj politične obrise ter postavlja na kocko tudi same odnose med strankami večinske koalicije na pokrajini. Afero je kot znano sprožil občinski svetovalec Tržaškega gibanja Parovel, ki je z zelo podrobno in utemeljeno dokumentacijo (gre v glavnem za uredne vire raznih avstrijskih ministrstev) dokazal, da je »Kartner Heimatdienst« (Koroška domovinska liga) neonacistično usmerjena in da je ta organizacija že nekaj let v stalnih stikih s tržaškimi melonarji. V sklopu tega sodelovanja je 25. maja letos žensko gibanje LpT priredilo v sodelovanju z nacionalističnim odborom »za obrambo italijanstva« zborovanje na temo »Podobna vprašanja v različnih državah«, ki sei ga je kot zelo dobrodošel gost udeležil tudi predsednik Heimatdiensta Josef Feldner. Zborovanje je naletelo na zelo dobre odmeve v Piccolu, na skoraj zmagoslavno oceno pa v listarskem tedniku »La voce libera«, ki ga kot odgovorni urednik vodi sam Marchio. Do tukaj nič nenavadnega, le da je Marchio kot predsednik pokrajine tudi predsednik enoL nega antifašističnega odbora za obrambo vrednot odporništva, kar je v popolnem nasprotju z dejstvom, da je LpT povoljno sprejela nacistično usmerjenega koroškega politika in da je o tem srečanju navdušeno poročal tednik tega gibanja. Parovelova argumentirana obtožba je povzročila pravi potres in Marchio je napovedal svoj odstop iz antifašističnega odbora, ki se je spet sestal včeraj, da nadaljuje z razpravo o tej aferi in da se po možnosti izreče o predsednikovem odstopu.
Na včerajšnji soji, na katero je Parovel prinesel nove dokumente o odnosih LpT-Heimatdienst, sta prišli na dan dve novosti: komunistična resolucija, ki obsoja pobudo ženskega gibanja LpT, in Marchiovo sporočilo, da bo v pričakovanju razčiščenja poveril predsedniško dolžnost svojemu delegatu, ki bo najbrž eden izmed pokrajinskih odbornikov. Dokument KPI, ki ga je orisal sam
pokrajinski tajnik Poli, zelo ostro obsoja vsakršne stike s koroškimi in z drugimi neonacističnimi skupinami in organizacijami ter podčrtuje, da pomeni majsko zborovanje s Feldner jem globoko žalitev za vse italijanske in slovenske demokrate. Antifašistični odbor bi lahko že včeraj ocenil ta komunistični dokument, na predlog predstavnikov KD, PSDI, PRI (in seveda LpT) pa so sejo spet odložili za teden dni, ker se hočejo te stranke, zaveznice melonarjev v občinski in pokrajinski koaliciji, prej posvetovati s svojimi vodstvenimi telesi. Zastopniki ostalih demokratičnih strank in organizacij so sprejeli odložitev seje, a pod pogojem, da se prihodnji teden vsa afera dokončno razčisti. Zlasti demokristjani očitno potrebujejo še nekaj dni, da preverijo politične posledice Marchiovega odstopa, čeprav je že sedaj jasno, da po eni strani ne morejo odkrito braniti predsednika, po drugi pa nočejo na noben način kompromitirati odnosov z Listo, zlasti v tem delikatnem političnem trenutku.
Zanimivo je vsekakor, da tudi tisti, ki hočejo, da bi Marchio ostal predsednik antifašističnega odbora, niso včeraj oporekali Parovelovim dokumentom. Niti podtajnik LpT Spiazzi, avtor zmagoslavnega članka o srečanju s Feldner jem v listarskem glasilu, ki je včeraj postavil smešno zahtevo, da bi moral antifašistični odbor obsoditi Parovela, »ker neti sovraštvo in nesporazume med tržaškimi komponentami«. V razpravo je' posegel tudi predstavnik SSk Harej, ki se je strinjal z odložitvijo seje in podčrtal, da mora tudi v bodoče antifašistični odbor predstavljati vse tržaške demokratične komponente. Glede Heimatdiensta ja Harej dejal, da je SSk zelo dobro seznanjena o neonacistični usmeritvi tega gibanja. To stališče zastopnika SSk je sprožilo reakcijo Parovelovega Tržaškega gibanja, ki v noti za tisk med drugim obsoja »dvoumno stališče SSk pri vprašanju, za katero bi se morali soglasno angažirati vsi italijanski in slovenski antifašisti.« (st)
V*
Stivansko papirnico bodo v kratkem spojili s sorodnim obratom v pokrajini Prosinone
Vodstvo koncerna Burgo, h kateremu med drugim spada tudi štivanska papirnica, je te dni napovedalo, da se bo tovarna iz Štivana v kratkem spojila s papirnico iz Sore (pokrajina Prosinone), katere večino delnic nadzoruje ravno omenjeni koncern. S spojitvijo obeh podjetij se. bo družbena glavnica zvišala na 110 milijard in 800 milijonov lir (družbeni kapital štivanske papir-' niče znaša trenutno natanko polovico), pravno pa bo družba bjla registrirana kot Cartiera del Timavo e del Sole.
Naj omenimo, da je v zadnjem času pri štivanski papirnici prišlo že do več novosti. V začetku leta je, kot znano, v upravni in nadzorni odbor podjetja vstopila Friulia (finančna družba Furlanije - Julijske krajine), le mesec dni prej pa je deželna uprava dodelila tovarni preko 10 milijard lir za nakup novih tehnologij. V tej zvezi velja povedati, da je ravno v teh dneh začel polnomočno delovati nov stroj za patiniranje papirja, v naslednjih mer secih pa bi morali namestiti tudi avtomatični stroj za embalažo. Kljub negotovostim na tržišču je podjetje v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečalo proizvodnjo v primerjavi z istim obdobjem lani; porast je znašal 8,5 odst., volumen prodanih kaftur pa 98 in pol milijarde lir. V.
Prepoved kopanja zaradi hude okvare na prečiščevalnih napravah v Skednju
Tržaški župan je iz preventivnih razlogov prepovedal kopanje v kopališčih Ausonia, Lanterna, pristaniške ustanove in železarjev. Prepovedi kopanja je botrovala nenadna huda okvara na napravah za prečiščevanje greznice v Skednju, kar naj bi lahko tudi onesnažilo vodo. Tržaška občina je začela vsekakor že popravljati napravo. Prepoved kopanja je začasna in bo v veljavi vse dokler ne bodo okvaro odstranili.
Dodelitev stanovanj na področju rimskega amfiteatra
Tržaški občinski odbor je na zadnji seji razpravljal med drugim tudi o dodelitvi stanovanj, ki so jih bili zgradili na področju rimskega amfiteatra. Za dodelitev stanovanj bo Zavod za ljudske hiše IACP razpisal javni natečaj. Eno tretjino stanovanj bodo dodelili začasno družinam, ki so
morale zapustiti stanovanje za javno korist, eno tretjino pa mladim zakonskim parom.
• Rajonski svet za Kjadin in Rocol se bo sestal v ponedeljek, 23. t.m., na redni seji v Ul. dei Mille. Na dnevnem redu med drugim gradbena dovoljenja in rajonska tržnica.
Dr. Fulvio Anzellotti: »Tehniki bodo izrekli zadnjo besedo glede lokacije sinhrotrona«
»Med slovensko vzhodnokraško skupnostjo in znanstvenoraziskovalnim centrom pri Padričah je torej izbruhnila vojna,« rečem napol v šali napol zares, potem ko mi dr. Anzellotti z običajnim prešernim nasmeškom ponudi naslonjač v uradu svojega osebnega podjetja.
»Ne, ne. Vojne ni, res pa je, da so se odnosi precej zaostrili,« mi še zmerom z nasmeškom odvrne in v isti sapi pristavi, da je že naročil skupini geologov in drugih strokovnjakov, da ponovno poglobljeno proučijo ves problem lokacije sinhrotrona.
»Kaj potemtakem lahko pričakujemo za 23. september, dan, za katerega je bila napovedana seja upravnega sveta Konzorcija, ki naj bi odločala o dokončni lokaciji?«
»Če bodo tehniki dotlej dostavili ustrezno poročilo, bomo pač na podlagi njihovih zaključkov ukrepali, v nasprotnem primeru bomo odločitev prenesli. Nekaj pa mora biti jasno: če bo njihovo poročilo potrdilo, da je med površino znotraj že vinkulirane-ga ozemlja med Padričami in Bani in novo površino izven centra razlika samo v večjih stroških, v tem primeru se bom brez nadaljnjega opredelil za staro lokacijo, ker se zavedam pomena, ki jo ima zemlja za domačine in vso zamejsko narodnostno skupnost. Če pa bi bile težave drugačnega značaja, se bomo morali odločiti za novo lokacijo.«
Vsa zadeva je torej zaenkrat v rokah tehnikov. Toda spor, kot vemo, prerašča golo vprašanje lokacije in zadeva tudi postopek, po katerem so vprašanje nove lokacije predstavili neposredno prizadetim. Dokument vzhodnokraških skupnosti in slovenskih organizacij je v tem pogledu dovolj zgovoren, kot je po svoje zgovoren tudi očitajoči Anzellottijev odgovor, ki smo ga objavili v včerajšnji številki. Kaj o tem meni AnzeUotti sam?
»Moti me predvsem napadalni ton tistega dokumenta. Iz njega izhaja, kot da bi hoteli mi po vsej sili zadati udarec Kraševcem in vsej slovenski narodnostni skupnosti. Pa ni tako. Vedno sem skušal razumeti potrebe in zahteve prizadetega prebivalstva in mu skušal po svojih močeh ugoditi. V določenih krogih veljam celo za filoslovenca, ker sem kot predsednik tržaške jadralne zveze omogočil, da je slovenski jadralni klub Sirena lahko pristopil k zvezi. Tako razumem tudi druge vaše probleme in zahteve in so me zato motili razni očitki. Naredil sem sicer tudi napako, in to priznam, ko sem v dobri veri naročil zemljemercem, naj gredo na zemljišča za meritve.
Zlasti pa me je motila trditev, da je Znanstvenoraziskovalni center dosegel doslej tako skromne rezultate«.
Če upoštevamo, kaj je imela skupnost, krajevna in širša, doslej od tega, koliko delavnih mest je bilo u-stvarjenih, potem ne moremo govoriti o kdove kakšnih rezultatih, mu ugovarjam.
»Nihče ni še imel nič od tega. Tu
gre za dolge procese. Rezultati ne morejo biti takoj na dlani. Pri zaposlovanju osebja pa smo vsekakor u poštovali tudi domačine. Na petnajst novih zaposlenih je vsaj pet slovensko govorečih ljudi in nekateri so prav iz vzhodnokraških krajev. S tem pa še ne moremo trditi, da ni bilo rezultatov. Mar niso pridobitev centra Unido in samega sinhrotrona zavidljivi rezultati, katerih ugodne posledice pa ne morejo biti zaznavne na kratke roke.«
Toda tu gre tudi za negativne posledice, mu spet ugovarjam. Slovensko kraško prebivalstvo z izgubljanjem zemlje izgublja tudi del svoje identitete in potrebuje zato določena jamstva, da se bo kljub tem izgubam lahko še naprej razvijalo. V tem pogledu je bilo iznešenih veliko zahtev, vendar doslej še ni bilo zadovoljivega odgovora.
»Večji del teh zahtev ni v moji pristojnosti. Za to so poklicane krajevne uprave.«
»V upravnem svetu Konzorcija — ga spomnim — sedijo tudi predstavniki dežele in občine, kar pomeni, da bi se določene zahteve dale obravnavati tudi v okviru Konzorcija.«
»Žal ni tržaška občina do danes še določila svojega predstavnika v u-pravnem svetu, čeprav smo večkrat
Pred nekaj leti je skupina nizozemskih naravoslovcev med obiskom v Sloveniji obiskala tudi Kras. Potem ko so si naravoslovci ogledali kraške naravne zanimivosti, so bili enotnega mnenja: ko bi imela Nizozemska tako območje, kakršen je slovenski Kras, bi to gotovo postalo naravni park.
To je bil eden od utrinkov iz včerajšnjega predavanja biologa Staneta Peterlina o naravni dediščini slovenske dežele, ki je bilo v sklopu seminarja za slovenske šolnike namenjeno projesorjem naravoslovja srednjih šol. Izbrali smo ga za uvod našega zapisa o včerajšnjem predavanju, ker je po svoje dokaj pomenljiv in problematičen. Za nizozemske strokovnjake je bil Kras pravcato naravno čudo-, medtem ko je za tiste, ki tu živijo in delajo, zgolj njihovo naravno okolje, njihov svet, torej vsaj navidezno »nič posebnega«.
V svojem predavanju in predvsem z res izrednimi barvnimi diapozitivi pa je prof. Peterlin opozoril, da je slovenska dežela - polna takih čudes, redkosti, zanimivosti, tako na krajinskem kot tudi na rastlinskem in živalskem področju, kar vse sestavlja našo naravno dediščino. »Teh zanimivosti, posebnosti, nismo mi ustvarili, podedovali smo jih, in zato moramo skrbeti, da jih bodo lahko ’uži-
zahtevali to imenovanje. Toda, mimo tega, sem večkrat pozval predstavnike krajevnega prebivalstva, naj povedo, kaj pravzaprav želijo. Morajo se tudi sami organizirati in usposobiti, da se bodo lahko na primer udeležili licitacij za dodelitev raznih obrtniških in drugih del v samem Centru. Jasno je, da bodo imeli najbližji tudi večje prednosti na teh licitacijah.«
»Kakšne perspektive pa bo lahko odprl sinhrotron?« sem še vprašal dr. Anzellottija.
»Pobuda prav gotovo ne bo rešila sedanjih problemov Trsta. Učinki bodo zaznavni šele čez deset, petnajst let. Velika razlika je, če sejem žito ali če vsadim oljko. Na njene sadove bom moral čakati več let. Sicer pa, če Trst danes ne izkoristi te možnosti, bo čez deset ali petnajst let v še večji krizi«.
»Kaj pa nevarnost nuklearnega sevanja?« smo se še pozanimali.
»Znanstveniki zatrjujejo, da ni posebnih nevarnosti, sam pa ne vem povedati kako in zakaj. Sinhrotron je dejansko neke vrste ogromen mikroskop na osnovi mehkih žarkov X, s pomočjo katerega bodo lahko proučevali živo celico in je zato izredne važnosti za razvoj biologije. Vseka kor nameravam v kratkem prirediti
vale’ tudi poznejše generacije«, je omenil proj. Peterlin.
Predavatelj se je najprej zaustavil ob vprašanju varstva narave. V Sloveniji ima le-to dolgo tradicijo. Že pred 1. svetovno vojno je prišlo do poskusov, da bi ga načrtno organizirali. Tako je na primer leta 1908 ljubljanski seizmolog prof. Albin Pehar predlagal, naj bi zavarovali Dolino Triglavskih jezer.
srečanje s krajevnim prebivalstvom, na katerem bodo znanstveniki podrobno orisali ta stroj in obrazložili njegovo delovanje. Želim skratka ohraniti čim tesnejše sodelovanje z domačini«.
To sodelovanje doslej ni bilo vedno najbolj zgledno, in ne po krivdi tistih, ki terjajo predvsem pravičnejši odnos do teritorija in ljudi, ki na njem živijo. Upamo tudi, da zagotovilo o ponovni resni proučitvi problema lokacije ni le prah v oči.
DK
Prosta delovna mesta v Raziskovalnem centru
Konzorcij za izgradnjo, upravljanje in razvoj znanstvenega in tehnološkega raziskovalnega centra na Padričah je objavil dva natečaja z izpiti za dve prosti delovni mesti pomočnika in eno prosto delovno mesto pomožnega delavca. Oba natečaja sta bila objavljena v drugem delu Uradnega vestnika št. 212, z dne 9. septembra 1985.
Za podrobjnejše informacije naj se zainteresirani kandidati obrnejo na Znanstveno raziskovalni center na Padričah.
Po vojni, leta 1919, je nastal Odsek za varstvo prirode, ki je leto po nastanku izdal Spomenico za varstvo prirode. Bil je to nekakšen nacionalni program za zaščito narave, nekatere naloge, ki jih je ta program predvideval, pa še do danes niso bile izpeljane. Leta 1924 je prišlo do začasnega zavarovanja področja Triglavskih jezer za dobo dvajsetih let.
Po drugi svetovni vojni je bila slu-
V Kraški galeriji v Repnu
Od jutri razstava beneške slikarke Lorette Dorbolò
Kraška galerija v Repnu bo od jutri dalje gostovala razstavo beneške slikarke Lorette Dorbolò. To bo prvič, da se bo v tej galeriji predstavila naša rojakinja iz Beneške Slovenije, ki je sicer razstavljala že marsikje, a še nikoli na Tržaškem.
Pavel Petričič je v biografskih podatkih o Loretti Dorbolò napisal:
»Loretta je v svojih slikah prikazala dušo beneških ljudi, interpretirala je življenje. Nadiških dolin. In ker nas zgodovina in življenje na nek način vežeta na zgodovino in življenje kraškega življa, bodo tudi obiskovalci Kraške galerije prav gotovo njeno umetnost globoko občutili in podoživljali.«
Menimo, da so te besede najlepše vabilo na odprtje razstave, ki bo jutri ob 20. uri in na kateri bo sodeloval tudi mladinski pevski zbor Pod Lipo iz Bamasa.
T. P.
• Občinsko podjetje ACEGA bo te dni začelo z deli za potenciranje plinskega in vodovodnega omrežja na področju Trga De Gasperi in Ul. Rossetti. Zaradi tega bo vse do konca del prepovedano parkiranje na obeh straneh Ul. Rossetti na odseku med Ul. Revoltella in Trgom De Gasperi.
žba za varstvo narave obnovljena, ustanovljen je bil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine; leta 1961 je bil ustanovljen Triglavski narodni park, (v bistvu je bila to trajna obnova zaščite področja Triglavskih jezer s približno 2 tisoč hektari površine), ki je bil pred štirimi leti razširjen na sedanje območje 840 kvadratnih kilometrov. Triglavski narodni park je sedaj največji narodni park v Jugoslaviji in edini v Sloveniji.
Proj. Peterlin je nato z diapozitivi prikazal vrsto naravnih zanimivosti Slovenije. Od znamenite Igle v Savinjski dolini do Divjega jezera pri Idriji, od Triglava in Soče, ki sta postala prava simbola slovenske naravne dediščine pa do drugih manj znanih, a vseeno izjemnih krajinskih posebnosti. Na platnu so se zvrstile tudi vrste redkih rastlin (na primer kranjski jeglič ali biascica), ki jih je mogoče še dobiti v nekaterih predelih, predavatelj pa je tudi opozoril na izumiranje nekaterih živalskih vrst (na primer rogača in močvirne želve), ki se čedalje bolj redčijo zaradi spreminjanja okolja, v katerem živijo.
Seminar za slovenske šolnike se bo zaključil danes z ekskurzijo v Savinjsko dolino, med katero se bodo profesorji naravoslovja seznanili z novostmi v šolskih naravoslovnih dejavnostih.
Predavanje za naše šolnike o naravni dediščini slovenske dežele
»Ko bi na Nizozemskem imeli slovenski Kras...«
Profesorji naravoslovja med včerajšnjim predavanjem v Peterlinovi dvorani
Nov zaplet za hitro rešitev deželne krize
Predsednik sveta Manzon bo ostal na svojem mestu
Zadnja »sprehoda« v Mir amar skem parku
Predsednik deželnega sveta Manzon (PSI) ne namerava odstopiti, kljub krizi deželne vlade in kljub vabilu za odstop, ki je v prejšnjih dneh prišlo iz deželnega odbora PSI. To je Manzon jasno povedal na včerajšnji seji načelnikov skupin in dejal, da je trenutno v krizi deželni odbor in ne dželni svet. Odločno predsednikovo stališče bo gotovo sprožilo nove polemike in povzročilo nove težave vodstvu PSI, zlasti pa poslancu De Carliju, ki je računal na Manzo-nov odstop, ker je hotel to funkcijo ponuditi PSDI, PLI ali celo Tržačanu Carboneju. Deželni svet se bo vsekakor sestal v torek, 1. oktobra, in bo dokončno sprejel Biasuttijev odstop.
Zelo kritično do krize Biasuttijeve-ga odbora pa je medtem deželno vodstvo CGIL, ki pravi, da je kriza še dodatno paralizirala delo deželne u-prave, ki je že itak imela zelo malo posluha za rešitev hudih gospodarskih problemov Furlanije - Julijske krajine. CGIL zato poziva CISL in UIL k enotnim pobudam, ki bi imele namen opozoriti deželne voditelje, da
se morajo držati sprejetih obvez in obljub za gospodarski preporod, zlasti manj razvitih področij dežele.
Projekt za novi upepeljevalnik
Tržaška občina je posredovala deželnemu odbomištvu za javna dela projekt za izgradnjo upepeljevalnika, ki bo hkrati proizvajal električno e-nergijo. Po predvidevanjih bi obrat stal 50 milijard lir, za pridobivanje električne energije pa bi izkoriščal toploto od sežiganja odpadkov. Podobne upepeljevalnike so že uresničili ponekod v deželi, kjer proizvajajo na primer gnojila za kmetijstvo in trdo gorivo za industrijo.
• V Ul. del Ponte prenavljajo ta čas eno od tamkajšnjih poslopij. Zaradi tega je tržaški župan odredil prepoved parkiranja na obeh straneh Ul. del Ponte in na obeh straneh Starega trga na odseku med Ul. Torbandena in Ul. Rosario.
Glasbeni sprehodi v Miramarskem parku se počasi iztekajo. Zadnja dva taka »sprehoda« bosta jutri in pojutrišnjem, spet pa jih bo »vodil« komorni orkester »Opera giocosa Furlanije - Julijske krajine«, ki ga vodi Severino Zannerini.
Prireditev se bo začela pri Labodjem jezeru. Od tu se bo orkester s svojimi glasbili in notami v spremstvu »sprehodil« za kak kilometer po parku ter se pri tem ustavil na naj-
Od danes do nedelje bo v kriškem Ljudskem domu festival komunističnega tiska, ki ga prireja domača sekcija KPI v sodelovanju z vaškim Mladinskim krožkom. Festival bodo odprli ob 15. uri, medtem ko so napovedano predvajanje TV oddaje o urbanistiki in arhitekturi na Krasu iz tehničnih razlogov odložili na ne-
bolj sugestivnih mestih in seveda tudi zaigral.
Program zadnjih dveh Sprehodov Vsebuje »Petra in volka« Prokofjeva, Tartinijev Koncert za štiri violine, Mozartovo Koncertno simfonijo za štiri trobila, Mozartov Koncert za violino, Haydnov Kaiserquartett in Elegijo Petra Iliča Čajkovskega.
Iz tehničnih razlogov p>a bo odpovedala napovedana modna revija.
odborov za mir
deljo ob 19. uri. Danes zvečer bo vsekakor koncert rock-skupin Martin Krpan in Agropop iz Slovenije. Najpomembnejši dogodek festivala pa bo vsekakor jutrišnji nastop dekliškega zbora »Julis Fučik« iz ČSSR, ki bo pel ob 19. uri. Kulturni spored bo obogatil nastop dekliškega zbora Vesna.
Javna skupščina
Tržaški univerzitetni in srednješolski odbor za mir sklicujeta jutri ob 17. uri v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares 8, javno skupščino, na kateri bo govor o vojaških izdatkih, o inflaciji, o krčenju javnih izdatkov, o preusmeritvi vojaške industrije in o pripravah na protestno manifestacijo ob priliki predaje letalonosilke »Garibaldi« italijaski vojaški mornarici, ki bo 30. septembra v Trstu. Na skupščino so vabljeni vsi meščani in predstavniki političnih sil.
V Križu od danes festival tiska KPI
Včeraj zjutraj,, takoj po odprtju bančnega zavoda
ROPARJI ŽE DRUGIČ V TREH MESECIH OROPALI NABREŽINSKO HRANILNICO
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini beleži že drugi roparski napad v treh mesecih. Potem ko so jo oropali 3. junija letos, sta jo včeraj spet obiskala neznana roparja. Plen je bil tokrat nekoliko nižji, ker sta bila zlikovca zaradi bližine karabinjenskie izvidnice prisiljena prekiniti svoj roparski podvig. Medtem ko so pred tremi meseci naropali 58 milijonov lir, jim je tokrat uspelo odnesti iz banke nekaj manj kot dvanajst milijonov lir.
Če k dvema roparskima napadoma na nabrežinsko hranilnico prištejemo še rop v openski Hranilnici in posojilnici pred manj kot mesecem dni (25. avgusta) in še prej rop v Kmečko - delavski posojilnici v Sovodnjah, se moramo z zaskrbljenostjo vprašati po vzrokih tega pojava. Očitno postajajo podeželski bančni zavodi prelahek plen roparjev, kar mora tako varnostnim organom kot samim bančnim zavodom narekovati nujne u-krepe.
Včerajšnji roparski napad dejansko ni predstavljal za roparje posebnih težav. Vse se je odigralo v poldrugi minuti, kot pravjo uradniki, Id so morali včeraj spet zaužiti pošten zalogaj strahu. Pred hranilnico na na-brežinskem trgu, zraven drugih parkiranih avtomobilov se je ustavil avtomobil golf bele bave s tržaško registracijo. Šofer je ostal za volanom s prižganim motorjem, dve osebi pa sta urno izstopili ter naglih korakov stopili v banko, ki je imela vrata na stežaj odprta. Bilo je okrog 8.25, malo potem, ko so banko odprli. V njej sta bila poleg štirih uradnikov že dva klienta — priletna gospa in mlajši domačin. Kot se je zgodilo že pri ro-Pu v openski hranilnici, se sprva ni nihče zavedal, kaj se dogaja. Medtem ko je eden od roparjev ostal pri yratih, da bi lažje nadzoroval položaj znotraj in izven bančnega zavoda, je drugi z bliskovitim skokom preskočil pult z aktovko in pištolo znamke beretta v roki in začel odpirati Predale. Tisti pri vratih, prav tako oborožen in nemaskiran, je velel klientoma pred pultom naj lezeta na Ha, drugi, ki je grabil denar iz predalov pa je ukazal enemu od uradnikov, ki je ravnokar telefoniral, naj odloži slušalko. Najprej je velel u-niirjeno, nato pa še dvakrat, vedno bolj jezno in odločno.
Ko se je nato spravil nad priprto
blagajno, se je na trgu pred hranilnico nekaj zgodilo, kar je zlikovce premotilo in prisililo, da so prekinili svoje roparsko delo. Kot po navadi, je na trg prispela karabinjerska izvidnica, ki pa se ni zavedla, kaj se dogaja. Orožniški avtomobil je naredil običajni krog po trgu ter odpeljal proti poštnemu uradu, ki je nekoliko bolj naprej ob glavni cesti. Ro parju pai vratih seveda ni ušel ta nepričakovani obisk. Nestrpno se je obrnil k pajdašu pri blagajni in ga pozval, naj se zgane. »Andiamo,« je par krat ponovil in tako sta urno smuknila iz banke, sedla v beli avto, ki je ob hrupečem zavijanju gum oddrvel po bližnji stranski poti proti nabrežinskemu pokopališču.
Vse je, kot rečeno, trajalo nekaj trenutkov. Presenečenje vseh, tudi tistih, ki so bili tedaj na trgu, je bilo tako veliko, da niso utegnili u-krepati, tudi ko so spoznali, da je v teku rop.
Eden od klientov, M je bil prav tedaj namenjen v banko, je sicer že pred begom zlikovcev zavil proti pošti in obvestil karabinjerje, kaj se dogaja, toda bilo je že prepozno — roparji so bili že daleč. Odpeljali so se po stranski poti, ki ob pokopališču vodi na državno cesto 202, tam pustili avtomobU in verjetno sedli v drugega, ki jih je tam čakal. Golf je bil seveda ukraden. Ukradli so ga že 11. avgusta nekemu libijskemu državljanu Saomu Saulu, ki stanuje v Trstu. Avtomobil je kmalu nato odkrila karabinjerska izvidnica. Nekateri očividci so ga namreč natančno
Letni štipendiji za morske biologe
Laboratorij za morsko biologijo je objavil natečaj za podelitev dveh študijskih štipendij za obdobje od 1. oktobra letos do 30. septembra 1986, na katerega se lahko prijavijo vsi, ki so diplomirali na tržaški univerzi iz bioloških in naravoslovnih ved in stalno bivajo v eni od občin dežele Furlanje Julijske krajine.
Prva štipendija je namenjena raziskovanju molekularnih vidikov genet-skega sistema živalske vrste ensis minor v funkciji karakterizacije subpopula-uij v Tržaškem zalivu; druga je namenjena raziskovanju razširjenosti, biolo-Sije in naseljenosti vrste crassostrea sp. v Tržaškem zalivu.
Zaiteresirani naj pošljejo pismene prošnje na kolkovanem papirju do 24. septembra letos na naslov: Direttore del Laboratorio di Biologia Marina, Strada Costiera n. 336, 34010 Trieste - Ravnatelj Laboratorija za morsko biologijo, Obalna cesta št. 336, 34010 Trst. Poleg osebnih podatkov in navedbe z,'anja tujega jezika, morajo v prošnji navesti še študijski naslov, priložiti pa sPričevalo o univerzitetni diplomi, življenjepis in seznam morebitnih publikacij.
opisali ter navedli tudi številko evidenčne tablice. Prav tako so precej podrobno orisali tudi zlikovca, ki sta srednje rasti, približne starosti štirideset let in zelo elegantno, »uradniško« oblečena.
Način, s katerim so izvedli včerajšnji rop v Nabrežini, ima marsikaj sličnega z avgustovskim nedeljskim ropom na Opčinah. Tudi opis roparjev se v marsičem sklada z opisom, ki so ga dali bančni, uradniki na Opčinah. Zanimivo je tudi, da sta roparja, prav tako kot v openski hranilnici govorila v pravilni italijanščini brez posebnih naglasov, čeprav se je nekomu zdelo, da je zaznal rahel lombardsko - beneški naglas. Iz vsega tega bi lahko sklepali, da gre za iste roparje, čeprav nam preiskovalci — karabinjerji z nabrežinske postaje — tega niso potrdili. Dejali so nam, da so openski primer proučevali policijski agenti in da zato ne poznajo podrobnosti tistega ropa.
Pa še besedo o na začetku omenjeni zaskrbljenosti nad pojavom naraščanja roparskih napadov. Predsednik nabrežinske Kmečke in obrtne hranilnice Gvido Zidarič, ki je takoj pritekel v banko, je izjavil, da je sramotno, da se takšni primeri dogajajo tako pogosto. Vse to negativno vpliva tudi na osebje in, kar je najhujše, ni proti temu nobene obrambe. Seveda pa je pomembno, da se ropi niso sprevrgli v kaj hujšega.
Nabrežinski bančni zavod se sooča z raznimi težavami, začenši z alarmnimi napravami, ki še ne delujejo, kot nam je povedal ravnatelj banke Milko Vremec. Pred tednom dni je podjetje Conforti namestilo alarmne naprave, ki so povezane s karabinjerji in policijo, vendar podjetje SIP še ni izvedlo priključkov. Drugi velik problem so bančni prostori sami, ki so pretesni in slabo zavarovani. Že dalj časa se banka pogaja z občinsko upravo, da bi prišla do novih, večjih in varnejših prostorov, vendar tudi to je obtičalo, ker je na politični ravni obtičala vsa zadeva z novim županom in novo upravo.
• V okviru poslovilnih obiskov ob odhodu na novo službetno dolžnost, je včeraj komandant oklepne brigade Vittorio Veneto, Felice Grosso, obiskal predsednika deželnega sveta Lu-igija Manzona. Le ta mu je zaželel veliko uspehov na novem odgovornem delovnem mestu v Cesanu, kjer bo vodil vojaško šolo.
Živo v sesljanskem Družbenem centru
Sedež Družbenega centra v Seslja-nu bo danes in jutri prizorišče glasbenih večerov, katerih glavni protagonist bodo nekatere skupine lahke glasbe iz naših krajev. Na odprtem prireditvenem prostoru se bosta danes predstavila dva glasbena ansambla; najprej (ob, 20.30)) bo nastopila štiričlanska skupina »Water closed« iz Šesljana, ki izvaja pretežno nevv wave motive, za njo (ob 21.30) pa bo drevišnji program dopolnil tržaški ansambel »Crevv«, ki pripada koordinacijski skupini »H posto delle fra-gole«.
Prijeten glasbeni večer je organizator — sesljanski Družbeni center — napovedal tudi za jutri. Gost večera (začetek koncerta je predviden ob 20.30) bo priznana veččlanska skupina »Trieste Big band«. Omenjeni prireditvi pomenita začetek delovanja Družbenega centra v letošnji sezoni,
TATJANA, pozdravljamo te!
Dragi Ivan, Nataša in Aljoša. V tem težkem trenutku smo Vam blizu in sočustvujemo z Vami
Mirjam, Aldo, Martina in Lorenza
Ob prerani smrti drage Tatjane Taučer izrekata prizadetim svojcem iskreno sožalje
družini Resinovič in Valenčič
Ob prerani izgubi Tatjane Blažič -Taučer izražajo prizadeti družini iskreno sožalje bivši sošolci iz Bar-kovelj.
KD Ivan Grbec iz Skednja in pevke ženskega pevskega zbora izrekajo možu Ivanu, hčerki Nataši in sinu Aljoši iskreno sožalje ob težki izgubi drage žene oziroma mame Tatjane Taučer.
Sošolci 3. b razreda trgovskega tehničnega zavoda »Ž. Zois« izrekajo Nataši najgloblje sožalje ob izgubi drage mame.
Ganjeni ob prerani smrti Tatjane Taučer izrekamo globoko sožalje možu, otrokoma in ostalim sorodnikom starši in učiteljstvo osnovne šole »Ivan Grbec« iz Skednja
Sekcija KPI »Marij Matjašič« - Bar-kovlje in krožek ARCI »Rumena hiša« izrekata iskreno sožalje Justi in Rudiju Blažiču ob bridki izgubi hčere Tatjane.
Glavni odbor in člani SPD Trst izrekajo globoko sožalje svojemu dolgoletnemu odborniku Ivanu Taučerju in družini ob prerani izgubi drage žene Tatjane.
Ob prerani smrti žene Tatjane izreka športna šola Trst svojemu bivšemu odborniku Ivanu Taučerju in družini najiskrenejše sožalje.
Zapustil nas je naš dragi
Mario Bernetič
Pogreb bo danes, 20. septembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesek.
Žalostno vest sporočajo: žena, sin z družino, sestra ter drugo sorodstvo
Gročana, 20. septembra 1985
j	Sporočamo žalostno vest, da
nas je zapustila naša draga * sestra in teta
Venceslava Žerjal
Pogreb bo jutri, 21. septembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Skedenj.
Posebna zahvala zdravniku dr. Renatu Štoki ju.
Žalujoče sestre Marija, Bernarda in Simplicija ter drugo sorodstvo
Škedenj, 20. septembra 1985
»	Sporočamo žalostno vest, da
nas je v starosti 89 let za ved-1 no zapustila naša draga mama, nona in pranona
Giovanna Švab vd. Semec
(JOHANCA)
Pogreb bo danes, 20. septembra, ob 13. uri iz mrtvašnice nabrežinskega pokopališča na kriški Klanc, od koder bo krenil sprevod v domačo cerkev.
Žalostno vest sporočaj» hčeri Mari in Nina z možema ter vnuki Edi, Marino in Loredana
Križ, Trst 20. septembra 1985
KD Vesna in ŠD Mladina izrekata družini Ukmar iskreno sožalje ob izgubi drage mame in none Johance.
Ob boleči izgubi drage none Johance Švab vd. Šemec izrekata Loredani in družini iskreno sožalje
direkcija in kolegi CGR
Prerano in nepričakovano nas je zapustila naša draga
Tatjana Blagi por. Taučer
Pogreb bo danes, 20. septembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Škedenj.
Žalostno vest sporočajo mož Giani z otrokoma Natašo in Aljošo, mama in oče Justa in Rudi, tašča Marija, svakinja Anida in nečaki ter drugo sorodstvo
Barkovlje, Škedenj, 20. sept. 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Draga TATJANA!
čudovit živ cvet,
ki nam je dajal moči
na tej trpeči zemlji,
tak cvet ne izumre nikoli,
kajti ti, draga Tatjana,
boš vedno živa v naših srcih.
Laura, Sergio, Dajdi in Dunja
Žalovanju se pridružujeta
Marta in Franko Volk
Naši obiski pri urednikih drugih časopisov
Spetič: Z razširitvijo kroga sodelavcev si tržaško Delo prizadeva postati tednik
Slovenci v Italiji imamo poleg dnevnika še nekaj časopisov. To so časniki, v katerih dobimo zlasti komentarje, poročila, kulturne, politične in druge članke. Eden takih je slovensko glasilo KPI Delo.
Ko sem odprla vrata na koncu hodnika večnadstropne stavke v Ul. Capitolina, me je v uradu s prijaznostjo na obrazu sprejela Tatjana Čuk, ne le tehnična pomoč časopisa, temveč tudi član slovenske komisije KPI. Skoraj je ne bi opazila med številnimi naloženimi policami. Slišala sem le hitro vneto tipkanje po pisalnem stroju. Po nekaj minutah je v sobo vstopil — skoraj bi rekla privihral — glavni urednik, Stojan Spetič. Stisk roke, nasmeh, reci mi kar ti, saj me ne boš vikala, in začel je s pripovedovanjem dolge zgodovine Dela. z zanj značilnim stilom, kot bi mi pripovedoval o napeti pustolovščini iz davnih časov.
Delo začne izhajati 10. februarja 1920 kot glasilo slovenskih socialistov Julijske krajine. Že na začetku, ko ga ureja Ivan Regent in ko tesno sodeluje z italijanskim II Lavoratore, se nagiba k skrajni levici. Začetna pot je jasno začrtana: zato, da delavsko gibanje vzkipi in doseže to, kar mu pritiče, je potreben trd in krvav boj. »Brez boja ni zmage in brez nje tu di ni pravic,« piše v enem od prvih člankov. Delavsko gibanje ni v svojem zgodovinskem razponu nikoli bilo enotno, tako zabeležimo tudi znotraj glasila samega vedno večjo težnjo k usmerjanju proti skrajni levici. Razkol je neizogiben po deželnem kongresu PSI septembra 1920. Delo se zavzame za komunistično strujo in osvoji ideje kominterne. Postane glasilo komunistične partije Italije za območje Julijske krajine, izhaja v Trstu v približno 2300 izvodih z 800 naročniki na ozemlju, ki je takrat obsegalo še vso Primorsko in Istro. V fašističnem obdobju je Delo časopis, ki ga največkrat obsodijo zaradi prevratniške vsebine. Po Regentu ga u rejajo še Josip Tuntar, Veroslav Ro-ven, Alojz Mokole in že prej Jože Pertot, ki zbere okoli Dela krog mladih slovenskih komunistov, ki se začnejo vročično zavzemati za nacionalno vprašanje. Med njimi velja o-meniti Vladimira Martelanca, ki je nacionalne pravice tesno vezal na pravice delavstva. Za nekaj časa združuje Delo glas treh komunističnih partij, tri dele slovenskega naroda, ki je razkropljen po Sloveniji, Italiji in Avstriji. Delo ne izhaja več redno in deluje skoraj v ilegali od 1922 dalje, dokler ni leta 1926 - s »posebnimi zakoni« fašistične Italije uradno prepovedan. Kljub temu nadaljuje svojo podtalno agitacijo.
Leta 1927 ga razmnožujejo v Ljubljani, 1930 pa izhaja v Parizu kot skupno glasilo KPI in KPJ, urejata ga Edvard Kardelj in Boris Kidrič.
Stojan Spetič
Tri leta pozneje na Dunaju, urednik je Prežihov Voranc. Širijo se ideje o skupnem programskem delu proti italijanskemu imperializmu z zahtevo pravice do samoodločbe Slovencev m Hrvatov. Po Alešu Beblerju in ponovno Ivanu Regentu se v Julijski krajini Delo spet pojavi konec 30. let, ko ga urejata Pinko Tomažič in Alojz Budin. Razmnožujejo ga na ciklostil nekje pri Zgoniku, še vedno v ilegali, kot glasilo podtalnega odpora KPI Julijske krajine. Zadnja številka pred aretacijo obeh urednikov še vedno objavlja poziv k oboroženemu odporu proti fašizmu. Ponovno izide maja 1940 v Ljubljani kot glasilo KPS, ureja ga Dušan Kraigher do novembra 1942. V njem objavljajo Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Boris Ziherl idr.
Delo se v Trstu spet pojavi v povojnem obdobju in postane januarja 1949, po resoluciji informbiroja, glasilo KP Svobodnega tržaškega ozemlja, edino slovensko glasilo, ki zagovarja stalinistično smer. Kot teoretični posrednik marksističnih idej v ekonomskih, političnih, socialnih in kulturnih vprašanjih v luči tedanjih razmer izhaja Delo vsaka dva meseca do leta 1953.
Od tedaj imamo v Trstu petnajst-dnevnik s podnaslovom: glasilo KPI za slovensko narodnostno manjšino. V svoji živahni zgodovini je bil kot kraška reka ponikalnica, ki teče, izgineva in se nato spet pojavi. Ni naključje, da je Delo tudi naslov osred njega slovenskega dnevnika, saj je v dobi ilegale komunistično glasilo izhajalo občasno tudi v Sloveniji in drugod. Oba časopisa pa trdita, da sta naslednika istega Dela! V preteklosti je bilo vedno polemično glasilo, predvsem po letu 48. Že nekaj desetletij ima funkcijo glasnika interesov naprednejšega dela slovenske manjšine. Posreduje stališča KPI pri specifični problematiki slovenske manjšine v Italiji in ideje iz matične Slovenije, priča temu so zanimivejši
članki osrednjega partijskega glasila Slovenije, Komunista. Delo je namenjeno v glavnem Slovencem, ki so člani KPI in tistim, ki zaupajo partiji svoj glas. Svoje strani pa odpira širokemu krogu bralcev in daje tako možnost prostega izražanja idej in diskusije. Ni informativno glasilo, na svojih straneh zbira komentarje k važnejšim dogodkom z gledišča slovenskih komunistov v Furlaniji - Julijski krajini. Zato je občasno neizbežno tudi polemično. Osrednje vodstvo portije podpira Delo, kljub temu da je zaradi spremenjenih tržnih razmer ukinilo marsikateri časopis na krajevni ravni, kot npr. Il Lavoratore, prav zaradi posebnega položaja, ki ga to glasilo ima v okviru partijskega tiska: važno je, ker je namenjeno slovenskim komunistom. Poleg tega izhaja predvsem zaradi podpore posameznikov. Povprečna naklada je 2000 izvodov, dobijo ga v roke večinoma stalni naročniki, deluje pa tudi dobra mreža raznašalcev.
Ponavadi poznamo mesečnike in tednike in je petnajstdnevni premor neobičajna periodičnost. Zato je tedensko izhajanje ena največjih ambicij tržaškega Delo. To odvisi predvsem od števila in volje sodelavcev. Ureja ga Stojan Spetič, uredniške in tehnične posle opravlja Tatjana Čuk, uredništvo je na sedežu KPI v Trstu, v glavnem pišejo na njegove strani vodilni člani partije. To je po eni strani pozitivno, po drugi pa povzroča neljubo posledico, da se red-kokdo odloči za to, da svoje misli posreduje časopisu. Ker je glasilo partije, se marsikdaj zgodi, da ga človek rajši bere, kot pa bi se v Delu sam oglasil: globoko je pač zakoreninjeno prepričanje, da določajo politično linijo le voditelji. Kot smo že poudarili, je Delo glasilo, ki dopušča široko debato, predvsem za predkongresno razpravo, kot vsa ostala partijska glasila.
Doseči torej širši krog sodelavcev, bralcev — veliko je članov KPI na Goriškem in v Benečiji — in s tem tudi omogočiti tedensko izhajanje: to so cilji, ki si jih danes zadaja tržaško Delo. Žalostno je to, da se glasilo bere in prodaja tudi izven tradicionalnega kroga bralcev samo v trenutku, ko načenja polemiko. Rajši bi videli, da bi se bralci zanimali za stališča partije same, da bi postalo prebiranje časnika nekaj vsakodnevnega, ne le priložnostnega.
Ob koncu je sam Stojan Spetič pripomnil še to: Nekateri vodilni člani partije se prevečkrat branijo pisati članke, češ da so prezaposleni, in so prej pripravljeni natovoriti dva vagona z vrečami cementa, preden bi kaj napisali. Edina dva, ki sta redno sodelovala, ko ju je uredništvo za to prosilo, sta bila Togliatti in Longo. Zato problem preobremenjenosti v bistvu ne obstaja!
(dam)
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Mešani pevski zbor Slovenec obvešča, da bo prva redna pevska vaja v torek, 24. t. m., ob 20.30. Vabljeni tudi novi pevci.
V četrtek, 26. t. m., ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) seja Slavističnega društva v Trstu. Dnevni red: razprava o slavističnem zborovanju v Novi Gorici, udeležba na slavističnem kongresu v Sarajevu, razno.
KD Lipa obvešča vse pevce in pevke, da bo pevska vaja v torek, 24. t. m., ob 20.30 v bazoviškem domu.
Pevski zbor M. Pertot iz Barkovelj bo začel z rednimi vajami v ponedeljek, 23. t. m., ob 20. uri.
Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel sporoča, da se redne vaje v novi sezoni pričnejo v sredo, 25. t. m., ob 20.30 v Soščnvi hiši na Proseku. Vabljene so tudi nove pevske moči!
Otroški pevski zbor F. Venturini vabi na prvo vajo, ki bo jutri, 21. t. m., ob 14.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Vabljeni tudi novi pevci!
KD F. Venturini - Glasbena šola za harmoniko in klavir. Vpisovanje ob sobotah od 14.30 do 15.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju, tel. 281-196.
Zveza slovenskih kulturnih društev in Glasbena matica sporočata, da bo odhod avtobusa v Ljubljano na koncert Washingtonske filharmonije danes, 20. t. m., ob 17.30 od Femetičev (na italijanski strani). Zamudnikov ne bomo čakali.
čestitke
Danes praznuje 50. rojstni dan NE-RINA iz Repna. Vse najboljše ji želi družina Vitez.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 20. septembra BRANE
Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 17.07 — Dolžina dneva 12.18 — Luna vzide ob 13.59 in zatone ob 22.18.
Jutri, SOBOTA, 21. septembra MATEJ
Vreme včeraj : temperatura zraka 22,3 stopinje, zračni tlak 1023 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 21,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Ranga, Sele-nia Visintin, Andrea Sfecci.
UMRLI SO: 66-letni Francesco Daz-zara, 78-letni Francesco Gallo, 64-letna Orestina Turus, 60-letni Mario Bemetic, 56-letna Rosalia Castagnetta, 55-letni Stefano Grassetti, 83-letna Maria Bia-son, 82-letna Giorgina Fonda, 90-letna Maria Pahor, 75-letni Giuseppe Jeron-cich, 71-letni Giovanni Bisiani, 83-letna Teresa Saccari, 83-letna Elisabetta Iseppi, 79-letni Giuseppe Eroi, 49-letni Fulvio Franca.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. S J.'ero 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tek 228-124; Bazovica: teL 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: teL 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 299-197.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 29. t.m., tradicionalni avtobusni izlet v neznano skupno s člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr., tel. 767304) ob uradnih urah. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred tržaške sodne palače. Izlet je primeren za vse. Vabljeni!
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
gledališča
CANKARJEV DOM
Mala dvorana
Jutri, 20. t.m., ob 20.00 »Z Aleševo kamero na Himalajo«. Projekcija filma, posvečena tragično preminulemu alpinistu Alešu Kunaverju.
Predvežje Velike dvorane
Do 26. t.m.: Razstava fotografij italijanskega avtorja Gianfranca Mansuttija.
Sprejemna dvorana
Do 29. t.m.: Mala plastika - s 7. jugoslovanskega bienala v Murski Soboti.
I. preddverje
Do 2. oktobra: Razstava likovnih del slovenskih izseljencev.
Srednja dvorana
V	soboto, 21. t. m., ob 20.30 Victor Hugo »Lukrecija Borgia«. Teatre natio-nal populaire iz Francije. Režija An-toine Vitez.
V	ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30: »Charavari« (čiračare), razvedrilo za domišljijo. Trickster Theatre Company iz Velike Britanije. Režija Nigel Ja-mieson.
kino
Eden 15.30 — 21.00 »Aspettami, sto venendo« in «Melissa«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »La miglior difesa è la fuga«.
Excelsior 17.30 — 22.00 »Legend«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia - N. 2«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Le ragazze pullover«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 17.00 — 22.00 »L’occhio del gatto«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Tex e il signore degli abissi«. Giuliano Gemma.
Grattacielo 16.00 — 22.15 »Perfect«. John Travolta, Jamie Lee Curtis.
Capito! 17.00 — 22.00 »Scuola guida«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Delizie pomografiche di giovani vergini«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »La ballata di Narayama«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Una poltrona per due«.
Aristpn 17.00 — 22.00 »Segreti segreti«. Režija Giuseppe Bertolucci. Lina Sastri, Mariangela Melato, Stefania Sandrelli, Alida Valli.
Radio 15.30 — 22.00 »Capriccio... di Paola«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
koncerti
Gallus Consort s sodelovanjem deželnega sedeža RAI in pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine prireja v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri v repen-tabrski cerkvi prvi koncert niza »glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe«. Dina Slama, Miloš Pahor, Erika Slama in Irena Pahor bodo izvajali spored Haendlovih skladb.
Čitatelje Primorskega dnevnika iz SESLJANA
obveščamo, da je časopis v prodaji v
BARU TAUSANI ZORA
prispevki
V	spomin na drago Tatjano Taučer damjeta družini Resinovič in Valenčič
20.000	lir za Dom J. Ukmar in 20.000 lir za ženski pevski zbor I. Grbec.
V	spomin na prijatelja Ivana Sosiča
in	ostale tragično	preminule sovaščane	daruje	družina	Suhadolc	50.000 lir
za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Ivana Sosiča daruje družina Košuta (Opčine)
30.000	lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na Ivana Hrvatiča damjeta Cvetka in Sergio Vatovac 25.000 lir za pevski zbor Slavec in 25.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na Ivana Sosiča, Vence-
ta	Miliča,	Radija	Dolenca	in Rudija	Vremca	daruje	družina	Martelanc
20.000	lir za ŠD Polet in 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
razna obvestila
Socialni center občine Devin - Nabrežina prireja v Sesljanu (Naselje sv. Mavra) danes, 20. t. m., koncert rock skupin »Water closed« in »Crew«; jutri, 21. t. m., pa koncert jazz skupine »Trieste big band«. Začetek ob 20.30, vstop prost. V primem slabega vremena bosta koncerta naslednji teden.
KRUT sporoča, da se začne v četrtek, 10. oktobra t. L, tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisor vanje in potrebne informacije na sedežu KRUT v Ul. Montecchi 6. tel. 795-136, vsak dan, razen sobot, med 9. in 12. uro.
Sekcija KPI J. Verginella prireja danes, 20., jutri, 21., ter v nedeljo, 22.9., praznik komunističnega tiska v Križu.
Godba na pihala Vesna iz Križa prireja tudi letos tečaj za začetnike. Gojenci stari najmanj šest let bodo spoznavali osnovne glasbene teorije ob igranju flavte in bodo zatem prešli na vadbo zaželenega inštrumenta. Vpisovanje vsak dan med 18. in 19. uro pri hišniku Doma A. Sirk v Križu ali med 19. in 20. uro na tel. štev. 220637 ali 220125.
razstave
Do 7. oktobra je na Gradu sv. Justa v oddelku »Bastione fiorito« odprta razstava, ki jo je pripravil LUCA ALI-NARI pod naslovom »Razgledi iz avtomobila«.
Do 22. septembra razstavlja v občinski galeriji na Trgu Unità svoja dela slikar Dimini.
mali oglasi
TeL 775-275
PRODAM malo rabljeni motokultivator goldoni, 14 konjskih sil, s prikolico in priključki. Tel. 229-407.
GROZDJE ZA VINO prodaja Riolino, Zgonik. Tel. 229-331.
PRODAM nezazidljivo parcelo v okolici Padrič (2.800 kv. m). Tel. na št. 226-355 po 20. uri.
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ali HIŠICO z vrtom iščem v Trstu ali bližnji okolici. Tel. Alpe-Adria 794-672.
RENAULT 5, odlično ohranjen, z raznimi dodatki, 3 leta star, prevoženih 45.000 km prodam. Interesenti naj se oglasijo po telefonu na št. 212-753 od 15.30 do 17.30 od ponedeljka do sobote.
PRODAM BMW 1602 v odličnem stanju. Tel. 212-980 ob uri kosila.
PRODAM petero notranjih vrat Telefonirati na telefonsko številko' 226383 od 14. ure dalje.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
MLAD PAR išče v najem za dobo 4 do 5 let ministanctvanje, tudi potrebno popravil, v okolici Trsta (po možnosti na Krasu), Tel. 225-946.
menjalnica
19. 9. 1985
Ameriški dolar				1.945,-
Kanadski dolar				1.405,-
Švicarski frank				812,-
Danska krona . .				181.—
Norveška krona .				226,—
Švedska krona				225.-
Holandski florint .				593 —
Francoski frank				217,—
Belgijski frank				31.—
Funt šterling . .				2.580 —
Irski šterling . .				2.070 —
Nemška marka				667,—
Avstrijski šiling .				94,50
Portugalski eskudo				10.—
Japonski jen . .				7,—
španska pezeta .				10,—
Avstralski dolar .				1.230,—
Grška drahma				13,—
Debeli dinar . .				5,20
Drobni dinar .				5,20
l®H
BANCA O! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. a.
TRST - Ul ICA F.'FILZI IO - CE
Izšel je
Slovar slovenskega
knjižnega jezika
(ČETRTA KNJIGA)
Vsi, ki so pomembno znanstveno delo naročili po predna-ročniški ceni, ga lahko dvignejo v prostorih TRŽAŠKE KNJIGARNE
Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20
Vtisi z mladinskega festivala v Moskvi
Mir, družba, festival!
radiotelevizija
italijanska televizija
Prvi kanal
iv.
Moskovski festival je sovpadal z dvema ponnembnima obletnicama: s 40-letnico zmage nad nacifašizmom in z 10-letnico mednarodne konference za varnost in kooperacijo v Evropi* ki je potekala v Helsinkih in na kateri so prisostvovali vrhovni voditelji 33 evropskih držav, ZDA in Kanade. Poleg tega se je moskovski - praznik časovno skoraj ujemal s 40. obletnico spusta prvih atomskih bomb na Utrošimo in Nagasaki in tudi tema dogodkoma so med festivalom posvečali veliko pozornost. Na stadionu Lenin je živo pisana množica napolnila vsak razpoložljiv kotiček. Iz posameznih sektorjev je bilo moč slišati petje, vzklikanje in skandiranje gesel v najrazličnejših jezikih. Plapolale so zastave in na vseh straneh ogromne a-rene so nihali transparenti. Vzdušje na stadionu je bilo zares sproščeno in veselo. Navdušuje pa je raslo ob potekanju otvoritvene predstave, ki je bila res izjemna.
Komentatorji so v sovjetskih časopisih poročali, da je festivalska otvoritev po veličastnosti, atraktivnosti in dovršenosti presegala celo slavno od prtje moskovskih olimpijskih iger. Kar so tisti dan na igrišču stadiona Lenin prikazali plesalci, mažoretke, zastavonoše in akrobati je bilo res enkratno in sploh ne bi mogel najti ustreznih izrazov za podrobnejši prikaz in natančnejši opis otvoritvenega spektakla. Sledil je mimohod delegacij 157 držav udeleženk. Vsaka delegacija je pred občinstvom prehodila častni krog med aplavzi in pozdravi gledalcev. Od vseh so se »koreografsko« največ izkazali predstavniki nekaterih afriških držav (na primer Uganda, Kenija, Gvineja Bissau), ki so v svojih pisanih nošah ob rit mični spremljavi bobnov kar med hojo počenjali vsakovrstne akrobatske vragolije.
Naenkrat se je zazdelo, da se bo stadion kar podrl. Ob vstopu nikaragovskih mladincev so vsi vstali in grom aplavzov in spodbudnih vzklikov je pozdravil predstavnike države medmorske Amerike, ki že dalj časa kljubuje pritiskom ZDA in protirevolucionarnih enot na nikaragovskem ozemlju. Delegacija Nikaragve je ga-
nila vse prisotne, prizadel pa te je tudi pogled na tiste mladince, ki so nasmejano in ponosno korakali, čeprav je bilo med njimi veliko število vojnih invalidov in težkih pohabljencev. Večje pozoriwsti so bile deležne tudi delegacije iz Salvadorja, Čila, palestinske OLP in Sovjetske zveze kot organizatorke festivala. Na otvoritvi je bilo največ častnih gostov, med katerimi bi omenil ameriško borko za človekove pravice, črnko v ZDA Angelo Davis, ki je v Mòskvo dopotovala skupaj z delegacijo ZDA. Prisoten pa je bil tudi sam generalni tajnik KP SZ in državni voditelj Mi-hail Sergjejevič Gorbačov, ki je pozdravil navzoče in množici podal slavnostni govor.
V svojem govoru je Gorbačov poudaril resnost sedanjega stanja na vsem svetu, se zaustavil ob vprašanju miru in razorožitve ter dejal, da se mora človeštvo v celoti zavzeti za to, da izniči nevarnost uporabe obstoječega jedrskega orožja in da prepreči nadaljnje preizkuse v tej smeri in novo proizvajanje smrtonosnih pošasti. Podčrtal je Uidi nujnost spoštovanja izvajanja človekovih pravic in pravice do dela povsod na našem planetu in sklenil svoj govor rekoč, da je važnost dela, ki ga mladi opravljajo v tem smislu, neprecenljiva, kajti mladina je graditelj temeljev bodočega sveta.
Zatem se je nadaljevala sijajna otvoritvena predstava ob naraščajočem entuziazmu vseh prisotnih. Pred koncem slovesnosti so se preko zvočnikov razlegale note najbolj popularnih festivalskih himen, takrat pa so nastavili tudi galvanizatorji, ki so z emfatičnim ploskanjem, mahanjem in dirigiranjem vabili publiko k skupin-
skemu petju. V željah organizatorjev naj bi to uteleševalo popolno radost in zadovoljstvo vseh prisotnih, v mojih očeh pa je to kvarno vplivalo na celoto, saj je dalo sklepnemu delu otvoritve pečat nespontanosti. Veličasten začetek festivala je bil vsekakor za nami, pred nami pa teden poln dogajanj, prepleten z novimi spoznanji, z mnogimi presenečenji in raznovrstnimi razočaranji.
V PISANI MNOŽICI
Dan po otvoritvi smo si zjutraj ogledali Leninov muzej v katerem hranijo vse mogoče dokumente, slike in najrazličnejše predmete v zvezi s tem velikanom zgodovine, ki je zaznamoval dogodke našega stoletja in iz zaostale ruske države dal povod za razvoj socializma v svetu. Med ogledom muzeja sem se spraševal, ali ni vse to pretirano in nevarno, da se sprevrže v idolatrijo in čustveno čaščenje osebnosti. Moje dvome pa je pr e pričljivo pregnal vodič, ki je med drugim tildi dejal, da je muzej oddol-žitev človeku brez katerega Sovjetske zveze verjetno ne bi bilo v taki obliki in brez katerega si sploh ne moremo zamisliti sveta, kakršen je. Te besede je posredno potrdilo tudi vedenje sovjetskih obiskovalcev, ki so si sicer vse ogledovali z velikim zanimanjem, toda zelo spokojno in odmaknjeno, tako da nič ni vzbujalo vtisa o kultu osebnosti.
Prvi shod v okviru festivala se je odvijal v olimpijskem kompleksu. Med tisoči ljudi, ki so se shoda udeležili je bila tudi naša skupina. Pred govorniškim odrom je brenčalo pravo morje mladih, na odru pa so pred in po nastopu govornikov performirali pevski zbori, plesne in folklorne skupine. V počastitev 40-letnice zmage sovjetskega naroda nad nemškim fašizmom in japonskim militarizmom so se pred mikrofonom zvrstili sekretar ukrajinskega Komsomola, delegati iz Laosa, starejši predstavnik komunistične partije ZRN, sovjetski borec -heroj iz druge svetovne vojne ter še delegati iz Afganistana in Vietnama. Člani moje »posadke« so se pritoževali nad dejstvom, da ne razumejo ničesar in v resnici je bilo precej mučno poslušati govore v ruskem o-
ziroma laoškem, vietnamskem in af-ganskem jeziku pod sončno pripeko. Najbolj sta nastradala naša starčka, ki sta si po dveh urah poiskala senčni kotiček na stopnišču in se totalno izčrpana usedla. Sovjetski mladinci so nas spraševali od kod prihajamo in če nam je festival všeč. Z nekaterimi sem se pogovarjal o razlikah v načinu življenja na Vzhodu in na Zahodu. Največ jih je zanimalo izvedeti, ali res lahko prosto potujemo kamorkoli. Ob nastopu afganskega delegata sem fanta poleg mene vprašal, kako gleda na sovjetsko prisotnost v Afganistanu. Odvrnil mi je, da osebno ne odobrava tega in da upa, da bo vlada čimprej umaknila sovjetsko vojsko iz tistih področij. Tudi na shodu sem imel občutek, da so določene stvari vnaprej pripravljene in zrežirane. Spet je bilo opaziti prisotnost galvanizatorjev, ki so pred in po vsakem govoru skandirali gesla. Vsak slogan so ponovili trikrat, med shodom pa so izmenično ponavljali sledeče tri parole. Miru mir, Miru da - njet vajne (miru da —■ ne vojni) in Mir, družba, festival (mir, prijateljstvo, festival).
Najlepše je vsekakor bilo po shodu, ko si vzpostavljal stike in izmenjaval mnenja z drugimi ljudmi z najrazličnejših krajev. Takih trenutkov je bilo mnogo in prav takrat si dojel, da je festival resnično svetovni praznik mladih, ki hočejo mir in prijateljstvo na Zemlji. Ko smo se vračali v hotel, sem bil zelo vesel te izkušnje, v moji skupini pa je bilo več takih, ki so negodovali in dajali že vnaprej vedeti, da se ne bodo udeležili nobenega drugega shoda.
IGOR CANCIANI (Se nadaljuje)
10.00	Televideo
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Posebna oddaja dnevnika 1
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute. . .
14.00	Čudovita zgodovina Italije
15.00	Primissima - Posebna oddaja Dnevnika 1
15.30	šola in vzgoja: Tigrov brlog
16.00	Rimini: Svetovno prvenstvo v kotalkanju
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Professione pericolo - TV film
17.55	Là dove vola il condor - Dokumentarec
18.40 Sette spose per sette fratelli -TV film
19.35 Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Laurel in Hardy - Komični filmi
21.20 Dnevnik
21.30	Koncert kontavtorja Claudia Baglionija
23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
24.00	Šola in vzgoja
10.00	Televideo
Drugi kanal
11.55	Lady Madama - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Chip
13.30	Capitol - nadaljevanka
8.45	TV v soh
12.30	Poročila
17.15	Teletekst RTV Ljubljana
17.35	Poročila
17.35	Nepomembno in pomembno 17.50 Obiskovalci - 10. del
18.25	Obzornik
18.40	Zdravilne vode
19.10	Risanka 19.24 TV in radio nocoj
19.30	TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Živi planet - Dokumentarec
21.00	Ne prezrite
21.15	Zbogom, gospod Chips - 1. del
22.10	TV dnevnik
22.20	Na robu brezupa - film
Zagreb
16.20	Videostrani
16.30	TV v šoli
17.30	Poročila
17.45	Songi iz tedenskega zabavnika
18.15	Muzeji in galerije
18.45	Iz beograjskega festivala jazza
19.30	TV dnevnik
20.00	Hudi časi - 3. nadalj.
21.00	Formula 1 - zabavna oddaja
21.45	TV dnevnik
22.00	Po desetih - kulturni magazin
CANALE 5
8.30	Galactica - TV film
9.30	II conte di Sant’Elmo - film
11.10	Lou Grant - TV film
12.10	Peyton Place - TV film
13.10	Orazio - TV film
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - nadalj.
15.30	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	Natura selvaggia - dokumen-
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Antologia di Johnathan
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Vota la voce - Glasbena oddaja
23.00	šport - Boks
24.00	Ai confini dell’Arizona - TV film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film
9.00	Destini - TV film
9.40	Avenida Paulista - TV film
10.15	La bella mugnaia - film
12.15	Mammy fa per tutti - TV film
12.15	Ciao Ciao
13.30	Eveline e la magia di un sogno d’amore - risanka
14.15	Destini - TV film
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.45	La nipote Sabella - film
17.30	Mi benedica padre - TV film
18.00	Aj confini della notte - TV film
18.30	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV film
20.30	II merlo maschio - film
22.40	Sfida nella città morta - film 00.30 L'ora di Hitchcock - TV film
1.30	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
9.30	Fantasilandia - TV film
10.30	Operazione ladro - TV film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Quincy - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Dee Jay Television -
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem
16.00	Šola in vzgoja: Ostanki Etru-ščanov v Toskani
16.30	L’estate azzurra - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Danes, v parlamentu
17.40	Risanke
18.00	I figli dell’ispettore - TV film
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2
20.20	Dnevnik 2 - šport
20.30	Cenerentola ’80 - 2. del filma Igrata: Bonnie Bianco in Pierre Cosso
22.20	Dnevnik 2
22.30	Bert D’Angelo superstar - TV film
23.20	Evropa: 40 milijonov revežev 3. del
00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.20 Rim : Rokomet
Italija - Jugoslavija
Tretji kanal
11.45	Televideo
13.30	Šola in vzgoja
14.00	Turin: Tenis
19.00	Dnevnik 3
19.35	La solidarietà difficile - 1. del 20.05 Šola in vzgoja
20.30	Maometto H - Drama v dveh delih G, - Rossinija
23.20 Dnevnik 3
15.00	Film
16.40	Risanke
17.30	Na meji verjetnega - nenavadni podvigi - dokumentarec
18.00	Kenguru Skippy - TV film
18.30	TV film
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Seminar za slovenske šolnike TRŽIČ — Predstavitev repertoarja občinskega gledališča VIDEM — Podatki o popotresni obnovi v Furlaniji
TRST — Glasbeni sprehodi po Mira-marskem parku
GORICA — Deželni kongres UIL NABREŽINA — Rop v tamkajšnji hranilnici
19.30	TVD Stičišče
19.50 Z nami pred kamero
20.30	Kraljica Elizabeta - nadalj.
21.30	Dogodki in osebnosti 20. stoletja
22.20	Film
18.00	Quella casa nella prateria -TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	I Puffi - risanka
20.30	L’orca assassina - film
22.30	Football
23.00	Posebna oddaja Italia 1
23.30	L’Amante sconosciuto - film
1.15	Mod Squad i ragazzi di Greer
TV film
TELEPADOVA
12.00	I nuovi Rookies - TV film
13.00	Risanke
14.00	Innamorarsi - TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	I nuovi Rookies - TV film
16.00	TV film
17.00	Risanke
19.30	Carmin - TV film
20.30	Soli nell’infinito - film
22.30	Šport
23.30	Film
TRIVENETA
9.30	Dokumentarec
10.00	Amore e spionaggio - film
11.30	TV film
12.00	L’incorruttibile - film
13.25	Horoskop
13.30	Week-end
13.25	TV film
14.30	Film
16.00	Filmske novosti
16.30	Risanke
17.00	Risanke
17.35	L’unico superstite ti ha riconosciuto - film
19.00	TV film
19.30	Dokumentarec
20.15	Filmske novosti
20.30	Film
22.00	Razstava slik
TELEFRIULI
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Povera Clara - TV film
15.30	Risanke
17.00	Victoria Hospital - TV film
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	Ispettore Dante - TV film
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Caravans - film
22.45	Scacco matto - TV film
radi»
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Za ta letni čas; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Jadra na robu sveta«; Lahka glasba;
10.10	Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Violinist Črtomir šiškovič, pianist Janko Šetinc, Giuseppe Tartini: Sonata v g-molu, op. 1 št. 10, »Didone abbandonata«; Johannes Brahms: Sonata v G-duru, op. 78; Ottorino 'Respighi: Sonata v h-molu; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva: Glasbeni potpuri; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; ženski zbor »Slovenijales« iz Idrije in mešani zbor »Tomos« iz Kopra; Glasbena priloga;
14.10	- 17.00 Popoldanski program: Potovanje po Veliki Britaniji 14.35 Glasbeni listi; 15.00 V svetu filma;
16.00	Podoba matere v sodobni slovenski pripovedni prozi; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme - prometni servis;
6.45	Cestne informacije; 6.50 Objave;
7.20	Tržnice; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Mladinska oddaja; Pesem tedna;
15.00	Človek v človeku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Pogovor o. . . ; 17.40 Glasbeni prispevek; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.15 Edig Galletti;
9.35	Dragi Luciano; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Popoldanski spored -Pesem tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 16.15 Orkester La Vera Romagna; 17.00 Gulp; 17.45 Alta fedeltà;
18.00	Teksti in glasba; 18.45 Country music; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00,
23.00	Poročila; 6.00 Glasbena matinee ja; 9.00 Radio anch’io ’85 predstavlja - glasbena oddaja; 11.00 I baroni-7. del; 11.30 Trentatrè trentine - variete; 12.03 Lagrime variete; 13.15 Week end; 13.25 Master - Glasba dan Za dnem; 14.30 Šola in vzgoja; 15.00 On the road; 16.00 II Paginone; 17.30 Radio 1 jazz; 18.00 Objektiv Evrope -variete; 18.26 Večerna glasba; 18.15 Svet motorjev; 19.25 Verska rubrika;
19.30	Na naših trgih; 19.35 Audiobox Lucus; 20.00 II paese di Cuccagna -radijska priredba; 20.30 Astri e disastri - variete; 21.00 7. mednarodni festival ’85 komorne glasbe; 22.20 Glasba Enza Stanzanija; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 1.30, 12.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja;
8.45	La scalata - variete; 9.10 Vsa Italija. . . govori; 10.30 Motonave Se-lenia; 12.10 Deželni program; 12.45 Igrajte z nami; 15.00 Priljubljeni motivi; 15.42 Glasba; 16.35 Radijska i-gra; 19.50 Radio 2 jazz; 21.00 Večerno presenečenje; 22.20 Parlamentarna panorama 22.50 Klavirski nokturno; 23.28 Zaključek.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila-^ 6.35 Vremenska napoved za pomorščake;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan;
9.35	Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicje jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodje do melodije; 14.05 »Dunajski bonboni«. . .; 14.30 Človek in zdravje;
14.40	-i 15.25 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak! želja in EP;
17.00	Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. . .;
18.15	Gremo v kino; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih in glasba.
jjutjnsi» v a rt si* a televizija
Ljubljana	Koper
14.20 Detektiv v copatah - TV film
zasebne postaje
Govoril je ludi tajnik Giorgio Benvenuto
Sindikalna enotnost in razvoj dežele v ospredju kongresa U1L v Gorici
Fiec prireditev 28. septembra
Vendarle likof na Vrhu v kulturno-športnem središču
Sindikalna enotnost, spori znotraj sindikalnega gibanja, gospodarska kriza v Furlaniji - Julijski krajini, odnosi med deželno vlado in gospodarstvom, brezposelnost. To so bile in so glavne teme dvodnevne razprave na drugem deželnem kongresu UIL, ki se je pričel včeraj zjutraj, ob veliki udeležbi delegatov iz vseh štirih pokrajin, v kongresni dvorani Espomego v Gorici in ki se nadaljuje ter zaključil danes. Na kongres so prišli številni gostje, predstavniki deželne vlade, politiki, zastopniki drugih sindikatov, kar dokazuje, da dajejo velik pomen kongresu sindikata, v katerem obstajajo močne komponente socialistov, republikancev in socialdemokratov. Prišel pa je iz Rima tudi glavni tajnik UIL Giorgio Benvenuto.
Predsednik deželne vlade Biasulti je orisal smernice dežele v razvoju gospodarstva. Njegove besede je kasneje marsikdo kritiziral. Medtem ko so predsednik pokrajine Cumpeta ter zastopnika republikancev in socialistov le pozdravila kongresiste, sta zastopnika CISL Giustina in CGIL Padovan govorila predvsem o vprašanjih sindikalne enotnosti. Seveda
V pisarni Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Ulici Morelli je še vedno odprto vpisovanje v tri strokovne tečaje, ki jih bo letos na Goriškem priredil Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Zavod je v prejšnjih letih že nekajkrat priredil v Gorici oziroma v drugih krajih tečaje iz strojepisja, vodenja trgovskih knjig, uporabe kompjuterjev in vinogradništva ter kletarstva. V vseh primerih so gojenci skrbno sledili lekdjam. Ob koncu tečaja so dobili diplomo. Kar pa je najvažnejše, izpopolnili so njih znanje. Marsikdo je tako pridobljeno znanje koristno uporabil na svojem posestvu ali v svojem trgovskem ali obrtnem obratu, drugi pa so dobOi primerno zaposlitev.
Kaj ponujajo letos? Tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov; tečaj rekvalifikacije za strojepisje tečaj ažurniranja za čebelarstvo.
Tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov bo trajal 175 ur. Na razpolago je dvajset mest. Tečaj bo od oktobra do junija prihodnjega leta. Predaval bo inž. Soban iz Nove Gorice. V programu imajo uvod v računalništvo, jezik basic, jezik pascal in cobol. Pogoj za vpis je dovršitev vsaj treh razredov višje srednje šole.
Tečaj rekvalifikacije za strojepisje bo trajal 150 ur. Tudi tu je na razpo-
niso manjkale besede, včasih tudi zelo ostre in polemične, o nedavnem referendumu o draginjsk; dokladi. Vendar pa je bilo čutiti, da si v sindikatu prizadevajo, da bi pozabili na še do pred nekaj meseci hude spore.
To je poudaril tudi Giorgio Benvenuto. Dejal je, v polemiki z delom CGIL in komunisti, da ni bila po njegovem tako ostra borba na referenrumu pravilna in umestna. Koristila pa je sindikatu, da je zavrgel starokopitno enotnost in po prejšnjih izkušnjah ustvarja novo, ki bo trdnejša, kj bo temeljila na bodočnosti, ne pa na zastareli ideološki miselnosti, ki je bila za sindikat značilna v prejšnjem obdobju.
O teh vprašanjih so govorili tudi deželni tajniki Gianfranco Trebbi in drugi diskutanti. Trebbi pa se je v svojem eno uro trajajočem poročilu zaustavil predvsem ob vprašanjih, ki zanimajo gospodarstvo naše dežele Zaostajamo za splošnim razvojem v državi, je dejal rekoč, da smo v zadnjih petih letih izgubili kar 20 tisoč delovnih mest: največ v industrijskem sektorju, v terciarnih dejavnostih pa ni uspelo zaposliti to-
lago dvajset mest. Tečaj bo predvidoma v enem slovenskem šolskem zavodu. Namenjen je tistim, ki že imajo eno kvalifikacijo in bi se radi prekvalificirali.
čebelarjem pa je namenjen tečaj ažurniranja za čebelarstvo. Trajal bo 60 ur. Na voljo je 15 mest. Odprt je vsem, zaželeno bi bilo, da bi prišli predvsem čebelarji. Predavali bodo strokovnjaki iz Slovenije.
Skoro odveč bi bilo reklamizirati te tečaje. Vendar se nam to zdi potrebno, saj je izpopolnjena strokovnost dandanes predpogoj za uspešno delo na kmetiji, v obrti, v trgovini, na kateremkoli delovnem mestu. To velja bodisi za gospodarstvenike, ki se na vsakem koraku soočajo z ostro konkurenco. To pa je seveda potrebno za vse tiste, ki se hočejo zaposliti. Precej mladine, tudi naše, slovenske, je danes brez dela. Kljub temu, da ima diplomo kake višje srednje šole. Potrebna je specializacija potem pa bo zaposlitev brez dvoma lažja. S specializacijo nihče ne ostane brez dela. V pisarni SDGZ dajejo seveda vsa potrebna pojasnila.
Prispevajte za
Dijaško matico
liko ljudi. V deželi obstajajo še vedno prevelike razlike med enim in drugim predelom. Še vedno, tudi s strani deželne vlade, se preveč misli na prelahko mašenje lukenj, raje kot na splošni razvoj, ki mora v enaki	meri	zanimati	tako	Trst	in
Gorico kot Furlanijo, tako nižinske kot gorate predele.
Izhod iz vseh teh težav pa je v večji angažiranosti naše dežele v mednarodni	menjavi	dela.	Smo	na
robu Evropske gospodarske skupnosti, je dejal Trebbi, na meji z Jugoslavijo in Avstrijo, torej z državama, ki sta izven EGS. Z njima je treba	najti	še več	kontaktov,	ne
samo	trgovskega značaja.	Bolj	se
je treba zanimati za industrijsko kooperacijo, za usklajevanje prometa, za morebitne skupne pobude.
Včeraj popoldne so sindikalisti, podjetniki in politiki govorili na o-krogli mizi o problematiki zaposlitve ter o novih gospodarskih pobudah v Furlaniji - Julijski krajini. Danes se bo kongres nadaljeval v dopoldanskem času. Izvolili bodo novo deželno vodstvo. Kongres je včeraj vodil goriški pokrajinski tajnik UIL Fulvio Sniderò.
V kompleksu nekdanje podgorske predilnice stroji brnijo v treh novih podjetjih. V prvem podjetju je zaposlenih 70 delavcev, v drugem prav toliko, zadruga delavcev pa daje delo dvanajstim ljudem. Seveda so te številke majhne v primerjavj s tisto o poldrugem tisoču zaposlenih v tovarni pred krizo, ki je izbruhnila pred več leti. Vendar pa so bile to edine možnosti za zaposlovanje, o čemer je bilo govora pred kakim letom, ko je bilo nujno treba itj na preosnovo podjetja.
Pogovorjali smo se s sindikalnimi funkcionarji tekstilne stroke. Dejali so nam, da program obnove dejavnosti na tekstilnem področju poteka po predvidenem načrtu, da pa je možnost, da bi v prej omenjenih podjetjih zaposlili še kako desetino ljudi. Stroji v tovarnah pa so najmoderne.i-ši, zaradi tega bo novačenje novih delavcev prišlo le postopoma. So možnosti za odprtje še kakega drugega manjšega podjetja, vendar pa se zdi, da nekateri krogi v Gorici tako go spodarski kot politični in bančni, delajo industrijcem, kj prihajajo od drugod, marsikatero težavo.
Od prejšnjih delavcev podgorske predOnice jih je še 490 v izredni do polnilni blagajni. V večini gre za starejše osebe. Mnogi med njimi pa nimajo še toliko delovnih let, da bi lahko šli, seveda s primernim doplačilom, predčasno v pokoj. V sindikatu
Čez dober teden, v soboto, 28. septembra, bodo na kulturno-športnem središču v Brajdi na Vrhu pripravili likof. Kot je že utečena praksa bodo na likof povabljeni vsi tisti, ki so na katerikoli način, s prostovoljnim delom ali z denarnim prispevkom, pripomogli k dograditvi za vaško skupnost nadvse pomembnega objekta.
V ponedeljek so se zbrali člani gospodarske zadruge Vrh na sestanku, da bf se zmenili za program likof a, saj je njihov namen ta, da s primernim programom proslavijo ta pomemben delovni uspeh. Določili so, da se bodo že od jutranjih ur pomerili balinarji z Vrha, iz Doberdoba, Sel na Krasu in slovenski balinarji, ki se zbirajo na igriščih v gostilni Primožič v Gorici. Popoldne ob štirih bo na sporedu prijateljsko odbojkarsko srečanje med ekipo z Vrha in mladinsko ekipo štandrežkega Vala. Slovesnost bo poleg priložnostnega govora zaključil nastop domačega moškega pevskega zbora Danica.
Tako bodo po dveh letih naporov, iskanja finančnih sredstev in prostovoljnega dela, Vrhovci Ic uresničili njihov sen in stopili v svoj objekt, kjer bodo lahko razširili in popestrili vaško kulturno življenje, !:i je bilo večkrat prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov, precej omejeno.
menijo, da če bi prihodnje leto februarja, ko bo zapadla sedanja izredna dopolnilna blagajna, podaljšali isto še za eno leto, potem bi v teku leta 1986 kar precej ljudi šlo v redni pokoj, ali pa dobilo možnost za izredno predčasno upokojitev.
V redu pa teče delo v sovodenjski tekstilni tovarni, kjer je sicer danda nes zelo malo zaposlenih v primerjavi s številom tistih, ki so tam delali pred desetimi leti. Vendar pa za to tovarno ni krize, kajti deluje v okviru večjega tekstilnega koncerna iz Genove, ki ima svoje tovarne širom po državi.
Dobre vesti o delovanju nekaterih tovarn seveda ne dajejo pozitivne po dobe gospodarskega položaja pri nas, pravijo v sindikatu. Zaposlenih je dandanes veliko manj ljudi kot pred desetimi leti. že res, da so tisti, k' so delali v tovarnah, ki so zašle v krizo in bile zaprte ali pa omejile delovanje, na en ali drug način ohranili dohodke, pa čeprav s predčasno upokojitvijo ali z dopolnilno blagajno. Vendar pa novih delovnih mest ni. Ne v' tekstilni ne v drugih vejah industrijske dejavnosti. Zaradi tega pa je prj nas čedalje večje število mìa dih brezposelnih.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 711315.
V Doberdobu komisija za gradnjo šole
Če bo vreme naklonjeno bo stavba, kjer bo delovala srednja šola v Doberdobu, še ta mesec pod streho. Nakar bo stekla druga faza del, M bo opravljena čez zimo-. Nadaljnji gradnji, kakor tudi vsem birokratskim težavam, ki jih bo treba pred pričetkom šolskega leta 1986/87 izpeljati, bo sledila posebna komisija, izglasovana na zadnji seji občinskega sveta. Komisijo sestavljajo župan dr. Mario Lavrenčič, odbornik za šolstvo prof. Karlo Černič, dr. Maks Gergo-let, prof. Leopold Devetak, učiteljica Mariakristina Gergolet, ter zastopnika staršev Ivica Semolič in Štefanija Pahor.
Mongolci v Gorici
Skupina gospodarstvenikov in umetnikov iz Mongolije je bila v gosteh v Gorici pri predsedniku 'rgovmske zbornice Lupieriju in predsedniku pokrajine Cumpeti. Pogovarjali so se o možnostih gospodarske izmenjave. Prihodnje leto bodo najbrž na Espomegu razstavljali njihove obrtne izdelke. Obiskali so sejmišče v Goricj kot tu-dj pristanišče v Tržiču. V Gradežu pa razstavljajo mongolski likovni umetniki. Pozanimali so se za vsestranske stike, ki jih nameravajo izpeljati v prihodnosti.
| razna obvestila
Kulturno in športno društvo Sovod-
nje vabita vse odbornike in sodelavce na družabni večer, ki bo jutri, v soboto, ob 19. uri pri Kulturnem domu.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Manuela, una carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Scuola di poh-zia n. 2 — prima missione«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Innamorarsi«. R. De Niro in M. Streep.
Aora Gorica
SOČA 18.30 »E.T. — Vesoljček«. 20.30 »Profesorica francoskega jezika«.
SVOBODA 20.30 »Zelik«. 22.30 »Blažen med prostitutkami«.
DESKLE 19.30 »Čas nežnosti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
POGREBI
9.30 Stefania Mitrovich vd. Martini iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00 Viktor Hermann iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 13.30 Jordan Cotič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnje.
Za programerje, za strojepiske, za čebelarje
Koristna in nujna specializacija na treh tečajih slovenskega Zavoda
Dosedanja zaposlitev teče po načrtu
■V
Čeprav s težavami delo teče v podgorskih tekstilnih obratih
Obisk pri briških vinogradnikih med trgatvijo
Vino iz letošnjega grozdja bo zares odlično
Začetek trgatve v Brdih je letos spremljalo lepo vreme in po napovedih vremenoslovcev bomo tudi v naslednjih dneh imeli sončne dni. To je brez dvoma pomembno za vinogradnika, kateremu prav trgatev pomeni najvažnejši trenutek njegovega dela. Da bi kaj več izvedeli o letošnji trgatvi pri nas, smo se podali na krajši sprehod po naših vinorodnih krajih.
V nižinskem delu, na Krminskem in na Prevalu, so s trgatvijo pričeli že prejšnji teden, kjer so najprej pobrali beli in sivi pinot ter tokajec. V teh krajih je julijska toča povzročila precej škode in kot smo že poročali, je v marsikaterem nasadu uničila celoten pridelek. Drugje je bilo sicer škode manj, kljub temu pa se to pozna na količini pridelka. Podobno kot v nižinskem predelu, je v Števerjanu in na Oslavju, kjer je toča klestila tako močno, da bo škoda opazna tudi v naslednjih letih, saj je marsikje poleg grozdov poškodovala tudi trto.
Kljub letošnjemu neurju napovedujejo izredno kakovostno letino, tako, ki se poraja vsakih deset, petnajst let. Vsi so si edini, da bo letošnji pridelek enkraten in da bo vino zares odlično. Dejstvo je, da smo letos imeli zares toplo pomlad brez večjega deževja, kar je gotovo ugodno vpli-
valo na grozdje. Zaradi tega je sladkorni odstotek v grozdju dokaj visok in presega običajne mere. Tudi v Števerjanu, kot so nam povedah nekateri vinogradniki, so že pobrali beli sivi pinot, do konca tedna računajo, da bodo pospravili še tokaj in riesling. Naslednji teden, tam, kjer so pobrali vse bele sorte grozdja, pa bodo pričeli s črnino.
Na Oslavju so sredi letošnje trgatve, čeprav velja povedati, da v nekaterih domačijah so pričeh s trgatvijo komaj sredi tedna in bodo zato
letošnje nabiranje podaljšali za nekaj dni.
Kako pa bo s cenami? Iz prvih podatkov kaže, da se bo grozdje podražilo za približno trideset odstotkov in' za nekatere vrste tudi več. Trgovci, Id so lani grozdje kupovali po 1.000 lir na kilogram, ga letos ocenjujejo tudi 1.500 lir. To pomeni, da sta višja odkupna cena in kakovost letine vsaj delno nadomestih škodo, ki jo je po vzročila toča. Podražitev grozdja bo prav gotovo vplivala tudi na višjo ceno vina, ki bo letos dražje za 600-1.000
lir na liter, odvisno pač od vrste. Povišanju cen, kot znajo povedati briški vinogradniki, pa je botrovala tudi veliko uporaba škropil, da bi po toči zavarovali trto in grozdje. -Čeprav o tem krajevni časopisi niso veliko pisah, tudi letos beležimo težave z najemanjem v začasno službo delavcev za pobiranje grozdja, že lani so orožniki in predstavniki inšpektorata za delo bili zelo ostri in kontrohrah, da so delavci, ki so jih vinogradniki najeli v službo, bili v skladu z obstoječimi predpisi. To po-
meni, da morajo biti socialno zavarovani ter prejemati odškodnino, ki je letos 9.000 lir na uro. S tem se marsikateri vinogradnik ne strinja, ker mora sprejemati v službo ljudi, ki večkrat nimajo izkušenj s trgatvijo in mora zanje plačevati velike vsote denarja. Zato je vprašanje delovne sile na črno še aktualno in kot smo Izvedeli, nekateri vinogradniki so letos že plačalj visoke globe. Kdo ima prav? Verjetno tudi v zvezi s tem vprašanjem stoji resnica nekje v sredini.
Z razprave na Štatenbergu
Narodna zgodovina in literatura
Umrl Italo Calvino
Včeraj ponoči je umrl v bolnišnici Santa Maria della Scala veliki italijanski pisatelj Italo Calvino. U-mrl je po krajši borbi s smrtjo, saj ga niti operacija ni rešila pred usodnimi posledicami možganske kapi.
Italo Calvino se je rodil leta 1923 v Santiagu de Las Vegas na Kubi. Njegovo mladost in nadaljnjo umetniško pot sta označila sodelovanje v odporniškem gibanju in pa srečanje z Eliom Vittorinijem, ki je vodil znamenito revijo »II Politecnico«. Leta 1947 je izdal roman »II sentiero dei nidi di ragno« (Pot pajkovih gnezd). Roman je pomenil preobrat v neorealizmu, saj se je Calvino lotil tematike odporništva z
izrazito fantastičnimi in pravljičnimi oprijemi. Prav ta pravljična razsežnost je Calvinova spremljevalka v njegovih poznejših delih. Naj tu omenimo vsaj znano trilogijo »I nostri antenati« (Naši predniki) iz leta 1952. Sledila je še vrsta pravljičnih povesti, svojo ljubezen do pravljičnega pa je Calvino poudaril tudi z izdajo knjige »Italijanske pravljice« iz leta 1956.
Po krajšem premoru je v šestdesetih letih Calvino objavil znamenitega »Marcovalda«, gre za usodo človeka, ki se bori proti odtuje-valnim učinkom mesta. Nato je z ironijo segel v opisovanje napak, razvad in stisk italijanske družbe. Iz tega obdobja so romani »La speculazione edilizia« (Gradbene špekulacije) iz leta 1963, »Le nuvole di smog« (Oblaki smoga) iz leta 63, »Cosmicomiche« (65) in druga dela. Leta 1972 je Calvino napisal roman »Le città invisibili« (Nevidna mesta), ki je doživel izjemen uspeh pri bralcih. Omeniti moramo seveda še zbirko novel »II castello dei destini incrociati« (Grad križnih usod) iz leta 1972. Tu se kratke zgodbe prepletajo med partijo taroka. Zadnjo knjigo »Palomar« je Calvino napisal leta 1983 in gre za izrazito avtobiografsko delo.
S Calvinom je italijanska književnost izgubila enega izmed svojih redkih sodobnih pisateljev evropske vrednosti.
Glauco Dimìnì v Občinski galeriji
V petnajstih letih, odkar se tržaški likovni mojster Glauco Dimini redno predstavlja javnosti, je pripravil že kakih dvajset osebnih razstav, doma v Trstu in drugod po severni Italiji, a je zadnja leta nekoliko pojenjal. S tem nočemo reči, da je odložil paleto in čopič, vendar bo kar pet let, odkar ni priredil razstave. Zato je vzbudila tem večje zanimanje njegova sedanja predstavitev v tržaški Občinski galeriji, kjer je dal na ogled plodove svojih novejših ustvarjalnih naporov, vsega skupaj dvaintrideset del.
Glauco Dimini, slikar srednjih let, v Trstu rojen, vendar istrskega porekla, je začel s figurativnostjo, ki pa
jo je kmalu opustil, vendar pa ne povsem, saj moremo še danes malone v vsakem njegovem delu razbrati vsebino, odkriti motiv. Pravzaprav je Diminijeva sedanja razstava nekakšen skupek njegovega raznolikega udejstvovanja na slikarskem področju. Tako vidimo v prvem prostoru galerije nekaj del, ki so motivno in tudi sicer čitljiva in povedna, ker je mojster sodeloval pri nekaterih natečajih s povsem določeno tematiko. Pa tudi v drugem, večjem prostoru galerije je nekaj del, ki so laže čitljiva kot na primer portret dekleta in portret mladeniča. V ostalem pa gre tudi za olja, pri katerih se mora gledalec nekoliko potruditi, da razbere vsebino oziroma motiv ali pa da si kar sam zamisli, kaj naj bi mu delo povedalo, oziroma kaj si je mojster zamišljal.
Glauco Dimini, ki je resničen mojster barve in kompozicije, se s svojo motiviko tako rekoč igra in, kot smo rekli, prepušča gledalcu, da z njim soustvarja, pač v smislu svojega koncepta, v smislu svojega glodanja na stvarnost oziroma umetnost, saj bp za nekoga neko njegovo olje predstavljalo lep pisan šopek cvetja, za drugega pa bo morda ista slika prikazovala lep grmiček sredi zelenega travnika. Mojster pač svojih del ne podnaslav-Ija in prepušča to pogosto nelahko nalogo gledalcu samemu, kar ni le dopustno pač pa v njegovem primeru celo bolj dosledno, pa čeprav je v malone vsakem njegovem ddlu nekaj, kar gledalca navaja, da usmerja svoje tolmačenje tako, kot si je to zamislil ali hotel mojster sam. Vsekakor je tudi sedanja razstava Glauca Dimi-nija v Občinski galeriji kakovostno na lepi ravni, kot so bile na dostojni ravni vse njegove dosedanje razstave, kajti Dimini je resen delavec. (Fre)
Zaključne misli o beneškem festivalu
Dileme slovenskega pisatelja niso nič drugačne od tistih, ki vznemirjajo pisatelje drugih narodov. V ustvarjalnem procesu oblikovanja svoje resničnosti mora tudi on izhajati iz koordinat prostora in časa ter premeriti razsežnost nasprotnih si položajev med tečajema, individualno stvarnostjo človeka osebka in imperativom individualnih svoboščin na eni strani, abstraktnih entitet pojmovane o-predelitve družbenih skupnosti in tehničnih postopkov uveljavljanja njihovih zakonitosti na drugi. Naravnan z dejanskostjo razmerij v pogojih in razmerah svojega bivanjskega prostora, vsak pisatelj v njem zajema snov človeške biti in jo pregnete s sporočilnostjo napisane besede. Boj za svobodo misli in izražanja, plemenite konstante uporniške zavzetosti ustvarjalnega duha, črpa svojo moč preko korenin iz zemlje, ki oplaja te-stovno gmoto pokolenjskih tvorb človeštva s kvasom narodne identitete in kulture. Sporočilo jezikovnega izraza s tem vzpostavlja tudi merila za vrednjotenjd avtentičnosti] narodove zgodovine, ki se piše dan za dnem v živem tkivu človeške stvarnosti iznad usodnih pregrad državnih meja in paradoksov samovoljnega vrednotenja resničnosti s sredstvi etatističnega nasilja. Ne gre tedaj samo za poetiko, za tako ali drugačno obravnavo vsebinskih predlog splošnih tematskih sklopov obče človeške narave, ampak tudi in še zlasti za idejno opredelitev razpoznavnih znakov osebka znotraj bivanjskega prostora narodno zaznamovane skupnosti. V tem opredeljevanju so zakoreninjene izhodiščne značilnosti književnega pojava, izraza narodne identitete in kulture, ki predstavlja karakteristiko resničnosti v odnosu do individualne in skupnostne stvarnosti človeka.
V pogojih in razmerah sedanjega trenutka slovenske stvarnosti v matični domovini naravnanost z resničnostjo zahteva od pisatelja, da iznese klic kulture, zanemarjene in ogrožene pod vsestranskim pritiskom splošne družbenopolitične in ekonomske krize, ki skuša spodjedati razvojne procese uresničevanja idejnih temeljev demokratične ureditve države in njenih institucij. Slavna epopeja narodnoosvobodilnega boja, podvigi srčnosti in sanjski let uporniških sinov svobode so utemeljili narodno samobitnost in vzpostavili dostojanstvena kulturna razmerja v konceptu državne ureditve nove Jugoslavije. Z vsemi neskladji med svojevrstnimi značilnostmi posameznih narodov in narodnosti je Jugoslavija uspešno prestala težke preizkušnje obnove iz razdejanj preteklosti in začrtala svojevrstni model samostojne poti v socializem. Toda dualistični dialektični odnos med kulturo in tehničnimi postopki uveljavljanja družbenopolitičnih interesov države se v kleščeh neizprosnih zakonitosti tržnega gospodarstva v svojstvenem položaju labilne razpetosti med vzhodom in zapadom z nadaljnjim razčlenjevanjem znotraj kulture in znotraj države zaskrbljujoče razdvaja, kar izostruje že itak izrazita neskladja med posameznimi bivanjskimi prostori narodno zaznamovanih skupnosti. Zato je vprašanje političnega pluralizma in večstrankarskega sistema po vzorcu zapadnih demokracij v sedanji stvarnosti Jugoslavije, pogubna zamisel, ne-glede na sliko dejanskega stanja sveta, ki je itak porazdeljen med mogočniki in stalno ogrožen od njihovih spopadov za uveljavitev lastnega interesa in profita.
Ta stvarnost, ki se formalno ne tiče Slovencev izven državnih meja matične domovine, je v vsebinskem pogledu sestavni del tudi njihove biti. Gre za korenine, za zavest, za obstoj! V današnji stvarnosti je zaradi tega glas pisatelja in njegovega kulturnega sporočila plemenitega izraza zavesti in duhovnih vrednot, tembolj potreben, pa naj bo ta glas še tako uporniški in krvav. Svoboda misli in izražanja izkazuje avtentičnost narodove zgodovine. Od zmeraj in v vsakem kotu te naše male domovine je ustvarjalec s sporočilom napisane be sede oplajal narodno zavest in kulturno identiteto slovenskega človeka, izkoriščenega in ogroženega od asimilacijskih postopkov družbenopolitičnega in ekonomskega sistema prevladujočih sosednih narodov, germanskega na severu, italijanskega na jugu ter zapadu.
Glas pisatelja je tudi poziv kulture. Toda bolj kot na sheme in deklarativna načela utemeljevalcev družbenopolitičnega in gospodarskega sistema se ta poziv nanaša na vrednote omike, na poštenost in spoštovanje zasebnih in družbenih dobrin, na pravico svobode misli in izražanja, na privzgojenosti k dialogu, na delovno etiko, srčno moralo; omike torej, ki je tudi prijaznost za vsakim službenim pultom javnih ali zasebnih uslug, ki je vendar tudi čistoča stranišč in nega okolja, ki je vedenje narodnih izročil in zvestoba izrazu njegove kulturne prvobitnosti. Osnovno vprašanje, in to na vseh ravneh individualne in skupnostne stvarnosti človeka osebka in njegovega bivanjskega o-kolja:	kultura zasebnega, kultura
družbenega, kultura političnega in so-cio-gospodarskega, skratka kultura kulture, ki vzpostavlja avtentična merila za vrednotenje stvarnosti.
Poznavanje in priznavanje narodovega osebka in njegove zgodovine je v tem kontekstu predpogoj za odpravo sindroma asimilacije, ki pustoši življenjski humus kulturne biti in ki načenja narodno in kulturno identiteto številnih Slovencev izven državnih meja matične domovine. V tem po-gleau koncept enotnega slovenskega kulturnega prostora nakazuje svojevrstne rešitve. Z naravnim pretokom avtohtonih vrednot te biti, ki ima v izrazu jezikovnega sporočila enega svojih najbolj avtentičnih razpoznavnih znakov, skozi vsa ožilja lastnega naroda, umetne pregrade s političnega zemljevida se spremenijo v mostove, ki omogočajo združevanje v duhu humanistične misli v prizadevanjih za pravičnejši, boljši in lepši svet proti vsem paradoksom samovoljnega vrednotenja resničnosti in temu odgovarjajočih postopkov vsakega nasilja.
Pri vsem tem seveda odigrava pomembno vlogo tudi uporniški zagon raziskovalnega duha na miniranem polju ideološke konjliktualnosti. Odkrivanje pravil igre in razkrivanje pogubnih naklepov nasprotnikov, ki za zeleno mizo pravila spreminjajo samo sebi v prid, povzroča verižne reakcije samozavedanja in samozavesti, kajti banko na tej mizi so zmeraj in povsod »srca človeška«. Skladno z raziskovalnim postopkom se oblikuje podoba resničnosti. Ta edina utemeljuje ideološko naravnanost z dosežki kulturne ustvarjalnosti na vseh nivojih narodove eksistence in njegove biti. Iz tega tudi izhaja, da se izvehkultuma ideološka konflik-tualnost nanaša na pravila, ne na i-gro, na demagogijo, ne na dialog, in predvsem, da narodove eksistence in njegove biti ni mogoče spreobračati v banko na igralni mizi.
Tudi koncept enotnega slovenskega kulturnega prostora, ki se je po sili razmer oblikoval kot edina možna alternativa za očuvanje integritele
Letošnja MOSTRA DEL CINEMA je izrekla, kot vemo, salomonsko in kompromisno odločitev, ki je nagradila skoraj vse favorite in ovrednotila le redke outsiderje.
»Leva Francija in muhe Italiji«, 'tako je ožigosal izbire žirije rimski časopis REPORTER, ki je podčrtal veliko poprečnost in mrtvilo, ki že več let zaznamujeta italijanski film. Novi rimski dnevnik, ki daje veliko pozornosti vizualnim medijem in na splošno spektaklu (kot še redki drugi časopisi, npr. REPUBBLICA ali MANIFESTO), je dvignil^ precej prahu in je še zdaj v središču polemik zaradi izvirne in »ustvarjalne« šale, ki jo je zbil na račun festivalskega in splošno italijanskega filmskega »establishmenta«.
S svojo izmišljeno pr otimani}e sta-cijo OLTREVENEZIA v Mestrah (alternativni pregled novih talentov italijanskega filma, ki naj bi se zoperstavljal nevrednim uradnim predstavnikom, Bevilacqui in Lizzaniju v konkurenci ter ostalim (zelo) slabim mladim produkcijam iz sporeda BENETKE DE SICA) je povzročil razborite reakcije Rondijevih valptov, Skandaliziran vik- in krik uradnih kritikov (Grazzini in Cosulich),
slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, predstavlja v resnici kulturno vrednoto tako za matični narod kot za večinski narod. Pred časom sem zapisal, da vsaka manjšina oziroma narodnostna skupnost, ki živi izven geopolitičnih meja državne stvarnosti matičnega naroda, je žarišče napetosti in zaskrbljujoče začasnosti, kadar jo večinski narod posiljuje z instrumenti potujčevanja. V duhu helsinške konference o miru in sodelovanju v Evropi pametni ljudje neprestano opozarjajo na potrebo po priznanju in zaščiti kulturnih vrednot, ki izhajajo iz karakteristik narodovih posebnosti. To priznanje in ta zaščita pa pomenita urejevanje problemov brez zavojevalnih vojaških pohodov za premikanje državnih meja. Koncept o enotnem kulturnem prostoru manjšine in matičnega naroda je vrednota, ki druži narode nad vsemi umetnimi pregradami v razsežnostih duhovne omike in osvobajajočega humanizma. K temu danes dodajam, da je treba ta koncept razširiti ne samo navzven, ampak tudi navznoter, da ~ bo kulturno sporočilo, ki ga pisatelj v ustvarjalnem procesu oblikovanja svoje resničnosti, črpa iz najplemeni-tejših dobrin človeške biti, prodrlo skozi pregrade in utemeljilo mostove komuniciranja, združevanja, dialoškega uravnavanja neskladij.
FILIBERT BENEDETIČ
ki so se žolčno spravili na te filme (ki v resnici ne obstajajo), ne da bi jih sploh videli.
»Nismo recenzirali filmov, marveč sanje. Nismo imeli filmskega traku, ampak pero: vsak dan smo posneli drugi film na papirju. Imaginaren festival, REPORTERJEVA šala, obredna igra in skrajno dejanje ljubezni. »Ker ni bilo filma, smo si ga morali izmisliti.« Tako komentira novinarka Barbara Alberti ta festivalski štos svojega časopisa, pri katerem so hudomušno sodelovale tudi ugledne osebnosti kot kritik Morando Morandini, Paolo Villaggio idr.
Toliko o bedi današnjega italijanskega filma, ki ga niso osvetlile niti za trenutek sijajne prikazni Barbare De Rossi, Line Sastri, Ide Di Benedetto. . .
Zanussijeva žirija je nagradila dve ženski. Agnès Vardo z ZLATIM LEVOM za njen skrajen portret razžaljene mladosti v BREZ STREHE IN ZAKONA. S SREBRNIM LEVOM Belgijko Marion Hànsel, za njen prvenec PRAH, ki je pa zamorjen in morbozen prikaz ojdipovskih, rasističnih in sadomazohističnih razmerij. Zato ne razumemo nagrade za to nepomembno delo, ki ga morda reši le dobra vloga Jane Birki-nove. Sprejemamo pa odločitev za Vardo, ki je življenjsko priznanje zanjo in hkrati za ves francoski film, ki je danes še posebno aktualen v Evropi, s svojimi pomlajenimi novo-valovci Godardom, Resnaisom, Roh-^ merjem in drugimi. Vsekakor, naš kandidat za ZLATEGA LEVA je bil PERVOLA Nizozemca Orloma Seun-keja. Rahlo izrisana zgodba prikazuje, kako se dva brata po dvajsetih letih zopet združita ob smrtni po-
stelji svojega očeta. Film je očarljiv zaradi svojske ambientacije v Skandinaviji, zaradi učinkovitega klimaksa in fotografije.
Med festivalom smo že poročali o polnočnih »popularnih« projekcijah iz sporeda BENETKE MLADI. Od vseh tu predstavljenih filmov nas je najbolj zabavalo PISMO BREŽNJEVU, nevsakdanja in simpatična ljubezenska zgodba med dvema dekletoma iz Liverpoola in dvema ruskima mornarjema, ki jo je duhovito režiral mladi režiser Chris Bernard.
BENETKE POSEBNI SPOREDI in pravzaprav tudi vzporedni sekciji BENETKE in BENETKE LJUDSTVA niso dobile še prave opredelitve njihove funkcije in okvirov. Kot v prejšnjih letih, imamo občutek, da je izbor filmskih materialov pripravljen improvizirano, tja v en dan. Lani smo bili izjemoma priča pravim »filmskim dogodkom«:	Kramerjeve-
mu in Harlanovemu projektu WUND-KANAL - UNSER NAZ1, Reitzo-vemu šestnajsturnemu HEIMAT. Na letošnjem festivalu ni bilo nič takega. Morda velja omeniti le IDI I SMOTRI (Pojdi in glej), veliko antimili-taristično fresko ruskega režiserja Elema Klimova, ki je bil tudi član beneške žirije. Film je bil nagrajen na zadnjem moskovskem festivalu, tematsko se dosti ne razlikuje od drugih ruskih filmov, ki obravnavajo drugo svetovno vojno. Kar ga ožlah-tuje in dviga do najvišjega lirizma je pretresljiv nastop mladega protagonista Alekseja Kačenka. Njegov močno izklesan lik sodi v kategorijo vrhunskih otroških filmskih interpretacij.
Italijanski kritiki pripravljajo že nekaj let, pod pokroviteljstvom med-
narodne zveze kritikov FIPRESCI, MEDNARODNI TEDEN KRITIKE, alternativen izbor boljših filmov, ki je nekakšna protiutež uradnim sporedom, ki jih določijo Rondijevi selektorji. Od tega, kar smo utegnili videti, je bil najbolj zanimiv A STRANCE LOVE AFFAIR (Nenavadna ljubezenska zadeva), nizozem-sko-belgijska koprodukcija, ki sta jo režirala štiriročno Paul V er str a-ten in Erik de Kuyper. Ljubezen med moškimi in ljubezen do filma sta osrednji temi tega filma. Nenavadna zgodba med prijateljstvom in ljubeznijo, med očetovstvom in občudovanjem učenca do učitelja, za tri moške protagoniste tega razmerja. Oba režiserja sta se bolj ali manj neposredno navezovala na ikonografijo in vsebino del Nicholasa Rayja (Johnny Guitar), Fassbinderja, Vt-scontija in morda Dreyerja.
žirija kritikov je odločila drugače in nagradila neprepričljivo grenko-sladko mladostno komedijo YES-TERDAY Poljaka Radoslaiva Piivo-ivarskega.
V tem pofestivalskem zapisu nismo dali nobenih dokončnih obračunov. Enostavno, smo skušali zapolniti vrzeli, ki so nam ostale še iz beneškega poročanja. Vsekakor na koncu lahko še enkrat ugotavljamo to, kar smo že povedali: Portugalcu Manuelu De Oliveiri je uspel podvig! Pravi dogodek letošnjega festivala, izven vsake kategorije in nagrade, so bili njegovi SATINASTI ČEVELJČKI, rafinirana in dolga filmska pesnitev po znanem Claudelovem pesniškem delu, ki pa zasluži besedo zase (kot jo seveda zaslužita tudi o-ba jugoslovanska filma na sporedu
v Benetkah). DAVORIN DEVETAK
DOhAA
mm in v svetu
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Po 1. kolu v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih
Jugoslaviji v glavnem zadovoljni
V	Italiji in
Štiri zmage, en neodločen izid in en poraz: to je obračun italijanskih ekip v prvem kolu v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih. Dve zmagi in trije porazi pa je »bilanca« jugoslovanskih moštev.
Italijani so s svojim obračunom v glavnem zadovoljni, pa tudi Jugoslovani niso razočarani. V sredo so namreč odigrali le prvi »polčas« prvega kola. V sredo, 6. oktobra, so na sporedu povratna srečanja in zato tudi tesna zmaga doma večkrat pomeni slabši izhodiščni položaj kot tesen poraz na tujem.
Sicer pa oglejmo si možnosti italijanskih in jugoslovanskih moštev za uvrstitev v drugo kolo.
V	pokalu prvakov je seveda turin-ski Juventus več kot na varnem. Skromnim Luksemburžanom so Platini in tovariši nasuli pet zadetkov. V Turinu bodo, čeprav za zaprtimi vrati, opravili le formalnost. Težje bo vsekakor Veroni, ki je že doma imela hude težave, da je strla odpor
trdoživih nogometašev solunskega Paoka. Sarajevo je sicer na Finskem izgubilo (1:2), v povratni tekmi pa ima možnost, da popravi ta spodrsljaj. če bi bil jugoslovanski prvak izločen, bi bilo to seveda veliko presenečenje.
V pokalu pokalnih prvakov imata tako Sampdoria kot beograjska Cr-
vena zvezda možnost, da napredujeta v osmino finala. Genovežani so v Larissi sicer srečno izbojevali neodločen izid, menimo pa, da je Sampdoria tehnično nedvomno boljša od Grkov in da ji uvrstitev v nadaljnje kolo ne more uiti. Verjetno težjo nalogo bodo imeli prav Beograjčani v Švici proti moštvu Aarau, čeprav
so v sredo zmagali z 2:0.
V pokalu UEFA sta Inter in Hajduk (oba sta zmagala s 5:1) že dejansko kvalificirana, tudi skopski Vardar i-ma možnost, glede na tesen poraz v Bukarešti (1:2), da se uvrsti v šestnajstino finala. Torino je sicer doma premagal grško ekipo Panathi-naikos, toda v tej tekmi je imel velike težave in zmagoviti zadetek (za nameček avtogol) dosegel le tri minute pred koncem srečanja. V Grčiji bo izredno težko. Še težje pa bo Milanu, ki se je od italijanskih ekip v sredo najslabše odrezal (1:3 proti ekipi Auxerre). Beograjski Partizan pa ima že dovolj »evropskih izkušenosti«, da proti portugalski ekipi Por-timonense nadoknadi gol zaostanka.
Koliko italijanskih in jugoslovanskih ekip naj bi se torej uvrstilo v nadaljnje kolo? »Žoga je okrogla«, pravijo nogometaši. Bolje počakati na povratna srečanja. . .
(Na sliki: prvi zadetek Petrinovi-ča v tekmi Hajduk - Metz).
Šah: dvoboj za svetovni naslov
Karpov in Kasparov vitraj remizirala
MOSKVA — V včerajšnji šesti partiji šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka sta Ana-tolij Karpov in Garrì Kasparov remizirala. Za delitev točke sta se sporazumela po 27 potezah.
Tokrat je imel bele figure Karpov. Trenutni izid pa je 3,5:2,5 v korist Anatolija Karpova.
Tenis: na italijanskem
prvenstvu spet presenečenje
TURIN — V četrtfinalu italijanskega teniškega prvenstva je zopet prišlo do presenečenja. Nosilec št. 1 in državni prvak Francesco Cancellot-ti je namreč izgubil proti 22-letnemu Milančanu Simoneju Colombu.
Četrtfinalni izidi: Colombo - Can-cellotti 4:6, 7:5, 6:1; De Minicis -Mezzadri 0:6, 6:3, 6:1; Fiaroni - Rocchi 6:1, 3:6, 6:1; C. Panatta - Ca-nč 6:4, 6:4.
Kvote »evropskega totocalcia«
13	(63 dobitnikov) 19.487.000 lir
12 (1.742 dobitnikov) 704.000 Ur
Košarka: včeraj v italijanskem pokalu
Poraz Segafreda v Gorici
Odbojka: pred finalnimi boji na mladinskem SP
Italijani edini še nepremagani
Segafredo — Silverstone 82:86 (51:46)
SEGAFREDO GORICA: Biaggi 2, Zulini, Marušič (0:1), Sfiligoi 5 (1:1), Lorenzi, Ardessi 25 (10:10), Jackson 42 (11:12), Borsi, Stramaglia, Cat-chings 8 (2:4).
SILVERSTONE BRESCIA: Cavazza, 'Ritossa 5 (2:2), Palumbo, Teren-zi, Lasi 5 (2:2), Motta 10, Vicinelli, Brown 37 (3:3), Ragionieri 13 (1:2), Branson 16 (3:4).
SODNIKA:	Pignozzd in Maurizzi
(Bologna). PON: Branson (36). 3 TOČKE: Ardessi, Jackson, Ritossa in Lasi vsi po L GLEDALCEV: 2.000.
GORICA — V sinočnjem prvem kolu italijanskega košarkarskega pokala je goriški Segafredo doma nepričakovano izgubil proti moštvu Sil-verstoneja iz Brescie, za katerega je do lani igral Jordan Marušič.
Vse je kazalo, da bodo Goričani vendarle uspeli streti odpor trdoživih
gostov, saj so do 32. minute še vodili. V 36. minuti pa so gostje prevzeli vodstvo, čeprav je tedaj zaradi petih osebnih napak moral zapustiti igrišče Američan Branson, in nato zmagali.
V goriških vrstah sta bila daleč najboljša Ardessi in Jackson, Cat-chings pa je zadovoljil le v obrambi.
C. Jordan s Stefanelom
TRST — 3 Metni Američan Charles Jordan, ki je že igral za več italijanskih ekip v A-l in A-2 ligi, bo na turnirju v Mesini v vrstah tržaškega Stefanela zamenjal poškodovanega 0-tisa Howarda.
Košarka: turnir v Vidmu
VIDEM — Bancoroma Rim, Arexo-Oantù, Chesterfield (ZDA) in Fan-toni Videm bodo danes in jutri nastopili na mednarodnem košarkarskem turnirju v Vidmu.
Mladim odbojkarjem in odbojkaricam letošnjega 3. svetovnega mladinskega prvenstva sta preostali do konca samo še po dve tekmi, ki bosta odločili v vsaki skupini za končni vrstni red od 1. do 12. mesta. Ne glede na končni razplet pa je prišlo v mladinski svetovni odbojki do precejšnjih sprememb. Prav gotovo pa je najbolj razveseljivo, da je odbojka napravila velik kakovostni skok. Vse bolj prihajajo v ospredje tudi države, v katerih je ta športna panoga v bližnji preteklosti bila lahko bi rekli skoraj nepoznana.
Medtem ko je moška evropska odbojka v svetovnem vrhu tako pri članih kot tudi pri mladincih, ne moremo kaj takega trditi za žensko, ki vse bolj izgublja stik z azijsko - ame-
riškimi tekmicami. Dobro zasnovano delo v italijanski odbojkarski zvezi je prineslo že prve sadove tudi v svetovni konkurenci. Italijanski mladinci so v boju za osvojitev ene od kolajn. Varovanci trenerja Skibe so sklenili izločilni in polfinalni del prvenstva kot edini še nepremagani kar je izredna spodbuda pred zadnjima dvema odločilnima nastopoma. Tudi pri mladinkah je izreden napredek, a veliki met »azzurrom« ni uspel iz razlogov, ki smo jih že prej omenili.
V finalu za kolajne bodo pri mladincih nastopale naslednje reprezentanr ce: Italija, Južna Koreja, SZ in Kuba. Tretjič zaporedoma igra v finalu SZ, od ostalih treh pa je bila med najboljšimi samo še Južna Kareja pred štirimi leti v Coloradu Springsu, ko je osvojila bronasto kolajno. Skupina za končni vrstni red od 5. do 8. mesta pa je naslednja: LR Kitajska, Bolgarija, Brazilija in Nizozemska. Za končni vrstni red od 9.
do 12. mesta pa se bodo spoprijele naslednje reprezentance: Argentina, Francija, Japonska in čile. Ostala štiri mesta so bila tako razdeljen: 13. Saudska Arabija, 14. Mehika, 15. Tunizija in 16. Egipt.
V velikem finalu za končni vrstni red od 1. do 4. mesta odbojkaric iz Evrope ne bo. Italija je imela lepo priložnost za ta podvig, v odločilnem srečanju z Japonsko pa je dokaj prepričljivo izgubila. Poleg Japonske pa se bodo spoprijele za kolajne še LR Kitajska, Kuba in Brazilija. Med štirimi najboljšimi zastopniki ni tokrat Južne Koreje, ki je v preteklosti osvojila kar dva svetovna naslova. Nastop Južne Koreje skupaj z Italijo,' SZ in Perujem bo seveda dokaj skromna tolažba. Skupina za končni vrstni red od 9. do 12. mesta: Bolgarija, Avstralija, ČSSR in Mehika. Na zadnjih treh mestih dobimo naslednje mlade odbojkarice: 13. Avstrija, 14. Finska, 15. Nova Zelandija. (G. Furiarne)

kratke vesti - kratke vesti
KOŠARKA: PRI J ATEJLSK A TEKMA
Jadranovi kadeti premagali Kontovel
Kontovel - Jadran Parco 41:121 (20:51)
KONTOVEL:	Cingerla 6, Birsa,
Sterni 12, Dolhar 11, Lippolis, Sta-nissa 4, Venier, Grilanc, A. Sterni, Gruden 2, Rupefl 4, Cecco 2.
JADRAN FARGO: Kovačič 12, Štoka 22, Carbonara 16, Lippolis 4, Terčon 14, Barini 16, Uršič 6, M. Pertot 14, Mosetti 2, B. Pertot 2, Civardi 13.
V prijateljski tekmi sta se srečali kadetski vrsti Kontovela in Jadrana Farco. Za domačine je b|il to krstni nastop, ko so jadranovci letos že u-spešno igrali v prvenstvu. Zmagali so igralci Farca, ki so prikazali že zadovoljivo fizično pripravo, medtem ko so Kontovelci le na začetku priprav. Vseeno je bila to koristna trening tekma za obe moštvi.
Cingerla in Dolhar (Kontovel) ter Štoka in Marko Pertot (Jadran) si zaslužijo pohvalo. (M. Raseni)
Jutri ponoči Holmes - Spinks
LAS VEGAS — Jutri ponoči bo v Las Vegasu že novi »dvoboj stoletja«. Tokrat si bosta stala nasproti slavni Larry Holmes in Michael Spinks. Dvoboj bo za svetovni naslov v težki kategoriji in Holmes bo skušal izenačiti Marcianov rekord 49 zaporednih zmag.
Ligier se odpovedal
nastopu na VN J. Afrike
PARIZ — Francoska avtomobilska hiša Ligier se je odpovedala nastopu na VN Južne Afrike v formuli 1, ki bo v Kyalamiju 19. oktobra. Kot je znano, v Kyalamiju ne bo niti Renaulta.
Fincu Mikkoli avtomobilski
rally Hongkong - Peking
PEKING — Finski pilot Hannu Mik-kola je na audiju quattro osvojil prvo mesto na mednarodnem avtomobilskem rally ju Hongkong - Peking
(3.534 km). Drugi je bil Šved Lars Erik Torph na nissanu, tretji pa Zahodni Nemec Erwin Weber na oplu manta.
Deset golov Rome
NETTUNO (Rim) — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je prvoligaš Roma premagal moštvo Nettu-na z 10:0.
totip
1.	— prvi	2	2	2
	drugi	1	X	2
2.	— prvi	1	1	
	drugi	1	X	
3.	— prvi	2	1	
	drugi	I	2	
4.	— prvi	1	1	X
	drugi	I	X	2
5.	— prvi	1	X	
	drugi	1	X	
6.	— prvi	X	2	
	drugi	2	X	
Odbojkarice Olympie v Poreču
Tudi odbojkarice goriške Olympie so del počitnic uporabile za vadbo in izpiljenje odbojkarske tehnike. Mlada goriška dekleta so preživela teden dni v Zeleni laguni pri Portorožu ob kopanju, treniranju in telovadbi na trim stezi. Odigrale so tudi prijateljsko srečanje z nizozemskimi vrstnicami. Svojevrstno doživetje je predstavljalo tudi bivanje, saj so ves teden preživele na jadrnici.
danes igra za vas
Andrej Race
totocalcio
Bari - Roma	2
Fiorentina - Milan	X	1
Inter - Avellino	1
Juventus - Pisa	1
Lecce - Torino	X	2	1
Napoli - Atalanta	X	1
Udinese - Sampdoria	2	X
Verona - Como	1
Cagliari - Genoa	2
Perugia - Ascoli	X	2
Triestina - Monza	1
Trento - Parma	2X1
Cosenza - Salernitana	X
Med zamejskimi nogometaši, in ne samo med njimi prav gotovo ni ni nikogar, ki ne bi poznal Andreja Raceta, sedaj predsednika nogometne sekcije pri Krasu, kjer pa je praktično factotum, saj je povsod, kjer treba poprijeti za delo. Andrej (letnik 1947) je nogomet začel igrati s 16 leti pri Triestini, kjer je ostal tri sezone. Zatem je prestopil h Campanellam, Delavskim zadrugam, Esperii od Sv. Ivana in leta 1978 h Krasu. Po dveh sezonah igranja je prevzel odbomiško mesto in zatem predsedniško mesto nogometne sekcije, katero vedi še danes.
Prejšnji teden je Eva Fičur pravilno napovedala devet rezultatov.
MEBLOVI ABONMAJI V PRODAJI
Abonmaji združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, ki letos nastopa v drugi i-talijanski ligi, so v prodaji pri matičnih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kontovel, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena letošnjega abonmaja je ostala nespremenjena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč lir. Mldina izpod 16. let bo imela prost vstop.
ŠD MLADINA
organizira smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Zainteresirani naj se javijo v društvenem baru od 23. do 27. septembra od 19. do 21. ure.
ŠD MLÀDINA
organizira šahovski tečaj. Zainteresirani naj se javijo v Domu A. Sirk od 23. do 26. t. m. od 19. do 21. ure. Vabljeni!
REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja v nedeljo, 22. t. m., planinsko-orientacijski pohod. Zbirališče ob 8.30 v športno-kultumem centru v Zgoniku. Vpisovanju na mestu samem.
JADRANOVI ABONMAJI V PRODAJI
Začela se je prodaja Jadranovih a-bonmajev za bližnje drugoligaško košarkarsko prvenstvo, Cena abonmaja za 15 tekem je 60.000 lir. Sedeži niso oštevilčeni. Abonmaje pa lahko kupite: pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, Ul. Mi-
obvcstila
lano 20; v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah; pri cvetličarni Nadja na Proseku (tel. 225450); pri Alfredu Cibicu, Trebče 26 (tel. 212631); na Goriškem pa pri turistični agenciji GO-TOUR, Korzo Italia 205, tel. 33019.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da so urniki odbojkarskih treningov naslednji : ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 17. uri za dekleta letnikov ’74, ’75, ’76 in ob 18.30 za dekleta letnikov ’71, ’72, ’73. Treningi bodo v dvorani športnega društva na Kontovelu.
KO BOR
obvešča, da bo prvi trening ekipe 1. divizije danes, 20. septembra, ob 20.30 Za informacije telefonirati Furlanu št. 734-344.
JK ČUPA
organizira jesensko društveno regato za kajutne jadrnice v nedeljo, 22. t. m., s startom ob 9.30. Vabljeni!
FC PRIMORJE
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopilo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1.7. 1975, začet-
nikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, najmlajši od 1.7.1971 do 30. 6. 1973. Vsak torek, sredo in četrtek od 17, do 19, ure na igrišču na Proseku.
ŠD SOKOL
obvešča, da bodo treningi minibasketa potekali v nabrežinski telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi se bodo začeli 23. septembra.
ŠD POLET
sporoča, da bo prvi trening minibasketa jutri, 21. septembra, ob 16. uri na kotalkališču na Opčinah. Vabljeni otroci in starši! Vpisovanje otrok za mini-basket se nadaljuje pri odbornikih Poleta in v Prosvetnem domu.
OD ŠZ BOR
obvešča, da se je pričelo vpisovanje otrok, M bi radi gojili odbojko, in sicer dečki (letnik 1970 in mlajši) ter deklice (letnik 1973, 1974 in 1975). Vpisovanje je v tajništvu ŠZ Bor, Vrdel-ska cesta 7, tel. 51377, vsako popoldne.
ZSŠDI - TO ZA GORIŠKO ob sodelovanju ŠD Sovodnje, priredi v nedeljo, 22. t. m., kolesarsko prireditev v Sovodnjah. Udeleženci bodo lahko izbrali tri možne proge: družinsko, rekreacijsko in tekmovalno. Vpisovanje pred pričetkom prireditve, ki bo ob 10. uri pred Kulturnem domom.
Danes in jutri v Postojni pravi praznik mladine
Mladinske igre treh dežel
V Postojni bodo danes in jutri na sporedu Madinske igre treh dežel, ki jih enkrat na leto izmenično organizirajo tri dežele po sledečem vrstnem redu: Funi ani ja -Julijska krajina. Koroška in Slovenija, ki je na vrstni tokrat.
Atleti morajo imeti najmanj petnajst let, program pa bo sledeč: danes ob 11. uri bo prihod reprezentanc pred Center usmerjenega izobraževanja v Postojni (Cesta v Staro vas 2); ob 11.30 bo slovesna otvoritev iger (v primeru slabega vremena v dvorani); od 12.15 do 12.45 bo namestitev reprezentanc v Gozdarskem šolskem centru (Tržaška ulica 36) in nastanitev članov Stalnega komiteja iger v hotelu Kras (Tržaška 1). Ob 13. uri bo kosilo v restavraciji Gozdarskega šolskega centra, ob 14.30 pa
bo odhod športnikov na tekmovalne prostore.
Atletika bo na sporedu ob 15.30 v občinskem športnem parku. Ob isti uri bo v dvorani CUI košarkarska tek- • ma med Slovenijo in Koroško ter v telovadnici šole Prestranek rokometna tekma Koroška - F-JK. Namizni tenis bo ob 15.30 v osnovni šoli Postojna in sicer moški: F-JK - Koroška; ženske: Koroška - Slovenija. Tenis bo v občinskem športnem parlai (15.30). Moški posamezno: Slovenija - Koroška; ženske posamezno: Koroška - F-JK; me- ' šani pari: Koroška - Slovenija. Ob isti uri bosta na sporedu še sabljanje in streljanje na strelišču v GŠC. Ob 19. uri bo večerja, od 20. do 22. ure ples, ob 21. uri pa sprejem za vodstva reprezentanc.
V soboto bo ob 7. uri zajtrk, uro kasneje pa odhod na tekmovalne prostore. Spored. Košarka 8.30: Koroška - F-JK; 10.30: F-JK - Slovenija. Rokomet - 8.30: Koroška - Slovenija; 10.30: Slovenija - F-JK. Namizni tenis - 8.30: moški: F-JK - Slovenija;
Koroška - Slovenija; 8.30: ženske: F-JK - Slovenija; Koroška - F-JK.
Pri tenisu pa bo program sledeč: ob 8.30 moški posamezno: Slovenija -F-JK; ženske posamezno: Slovenija-Koroška; mešano pari: Koroška - F-JK. Ob 10.30: moški posamezno: Koroška - F-JK; ženske posamezno: F-JK -Slovenija; mešano pari: Slovenija -F-JK.
Sabljanje: 8.30 - moški: Koroška -F-JK; Slovenija - F-JK; Koroška -Slovenija. 8.30 - ženske: Slovenija -Koroška; F-JK - Slovenija; Koroška -F-JK; Streljanje se bo začelo ob 8.30 s tekmovanjem za vse tri ekipe hkrati.
Od 12. do 13. ure bo kosilo in razdeljevanje »lunch - paketov«. Ob 13.30 bo odhod vseh ekip v Postojnsko jamo, kjer bo razglasitev rezultatov in zaključek! tekmovanja. Ob 15. uri bo odhod vseh ekip iz Postojne ter nato še zaključno srečanje članov Stalnega komiteja Mladinskih iger treh dežel in organizatorjev.
Dve dirki za državno prvenstvo
Po zmagi prejšnjo soboto v Tržiču
Spet uspeh adrievca Tonija Cerasarija
Po uspehu prejšnje sobote v Tržiču so kolesarji lonjerske Adrie dosegli ponoven uspdh v nedeljo v kraju Qual-so pri Vidmu.
Tu je v presledku štiriindvajsetih ur spet zmagal Toni Cerasari, ki je bjl v zaključnem sprintu po dolgem begu najhitrejši pred svojima kolegoma Zatom in Piccolom. Trojica je prispela na cilj 60 km dolge in trde dirke z dvajsetimi sekundami prednosti pred skupino osemdesetih kolesarjev.
Toni Cerasari je tik pred ciljem silovito potegnil ter tako osvojil svojo drugo dirko v dveh dneh, kar je še precej nenavadno. Tudi ta zmaga je bila zaslužena in prepričljiva.
R. Pečar
V soboto in nedeljo bosta na cestah v okolici Kobarida dve kolesarski dirki za državno prvenstvo, rezultati pa bodo šteli tudi za slovenske naslove. Najprej, v soboto, je na vrsti gorska preizkušnja. Organizatorji, člani domačega KK Soča, so izbrali zahteven vzpon iz Kobarida skozi Livek do Livških Raven, na katerem je mestoma šestnajstodstoten klanec, sicer pa so na desetih kilometrih in pol cesta dvigne za 830 m. Celotno traso bodo morali'prevoziti samo člani A, B in C, medtem ko čaka mlajše in starejše mladince nekoliko krajši vzpon. Vse, ki bi si radi ogledali to preizkušnjo opozarjamo, da bo cesta Idrsko-Livek-Livško Ravne zaprta od 9.30 dalje.
Vožnja na kronometer bo v nedeljo in to na cesti Kobarid-Tolmin, ki bo
ob tej priliki zaprta za ves promet od 8.30 dalje (obvoz je urejen skozi vasi po desnem bregu Soče!). Organizator pričakuje kakih sto petdeset kolesarjev, med katerimi bodo zagotovo vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci, z Izjemo Buliča in Čerina.
Vsekakor se obetajo zanimivi boji v vseh kategorijah, domačini pa pričakujejo največ od svojih mlajših tekmovalcev. Mnogi stiskajo pesti tudi za nadarjenega starejšega mladinca Valterja Bončo iz idrijske Sloge 1902, ki je »zrasel« v klubu ob Soči in letos z osvojitvijo naslova balkanskega prvaka nakazal odločen prodor v sam vrh jugoslovanskega kolesarstva. Med člani pa bo potekal obračun med Pavličem, Papežem, Tajh-majstrom...
(Toni Gomišček)
Naše odbojkarske ekipe pred pričetkom prvenstev
Konto vel pred neznanko D lige
Nadaljujemo s predstavitvijo ženskih odbojkarskih ekip, ki se pripravljajo na začetek prvenstev. Tokrat je na vrsti ekipa Kontovela, ki je lani izpadla iz C-2 lige in bo letos s pomlajeno ekipo nastopala v D ligi. V majhni trening telovadnici tik odprtega odbojkarskega in košarkarskega igrišča na Kontovelu smo srečali odgovorno za odbojkarsko sekcijo in bivšo igralko Jano Ban ter novo trenerko Tatjano Bandelj iz Kopra. Tatjana je bila prvič na treningu s svojimi puncami, zato smo za pojas-
SEZNAM IGRALK KONTOVELA V SEZONI 1985/86
Betty PRAŠELJ	1962	170 cm	t.
Laura MAVER	1962	178 cm	t.
Tanja CONESTABO	1964	169 cm	t.
Tanja GRUDEN	1965	176 cm	t.
Elena PURIČ	1965	164 cm	P-
Grazia LEGIŠA	1963	174 cm	t.
Lorenza MERVIČ	1962	170 cm	P-
Romilda DANEU	1966	162 cm	P.
Silvana DANEU	1967	172 cm	t.
Maja ŠTOKA	1968	170 cm	t.
Kristina UKMAR	1968	169 cm	t.
Tamara PRAŠELJ	1971	169 cm	u.
Diana BUKAVEC	1971	165 cm	t.
Laura PERINI	1969	168 cm	t.
Alenka RUPEL	1970	170 cm	P-
TRENER: Tatjana BANDELJ
LEGENDA: t. - tolkačica; p. - poda-jačica; u. - univerzalka.
nila glede letošnje ekipe postavili nekaj vprašanj Jani Ban, ki je še lani aktivno igrala v tej ekipi in ki morda najbolje pozna odbojkarski položaj na. Kontovelu.
»Kakšna je razlika med letošnjo in lansko ekipo?«
»Dve igralki, ki sta lani nastopali V prvi ekipi sta letos prenehali z aktivnim udejstvovanjem. Tako smo e-kipo pomladili z igralkami, ki so lani nastopale v prvenstvu 1. divizije ali v mladinskih prvenstvih. Lani smo startali s precejšnjimi ambicijami in na koncu zaradi raznih problemov z ekipo izpadle iz C-2 lige. Upamo, da bo letos brez velikih težav izpeljali to D ligo.«
»Povej nam svoje mnenje o tej D ligi in kakšne so' vaše možnosti?«
»Prvenstva D lige ne poznan v kolikor smo vrsto let nastopale v C-2, kljub, temu pa pričakujem, da bomo prvenstvo dobro izpeljali in pristali
na višjem delu lestvice. Ostalih ekip ne poznam preveč, zato ti ne bi znala napovedati favorita.«
Isto vprašanje smo postavili tudi trenerki Tatjani Bandelj, ki je lani trenirala v D ligi ekipo Bora.
»V nižjih ligah je zelo težko napovedati favorita, ker so rezultati večkrat nepričakovani. Predvsem ne smer mo v nobenem primeru podcenjevati nasprotnika. Ni namreč rečeno, da je ekipa, ki je izpadla iz višje lige, nujno najboljša. Svoje ekipe, kot veš, še ne poznam, vsekakor pa ti lahko povem, da, kar sem videla, vsaj fizično dobro kaže.«
Vrnimo se k Jani Ban in k problemom kontovelske odbojkarske sekcije.
»Največji problem, ki mi sedaj pade na misel, je telovadnica. Delimo jo namreč z italijanskim društvom in s kašarkarsko ekipo. Med tednom tre-
Rokomet:
Tudi Krasovi rokometaši so že pred nekaj tedni začeli s treningi. Letos so pri Krasu na novo ustanovili začetniško vrsto, ki bo čez nekaj let dala odločilen doprinos članski ekipi. Pogoji za trening v Zgoniku so končno idealni, pri igralcih samih tudi ne manjka dobre volje in požrtvovalnosti.
Letos bodo nastopale v prvenstvih tri ali celo štiri Krasove ekipe in si cer začetniki, naraščajniki, mladinci in člani. Da bi kaj več izvedeh o dosedanjem delu na treningih, smo se obrnili do trenerjev Miloša Cotiča, ki letos trenira mladinsko vrsto in do Jožefa Maglice, ki bo letos s klopi vodil Krasove člane.
—	»Miloš, kdaj ste si vi pravzaprav zavihali rokave?«
»Začeli smo prejšnji teden in spočetka smo trenirah vsak dan. Za v bodoče pa se moramo še odločiti, kolikokrat tedensko bomo trenirali. Treningi potekajo od 18.30 do 20.30, le začetniki prihajajo malo prej, da jim lahko posvetim več pozornosti in jih skušam naučiti osnovne prvine rokometa, da bodo lahko čimprej dosegli raven mladincev.«
—	»Kaj pričakuješ letos od svojih varovancev?«
»Krasovi mlajši rokometaši so od lanske sezone znatno napredovali, pri
niramo dvakrat v telovadnici na Proseku, kjer igramo tudi tekme. Sicer pa treniramo v tej mali telovadnici, ki pa je prav gotovo premajhna za dober trening in tehnični razvoj mladih igralk.«
»Poleg D lige, v katerih mladinskih prvenstvih bo nastopila ekipa Kontovela v tej sezoni?«
»Nastopili bomo v prvenstvu 1. divizije in v mladinskih turnirjih Under 18 in Under 16.«
»Kakšno je zanimanje domače publike za žensko odbojko?«
»Publika, ki sledi prvi ekipi res ni številna. Verjetno je treba krivdo za to pripisati slabim rezultatom. Drugače pa je pri mladinskih ekipah, katerim sledi še kar zadovoljivo število navijačev. Mladinke imajo namreč veliko prijateljev, ki pri tokmah z veseljem navijajo zanje.« (dz)
intenzivno
tem bi se rad zaustavil pri Adamu Simoneti, bi se je iz lanskega totalnega nešportnika spremenil letos v zelo dobrega igralca, enega izmed stebrov mladinske ekipe. Doslej so fantje na treningih pokazali veliko resnost, ker pa ne poznam kakovost ekip v mladinskih prvenstvih, se ne morem izreči o njihovih letošnjih realnih ambicijah. Pozval bi še ostale osnovnošolce in srednješolce, da bi se nam pridružili, saj je rokomet doslej navdušil marsikaterega, ki se je pred kratkim srečal s to, za naše razmere malo poznano športno panogo.«
SEZNAM ZAČETNIKOV, NARA ŠČAJNIKOV IN MLADINCEV KRASA: Dario BIZJAK 1969, Andrej BUDIN 1966, Tomaž EMILI 1969, Igor GLAVINA 1968, Aleksander GRILANC 1968, Mitja GRILANC 1968, Leo HORVIK 1968, Peter JANEŽIČ 1969, Mitja KANTE 1970, Peter KLINC 1969, Aleš KOŠUTA 1967, Davorin KRALJ 1969, Haron MARUCELLI 1969, Janko MILIČ 1969, Marko MILIČ 1970, Igor PEGAN 1971, Michele PREDONZANI 1970, Gabrijel RASENI 1968, Roberto SAVRON 1973, Adam SIMONETA 1969, Igor VOLK 1969; TRENER: Miloš COTIČ 1961.
Jožef Maglica je v rokometnih športnih krogih znana osebnost, saj je že
iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPDT
V	nedeljo se je skupina planincev SPDT podala na izlet z osebnimi avtomobili na Učko skupno s člani »skoraj pobratenega« planinskega društva Platak z Reke ob priliki 3. krajevnega spominskega pohoda. Planince je vseskozi spremljalo lepo sončno vreme, pa tudi organizacijsko je to srečanje s reškimi planinci prav dobro uspelo.
Na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr., tel. 767304) se nadaljuje vpisovanje za avtobusni izlet v neznano skupno s člani pobratenega društva PD Integral iz Ljubljane, ki bo v nedeljo, 29. t.m. Odhod bo ob 7. uri izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano), hoje do cilja pa bo od dveh do dveh ur in pol. Udeležen ci morajo imeti s seboj veljaven dokument za Jugoslavijo.
Predavateljska sezona SPDT
V	četrtek, 23. t.m., se bo ob 20.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr.) začela predavateljska sezona SPDT. Plezalci AO SPDT in Obalnega AO iz Kopra, ki so se to poletje podali na tritedensko plezarijo v Turčijo, bodo v besedi in sliki predstavili svoje »avanture«. Predavanje bo tudi v okviru alpinističnega tečaja SPDT, naslovili pa so ga: »Dolomiti v Anatoliji — odprava AO SPDT in Obalnega AO Koper v Turčijo«.
V	oktobru pa bosta še dve predavanji: predstavitev Krišljeve knjige pogovorov z Miho Potočnikom »Zlata tiaveza« in predavanje Toneta Škarje o Jalung Kangu.
Alpinistični tečaj SPDT
Redno se tudi nadaljuje alpinistični tečaj SPDT. V soboto in nedeljo so se tečajniki skupilo s svojimi inštruktorji podali v Dolomite. Plezali so v Torre piccola di Falzarego pri Gortini in sicer stene, ki so imele težavnostno stopnjo od III. do V.
Sinoči je bilo v okviru tečaja predavanje koprskega alpinista Jožeta žumerja na temo: »Izrazoslovje in orientacija«, to soboto in nedeljo pa se bodo bodoči alpinisti s svojimi vodniki podali v stene Bele vode pri Ne-vejskem sedlu, prespali pa bodo v bivaku Gorizia.
Odprava na Daulaghiri
in še kaj
Tretjega septembra je odšla na pot slovenska odprava, ki namerava naskočiti 8167 m visoki Daulaghiri v Himalaji po novi smeri v vzhodni steni. To je že drugi jugoslovanski poskus na ta vrh. Leta 1981 so naši alpinisti preplezali slovito južno steno, vendar pa takrat vrha niso dosegli.
Bazni tabor nameravajo postaviti na robu ledenika, na višini 4200 metrov, alpinisti pa nameravajo opraviti vzpon v alpskem stilu brez kisika in pgmoči šerp. Vzpon naj bi prišel na vrsto po aklimatizacijskih turah, ki naj bi tra jale okoli tri tedne. Med drugim se bodo za aklimatizacijo povzpeli na sosednji vrh Tukuche Peak (6900 m), za sestop z Daulaghirija pa so si seveda izbrali normalni pristop po severnem grebenu.
Drugi cilj odprave pa je polet z zmajem, ki ga bo opravil Iztok Tomazin. Na vrsto bo prišel šele po končanem vzponu na Daulaghiri, če bo ostalo še kaj moči in časa. Tomazin namerava poleteti nekje na višini med 6000 in 7000 m, ker bi bil višji start zaradi običajnih orkanskih ve trov verjetno nemogoč.
Kdo pa so člani odprave? Vodja je izkušeni Stane Belak - Šrauf, ki se mu je leta 1981 vrh izmuznil tako re-
koč pred nosom. Udeležil pa se je že cele vrste odprav od Hindukuša leta 1968 do Everesta (1979) ter Gangapur-ne vred dvema letoma. Odprave se udeležujejo še Marjan Kregar (AO Kamnik), Andrej Štremfelj, ki ima za sabo že osvojitev dveh osemtiso-čakov (Gašerbrum 1 in Everest) ter Iztok Tomazin. Torej miniodprava s samo štirimi alpinisti ter dvema spremljevalcema (Andrej Beg in Marjan Brišar).
Naši alpinisti v ZDA in Kanado
Pred kratkim sta vrhunska slovenska alpinista Pavle Kozjek (AO Matica) in Peter Podgornik (AO Nova Gorica) skupno s Pavlo Kurinčičevo (AO Nova Gorica) poletela v New York, od tam pa nadaljevala pot do Kanade, kjer imata namen opraviti čimveč novih težkih vzponov v visokih stenah Kanadskega gorovja pod Aljasko (Britanska Kolumbija), ob koncu pa še v gorah države Washington. Odprava bo trajala mesec in pol, stike s Slovenci v ZDA in v Kanadi pa so navezali že pred časom.
Izšel je Vodnik po Triglavskem narodnem parku
Pred kratkim je v založbi Triglavskega narodnega parka samega izšel prepotrebni vodnik po slovenskem biseru — Triglavskem narodnem parku, ki je takoj žel mnogo odobravanja. Knjiga ima zelo lepo zunanjo obliko, ima žepni format, obsega pa 240 strani. Skupno ima 124 črno belih slik in skic ter 36 dodatnih barvnih prilog. Priložena je tudi posebna karta parka v merilu 1:100.000, cena vodnika pa je 1200 din.
V knjigi je strokovno in sistematično predstavljen Triglavski narodni park, ločeno po posameznih področjih: geologija, relief, podnebje, rastlinstvo, živalstvo, zgodovinski pregled, arhitekturno izročilo, pesništvo in pa-
Naslovna stran Vodnika po Triglavskem narodnem parku.
šne planine, sirarstvo, splošni opis parka, naravne znamenitosti in kulturni spomeniki.
Bogato vsebino so pripravili avtorji! France Bernot, Janez Bizjak, Jože Bole, Tone Cevc, Miroslav Černivec, Ivan Fabjan, Naško Križnar, Jurij Kunaver, Branko Marušič, Inga Miklavčič - Brezigar, Anka Novak, Stane Peterlin, Antov Ramovš, Peter Skoberne, Drago Svoljšak, Tone Wra-ber, Danilo Zega in France Zupan.
Na tem mestu bi še omenili, da je pred kratkim že v drugi izdaji izšel zemljevid Triglavskega narodnega parka v merilu 1:50.000. Izdelal-ga je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo — kartografski oddelek, iz Ljub ■ Ijane, oblikoval pa ga je Borut Javanec. (Dušan Jelinčič)
delo Krasovih ekip
nastopil z nabrežinskim Tnterjem v B-ligi. Veliko izkušenj pa ima tudi kot trener. Prvo vprašanje, ki smo mu ga zastavili:
.— »Kako poteka delo med člani?«
»Prvi trening smo imeli 2. septembra in prvih deset dni smo vsak dan nabirali kondicijo. Sedaj bomo trenirali do trikrat tedensko in nato pred prvenstvom spet pospešili treninge.«
—	»Kaj pričakuješ od letošnjega prvenstva?«
»Čeprav še ne razpolagam z vsemi igralci, pa sem prepričan, da bodo letos dali vse od sebe, saj je v njih vidna strast po čimvečjem uspehu. Skušal jih bom čimbolje pripraviti za prvenstvo, predvsem kar se tiče fizične zmogljivosti, ki je eden najpomembnejših faktorjev pri rokometu, želel bi, da bi izboljšali lansko zadnje mesto in kar bo več od tega, bo dobrodošlo. Vsekakor na tihem upam na zgornjo polovico lestvice.«
—	»Kakšni so tvoji načrti za ta dva meseca, ki ti preostajajo do začetka prvenstva?«
»Odigrati bomo skušali čimveč trening tekem z ekipami iz matične domovine in iz tržaške pokrajine. 26. septembra bomo igrali z ekipo Triko iz Novigrada. Taka srečanja so izredno koristna tako za igralce, kot za trenerja samega, ki lahko uporabi vse
razpoložljive igralce in jim da možnost nastopati v različnih vlogah.«
—	»Boš črpal sveže sile tudi iz mladinske vrste?«
»Poleg Rasenija bom skušal vključiti v prvo ekipo še nekatere najboljše mladince, da si v prvenstvu D lige naberejo izkušenj. Ker bo članski vratar Milič včasih med prvenstvom službeno zaposlen, si moramo nabaviti še enega vrata ja, v nasprotnem primeru bo moral v vrata mladinec Glavina.«
—	»Boš letos še nastopal?«
»Srčno si želim, da bi se Krasovi fantje vedno izkazali, tako da bi mi ne bilo potrebno stopiti na igrišče.«
Stopili smo še do načelnika odseka Ladija Budina in ga vprašali, če je letos prišlo do kakšnih sprememb z organizacijskega vidika.
»Za letošnjo sezono smo dobili spon-sorizacijo od tvrdke Trimac (stroji za leseno obdelavo), katere ime bomo tudi nosili na majicah, tako da se naša ekipa odslej imenuje Kras Trimac.«
ČLANSKA EKIPA KRASA: Bogdan BUDIN 1960, Ivan BUDIN 1956, Ladi BUDIN 1953, Boris DOLLIANI 1964, Aleks MILIČ 1962, Dario MILIČ 1959, Fredi PASCULIN 1951, Giovanni SAN-NA 1958, Mirko SARDO 1963, Zdravko SKUPEK 1960, Franko SOSSI 1962, Flavio TRAMPUŠ 1960; TRENER: Jožef MAGLICA 1951.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000	Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st.		
lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zaseb-	viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi		TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
nike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.	2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA			 		1 •	Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1
	18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu		Tel. (0481)83382-85723
	Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro-		ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Poitni tekoči račun za Italijo	čajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul.	B HH B B B Bfl BB ^^B&	Tel. (0432) 731190
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348	Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST f. iz		Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Za SFRJ - žiro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023	vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI	M.	dnevnik	Izdaja	ZTT	fèìrfl! ^lan kaI5an,&® m tiska F-	^ Trst	jHJSn zveze časopisnih '	1	MP1* založnikov FIEG
20. septembra 1985
Rock Hudson in AIDS
LOS ANGELES — Rock Hudson, za AIDS oboleli ameriški filmski igralec, je izjavil, da je zadovoljen, ker je imela njegova bolezen ugodne posledice in je javno mnenje opozoril nanjo.
»Nisem srečen zaradi bolezni,«, je 59-letni Hudson sporočil udeležencem nocojšnjega slavnostnega sprejema v korist bolnikom AIDS, »in nisem niti zadovoljen, ker imam AIDS. Če pa to pomaga drugim, vsaj vem, da moja nesreča nekomu koristi.«
Nocojšnjega gala sprejema se bodo udeležili Elisabeth Taylor, Buri Reynolds, Shìrley McLaine in drugi. Na njem naj bi zbrali kakšen milijon dolarjev (skoraj dve milijardi lir) v korist bolnikov AIDS.
»Žal mi je, da zaradi razlogov, ki so vam dobro znani, ne morem biti med vami,« pravi Hudson v svojem sporočilu, ki ga bo drevi prebral Buri Lancaster. Igralec namreč živi v svoji hiši v Malibuju, kjer je pod nad zorstvom zdravnikov.
Čudež san Gennara v Neaplju
NEAPELJ — San Gennaro, neapeljski zaščitnik, svojih ljudi tudi letos ni zapustil. Kri tega mučenika, shranjena v steklenički, se je iz trdnega spremenila v tekoče stanje ob 10. uri, pred 5.000 verniki, številnimi časnikarji in ekipo ameriške TV. Prisotnim je vest sporočil kardinal Corrado Urši. Utekočinjenje krvi je nastopilo še pred litanijami. Tako hitro spremembo imajo za dober znak tako za mesto kot za ves svet.
Kardinal Urši je v svoji pridigi dejal, da ne »gre za spektakel, ampak za podporo veri.« Vernike je povabil, naj »odprejo svoja srca, otrdela zaradi sebičnosti, kajti živimo v mestu, kjer ljudje izgubljajo smisel za vrednote in kjer se šopiri izprijenost.«
Kakor poroča italijanska telegrafska agencija ANSA (tudi zgornje vrstice smo povzeli po njej), postane san Gennarova kri tekoča trikrat na leto: 19. septembra, na obletnico njegove obglavitve leta 305 naše ere pri Pozzuoli ju; v soboto pred prvo majsko nedeljo, na obletnico prenosa relikvije v sedanji grob v katakombi; 16. decembra, ob obletnici katastrofalnega izbruha Vezuva leta 1631.
Igralci loterije vidijo v čudežu spodbudo za igranje številke »34«, ki kasni 149 tednov.
Pisanje moskovske Pravde
MOSKVA — Cerkev se spreminja, vera »postopoma izumira«, kljub temu pa je treba nadaljevati z ateistično vzgojo in propagando, je pred dnevi zapisala moskovska Pravda. V dolgem članku so med drugim navedli, da je v. sovjetskih mestih le 8 do 10 odstotkov vernikov, na podeželju pa nekaj več. Ker pa kar 64 odstotkov vseh sovjetskih državljanov živi v mestih, sklepa Pravda, da vera v domovini socializma »končno izumira«. Kot vzrok temu umiranju Pravda navaja »uspehe socialistične izgradnje« in »napore v protiverskem boju in izgradnji novega človeka«. Glasilo sovjetske partije takoj dodaja, da teh uspehov niso zabeležili z »administrativnimi ukrepi« temveč »z vzgojnim delom«. Obenem pa opozarja, da se v cerkvenih krogih vedno bolj utrjuje prepričanje, da bi lahko poiskali in dokazali koristnost vere tudi v socialistični družbi.
Pravda ima seveda v mislih skoraj izključno pravoslavno Cerkev, ki res ni skoraj nikoli povzročala večjih težav sovjetskim oblastem. Modro pa je zamolčala vprašanje postopne islamizacije azijskih republik. Tu je položaj precej drugačen in povzroča. glavobole moskovskim oblastem. O tem bomo seveda zaman iskali vesti v sovjetskih časopisih, saj je to tabu tema, o kateri je prepovedano poročati. Alarmni klic glasila obrambnega ministrstva Krasnaje zvezde, da dobršen del rekrutov ne obvlada ruščine, zgovorno dokazuje, da se na azijski periferiji dogajajo čudne stvari. Prav tako je zanimivo, da so v Afganistanu sedaj le vojaki iz evropskih republik in ne več iz azijskih, kot je bilo to v začetku, saj sovjetski muslimani v afganistanskih mudžahedinih niso videli sovražnikov, temveč brate v veri.
Zakonske zveze med otroki
AKRA — V Gani bodo vsak čas apremenili zakonska določila, ki so dovoljevala poroke med otroki. Pravosodni minister Alkin je na nekem seminarju napovedal te spremembe, ker dosedanja zakonodaja ne upošteva več globokih družbenih in gospodarskih sprememb, ki jih je Gana doživela v zadnjih letih. Poznavalci domačih razmer pa dvomijo, da bi lahko zakon preko noči odpravil ta zakoreninjeni običaj, ko starši sklepajo zakonske zveze svojih otrok iz čisto utilitarističnih in prijateljskih razlogov.
Japonski elektronski teleskop za vsak žep
TOKIO — Znameniti Halleyev komet z obhodno dobo 76 let bomo s prostim očesom spet lahko uzrli januarja 1986. Toda čemu bi toliko čakali, so si rekli tehniki japonske družbe Vixen in lepo izdelali poseben teleskop, ki tudi poprečnemu zemljanu omogoča — če ima v žepu milijon lir — da komet že zdajle gleda, pa ne samo njega, ampak še kar 400 meglenic, galaksij in podobnih zvezdnih sestavov ter skoraj 300 zvezd. Teleskop, ki mu pravijo skysensor, je opremljen ^ elektronskim spominom in kompjutrskim sistemom usmerjanja.
Teleskopu sporočiš naziv zvezde, nebule in siceršnjega osvetja, ki te zanima, in skysensor ga brž poišče s pomočjo motorčka, ki ga upravlja kompjuter. Navodila daš teleskopu na podlagi že pripravljenega seznama z imeni nebesnih teles in ustreznimi koordinatami. Teleskop ima tudi polico z gumbi za memorizacijo, ki jo je moč uporabljati tudi v temi, saj razpolaga s samoosvetlitvenim aparatom.
□ KÒBENHAVN — Natanko 250 kovancev je požrl tjulen v akvariju se-vernodanskega mesta Hirtshals na Jyllandu. To so ugotovili po obdukciji nesrečnega tjulna, ki je iz neznanih vzrokov pričel hirati in je končno poginil. Ugonobili so ga torej kovanci, ki jih turisti mečejo v vodnjake in v bazene v želji, da bi se ponovno vrnili.
3Wiffuei De Cercante»	30.
DON KIHOT
Kuj je pokazala triletna raziskava v ZDA
Posledice »jedrske zime«
WASHINGTON — »Sedanja lakota v Etiopiji in Sudanu bi utegnila bolje od Hirošime in Nagasakija ponazoriti, kaj bj doletelo svet v primeru jedrske vojne.«
S temi besedami je skušal strnjeno obrazložiti posledice morebitnega jedrskega spopada ameriški znanstvenik Mark Harwell na tiskovni konferenci v Washingtonu, na kateri so v teh dneh predstavili izsledke triletne raziskave o »jedrski zimi«, pri kateri so sodelovali strokovnjaki iz kakih 30 držav. Raziskovalci so potrdili marsikatero že znano, a zato nič manj srhljivo napoved. Jedrski spopad bi poleg neposlednih žrtev povzročil strahovite klimatske spremembe, ki bi katastrofalno vplivale na poljedelstvo na severn; polobli. Zaradi tega bi približno 2,5 milijarde ljudi prizadela strašna lakota, po razsežnosti tisočkrat večja od tiste, ki pesti dežele na Afriškem rogu.
Zavladala bi dolga noč, ves severni del bi bil zavit v dim in prah, ki bi povzročila takšne posledice, da jih je pravzaprav težko izmeriti. V posameznih predelih bi povprečna temperatura padla za 15 do 30 stopinj. Ta »jedrska zima« bi po najnovejših računih lahko trajala leto dni, njene po^ sledice pa bi segle veliko dlje v času. Prav gotovo bi bil pridelek enega leta povsem uničen, kar bi povzročilo hudo lakoto, ki bi zavladala po vsem svetu.
Kot rečeno, so znanstveniki izračunali, da bi v »jedrski zimi« umrlo 2,5 milijarde ljudi, kar je več od polovice celotnega današnjega prebivalstva na svetu. Je pa tudi veliko več kot bi bilo število neposrednih žrtev jedrskih eksplozij. Teh naj bi namreč bilo kakih 500 milijonov.
Iz Avstralije uvoženi »šport«
Metanje pritlikavcev
STRASBOURG — Na pobudo komunistične evropske poslanke Vere Squar-cialupi je komisija za človekove pravice pri evropskem parlamentu napovedala odločno vojno proti »športu«, ki ga imenujejo »metanje pritlikavčkov.«
Ta »šport«, ki je že nekaj časa v modi v Avstraliji, bi Anglež Danny Banfor, menežer za prireditve, rad uvedel tudi v Evropi in ie s tem namenom objavil oglas v reviji angleških gledaliških igralcev," ki se glasi takole: »Iščemo pritlikavce za mete. Dobro plačilo.«
Po objavj tega oglasa je odgovorna za pomoč pritlikavcem začela s preiskavo in javnost seznanila s tem novim »športom«. Paum Rutt, tako se imenuje ta ženska, je o dogodku obvestila zasebno radijsko postajo LBC v Londonu, ta postaja pa je vprašanju posvetila daljšo oddajo. Med poslušalci je bila tudi komunistična poslanka Vera Squarcialupi, ki je takoj po svojem prihodu v Strasbourg o zadevi obvestila komisijo za človekove pravice in zahtevala prepoved tega »športa«.
»Značilnost nove tekmovalne zvrsti je v tem, kdo čimbolj daleč zabriše človeka, ki je nenormalno majhen, se pravi pritlikavec. S tem športom se ukvarjajo posebno močni moški.«
Vera Squarcialupi najprej predlaga, naj evropski parlament ostro ob- . sodi materialno izkoriščanje oseb, ki so prizadete zaradi nedoraščenosti. Po drugi strani pa bi moral evropski parlament preprečiti, da bi iz Avstralije, kjer bo prihodnji mesec svetovno prvenstvo v metanju pritlikavcev, uvozili ta šport, in doseči, da bi odpovedali tudi samo prireditev v Avstraliji.
Po pripovedovanju Paum Rutt se bosta svetovnega prvenstva udeležili dve avstralski in dve angleški ekipi, vsaka s štirimi pritlikavci, ki jih bodo dnevno plačevali po 80.000 lir. Ruttova je povedala, da je tehnika tega športa zelo preprosta. Človeka, ki mu poprej namestijo čelado na glavo, moški zagrabi za podpazduho in ga zabriše na blazine, ki so položene naokoli. Rekord znaša kakšnih 10 metrov.
Po trditvah Dannyja Banfora se pritlikavci ne poškodujejo, v radijski oddajj LBC je celo izjavil, da jih ta šport zabava in da se med poletom smejejo.
Paum Rutt ni istega mnenja. Pri padcu na blazino prihaja do pritiska na hrbtenični mozek, možni pa so tudi zlomi. Najhujše posledice pa so psihološkega značaja. Če bi se ta »šport« uveljavil tudi v Evropi, bi se hitro razpasla miselnost, da bi ljudje začeli posnemati prvake in 'bi kar po vrsti metali pritlikavce za zabavo.
Danny Banfor si s tem ne dela skrbi. Na Finskem, v Zahodni Nemčiji, Kanadi in ameriških oporiščih v Evropi je že prikazal ta »šport«, človeškega materiala ne manjka, pravi Paum Rutt. Brezposelnost povsod narašča, tudi med pritlikavci.