Pt Miti pr»|em»ti: SA tio ioto naprej 26 K — h let« , 13 , — , Jrtri, , G, fiO, 'SMe« , 3,20, ' sj»r«vslitvo pr«|«aaa: Uk Ssto leto naprej 20 K — b »el let« , 10 , - , «®txt , » 5,~, 'A«rw „ 1 . 70 , pošiljanje na dom k na metec. Site m R Političen list za slovenski narod. Naročnin* in Imerat« »prejema upravnlitva v Katol Tinkami, Kopitarjeve ulice flt 2. Rokopltl se ne vračajo, nefrankovana pisma ae ▼sprejemajo. Urednlitv« je t Semenskih ulicah fit. 2,1., 17. tzhija vsak dan iivzemSJ nedelje in pramike, ob pol B. uri popoldne. . 295. V Ljubljani, v sredo, 24. decembra 1902. .einik j B oz i c. In zopet no prišli mili božični prazniki, polni poezije in blagih čuvetev. Delo in trud, trpljenje in žalost — vso to nam blaži spomin na veliko skrivnost, katero obhajamo te dni. Saj je človeštvo jemalo 4000 let, grenkih in bridkih, v sponah greha in krivice. Bojevalo se je samo v sebi, samo proti sebi, v nravni revščini in socialni bedi. Pričakovali so rešitve od neznane jim sile; t le to so vedeli, da sami ne morejo pregnati teme, ne morejo samih sebe potegniti iz bede do nravnih višin očiščenega člc-večanstva. Zdihovali so v okovah sužnji, poli udje tistih dob, in prevzetni in oholi svobodomiselni magnati so se norčevali iz njihove tla-botne brezpravnosti. Svobodnjak je stal ljudstvu na tilniku in vsa javnost je stala na strani krivica proti ubožcem. Tako je bilo tisočletja in tisočletja. Pred vlado in sodiščem brezpraven je bil tlačeni polčlovek v dobi vzdihovanja po Pravičnem. In ko je prišel Odrešenik, postal je v prvi vrsti osvoboditelj onih, o katerih jo rekel, da se mu smilijo. Prišel je oznanjat mir ljudem na zemlji, kateri so blage voljo. A ta mir ni mir socialne bresdelavno-Bti, ni mir onih, ki pravijo: Pustimo vse, naj gre, kakor hoče. država se ne sme vtikati v razmerje med gospodarjem in delavcem, med sužnjem in svobodnjakom, politika nima z vero nič c praviti itd. — ne, ta mir je mir pravic?, reda in plodnega delovanja v slavo Najvišjemu in v srečo človeštvu 1 Ta mir mi hočemo, zanj delamo, zanj se borimo. Da, borimo se za mir, ki ne more zavladati, nego če se odstraniti to, kar ga ruši. Morda nam bližnji dnevi zopet doneso burne glasove s političnega bojišča, morda bo treba kmalu zopet neizprosne borbe proti onim, ki niso blsge volje, ki tlačijo brezobzirno k tlom onega, bi so ga proglasili za brerpravnega polčloveka — a bodi: Mi gremo brez str&hu nasproti vsaki preizkušnji, ker imamo v svetovni zgodovini jasen zgled, da se mora pravica boriti za svoj mir in ga deseže le po delu in trpljenju. To bo nase letošnje božične misli. Pred jaslicami klečimo kot boritelji z obrambnim kopjem. Mi oznanjujemo mir, a to vemo, da stoji za nami — Ilerod. Borimo se za svoje najdražje svetinje, in ko okoli nas odmeva divja pesem hrumečega sovraštva, odbijaje napade pevamo pesem o svetem miru onih, ki so blage volje. In tega miru želimo slovenskemu narodu 1 Srečen Božič 1 Učitelji in šola na kmetih. IV. Bistveni namen ljudske šole je naobrazba in vzgoja. Vzgoja pa se ima vršiti na podlagi verskonravskih načel. Potemtakem morajo družina, oziroma starši, dalje duhovnik in učitelj pri šolski vzgoji harmonično delovati, da se dosežejo uspehi pri pouku in vzgoji šolske mladine. Na žalost pa moramo pribiti, da moderna družba hoče nekako umetno nasprotstvo ustvariti med duhovnom - vzgojiteljem in učiteljem. Zgodovinska resnica je, da se je sedanja ljudska šola razvila iz cerkvene katoiiškc inštitucije, kakor so se tudi drugi učni zavodi, gori do vseučilišča. S tem nočemo zahtevati, da se te razmere, ki so vladale pred sto, dvesto leti, zopet restituirajo. Zgodovina se ne ponavlja. Naglašati hočem le, da je bila katoliška cerkev oziroma njena hierarhija, mnogo stoletij jedina nositeljica kulture in napredka, ter so največje iznajdbe in pridobitve človeštva tekom devetnajst stoletij izšle od mož, ki so se šteli k členom „črnih" predstavnikov katoliške cerkve. Naglašati hočem le, da nauk katoliške cerkve ni v nikakem bistvenem nasprotstvu z vedo ali napredkom ali kulturo. Nasprotno, vzlasti dr. Schell in dr. Ehrhard sta sijajno dokazala, da je uk katoliške cerkve pravo načelo napredka in omike. Katoliška cerkev stoji le v načelnem nasprotstvu z moderno materijalistiško pogansko filo- zofijo. — Tu seveda je nasprotstvo ne-premostno. Naša ljudska šola pa temelji na teistiški katoliškoverski vzgoji, ne pa na ateistiški brezkonfesijonelni, za to pa ni vzroka za bistveno nasprotstvo med duhovnom in učiteljem v ljudski šoli. In vendar se je pri nas tudi že ustvaril nekak umeten spor med duhovnom in učiteljem, dasi pravega bistvenega vzroka ni. Oglejmo si nekoliko fraze, s katerimi se hoče umetno nasprotstvo opravičevati. Prvič pravijo, da hoče duhovščina podjarmiti učitelje in jih napraviti za mežnarje. Ti ljudje, ki tako govore, ne poznajo zgodovinskega razvoja ljudske šole. Najprej je bila ljudska šola cerkvena inštitucija. Samostani so imeli prve šole. Potem so jeli podučevati tudi župnijski duhovniki oziroma so si vzgojili za ta posel organiste - mežnarje. To jc bilo popolnoma prostovoljno delo. Ako se je potem razvilo nekako odvisnostno razmerje med župnikom in tedanjim učiteljem, je samo ob sebi razumno. Ko se je pričelo zistematično urejevati ljudsko šolstvo in je obstoj ljudske šole postal odvisen od drugih faktorjev, j potem so učitelji prešli iz odvisnosti žup-niso postali prosti, prišli so v odvisnost birokratiškega zistema. — Kar želi cerkev in duhovščina, je to, da se dajo garancije, da ljudska šola ostane svojemu smotru — verskonravni vzgoji in poduku — zvesta. Da bi pa duhovščina želela staro šolo v vseh formah restituirati, je pa preabsurdno obrekovanje liberalnih kričačev, da bi ga kdo z argumenti zavračati hotel. Drugi sc spet oglašajo s puhlico, da je šola domena učitelja. Kakor ima o zdravstvu govoriti le zdravnik, o tehniških vprašanjih le tehnik, tako tudi o ljudski šoli le učitelj in nima duhoven niti kdo drugi pri tem kake besede. Na to moram ugovarjati, da ljudska šola ni samo učilnica ampak ravno tako važna vzgojevalnica mladega ljudskega naraščaja. Pred vsemi drugimi imajo tu oblast do otroka starši. Ta njihova oblast je tolika, da jim jc tudi država vzeti ne sme. Glede vzgoje, ki bodi po zakonu versko-nravna, pa ima duhovnik menda tudi nekoliko besede. Mi trdimo celo, da uspešne verskonravske vagoje niti mogoče ni, ako učitelj in duhovnik ne sodelujeta roko ob roki. Nadalje pa pridejo zopet ljudje z argumentom, češ učitelj je pijonir napredka, duhovnik princip reakcije, teme itd. Naglašali smo že v tem samem članku, da je bila katoliška cerkev po svojih organih od svojega početka sem vedno marljiva po-speševateljica vede, umetnosti, sploh človeške kulture. Le zlobni ali nevredni ljudje morejo katoliški hierarhiji, očitati mračnjaštvo itd. Ali nekaj je, kar se ji očita in po pravici očita, da ima svetovno naziranje, ustvarjeno po svojem Božjem ustanovniku, in to naziranje je v direktnem nasprotstvu z ma-terialistiškim in obenem ateistiškim nazira-njem „modernih" liberalnih »filozofov". Dokler stoji ljudska šola na stalu versko-nravne vzgoje, more in celo mora duhovnik sodelovati pri pouku in vzgoji mladine. On mora, kot poklicani učitelj cerkve, imeti tudi odločilni glas glede verskonravne vzgoje. Drugačno lice, dobi zadeva vsekakor, ako sc naglaša — proti obstoječemu šolskemu zakonu — da bodi verskonravna vzgoja mladine privatna konfesijonalna zadeva, in se kliče v deželo — kar se je žal tudi že pri nas zgodilo v nekem liberalnem šolskopo-litičnem listu — da bodi namreč ljudska šola ločena — od cerkve. Ta glas sc večkrat čuje od liberalno-framasonske strani in sc ponekod tudi skuša uveljaviti. Ko bi se kedaj hotelo tudi pri nas uveljaviti to načelo, potem sevč da bi bilo bistveno nasprotstvo v načelih glede šole med duhovnikom in učiteljem. Ali mi imamo trdno vero, da do tega ne pride, ker bi bilo to prokletstvo za človeški rod. — In kjer se je dosedaj kaj takega skušalo, ni prineslo dotičnemu narodu blagoslova. Revolucija na Francoskem hotela je pred sto leti odstaviti LISTEK. Poljanec. Božiina povest. Holandsko spisal I. Vesters. Preložil H. II. Preteklo je leto, za Verheegena nesrečno in žalostno. Pobila mu je toča in imel je nesrečo v gospodarstvu. Grobna tišina je vladala v Poljančevi hiši. V veliki sobi je ležal Friderik, najmlajši sin, devetnajstleten korenjak. Prišlo je na naenkrat nanj. Neki večer je tožil, da ima težke noge. Ker ni bil nikdar prej bolan, niso se za to mnogo zmenili, meneč, da mu bo bolje, kadar se odpočije. Ali zjutraj ni bilo bolje; Friderik še vstati 'ni mogel ter je tožil, da ga boli celo teto. In dan za dnevom je bilo huje in zdravnik je zmajeval z glavo. Pozno v noč je mati sedela pri bolniku, ga opazovala, poslušala njegovo dihanje. Ko je slednjič na njegovo prošnjo šla sama k počitku, dolgo ni zaspala. In po noči jc večkrat vstajala, ker se ji jc vedno zdelo, kakor bi jo klical. Strašne sanje so jo budile iz spanja. Pa tudi na Poljanca je bolezen vplivala. Na videz se je vedel, kakor bi mu nič mar ne bilo, le enkrat je Friderika vprašal, kako mu je; vpričo žene o sinovi bolezni ni govoril. A čudno je umolknil, ni se več jezil takoj radi vsake malenkosti, tudi ni zabavljal čez župnika in cerkev. Toda tega, kar se v njegovi duši godi, ni omenjal nikomur ne z besedo, samo sedeval je po cele ure grdo gledajoč pred se, ne da bi usta odprl. Žena je opazila razpor, ki je nastajal v srcu njenega moža, in ko je zvečer sedela ob Friderikovi postelji z rožnim vencem v rokah, je molila ne le za sinovo zdravje, temveč tudi, da še gorečnejše, za moževo izpreobrnitev. Trma in svojeglavnost Poljančeva sta prišli na vrhunec. Po toči, ki je uničila vso njegovo letino, je nehal hoditi v cerkev, in kjer je le mogel, je župniku kaj napravil. Če se je že prej z njim težko občevalo, sedaj nisi ž njim čisto nič opravil. Hlapec in dekla sta šla iz službe, rekoč, da bota raje drugod zastonj delala, kakor bi pri Po-ljancu služila za dvojno plačo. Žena pa — ta še lc je imela pri njem prave vice, in da ni bilo ljubezni do matere, zdavnaj bi bila sinova zbežala iz rojstne hiše pred očetom. Približal se je sveti večer. Na vse zgodaj je bil zdravnik pri bolniku in odhajajoč je dejal, da je danes odločilen dan. Močna narava Friderikova zna srečno zmagati, a gotovega ne more nič obljubiti. „Veliki zdravnik tam-le gori ima vse v svoji roki", dodd »človeška veda je tukaj brez moči." Mati je začela bridko jokati, a ko se je pomirila, ukaže prižgati sveče pred jaslicami, ki so bile v cerkvi postavljene za nastopni praznik. Poljanec ni na zdravnikovo izjavo nič rekel, pa žena je videla, kako so zdrgetale njegove ustne. Na to je odšel iz sobe, pa se kmalu vrnil. Ta dan se ni mogel lotiti nobenega dela, moral je biti pri umirajočem sinu. Začel je premišljevati. Ali ni uprav danes, leto, ko je Van Harena zapodil iz hiše, ko je ž njim trdo, kruto govoril, ko je njegova žena umirala ? Nikdar se mu ta prizor ni kazal v tako pošastni luči, kakor ravno danes; nikdar mu niso donele po ušesih besede Van Harenovc tako pretilno: »Poljanec, spominjajte se današnjega dneva, te ure!" Prišla je tedaj plačilna ura. Vse nezgode, ki so ga doslej zadele, niso bile nič drugega nego opomini, katere je on zaničeval, mestu da si jih k srcu vzame. In zato ga bo Bog kaznoval, da izgubi, kar ima najdražjega in najljubšega na svetu. Na to je Poljanec mislil, ko ni od sina oči obrnil. Pa misel mu je postajala breme tako težko breme, da ga ni mogel prenašati. In prvikrat črez dolgo časa je prišlo iz njegovih ust ime Božje, katerega je prosil za odpuščanje. »Kaznuj me, toda otroku prizanesi!" — tako je zaklical iz globočine svoje duše. Njegova trma je bila zlomljena, največjo zmago nad samim seboj si jc z Božjo pomočjo priboril. Poljanec vstane in stopi k postelji, pri kateri je žena v smrtnem strahu goreče molila za sina. „Ali hočeva rožni venec skupno moliti?" zašepeta, kakor bi se bal vzdramiti sina iz spanja. Kako drugače je donel njegov glas, kako pokoren je bil izraz njegovega obraza! Toda slišal jih je tudi bolnik. „Oče, storite tako, botc videli, da mi bo bolje." Poljanec se obrne in razjoka. Zena pa ni plakala, v njenem srcu je oživel up: polovica moje molitve je uslišana, Bog v svoji dobrotljivosti bo uslišal še drugo! 0 « * Dan sc jc nagibal h koncu. Prišel je zdravnik, a preje nego iz • eg »vih ust, sta Boga, sledil je velik debAcle in restavracija. Sedaj sc zopet skuša oživiti v isti Franciji žalostne spomine jednega stoletja ali bojimo se, da bo ta nadarjeni narod zopet doživel polom. Ako se iz njega zopet s čilo močjo dvigne, kdo ve?! Ob obstoječih ljudskošolskih razmerah v Avstriji ni nikakega bistvenega povoda, da bi se učiteljstvo v šolskem vprašanju stavilo v sovražno pozicijo nasproti duhov-ništvu. In vendar se je dalo učiteljstvo v naši deželi v svoji večini zavesti, da išče spora, osebnega spora, z duhovnom, s katerim bi baš morala z ozirom na vspešno vzgojo iskati prijateljskega soglasja. V stvari, v šoli sami ni iskati vzroka temu sporu, niti v socijalnem oziru, saj sta učitelj in duhovnik takorekoč drug na drugega navezana na deželi. Uzrok tiči v — političnem oziru. Liberalizem v naših mestih bi rad naredil iz učiteljev na deželi nekake pijonirje liberalizma. Naš liberalizem bi rad imel, da učiteljstvo hodi za njega po kostanj. Glej, jaz sem tvoj prijatelj, duhovnik tvoj sovražnik. Ti razširjaš prosveto, duhovnik je sovražnik kulture in prijatelj analfabetov. Duhovnik te hoče napraviti za mežnarja, in škornje mu boš moral snažiti; jaz, liberalizem, te pa naredim svobodnega. Ta sirenski glas liberalizma je omamil marsikateri nesamostojen učiteljski značaj in zgodi sc zadnja leta kaj često, da učitelj, ki prihaja na svoje novo mesto, pride tja že z mržnjo in sovraštvom v srcu do duhovnika, katerega često niti ne pozna osebno. Take razmere, ko se smatra učitelj na deželi kot nekak načelni »antipfaff, so ne-2drave in se pojavljajo žal tudi pri vzgoji mladine. Nekaj se sedaj obrača na bolje, ko pametnejši že spregledujejo, kako frivolno se jc učiteljstvo izrabljalo za strankarske namene nekaterih prvakov, ali na popolni preobrat še ne verujemo. Naglašamo pa, da načelnega vzroka za sedanje nasprotstvo ni, zato priporočamo svojim učiteljskim tovarišem prej ko mogoče — k nekdanji slogi nazaj v blagor šole in blagor ljudstva. Venezuela dežela revo- svobodo, nima njeno prebivalstvo ne prave omike in ne svobode. Dežela meri nekako milijon kvadratnih kilometrov ter leži ob severo • vzhodnem obrežju Južne Amerike. Pašniki, na katerih se pasejo velike črede goveje živine, tvorijo skoro polovico dežele, tretjina je obdelanega polja, tretjina pa odpado na gozde, v katerih prevladujejo banane, palme, anane in alična dreveaa. Deželo namaka 1047 rek, katerih največja je Orinoko. Naravnih pri atanišč je 62 ter do 50 zalivov. Naravno čudo v deželi je 1700 angleških čevljev nad morjem nahajajoče se jezero. Glavno mesto ter sedež vlade in zuna njih zastopstev je Caracsa, ki je po kratki železnici zvezano s prvim glavnim pristaniščem La Guaira, ki je sedaj blokirajo zunanje velesile, ter po daljši železnici na za-padni strani z drugim velikim pristaniščem Puerto Gabello, katerega utrdbe so nedavno bombardirale nemške in angleške vojne la- Revolucije so ▼ tej republiki skoro vedno na dnevnem redu. Ponavljajo se redno vsako leto. akodijo pa največ državnim blagajnam, ker se zmagovavci in njih prijatelji bogato odškodujejo, a pogosto planejo tudi ra imetje tujih trgovcev ter oplenijo vse, kar jim pride pod roke. Na ta način no na-atale škode, ki jih sedaj hočejo imeti povrnjene Nemci, Angleži, Lahi in drugi. Sedanji predsednik Castro je namreč pred dvema letoma nabral v gorah ožjih somišljenikov, pridrl v glavno mesto Gara-cas, premagal tedanjega predsednika An-drada in se proglasil za predsednika. Živel je kot ptič ter vbo nasprotnike pometal v ječe. Naravno, da mnogi s tem niso bili za dovoljni Na čelo teh nezadovoljnežev se je postavil trgovec Matoa, a je bil po daljših bojih dne 4. novembra od Castra premagan pri mestu Viktoriji. Sedaj pa so se oglasile evropske državo za odškodnine, ker so mnegi evropski trgovci doslej, potem pa, tako trdijo dalje poučeni krogi, je kriza neizogibna. Iz včerajšnjih najnovejših poročil je pa razvidno, da računajo na Dunaju samo a krizo v dunajskem kabinetu ter da ae že ozirajo po apoaobnih močeh z« novo vlado. Nikakor pa seveda ni izključeno, da gre tudi bzell, ker mož ai je s svojimi obljubami, ki jih ni mogel izpolniti, že toliko omajal stališče, da je v normalnih razmerah nemogoč. Mogoče je torej, da nam novo leto prinese kar dve kabinetni krizi. Liberalci v nižje-avstrijskem deželnem zboru se v sedanjem novem zasedanju J deželnega zbora silno slabo počutijo. Iz pisave židov-sko-liberalnih glasil se razvidi, da so jeli še le aedaj prav pojmiti, kak pomen ima ▼ zbornici 45 mož kršč.-socialne str nke. Nekdaj vsemogočno židovstvo je danes v tem zastopu popolno brez vse moči in ne pride lucij. Ob času, ko razne evropske države preže na venežuelsko državne dohodke, da cdJkcdujejo sveje podanike za škodo, ki jo imajo večinoma od zadnjih ustankov, ne bo odveS, Č3 Citateljo pcbliije seznanimo z raz merami v venezuelski republiki in nje boja-željnim prebivalstvom. Zgodovina dežele od njenega odkritja sem je nepretrgana vrsta notranjih bojev, grozovitosti in revolucij. Prebivalstvo je izmej vseh latinsko - ameriških republik najbolj uporno in, akoravno je bil v Venezueli prvi pričetek civilizacijo in je ta dežela prva proglasila državljansko dije. Pristaniško me3to, z zelo razvito trgovino, ki je večinoma v rokah evropskih trgovcev, broji do 10 000 prebivalcev, ter je za sedanje dogodke največje važnosti, k^ se bo tu izvedla vaa operacija zunanjih velesil. Druga večja mesta so ob obrežju Bar celona, La Victoria, Villa de Cura, Valencia, Maracaibo, Vilemstad na otoku Curacao, in Carupano, v notranjem dežele pa Ciudat, Bolivar in Barquisimeto. Zakonodajstvo Venezuele obstoji iz kongresa. Ta se deli v 33nat in zbornico poslancev. Senatorje volijo poslanci, poslance pa ljudstvo, in sicer tako, da pride na 35.000 ljudi en zastopnik, Senat in zbornica skupno volita državni svet, obstoječ iz 16 mož, ki volijo predsednika. Sedanji predsednik je, kakor znano, neki oholi Cnstro, ki pa baje nima nobenih državniških zmožnosti in je prišel na krmilo le po slučajni zmagi kot vodja revolucije. spoznala Poljanec in žena, da jima sin ostane živ. »Častitam vam", povč zdravnik, »vaš sin je rešen. To bodo prazniki, kaj ne mati?" In ko so o polnoči zapeli zvonovi — kako veselo so peli! — vabeč k polnočnici, je klical Poljanec z ženo pri jaslicah, da zahvalita Jezusa, ki se je rodil v revnem hlevu, za veliko milost, katero jima je skazal. »Mnogo moram popraviti", pravi Poljanec, ko sta vstala. »Hudo sem delal, pohujševal sem druge in tebe, ljuba žena, sem žalil. Ali mi moreš odpustiti?" .Gunther, tako sem srečna, kakor le more človek na zemlji srečen biti." Drugi dan se je Poljanec z ženo odpravil k veliki sv. maši. Kako lepo se mu je vse zdelo v cerkvi, kamor že več mesecev ni stopil, kako mogočno so pele orgije, a nad vse krasne so se njegovim očem kazale jaslice! Ne, tako lepo ni bilo še nikdar! „Mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!" je odmevalo tudi v njegovem srcu. Pred cerkvijo so postajali župljani, da si vzajemno voščijo srečne in vesele praznike. Poljanca so videli v cerkvi in njegova pobožnost jih je vspodbujala. Dobri vaščani so mu odpustili prevzetnost in razžaljenja, da se vesele njegovega poboljšanja. Tamkaj ravno prihaja. Njegove oči nekoga iščejo. Malo naprej zapazi Van Harena ter stopi takoj k njemu „Nespametno sem ravnal, čisto napačno, toda obžalujem to in vse hočem kolikor mogoče popraviti. Ali mi hočeš odpustiti?" „Iz srca Ti odpuščam, Poljanec." „Ali ti smem", tiho nadaljuje Verheegen, „darovati prazno hišo?" „Poljanec ?" „Naredi mi to veselje in sprejmi jo." Van Haren mu stisne roko. »Ali smem obiskati Friderika?" „Le pridi, le, potem se še bolj pogovoriva." Še drugi sosedje so pristopili k Po-ljancu, da mu čistitajo k sinovemu ozdravljenju. „Sosedje", pravi on, „ne zaslužim vašega sočutja, nisem po tem ravnal, a prepričani bodite, da vse popravim." . _ o in naselniki mej vojsko imeli mnogo škodo. Žo med revolucijo 1. 1898. do 1900. je okoli 40 nemških trgovcev zahtevalo odškodnine 1*7 milijonov frankov. Zadnji dve leti so imeli nemški nauelniki zopet do 3 milijone irankov škode. Dalje je republika Venezuela dolžna neki berolinski banki 3 milijone frankov za železnico. Angležem je Venezuela precej dolžna žo od 1. 1802. za otok Patos. Terjatve imajo tudi Zedinjena države, Italija, Španija in Nizozemsko. Že lani je Nemčija poslala vojne ladije proti Venezueli. Sedaj so pa še Angleži stopili na noge, ter poslali vojne ladije, da zastražijo vse venezuelsko obrežje ter v določenih pristaniščih pobero vso carino za odškodnino. Venezuela je imela le nekaj malih vojnih ladij, a te bo jim Angleži in Nemci že vzeli. Predsednik Castro je izprva pretil, da bode vse sovražnike potopil v morju, a sedaj že prosi potrpljenja, da dobi na posodo za odškodnine potrebnega drobiža. Ker so pristanišča zaprta, je v mestu Caracas že velika draginja. Ker se hoče tudi Italija pridružiti blokadi, zato Castru ne bodo kazalo drugega, nego da izplača odškodnino, sicer mu razrušijo vsa mesta ob obrežju. Ktfrber in Szell pa nova kriza. Ogrski kabinetni načelnik Be je v soboto popoldne podal na Dunaj z najboljšimi upi, a naslednji dan zvečer se je potrt vračal domov, ker ni tega dosegel, kar je obljubil avojim zvestim Madjarom za novo leto. Vendar razpor, če verjamemo vladnim in polvladnim listom, ni več velik. Urejena ao, tako trdi neki list, vsa gospodarska in prometna vprašanja mej Avstrijo in Ogrsko in komaj bi ae Se dobila kaka majhna stvar, ki bi ne bila uravnana in dogovorjena do zadnje pičice; vbo je že v najlepšem redu, ko bi le ne manjkalo na dotičnih operatih odpisov obeh vlad. — Tako malenkostne • Szel- 80 baje diference mej Koerberjem m lom v nagodbenem vprašanju in vendar po-Poljanec je ostal mož beseda. Kakor je gajanja So tianeB ni80 završena. Szellu pa to bil prej svojeglaven in trmast, tako je bil | ,jubo -n fie prav nima nikakega tehtnega razloga, hoče dne 31. t. m. vse delo imeti pod streho. Z njim se pa, kakor javljajo iz budimpeštanBkih parlamentarnih krogov, strinjajo tudi v najvišjih krogih, ker so se odločujoči faktorji že jeli bati za ugled monarhije. Če bo pa imel Szell pri svojem »najzadnjem« potovanju enako smolo kot tako je bil zdaj pokoren in odjenljiv v svojem občevanju z ljudmi. Z njegovim poboljšanjem sta se v hišo vrnila sreča in blagor, in vsako leto o Božični dobi župnik od njega pismo s stotakom, da osreči ta blagodušni dan revne župljane. prav nikjer v poštev. Vkljub temu ae je pa ta stranka tolažila do najnovejšega časa vsaj s to nado, da je ne puste na cedilu veleposestniki in nemški nacionalci. Kakor ae pa razvidi iz poročila dunajske Židinje, je splaval po vodi tudi ta edini up. Obe imenovani stranki sta se namreč konstituirali kot popolno samostojni stranki ter ne marata nič vedeti o skupnem klubu. To ima pa seveda silno slabe posledice pri volitvi v razne odseke. Liberalci si sedaj ne vedo drugače pomagati iz zadrege, nc-go s tem, da usiljujejo obema opozieionalnima strankama za verili-kacijski in volivni odsek svojega Lindheima, u je bil »že 25 let član fin. odseka in uživa spoštovanje pri vseh strankah«. Mogoče Be im posreči ta poskus, ker se v sovraštvu do kršč. aocialcev nacionalci prav nič manj ne odlikujejo nego liberalci, vendar ni iz-iljučeno, da bodo prvi raje poskrbeli za mandate za svoje ljudi, kot pa za liberalce. Kajpada je krSč. socialcem popolno vse eno, naj bo opozicija zastopana v odseku po manj ali bolj liberalnem prvaku, ker se pri svo-ih sklepih itak ne bodo ozirali nanj. Saška prestolonaslednica Lujiza Antonij eta. Senzačno afero imajo sedaj na saškem kraljevem dvoru. Prestolonaslednica je, kot smo včeraj sporočili, v noči od 11. do 12. decembra pobegnila iz Solnograda v ino-zemlje tor pretrgala vse zveze s sorodniki. Saška prestolonaslednica Lujiza je sedaj v 32. letu. Rojena je bila 2. septembra 1870 kot drugi otrok vojvoda Ferdinanda IV. to-skanskega iz drugega zakona s princezinjo Alice bourbonsko v aolnogradu. Prestolonaslednik Friderik Avgust, ki je dopolnil 36 let, ae je poročil z njo na Dunaju dnč 21. novembra 1891. Bivala sta večinoma v Draždanih. Zakon je veljal doBlej za prav srečen. Dobila sta pet otrok: tri prince in dve princezinji. Prestolonaslednik se je v zadnjem času udeleževal lova okolu Solno: grada ter se nedavno pri padcu ponesrečil. Glasovi o najnovejgi francoski aferi. V Franciji ne morejo živeti brez afer in srečno so prijadrali do nove Humbertovc afere, ki preti imeti za obstoječe razmere enak ali pa še mnogo večji učinek, kot pa-nama ali Dreyfusova afera. To se razvidi najbolj iz pisave francoskega časopisja. Vlad nasprotni listi trdijo predvsem, da se bo vlada na kak način dogovorila s Humbert-ovim, da ne bodo povedali preveč ter prizanesli gotovim politikom. Za to uslugo jim pa zagotove nizko kazen in bližnje pomiloščenje. Kakor se je sklenila svojedobno z Artonom beneška pogodba, tako bomo sedaj doživeli pogodbo z Madridom. Posebno veliko posla bo imel pravosodni minister Vallč, da obvaruje pred javnim madežem Waldeck-Rousseau-a, o katerem ve baje Humbertova čudne reči. Vendar bo neki posledica te afere vse drugačna; utrdila bo omajano Combesovo stališče. Ze davno smo vedeli, pravi „Libre Parole", da se umakne Combes koncem januvarija in da mu sledi kabinet Rouvier. Humbertova afera mu bo pa podaljšala ininistersko življenje vsaj do velike noči, kajti takega kabineta, ki je podal „toliko skrb" za enakost vseh ljudi pred zakonom, vendar ne sme nihče strmoglaviti, ker bi se potem lahko reklo, da so kabinet kaznovali radi tega, ker je storil svojo dolžnost. — Tako piše imenovani list le bolj v šali, vladni listi pa z vso resnostjo isto potrjujejo ter posebno radi naglašajo, da ni noben član sedanje vlade niti najmanje občeval s Humbertovimi, da v „Petit Bleu" izjavlja Combesov sin, da noben član vlade Humbertovih niti nc pozna, ter pravi, da je to slučaj, ker bi lahko prišli v zvezo z rodbino kakega bivšega pravosodnega ministra. Če po »Gauloisu" še povemo, kako je vesel pravosodni minister, ki je zaklical: „Zopet jih imamo!", kot bi se šlo recimo za Alzaško - Lotarinško, povedali smo dovolj, kako namerava vlada izrabiti v svojo korist to najnovejšo afero. Pa tudi Izrael je marljivo na delu, in ker ne more drugega najti v svoje opravi-čenje, pripoveduje strmečemu svetu, kako Humbertovi vplivajo na nacionalistiške ter protisemitske kroge, da pridobe zase kroge, ki izhaja iz njih porota. Namen je pač prozoren: Preveliko naklonjenost framasonske vlade napram Humbcrtovim hočejo podtakniti katoličanom ter obenem čifutsko uma-zanost in sleparstvo naprtiti antisemitom. Dnevnlne v nemškem državnem zboru. Berolinski »Lokal Anzeiger« ve poročati iz krogov zveznega sveta, da bo kmaiu po-voljno rešena dolgotrajna zadeva glede uvedbe dnevnin za državne poslance. Imenovani list izjavlja, da so na merodajnem mestu opustili zadnji pomislek preti uvedbi dnevnin ter da se zvezni svet še tekom te zime obširneje peča s tozadevnim zakonom, ki ga je prej sklenila poslanska zbornica, uveljavil bi se pa še-Ie v drugi legislativni dobi, ker ta itak kmalu poteče. Merodajni krogi so uvideli potrebo uvedbe dnevnin posebno v zadnji razpravi o carinskem tarifu, pri kateri bi večkrat ne bilo prisotnih niti sto poslancev, če bi se večini ne bilo šlo za zmago njene stvari. Dnevnine bodo znašale 20 mark. Iz brzojavk. Verifikacija volitev v ni ž jeavstrijskem dežel, zboru, Odseku so došli ugovori proti izvolitvi poslancev o o h m i e d 1, Marchet, dr. K o 1 i s k o , prof. S c h w a r z. Poročevalec dr. S o h e i o h e r priporoča v potrje-nje vse, le ne poslanca S e i t z a, ki jo bil voljen v treh sekcijah. — Gorenje-avstrijski deželni zbor je včeraj sklenil budgetni provizorij in odgodil zasedanje. — R u a k i zunanji minister grof Lambsdorf je včeraj došel v Budimpešto in ee danes zjutraj od peljal proti jugu. — Turška vlada proti upornikom. Sultanova vlada je izdala ukaz, da se morajo aretirati tekom 20 dni vsi provzročitelji nemirov. — Posredovanje ▼ zadevi Venezuele. Uradno se javlja iz Washingtona, da predsednik Roosevelt doslej še ni prejel formalne prošnje za posredovanje._ Belgijska vlada namerava predložiti parlamentu nov šolski zakon. Liberalci kriče o načrtu, ki ga še ne poznajo, da bo izrcčal mladino popolnemu vplivu oerkve. — K o n -z i s t o r i j v Vatikanu je sedaj difl nitivno določen za mesec februvar. _ O razdelitvi čeških okrajev je na mnogobrojno obiskanem shodu v Pragi govoril baron R i e g e r. Zsvrgel je kajpada nemški načrt — Volitev deželnega odbora v moravskem deželnem zboru je bila v skupini kmečkih občin zelo živahna. Nasproti sta si Btala dr. S t r a n s k y in dr. Š i 1 e n y. Ker noben kandidat ni dobil večine in ker Stransky ni hotel izjaviti, da odloži v slučaju izvolitve držav.-zborski mandat, je bil zopet izvoljen posl. Razkošny. Glasi iz Češke. Iz Prage, 19. dec. (Češki napredek. — Praga in Pariz. — Hyenizem. — Razno.) Strmč in z opravičenim zavidanjem gleda Slovenec na velikanski napredek češkega naroda, be ni minulo 120 let, ko je moral Hanka z Hankensteina (1783) svetu dokazovati v nemškem spisu „Empfehlung(!) der bohraisehen Sprache", da češčina še ni do cela izumrla in še le 1. 1806. je izšel prvi češki časopis „Hlasatel", — in sedaj ta ogromni razvoj v vedi, umetnostih, v leposlovju, na gospodarskem in političnem polju! To veliko število dnevnikov (z 60 - 80.000 izvodi na dan!) In ta celi gaj tedenskih listov, vsako malo mestece ima celo po dva ! Ta svetovnoznana češka tovarniška podjetja, te veličastne palače čeških denarnih zavodov, te krasne gledališke stavbe ! In ti mili češki umetniki, slikarji in pu\ci, ti vzorni učenjaki! Nemštvo na Češkem nima temu nasproti postaviti ni-česa ! Od tistih dob, ko so si nehali izpo-sojevati svoje učenjake in umetnike iz vrst čeških renegatov, se ni pokazal med Nemci več nobeden znameniti mož na Češkem. Staročehi do konca dobe svoje politične nadvlade se niso mogli čisto otresti starih tradicij, ki so jih vezali z nemštvom, — uvidel je to sam Rieger in zategadelj stopil s pozorišča in ves narod ga slavi! — še le ko so Cehi potem pretrgali z nemštvom vse zveze, začeli so orjaško napredovati. Niti v političnem ugledu to ni škodovalo. Citali ste zadnje dneve po časopisih, da je med no-voimenovanimi udi dunajske gospodske zbor. zopet 5 odličnih Cehov. Vseh skupaj je tedaj Cehov tam že 15 ! Slovenci pa morajo enaka mesta prepuščati vedno le svojim »ljubim" nemškim zaveznikom! Liberalen Nemec že zaradi svoje odgoje ne more nikdar biti prijatelj Slovana ! Komaj se začenja zavedati svoje narodnosti, vcepi se mu tudi že prepričanje, da je Slovan človek nižje vrste — „Sclavc!" Pravi zgled takega je njihov filozof Nitzsche. Svoje Nemce uči: »Nemški narod je poklican postati narod orjakov; iz njega se ima po umni vzgoji naroditi »Ueber - Mensch", višje človeško bitje, in iz tega nastane novi vladajoči zarod, vse drugo bode se zakrknilo v pritlikovske in duševno malo razvite debelušne sužnje!" In ta neumnost vzbuja z nenavadno močjo nemško samozavest! Darwin je precej pozabljen, tembolj pa razvijajo nemški profesorji visokih praških šol te Nietzsche-jeve bedarije tudi zunaj univerze v takozvanih „ljudskih predavanjih" in napolnjujejo svoje siromake z brezmejnim, neznosnim napuhom. Zaradi tega napuha so se ločili Cehi popolnoma od Nemcev, tudi katoliška češka stranka je v tera v soglasji z ostalimi strankami. Bližnjemu škodovati, ga sovražiti, prepoveduje krščanska ljubezen, izkušnja uči, da je najugodnejši slučaj, če je iskal Nemec prijateljstvo Slovana, bil ta, da ga je izkoristil v svoje sebične namene; če je pa prišla priložnost se hvaležnega ska-zati za slovansko odkritosrčno sodelovanje, našel je Nemec vedno na cente razlogov se ogniti hvaležnosti. — Prijateljstvo med Cehi in Francozi se resno in vestno neguje. Ni to samo šport, marveč v Cehih živi trdno prepričanje, da bi mogel priti trenotek, ko bode francoska pomoč neprecenljive vrednosti nasproti oholemu sosedu. Pretečeni teden prišla je v Prago vest, da so v Parizu novo ulico krstili na „rue du Prague" (praške ulice.) Cehi se hočejo Parižanom izkazati hvaležne in bodo najbrž imenovali po prekopih nastali otok nasproti Višehradu na smihovski strani na Vltavi: „Ile de Pariš" (pariški otok), ter ga spremenili z nasadi v krasen zabavni prostor. Kaj pa je „h y e n i z e m ?" To je neka čisto nova prikazen v narodnostnem boju na Češkem. V Duchcovem namreč, kjer imajo Nemci večino v občinskem zastopu, dal je že lani nemški župan vse češke napise na pokopališčih odstraniti na celo van-dalski način in nobenega novega s češkim napisom ne pusti več na grobu postaviti. Temu vzgledu sledili so v novejšem času občinski zastopi v Ledvicih, Chaba-rovicah i. dr. Iz gole krvoločnosti tedaj rušiti grobove in niti pokojnih ne pustiti v miru božjem, to početje imenujejo češki listi prav primerno hijensko početje — hyenismus 1 Sedaj pa še nekaj „raznih" novic. Ta teden vršila se je pred praško poroto letos že t r e t j a pravda radi „falšovanf" matičnih knjig in plemiških listin in se končala se vč tudi z obsodbo. Letos v tretjokrat resen opomin vsem, ki vodijo matične knjige, ne dati iz rok, posebno še ne potujočim „gcne-alogom." V „Svatovaclavski" pride menda le do konkurza. Manjka še vedno 3 000.000 K. Oj, to bode kletve po Pragi prihodnjih 10 let! Kakor šakali pa prežijo v ozadji „evangelicki" in v njih družbi odpadniki (Masafyk, Herben i dr.) in se že več ne morajo načakati trenotka, da bi zagnali s hu-ronskim navdušenjem svoj „Pryč od ftima!" Vpraša se, ali bo pač češka duhovščina zadosti močna prebiti in premagati vse stare in še te na novo nastale potežkoče brez škode za vero in narod ? Da, tudi za narod, ker „evangelicki" postali se pravi postati „prusak !" Iz llohinja. Bohinjska večerna pošta se bliža bistriški dolini. Noč je že. Gosta megla leži v» ozkih, globokih, na debelo zasneženih „Stengah", kakor imenujejo Bohinjci sotesko, po kateri vije cesta v Bohinj. Komaj se čuje tiho šumenje Save, katero je mraz skoraj izsušil. Včasih pa se razleže po ozki dolini tanki, čisti glas zvoncev, poštnih konj, ako privozijo na bolj odprto mesto. Poštni voz ja preobložen z zaboji, zvežnji, vrečami, kovčegi, koši in koški. Potniki, ki sede v njem, so sedeže naročili morda že več dni poprej. Ko bi bohinjska pošta hotela ustreči vsem zahtevam, ki jih zadnji čas stavi občinstvo do nje, bi morala delati čudeže. Vse sili v Bohinj, kakor bi se v bohinjskem predoru kopalo zlato in ne prst, ali prav za prav blato. Zakaj delo v predoru je tako umazano, da se cel6 delavci, ki so že kopali v raznih alpskih predorih, ne vedo spominjati, da bi bili kje našli tako čudno zemljo, kakor je v Bohinju. Svet, skozi katerega gre predor, je skoraj sama ilovica, ki je v jami tako trda, da jo morajo streljati z dinamitom. Ko jo pripeljejo vun, in jo namoči dež, se pa iz-premeni v najmečje blato, ki se prime obuvala kakor smola. Ker v več krajih priteka voda v predor, se tudi v njem ilovica po tleh mehča, in nepopisljiva brozga pokriva tla črez in črez. Kjer v predoru še ni dodelan vodotok, in kjer še ni posuto z gramozom, ondi morajo ubogi delavci do gležnjev bresti po razmokli, omehčani ilovici in pri tem dihati strupene dinamitne pline. Pa to jih ne straši. Trumoma hite v Bohinj. Noč in dan drdrajo skozi Štenge vozovi, ki prevažajo številne potnike. Včasih je po zimi sneg zametel cesto v Štengah; letos je ne more; naj bi ga padlo še toliko, vsega sproti pregazijo in prevozijo. Nenavaden prizor se nudi potniku, ki gre proti Bohinj u zvečer. Ze eno uro prej, preden pride do Bohinjske Bistrice, vidi močno svetlobo nad hribi, ki obkrožajo bistriško dolino. Kdor ne ve temu vzroka, se prestraši misleč, da Bistrica gori. Na pošti, ki prihaja v Bohinj zvečer, se to presenečenje redno opaža. Tujec se plaho nagiba skozi okno iz poštnega voza in gleda bliščcče-svetlo meglo, ki se dviga izza Ajdovskega gradca, kakor sopar iz kotla. Potolaži ga pa postiljon, Bohinjec od Stare Fužine, in mu pove, da svetloba prihaja od številnih električnih luči, ki so v dolgi vrsti razpostavljene skoro preko cele spodnje bohinjske doline. Vse torišče med vhodom v predor in Ajdovskim gradcem je razsvetljeno, ker ondi tudi ponoči prevažajo prst, izkopano v predoru, jo mečejo na nasipe, nakladajo kamenje in cement ter vozijo v predor, polagajo nove tire, pripravljajo lesene tramove in opore, nasipljejo gramoz, merijo, hodijo na delo in z dela in begajo semtertje, kakor bi jim bila nevidna oblast prepovedala najmanjši oddihljaj. Čaroben je prizor, ki ga nudi bistriško polje ponoči. Črne sence delavcev begajo kakor strahovi po obširnem prostoru, ki ga razsvetljuje bela električna luč. Mali parni stroji piskajo in sopihajo po zasilnih tirih ter prevažajo prst in zidarsko gradivo. Mojstri in nadzorniki dele povelja, slišijo se glasni klici v najrazličnejših evropskih jezikih. Cuješ govoriti slovensko, nemško, italijansko, češko, poljsko, hrvatsko, bolgarsko i. t. d. Seveda najbolj domače se čutijo Italijani. Podjetnik grof Cecconi najraje najema Italijane. Med svojimi italijanskimi delavci ima pač še marsikakega veterana, ki je pod njegovim poveljstvom pomagal vrtati veliki predor Monte Aquila v Abruzzih Ta predor je delal grof Cecconi sedem let! Samo ob sebi je umljivo, da Cecconi za vsako važnejše delo najraje vzame žc preje izkušenega delavca, ki se je preril z njim vred skozi marsikak hrib, in katerega ni treba nič več učiti. Taki možje mu štedijo čas in denar. Zaradi tega je med tujci, bivajočimi v Bohinju, največ Italijanov, in tem sc kar na prvi pogled vidi, kako sc zavedajo, da so postali „odločujoč faktor" v tihi bohinjski dolini. Sicer se pa rabi mnogo delavcev tudi za razna zunanja dela in tu število Italijanov ne prevladuje tako, kakor v predoru samem. Od Bistrice pa skoraj do bohinjskega jezera bodo zgradili ozkotirno železnico, ki bo dovažala obrezan kamen in gramoz. Precejšnji kos te proge je že dovršen. Iz bistriške elektrarne napeljujejo prav sedaj elektriko črez hribe na goriško stran, da bi tudi elektrika svetila in gnala v predor svež zrak. Na bohinjski strani so bili že začeli z elektriko vrtati strelne luknje za dinamit, pa so kmalu opustili, in grof Cecconi sedaj baje namerava izvrtati ta predor samo z ročnim delom, brez vrtalnih strojev. Cel6 za razsvetljavo v predoru ne uporablja elek-rike, marveč ima vsak delavec svojo svetilno, v kateri gori oljčno olje. Močan stroj, stoječ v bistriški elektrarni, piha po širokih ceveh zrak v predor. Vendar to ne pomaga mnogo. Ob vhodu v predor se sicer vidi, kako se neprestano vali vun siv sopar, ki sestaja iz gorkega zraka in dinamitovih plinov. V jami pa je vkljub temu jako neprijeten, težak vzduh; skoraj vsi, ki delajo notri, so vpadli, suhi, in na obrazu jim je od daleč poznati nezdravo, rumeno barvo. V predoru dela vedno po 300 delavcev. Nekateri vrtajo strelne luknje, jih zakladajo z dinamitom in zažigajo. Drugi nakladajo izstreljeno gradivo, zopet drugi je odvažajo vun. Tesarji podpirajo zemljo z mogočnimi hlodi. Nekateri s sesalkami odstranjajo vodo, ki sili v rov. Spet drugi pripravljajo na raznih mestih gradivo za obok, zidarji pa prihajajo za njimi in skladajo velikanske štirioglate kamne v mogočen, 9 metrov širok obok. Nenavadna sreča spremlja delo v bohinjskem predoru. Dve leti že delajo in pripetila se je še le ena nesreča. To je kaj posebnega za tako nevarno delo. Bog daj, da bi sreča spremljala podjetje do konca, ki je še daleč. Zadnji obrok, do katerega mora biti delo izvršeno, je namreč šele 1. oktober 1905. Volitve v okrožno blagajno. Zagreb, 21. grudna. Minoli petek so zagrebški del. uslužbenci volili svoje zastopnike v okrožno blagajno. Volitev je bila jako živahna; stali sta si nasproti zedinjena hrvatska del. stranka in pa socialno demokraška, ki jo doslej imela blagajno v rokah Uprava je bila doslej taka, da socialno demokraška stranka sama ni bila ž njo zadovoljna Redarstvo je bilo na nogah, a ni imelo posla, ker se jo volitev dostojno in mirno vrSila. Zmagali so socialni demokratje s 1480 glasovi proti 1197, kijih je oddala hrvatska stranka. Volitev je odločilo blizu 500 delavcev velike strojame. ki je židovsko podjetje. Židje se sicer v javnosti kažejo privržence narodne stranke, toda ked.;r jim kaže. Židje so le navidezno narodni, ko pa so dovolj močni, odločujejo na svojo korist. Hrvatskim delavcem pa bodi zadnji poraz resen opomin, da se bolje organizujejo. Hrvatska stranka je sicer vložila priziv zaradi raznih nerednostij, ali dvomljivo je, da bi vlada ugodila prizivu. V soboto so volili delodajalci po svoji volji, ker so bili e-lini. Otvoritev deželnega zbora na Dunaju. Dunaj, 20. dec. V petek, 16. t. m., se je otvoril na Dunaju nižjeavstrijski deželni zbor. Sicer so zadnji mesec židovski in liberalni listi vedno povdarjali, da so bile volitve v deželni zbor samo lokalnega pomena, da so s tem olepšavah svoj poraz in bagatelizirali sijajno zmago krščansko-socialne stranke, vendar so bili v zadnjem času vsi radovedni, kako bodo nastopili antisemiti, ko jim vlada ni potrdila princa Lichtensteina, ki so ga krščanski socialci kandidirali za deželnega maršala. Navada je namreč, da vlada izvoli deželnim glavarjem pristaša one stranke, ki je po številu v deželnem zboru najmočnejša. To sicer ni določeno v zakonu, vendar pa je to navada, ki jo vlada upošteva v vseh kronovinah. Samo na Dunaju so prezrli mogočno krščansko-socialno stranko, in koso le-ti priporočali vladi, naj imenuje zaslužnega princa Lichtensteina deželnim maršalom, je ta baje rekla: Sedaj pa nalašč ne! Tako se v Avstriji prezirajo one stranke, ki se bore za pravo srečo narodov in celokupne države, podpirajo pa breznačelne, celo protidinastične stranke. In potem se vlada še čudi, da izginja patriotizem v državi! Deželnim maršalom je bil imenovan in-fulirani opat Frigdian Schmolk. Mi nimamo nič proti temu, da so za to častno mesto izbrali visokega cerkvenega dostojanstvenika, dasi je to v Avstriji nekaj izrednega, vendar pa moramo upoštevati razmere, v ka- terih je bil deželnim glavarjem izvoljen pre-lat Schmolk. Bilo je pred volitvami, ko so liberalni veleposestniki sklenili kompromis s konservativnimi, ali bolje rečeno: liberalci so milostno doz volili, da smejo njih konservativni tovariši izmed 16 poslancev iz svoje srede določiti tri, toda le pod pogojem, da bodo ti trije možje v vseh vprašanjih, iz-vzemši verska, glasovali z liberalci. In na podlagi tega kompromisa je bil izvoljen tudi opat Schmolk. Pač žalostno, da cerkveni dostojanstvenik dela štafažo liberal cem, da j<5 takorekoč iz liberalnih jaslij. Pa kaj bi se temu čudili? Saj pripada 80 letni opat benediktincev v Melku, Aleksander Kari, naravnost zvezi liberalnih veleposestnikov! Mož je gotovo še iz prazgodovinske dobe. Takega slamnatega moža je vlada imenovala deželnim maršalom. Ni čuda, da se je zanj zavzelo židovsko in liberalno časopisje, ki slika opata Schmolka kot vzor duhovnika in politika in ga stavi v nasprotje z drugo duhovščino. Ce pa tako časopisje hvali svečenika, je to dvomljivo spričevalo za dotičnega. Deželni predsednik Kielmansegg je otvo-ril deželni zbor in povabil Schmolka, naj zavzame svoje mesto. V slavnostnem ornatu je „der milde Priester", kakor ga imenuje Izrael, „s sonornim glasom" pričel govoriti svoj nastopni govor. Navada je bila dosedaj, da so poslanci stoje poslušali ta govor de želnega glavarja. „Cemu bi stali?" so se povpraševali antisemiti, in se vsedli kot en mož. „Pomirjevalno" in »ljubeznivo" je govoril Schmolk, katerega liberalci slikajo kot izvrstnega govornika. Molče so vzeli antisemiti njegove besede na znanje, med tem ko mu je manjšina ploskala. Ko pa je par besedij izpregovoril namestnik deželnega glavarja, dunajski podžupan Strobach, je demonstrativno vstala večina in mu burno ploskala. Ne proti poslancu Schmolku, še manj proti duhovniku Schmolku, so demonstrati-rali krščanski socialci. Hoteli so s tem svojim činom pokazati vladi, da se ne puste prezirati. Antisemitska večina je tako močna, da proti njej vlada ne opravi ničesar. To svojo moč so antisemiti pokazali takoj v prvi seji pri volitvi deželnih odbornikov. Med 6 odborniki je antisemitov 5, Majer, Steiner, dr. Gessmann, dr. Pattai, dr. Schei-cher. Liberalci in nacionalci, ki so imeli poprej 2 odbornika, nimajo sedaj nobenega. 45 mož-korenjakov šteje „antisemitska zveza" v dunajskem deželnem zboru; vodstvo stranke so izročili spretnim rokam dr. Luegerja. Kako malenkostne so v primeri ž njimi druge strančice! Nemška ljudska stranka, ki se je pred volitvijo bahala, da bo najmočnejša stranka v deželnem zboru, šteje borih 8 poslancev, katerim načeluje Voelkl, „das Biirgermeisterlein von St. Polten"; liberalni klub pa šteje samo 6 mož. Kakor poroča „Kikeriki", se je ustanovil tudi socialno-demokraški klub; odbor se je sestavil tako-le: Predsednik: Seitz; podpred-nik: Seitz; tajnik: Seitz; zapisnikar: Seitz. Vsi odborniki so bili voljeni enoglasno. Tudi dr. Adler bi bil rad pristopil temu klubu, pa je imel smolo, da je pri volitvi propadel —c. V^abilo na naročbo. S I, januarijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 b na mesec. Po pošti pošiljan velji: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron. Po! leta 13 Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo „Slovenca Dnevne novice. V Ljubljani, 24. decembra. „V podkrepljenje". Pod tem naslovom je napisala tržaška .Edinost" 6 — reci Best — uvodnih člankov, v katerih dokazuje, da katoliško-narodna stranka ne more »tirati slovanske politike" zaradi svojega .voditelja". Tega voditelja pa .Edinost" v vseh šestih člankih ne imenuje. Ona le dokazuje, da »cerkveni poglavarji" ne morejo »tirati slovanske politike«. Mi smo jo pustili, da je izlila vso svojo vodo. Zdaj ji pa kratko odgovarjamo: Katol.-narodna stranka je organizirana doslej samo na Kranjskem. Ojnovana je na najčirjem demokratskem temelju. Na stotine zaupnikov iz vseh stanov je popolnoma svobodno izvolilo vodstvo stranke. To vodstvo gre v verskih vprašanjih z ljubljanskim škofom, v političnih in gospodarskih vprašanjih gre pa škof i ljudstvom. Ako se „Eli nosti" ta politika ne zdi »slovanska*, je odvisno samo od njenega zasebnega okusa, ki pa ni posebno priporočila vreden. Ta politika je najboljša, je najbolj ljudjka, in ker je naše ljudstvo slovensko, tudi najbolj slovenska Osnujte Vi v Trstu tako lovensko ljudsko katoliško stranko, pa boste videli, da doaeiete več, kakor pa s svojo vodeno politiko, katere vpliv opazujemo samo v kavarni »Commer-cio" in na papirju „Elinostia. Namestu da piš.-te Uke prazne in brei.uplivne članke z brezštevilnimi serijami, obdelujte v »Edinosti" rajši socialna in gospodarska vprašanja, da Vam ne bo vse delavstvo uhajalo v sooialno demokracijo 1 Različni Nemci. Liberalci napadajo g. Podgorca,, ker hoče v Celovcu ustvariti denarno centralo za Koroško. In ker so, iz-početka vsaj, prisiljeni Slovenci, opirati Be na ie obstoječo organizacijo nemških krščanskih socialcev, zato upijejo, da hoče z »zvezo z Nemci« g. Podgorc izdati slovensko narodnost. A le počasi, pristaši Nj. eke-olence, g. barona Schvvegelna! Slovenska posojilnice mislijo vstopiti le tedaj v zvezo, ako se jim garantira popolna enakopravnost glede jezika. Ako oni ojačijo krščanske so-cialce, koristijo svoji narodnosti, ker pomagajo premagati najhujšega sovražnika slovenskega, nemški nacionalizem. Na veak način mora priti do tega, da na Koroškem, kjer je le tni tretjina Slovencev, ti podpirajo ono stranko, katera jim hoče dati enakopravnost v deželi. Boj liberalizmu in nemškemu nacionalizmu! je edino pametna parola na Koroškem. Liberalci so pa zvezani z onimi, kateri so v svojem »binkošt-nem programu« določili, da Slovencem vzemo njih zemlje ter ponemčijo na* narod popolnoma. To je izdajalstvo. L;beralci torej nimajo nič vzroka, napadati dobro premiš Ijene namere g. Podgorca. Promocija Slovenca na čeiki univerzi »Hlas Naroda" piše: V mali pro-močni dvorani Karolo Ferdinandove univerze v Pragi je pretočenega tedna dosegel čast doktorja prava mladi Slovenec g. I. U. dr. G v i d o S r n e c, sin znanega advokata in slovenskega prvaka v Celju, ob navzočnosti rektorja dvornega svetnika prof. dr. Horba-czevskega, dekana juridične fakultete prof. dr. Brafa, promotorja prof. dr. Hennerja in mnogih povabljenih gostov, izmed njih je bila večina slovenskih visokošolcev. G. SrneG ki je še le 23 let atar, jo absolviral nemško gimnazijo v Celju, po tem se je podal v Pr»go. Rigoroziral je čeSko in nemško, zadnjo skušnjo je delal popolno v češkem jeziku. Pri dveh rigorozih je bil odlikovan, dasiravno je dokončal prava še le v poletnem semestru. Profesor Braf je te okoliščine z veseljem poudarjal in izrazil nado, da bo imenovani znanost, ki si jo je tukaj pridobil, koristno porabil v svoji domovini. Po promočnem aktu se je g. Srnec s prisrčnim nagovorom obrnil do svojih kolegov, ki bo mu prisrčno zaklicali »Živiol* Proglaienje nadvojvodinje Marije Avstrijske za blaženo. Sv. oče je prejel, kot smo omenili, že več prošenj, naj bi se proglasila mej blažene nadvojvodinja Marija Avstrijska. Sedaj je došla v tej zadevi tudi prošnja Nj. veličanstva cesarja s podpisi vseh doraslih nadvojvod in nadvojvodinj. Cesarjevo adreso je potom papeževega drž. tajništva ie prejela kongregacija svetih obredov. Puičavnik od Sv. Lenarta — zmrznil? Iz Železnikov se nam piše: Nekaj časa je popoln molk v naši dolini. Se celo puščavnik od Sv. Lenarta se nič več ne cglaBi. Imeli smo lepo zabave, kadar je vzel pero v roko in skušal ž njim te preklicane klerikalce pobiti. Toda zdaj je pa mož baje zmrznil. Skrivnostno si ljudje šepetajo, da ne gre več med ljudi, zlasti pa v Selca ne, odkar je zašla zvezda daleč doli v Ribnico. Pri nas je razpisano na dvorazred niči drugo učno mesto. N.kateri si skriv-nostno šepetajo, da bi se g. G rad premaknil ■ hriba v dolino ter zato molči in ne pride nič na dan, da bi ne obračal po zornosti Ijudij na Be, ki se ga branijo z vsemi štirimi v dolino, zlasti pa v naš trg. Toda zapomni naj si g. G., da nismo še pozabili njegovega razdiralnega delovanja in naj upu da slovo 1 Pri nas potrebujemo delavnih mož, ne pa zabavljivcev. Ako mogoče Belški g. župan njega potrebuje, naj se oglasi! Pri nas ga ne potrebujemo. Slovenski liberalci proti kmeta za zagrizene Lahone. Včerajšnji »Narod« čveka nekaj o vogrski grajšČini. Napram »Narodovim« lažem priobčujemo naslednje pojasnilo: Kakor smo že omenili, je kupil I. Nagloš, zagrizen Italijanaš iz Kormina, obširno posestvo grofa Cironini-Kronberg na Vogrskem za 260 000 K. T o p o s e s t v o obdelujejo kmetje in sicer rod za rodom tako, da se čutijo na njem popolnoma udomačene. Ko bo torej izvedeli, da misli grof prodati posestvo, porodila se je v njih popolnoma naravna želja, da bi to pc ssstvo, ako le mogoče, ostalo v njih rokah. Ker so vedeli, da sami brez druge pomoči ne bi mogli doseči tega namena, obrnili so se do oseb, v katere bo imeli zaupanje, ter jih prosili pomoči. In res je prišlo tako daleč, da Be je »Centralna posojilnica« začela za to v narodno gospodarskem oziru jako važno zadevo zanimati. In je bila tudi pripravna omenjeno posestvo za kmete kupiti, ako bi bil gre f vsprejel njene pogoje. »Centralna posojilnica« pa ni imela tu nobenega drugega namena, nego posestvo kupiti za dosedanje kmete. »Centralna posojilnica« ni hotela torej nič drugega, nego poskrbeti za to, da ostane posestvo v domač h rokah ter da se ga ne polasti kak ptujec, kar se je žal zgodilo. Ako bi torej »Centralna posojilnica« kupila grofovo posestvo na Vogrskem, razdelili bi si je kmetje med seboj ter povrnili »Centralni posojilnici" le ono svoto, katero bi bila dala za posestvo s stroški vred, kar se samo ob sebi razum?. V ta namen in da se s kmeti dogovore, podali so se nekega dne na Vogrsko predsednik »Centralne posojilnice« dr. Gregorčič ter odbornika gg. Terkuč in Sliiigoj. Poklicali so k aebi nekatere zastopnike kmetov z Vogr-skega, iz Prvačine in iz Šempasa in ž njimi so se dogovarjali, kaj in kako za slučaj, ako bi grof vsprejel pogoje, katere bi mu ponu dila »Centralna posojilnica«. Pa grofu so pogoji, katere mu je ponudil Nagloš, bolj ugajali, nego oni »Centralne posojilnice«, in tako je prišlo do tega, da je postal Nsglcš lastnik imetja na Vogrskem. Mi bi o tej zadevi prav nič ne pisali, ako bi »Soča« in »Narod« tudi pri tej priliki ne pokazala posebne ljubezni do slovenskega kmeta, »Soča« in »Narod« sta namreč vsa iz sebe od veselja, da niso slovenski kmetje prišli do tega posestva in da je dobil v roke zagrizen Italijan Nagloš. Ni nam treba poudarjati, da išče Nagloš pri tej kupčiji svoj dobiček. On bo brez dvoma kupljeno posestvo parceliral in na drobno prodajal. Kmetje pa bodo morali posamezne parcele veliko draie plačati, kakor bi plačali, ako bi bila.Centralna posojilnica« v njih imenu kupila omenjeno posestvo, kajti dobiček, katerega bo dobil pri tej kupčiji Nagloš, ostal bi njim samim. In da se ni to zgodilo, ampak da pride do dobička namesto slovenskega kmeta zagrizen Italijan Nagloš, nad tem se veselita »Soča« in »Narod«. Da bi pa to nesramno škodoželjnost pokrila z lažiliberalnim plaščem, izmislila si je »Soča« bajko o jezuitih, češ, da so stali za vso to akcijo »Centralne posojilnice« je-zuitje, za katere se je nameravala kupiti Vo-gerska grajščina. Da je vse to navadna laž znane propaliee, ki piše v »Sočo«, o tem se prepriča vsakdo lahko, ako popraša one kmete, ki so bili pri dogovoru na Vogrskem, ko so prišli tje, kakor smo ie poprej omenili zastopniki »Centralne posojilnice«. O tem se nam ne zdi potrebno torej spregovoriti niti besedice več. Pa pribijemo zopet ta slučaj, da vidi naše ljudstvo, kako izdajalsko vlogo so začeli igrati liberalci tudi med goriškimi Slovenci. Zato je pa tudi dolinost vsakega poštenega rodoljuba, delati na to, da se ta grda zalega prej ko prej zatre. Nova iola. Deželni šolski svet je določil, da se ustanovi v Zelimljah eno-razrednica, in je za to šolo imenoval učiteljico gdč. Julijo Kos, doslej učiteljico v Loškem Potoku. »Novice" — prenehajo. Poroča se nam, da »Novice« danes zadnjikrat izidejo. Ta najstarejši slovenski list je letos dosegel 60 letnik. Velikanske vspehe je dosegel pod uredništvom nepozabnega očeta Slovenc dr. Janeza B1 e i w e i s a, a zadnji čas so bile v Malovrhovih rokah. Pod Malo-vrhovim uredništvom so „Novice" globoko padle in zatajile stari slovenski program. Znorele so na svoja stara leta. Naj v miru počivajo in blag jim spomin zato, kar so prejšnja leta dobrega storile. Izpit iz petja in orgel je napravil te dni na Dunaju gosp. Ivan S p r a c h -m a n n , učitelj v Podbrezjab. V Silvestrov! noči odpravljene mitnice Drževne mitnice se odpravijo v noči od 31. decembra na 1. januvarja. Volitve za delavsko zavarovalnico proti nezgodam Opozarjamo še enkrat vse volilce za delavsko zavarovalnico proti nezgodam, da odpošljejo takoj in najkasneje 28. tek. mes. podpisane glasovnice na gospoda prof. Matka Mandica, predsednika političnega društva »Edinost" v Trstu. Skrutinij se bo vršil 30. tek. mes. v Trstu, in morajo biti torej tisti dan vse glasovnice oddane zavarovalnici. Kandidatje so bili postavljeni od političnega društva »Edinost" v dogovoru z ljubljanskimi zaupniki. Kcdor ni dosedaj vdobil glasovnice, naj to naznani takoj pod gornjim naslovom. Regulacija v Šiški Radi regulacije aiške so vrši 23 jan. komisionalni ogled. Zblaznel je v Bregencu mizarski pomočnik Miha Man del iz Smartnega pri Litiji. Nov brzojavni urad. N* c. k. poštnem uradu v Srednji vasi pri Kočevji v političnem okraju kočevskem uvedla se je dni 17. decembra 1902 omejena dnevna brzojavna služba. Proga Elseners-Vordernberg, ki je vsled snega in ledu zaprta, bode v desetih dneh zopet otvorjena. Izjalovljeni lov orožnikov na župnika. Liberalci v Kostanjevici so nedavno želeli velik dan zadoščenja nad duhovnikom vprizoriti, menda iz jeze, ker jim seje liberalni shod popolnoma ponesrečil. Radi malenkostne zadeve, ker je namreč čatežki župnik Rudolf 3 purane udaril, varujoč svojo last pred škodo na posejanih njivah, so ga tožili. Dasiravno pa se je s tožnikom popolnoma poravnal, so ga kljub temu pred sodišče zvali z izrecno opombo, da se bo obravnava tudi v njegovi nenavzočnosti vršila in sodba sklenila. Iz vseh teh uzrokov tedaj on ni šel k sodišču. Kaj so storili modri juristi ? Skrivaj so izdali povelje na orožništvo, da morajo župnika Rudolfa pri-gnati pred sodišče. Dne 3. dec. bi moral biti tisti veliki dan, ki so ga smatrali liberalci za dan javnega zadoščenja za razgnani shod v Kostanjevici. Kaj ne, kako srčno mazilo bi to bilo za liberalce, ko bi videli marširati Rudolfa z orožnikom po Kostanjevici v »klošter !" Zato so 2. dec. na vse zgodaj prišli orožniki na Čatež, pa ne k zornicam, marveč župnika iskat. „G. župnika ni doma, šli so včeraj v Kostanjevico", bil je odgovor na vprašanje. G. Rudolf je bil res že dan poprej v Kostanjevici in tudi pri sodišču poprašal, kako in kaj. — Hudo-vernik v Kostanjevici kar svojim očem ni hotel verjeti, upiral je neprestano oči v oblake, misleč, da se je pratika zmotila Rudolf je bil v Kostanjevici poprej, kakor so želeli, in preden so ga šli lovit. Grda je prevara in čuden je namen, ko se v taki nagoti pokaže. Ni se jim sponeslo! Mariborsko hranilnico je hotel okrasti potepajoči se trgovski pomočnik Mat. Furlaniz Bovca na Primorskem. Skril se je v uradu hranilnice, a uradniki bo ga zapazili, predno so urad zaprli. Furlan je zbežal, bil je pa skoro prijet. Iz Kranja se nam piše: Usnjarska tovarna g. Pollaka je dobila te dni električno razsvetljavo. Delo je izvršila znana tvrdka Siemens - Halske. — Električna razsvetljava g. Kreuzbergerja pa počiva že nekaj dni- Polomilo se je kolo pri turbini, ker je med lopate zašlo mnogo ledu. Popravljanje bo trajalo nekaj tednov. Po prodajalnah in gostilnah zopet svetijo svetilke. Gospodarsko gibanje. V Bovcu vršil se bode dne 28. t. m. točno ob 3. pop. v ljudski šoli shod za ustanovitev »Centralne zadruge tolminskih mlekarnic" Kje so stenski koledarji? Piše se nam: L toa ni dobiti slovenskih stenskih koledarjev pri naših trgovcih. Kje tiči uzrok, ne vemo. Jim mar ti ne nee6 dovolj do bička, ali pa napram skladnim premalo ? Ali pa bo hoteli občinstvo prisiliti, da kupi ne povsod praktični skl. koledar za eno krono, mej tem ko stane stenski le 25 kr. Zdaj bo marsikhteri narodnjak kupil nemški koledar. Tako se nam poroča. Nar trgovcem tako postopanje ne bo koristilo, narodni stvari — pa tudi ne! Strah na vlaku. Dne 18. t. m. se je pri opoldanskem brzovlaku med Zagorjem in Trbovljami odkrhnil 5 kg težek kamen od skale štrleče nad železnico ter padel z veliko silo skozi okno v voz II. razreda, ki je provzročil mnogo strahu med potniki. Malo je manjkalo, da ni zadel kamen v glavo potnika gospoda Zafošnika, uradnika banke »Slavije". Ogenj na vlaku Te dni je med postajo Friedauwerk in Vordernberg na Gornjem Štajarskem začel goreti na tovornem vlaku premog. Veter je namreč zanesel iskro od lokomotive na voz, v katerem je bilo 250 vreč premoga. Ogenj je nastal tako velik, da so ognjegasci komaj obranili, da se niso vnela tudi poslopja na postaji Vor dernberg. Druga nesreča se ni pripetila. V Zagreb preselil se je trgovec g. Ant. Medved iz Novega Mesta Prodajalnico v Novem Mestu je prodal. S tem izgubi tudi svetništvo trg. zbornice in na mesto njega pride v trg. zbornico gosp. Karol Pollak. Musica sacra. V stolni cerkvi v č e -t r t e k 25 dec. o polnoči pontifikalna maša: Mašo v D-dur zložil Karol Kempter, graduale »Tecum principium« in po cferto-nji »Hodie ooelorum R^x« zl. dr. Jan Benz, Ob 10. uri zjutraj poutifisalna maša: Instrumentalno mašo št. 9, zl. Moric Brosig, graduale „Viderunt omnes fines terrae", zl. Anton Foerster, ofertorij »Tui sunt coeli«, zl. Jožef Haydn. - V p e t e k , 26. dec. ob 10. uri pontifikalna maša: Instrumentalno mašo v D dur, zl. Karol Kempter, graduale »Sederunt principes« in ofertorij »E yporu in Hy1erabadu ter mnogih drugih. Velozanimivi bo prizori iz živlienja Indijancev ter iz prometa. — V naslednjem tednu pride na vrsto solno grad. Javna predavanja na c. kr. umetno obrtni strokovni šoli v Ljub Jani. A Z. dame. Pričetkom prihodnjega leta se bodo na tukajšnji c. kr. umetno obrtni strokovni šoli vršila javna predavanja za dame, ki se zanimajo za risanje in slikar stvo. Obsegala bodo: Temeljne pojme o pro jekoiji, o sencah o konstruktivni perspek tivi m o perspektivičnem senčenju. Preda vanja se bodo vršila vsak četrtek od 4 ure popoludne. Pričela se bodo v četrtek dne 8. jan. 1903 ter trajala do srede maja. Imel jih bode učitelj risanja gosp. Oton Greben z. B. Za obrtnike in pomočnike bode imel ravnatelj g I v a n S u b i o predavanja o motorjih za mali obrt (parna mašina, plinov motor, elektromotor) Dan in ura teh predavanj sa bodeta pozneje naznanila. Predavanja bo brezplačna, a vršila se bodo le tedaj, če se zglasi primerno število obiskovalcev. Zglasila (ustmena ali pismena) sprejema rav nateljstvo c. kr umetno - obrtno etrokovne Šole (stari trg, Aatiški dvorec). V Bernatovičevi prodajalnici so se už-gali včeraj lasje knjigovoclksnje, baronice Helversen, ki je sedela preblizu peči. Ogenj so navzoči hitro pogasili. Nesreče na južnem kolodvoru. Valentin Kerjan, delavec na južnem kolodvoru je pri izkladanju zabojev padel z voza in se na glavi znatno pobil. — Franc Jordan, dela vec na južnem kolodvoru, se je pri odstra r.ieniu nekega zaboja, v katerem se je vnela novice, Družbinski večer v »Katol. Domu« Na sv, Štefana večer bo točno ob 7 uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega doma" družbinski večer, ki obeta prav mnogo zaoave. Odlični pevci bodo peli nekaj zborov, na vsporedu so tudi solospevi, nekaj klavirskih točk, mej njimi najnovejša Parmova koračnica „N e v d a j m o a e 1« Iz posebne prijaznosti pa sodeluje tudi tamburaški klub Triglav". Dramatični odsek bo priredil komični prizor »Zadnja dva goldinar j a « , v katerem nastopita grof brez denarja in poatrežljivi njegov sluga, poleg tega pa predstavlja dramatični odsek tudi burko „R aztrgana suknj a", v kateri nastopi kmet, n)egov sin Filip in „cvet ljubljanskih srajc" I b 1 a n č a n Smuk. Pod božičnim drevescem Beza vrši zabava. Vstopnina je za člane »Slov. kršč. sooialne zveze" prosta, nečlani plačajo 20 kr. Tatvina. Posestniku Vladimirju Novaku na Krakovskem naBipu št. 24 sta v mestnem logu dva delavca ukradla žičnato mrežo in rovmee. Iz bolnice. Jože B tenc iz Kokrce je bil danes pripei|an v boluico. Včeraj ee je zvrnil na njega voz s hlodi in mu levo roko ranil. ZaRimivi Rim si te praznike vsakdo lahko ogleda za maio sveto 20 kr. v mejnarodni panorami. Posamne slike bo tudi v tej seriji izborilo pogojene, posebno se pa odlikujejo one, ki predstavljajo veličastni cerkvi sv. Petra ter sv. Pavla s samostanom ter nad vse zanimivi prednji del cerkve sv. Trojice. Iimej spomenikov je posebno omeniti ona pnpežev Pavla III. in Bona XIV. v Petrovi cerkvi. Iz Vatikana Be vidi 9 slik, ki pred- neka tvarina, na desni roki ožgal. Javno predavanje Včeraj je v .Katoliškem Domu" g. dr. M. 0 p e k a nadaljeval predavanje o svojem potovanju po Italiji. — V praznikih javnih predavanj v »Katoliškem Domu" ne bo. Prihodnje javno predavanje bo v torek 13. januvarija ob '/,8. uri zvečer. Burski general policjsko zasledovan. Nedavno se je mudil v Ljubljani neki mož, ki se je predstavljal za „burskega generala" grofa Potockega. Ta grof pa je potrkal tudi pri nearistokratih na tak način, da se sedaj policija zanima zanj. Dolže ga, da je osleparil uradnika pri tukajšnji dež. vladi g. Schweigerja. Policija v Inomostu je že stopila v „ožjo dotiko" s tem jurskim generalom." oentjakobsko-trnovska ženska podružnica 8V. Cirila in Metoda vabi p. t. občinstvo, da se odkupi novoletnih voščil v korist družbe sv. Cirila in Metoda, katera je posebno letos potrebna podpore, ker je v hudih stiskah. Zneski za odkupnino blagovolijo se oddati ali v prodajalni g. J. Lo-zarja ali pa pri gospej predsednici Ivani Supančičevi. Restavrater v »Narodnem Domu" gosp. Masaryk je odpovedal naiemščino in b > baje tekom dveh mesecev zapustil »Narod. Dom".' Dobrodelni koncert, ki se je vršil po inicijattvi in pod pokroviteljstvom visoko rodne gospe Olge baronica H e i n , rojeno grofice Apraxin dne 14. t. m. v glasbeni dvorani filharmonične družbe v korist Eli-zabetini otroški bolnici, je donesel skupnih dohodkov 1010 K 60 v, stroški so znašali 369 K 20 v, torej je čistega prinosa 641 K 40 vin. Zdravniška zbornica Kranjska je v smislu paragrafa 24. tanovskega reda založila enotne obrazce zdravniških honorarnih belježk in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. Zbornično-obvezni člani zborničnega okoliša kranjskega jih dobivajo brezplačno pri tajniku zbornice g. dr. Vinko Gregorič-u. — Redna seja zbornice vrši se dnč 30. decembra t. 1. ob 5 uri popoldan v zborničnih prostorih. Dnevni red: 1. Naznanila predsedništva. 2. Računski zaključek pro 1902. in proračun pro 1903. Določitev zborničnega prispevka pro 1903. 4. Slučajni predlogi. Več dežnikov se je nabralo tekom zad njih tednov v mejnarodni panorami na Po-gačarjevem trgu, ki so jih ondi pozabili nje obiskovalci. Kdor torej pogreša kak dežnik, naj Bi ogleda zbirko v panorami._ nad ljubljanskim semeniščem ter je rekel, da -tam, kjer se zdaj sveti nauk prodaja, se bodo prodajale še zeljnate glave«. Mož si je, kakor žo večkrat v svojem minljivem življenju, nekoliko zmotil, kajti zeljnate glave se bodo prodajale nekaj metrov proč od semenišča, na prostoru stare gimnazije. Dr. Tavčar kot državni poslanec ljubljanskega me^ta bi bil lahko kaj storil, da bi bilo mesto ta prostor ceneje dobilo; za njegove zasluge mu bodo nemara za pater Vodnikovim hrbtom postavili še spomenik iz zelj-natih glav 1 Jakob Dimnik leposlovec. Jakob Dimnik še nikdar ni bil v toliki zadregi, kakor zadnje dni, ko je dobil v uredništvu »Učiteljskega Tovariša" na ogled »Zvon« in — „Slovana". Kako naj priporoči oba lista, da se nikomur ne zameri. Mož je posegel globoko v svoje možgane in napisal: »Ce smo rekli, da je »Ljubljanski Zvon" najboljši slovenski mesečnik, pa trdimo danes, da je »Slovan" najlepši Kdo bi si mislil, da se bo Jaka tako iz-muzal. Vidite g. Jaka, mi pa poznamo mesečnik, ki je oboje skupaj, najboljši in najlepši. To je „Dom in Svet". Le naročite si ga! Izjava vodij »naprednega« učiteljstva o — sebi. Kako pri jetno skrbe vodjo naprednega učiteljstva za se, je znano. Celo opravičenim pritožbam učiteljeva zapirajo predala »Učiteljskega To variša«, kadar se boje »zamere« navzgor Tako učiteliske organizacije podoba se nam zdi vzdih »USit. Tovariša« o zadnjih dogod kih mej učiteljstvom. Znano je, da je nekaj učiteljev imelo pogum, imeti svoje mnenje. »Učit. Tovariš« jih imenuje od debla odpadle veje in pravi: »A kar ostane vejevja ob deblu, to pije zdrave sokove iz čvrstih tal, da se širi na vse strani mogočno in po nosno.« Tudi nam se zdi, da pijo izveBtni ljudje zdrave sokove učitelj stvu in da se širijo na vse strani mogočno in ponosno.« A tudi učiteljstvo bo spoznalo, koliko ima ono od tega. List, ki ima članke za 16 let naprej. To posebnost utegnemo do biti Slovenci. Lahko smo ponosni na to 1 Uredništvo »Učiteljskega Tovariša" je prišio na izvirno misel, kako bi napolnilo predale svojega suhoparnega Kotiček za liberalce. Župan Globočnik vKosta n j e v i c i je v občinski seji predlagal, da naj se na mestu, kjer se je vršil zadnji po nesrečeni liberalni shod, postavi kamenit spomenik. Odbornik K. je pristavil, da naj se na vrh spomenika napravi luč za »po noči«. Oba predloga sprejeta. D r. S 1 a n c se huduje, da njegov naj novejši dopis še ni zagledal belega dne v »Narodu«. Baje ga je Malovrh poslal dr. Glasirju, da priobči v zgodovini slovenskega slovstva facaimile dr. Slančevega dopisa. Zeljnate glave. Dr Tavčar, jako modra glava, je nekoč stresel svojo modrost lista. Ta misel je tako izvirna, da utegne urednik »Učitelj. Tovariša« radi nje postati svetovna zanimivost. Urednik »Učit. Tov.« pravi, naj vsak njegov naročnik napiše en članek tako, da bo urednik preskrbljen kar za 16 let naprej. »Ako ee to zgodi", pravi »Učit. Tov.", »smelo tr dimo, da bi svet občudoval nas in naš list«. V tem oziru ima »Učit. Tovar.« popolnoma prav. To bi bil res imeniten list, ki bi imel članke že za 16 let naprej. Kaj takega se more poroditi pač le v glavi liberalnih urednikov. Lapajne — Demosten. Da je ^apajne v Krškem nekaj posebnega, poka zal je žo pri zadnjih volitvah, ko je s svojo landidaturo obsedel mej dvema stoloma. Lapajne pa ima samega sebe še za nekaj lujšega, kakor smo pa mi mislili. V »Listnici« Bvoje zmešane »Slovenske zadruge« piše sam o sebi: »Kakor je v starem veku Demosten, ki je imel sicer nabrušen jezik, brezvspeSno Grke svaril, tako bomo tudi mi s svojim peresom, ki je pa nasprotno že skrhan (Slovnica, g. Lapajne!) zastonj kazali zaslepljene slovenske politike v obeh taborih« Zdravje gospoda Lapajneta še ni popolno, kakor so vidi iz te njegove izjave, vendar se pa že na bolje obrača, ker že sam uvideva, da je njegovo pero skrhano. Upajmo, da v kratkem ozdravi in takrat se bo tudi on smejal, da se je primerjal De-mostenu. »Učiteljski Tovariš" proti _.ovenskemu učiteljstvu. Na Dunaju župan dr. Lueger ne protežira vse-nemških in sccial demokraških učiteliev. .Učiteljski Tovariš" kot »pošten slovenski iiat«, simpatizuje z vsenemci in soc. demokrati in pravi, da radi tega »tudi pri nas mora nastopiti praksa, brez izjeme vsem tistim uči te-ljem. ki podrepujejo klerikalni stranki, ki je do korenin zagrizena nasprotnica šole in učiteljstva, onemogočiti, da dobi uplivna mosta«. To izjavo »Učiteljskega Tovarišu" si dobro zapomnimo 1 Na prste hočemo stopiti vsem, ki bodo pristransko ruvali proti svojim tovarišem. Kranjska ni šo Jelenčeva gmajna in tudi ne bo. Njegova strašila bo za vrabce, ne pa za može. Splitsko „J e d i n s t v o" je »Narodu", katerega je doslej vedno zagovarjalo, povedalo odkrito iz prepričanja, da »Narodu" res ni za druzega, nego za boj proti katoličan, in mu je za to ljubo protestanstvo ali pravoslovje. Radovedni smo bili, kaj bo »Narod" na to dejal. In kar smo pričako vali, se je zgodilo. »Narod", ki je sicer vedno »Jedinstvo" hvalil, je sedaj opsoval urednika in list in prej hvaljeno »Jedinstvo" je sedaj nakrat postalo »neumno". Naposled bo po mnenju »Naroda" samo g. Malovrh pameten. G. S k r j a n e c izjavlja v »Narodu«, da ni pisal podlistka »književnega zbora". Sedaj pričakujemo, da bo tisti »književnik", ki je piBal dotični podlistek, odkril sveiu svoje ime, da se tako pokaže, kdo izmed »književnikov" Be druži z Malovrhom! KnJižeTiiost ia umetnost. Slovensko gledaliiče. Sinočnja predstava »Quo vadiš« je trajala do pol 12. ure zvečer. Obširneje o predstavi bomo spregovorili v soboto. Dramatizacija nam ni ugajala in tudi z upri zoritvijo včeraj nismo bili zadovoljni. — V petek, na praznik sv. Štefana, sta dve predstavi: pop. ob pol 3. uri čarobna bajka s petjem »Pepelka« ob znižanih cenah; zvečer repriza velike drame iz Neronovih časov „Q u o vadiš?" — V nedeljo, 28. t. m. sta dve predstavi: pop. ob 3. uri čarobna bajka s petjem »Rdeča kapica" in gluma »Krojač Fips« ob znižanih cenah; zvečer operna predstava »Prodana nevesta". — »Slov. Narod« je te dni tajil, da bi bilo naše poročilo o g. Borštniku resnično. Mi vemo, da ima intendanca v rekah pismo g. Borštnika, na katero pa z znano svojo ljubeznijo do resnih domačih umetnikov molči. O tem bomo še govorili, upamo pa, da intendanca brez časniških polemik skuša pridobiti g. Borštnika slov. gledališču. Zato je prilika, ker v Zagrebu g. Borštniku radi intrig ne cveto rožice. Občinstvo bi bilo in-tendanei gotovo hvaležno, ako domačega umetnika g Borštnika zopet nazaj slovenskemu zavodu. »Dom in Svet". Ce smo trudni od dnevnih trudov in bojev, jemljemo s presrčnim veBeijem v roke ta list, kateri nam nudi sedaj naše naiboljše zabavno in poljudno poučno berilo. Ureje-van je tako, da druži v sebi dva elementa, ki se drugod borita v nespravljivem nasprot stvu, tu pa se spajata v harmonično celoto. Ta dva olementa sta katoliška ideja in moderna omika. Koliko se piše drugod o nasprotstvu teh dveh elementov. In vendar, ako se iz modernih pridobitev izlušči to, kar je v njih dobrega in zdravega, se dajo spraviti v najlepši Bklad s krščanskim mišljenjem. Saj katoliška resnica ne izključuje nikjer tega, kar je res lepo, ampak mu daje le večjo vred nost ter ga povzdiguje do nravne višine. Ce se ozremo na ravnokar dovršeni letnik, moramo reči, da je list ostal temu svojemu programu zvest in ga je vrlo izpolnjeval. Podajal je berilo, katero so sme dati v roke brez skrbi bolj odrasli mladini, in nad katerim more imeti srčno veselje vsak izobraženec. A tudi nasprotniki ne morejo očitati listu niti najmanjšega nazadnjaštva, ampak morajo pritrditi, da je list tudi modi ustrezal, kolikor je opravičena. Izkratka: to I« modem katoliški list. Vzemimo le njegove pesnike in pripo-vedovavce: Mehka lirika Silvma Sardenka, Ivo Daniča, Ljudmile, Mire itd. — komu no ugaja? In bodeči verzi Medvedovi, ali nimajo v sebi mnogo resnice? Narodna povest B >gdana Veneda, sanjave črtice, v katerih so mojBtri Meško, Finžgar itd. — ali niso to literarni proizvodi izredne poetične vrednosti? Poučni del podaje mnogo globoko premišljenih in strokovnjaških spisov. Opozarjamo le na slovstveno revijo, katera stoji glede kritike in točnega pregleda na odličnem mestu in omogočuje Slovencem pregled ne le čez domači književni trg, ampak jim kaže v bogati raznovrstnosti tudi kulturne pridobitve drugih, zlasti slovanskih narodov. Med ilustracijami je mnogo iz virnih. Ker gojimo upravičeno nado, da bo list prihodnje leto še napredoval, priporočamo vsem svojim somišljenikom, da list sedaj ob novem letu naroče in mu pridobijo še novih prijateljev in naročnikov. Cena je primeroma jako nizka: 9 kron na leto za tako bogato ilustriran list! Kapelnika išče hrvatsko pevsko društvo »Jadranska vila" na Sušaku, za pevski in tamburaški zbor in občinsko godbo. Letna plača 2000 kron. Ponudbe z dokazi dosedanjega službovanja naj se upošljejo do 31. t. m g. dr. Bačiču, predsedniku »Jadranske vile" na Sušaku poleg Reke. Oratorij »Sv. Peter". Iz Neapolja se poroča, da je novi oratorij P Hartmanna »Sv. Peter« dosegel velikanski vspeh. Ves kraljevi konBer-vatorij z ravnateljem Martucijem je sodeloval. P. Hartmann je sam dirigiral. izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Prevečje pivo ljubil Tone Repnik, delavec na Zgor. Berniku, kajti vzel je doma iz kleti krčmarja Andreja Sveteljna enkrat 25 litrov, potem pa v 2 presledkih 80 steklenic pive. Ker je bil obtoženec zaradi tatvine že 12 krat kaznovan, je bil obsojen na 8 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poojstrene ječe. — Nevaren sorodnik. Urh Kemperle ključavničar iz Podnarta, nima stalnega bivališča; bil je zaradi tatvine in tudi drugih prestopkov že večkrat kaznovan in ni torej čuda, če mu ni delo ugajalo. Letos junija meseca je prišel k svoji sestričini v Češ-njico, od katere je z grožnjami izsilil denar. Pri sodišču vprašan, zakaj noče delati, odgovoril je Kemperle: „Kako bom delal, ker me nobeden neče, sej se me vsak boji." Obsojen je bil na 8 mesecev težke s postom in trdim ležiščem poojstrene ječe. — „ A l i imaš dosti?" |e vprašal Boštjan Smolej, tovarniški delavec na Jesenicah, m&lo vinjenega Janeza R> biča, ko ga je po malem besedovamu v glavo in v levo roko z nožem sunil. Ranil je tudi bmna Zupana. Obsojen je bil na dva meseca zapora. — • Nepravilne tehtnice. Pri pregle- i dovanju mer, i.teži) in tehtnic je našel c. kr. j merosodec v prodajalni Mihe Kobeja, trgovca ; v Hrušici, na skledici tehtnice, kt.mor se pri j tehtanju polaga blage, prilepljena dva z mastjo napita papirja, med katerima je bilo . nekaj riža in soli. V prodajalni Janeza Le- S vičaiia ravno tam je pa našel, da je skle- i dica tehtnice s platnicami podložena. Prvega S sin je pa pred sodiščem potrdil, da je on j to radi tega naredil, ker se je bal, da bi se [ ne bila kamnitna plošča ubila. Drugi se za- . govarja, da je bila tehtnica polomljena. So- j dišče je oba oprostilo. — Pisano! se gledajo stara zakonska vžitkarja Ke j celj pa Jože Kecelj in njegova žena. vfai ; doma iz Trzina. Mati Liza Kecelj pravi, da j je šla v sinovo hišo v klet, kjer ima svojo | obleko shranjeno, da se je pa začel na pragu i prepir iz kojega je sledil pretep; sin Joža je udaril mater z nekim lesenim okvirom [ po hrbtu, sinaha je pa mahala s korcem in j zadela taščo na roko. Jože Kecelj je bil ob- j sojen na 48 ur zapora. Katra Kecelj je pa • bila oproščena. — „K o r b c a" posebne, vrste. Na mehko vprašanje je dobil trd j odgovor. Janez Vesel, posestnik in vdovec, je ravno eteljo peljal domu; na občinski i cesti pri Prikrnici sreča Frančiško Burja, posestnice hči, in jo vpraša: »Frančiška, ali bi me ti hotela vzeti?« Mesto odgovora ga z gnojnimi vilami po glavi tako, ta zvrnil. Gotovo je, da tudi Fran bo več tako trdo odgovarjala, kajti je bila na čt rinajst dni ječe. Janez Vesel pravi, da ne bo nikdar več snubil Ponesrečena obtožba. Andrej Zupan i in š« dva ali trije drugi Krvparji so se ču- j tili razžaljene vsled pridige, katero je do- j mači župnik g. Fr. Foenigmann imel i dne 17. avgusta t. 1. Trdili so v sveji ob- j tožbi, da je misleč mej drugimi tudi nanje ! jim očital, da hodijo za dolgo »njivo« krivo ' vero ufiit in za brezoviški hrib hudiča izga njat ter rekel, da naj jih poslušalci štejejo mej krave in vole. Te čudne dolžitve je pred o. kr okrajno sodnijo v Radovljici nekaj prič, po večini osebe, ki so z zasebnimi ob-tožitelji v sorodstvu aii svsštvu, tudi res po trdilo, dočim jo 17 drugih povsem nepriza detih prič izpovedalo, da so pridigo g. žup nika natančno poslušali in da niso slišali, da bi bi! g župnik izrekel pod obtožbo stavljene besede. Večina teh prič je celo odločno izključila možnost, da bi bil g župnik pri pridigi izustil inkriminirane stavke. Vkliub temu se je gospodu sodnemu adjunktu Re-karju v Radovljici zdela krivda obdolženca dovolj dokazana, vsled česar ga je obsodil na 60 kron globe. Dne 22. t. m. se je vsled v s k 1 i c a g. župnika Hoenigmana vršila pred tukajšnjo c. kr. dež. sodnijo vsklicna razprava, pri kateri je bil g. župnik Hoenigman oproščen krivde in kazni t»r so bili zasebni obtožitelji ob^o jeni v povračilo stroškov. Pnzivna sodnija je namreč povsem naravno smatrala za dokazano to, kar je trdilo toliko število prič in izrekla, da je g. župnik svareč župljane pred protiverskimi nauki, izpolnil samo svojo dolžnost, in da r.i nikakor prekoračil mej, ki jih določa zakon. pa udari da se je čiška ne obsojena poznal, da jo umoril svojega očeta. Preiskovalni sodnik pa se s to izjavo ni zadovoljil, in je stvar zasledoval dal|e. Dognal je, da je zaprti sin umorjenega čuvaja nedolžen in da sta morilca mati zaprtega mladeniča in drugi mla|ši njen sin. Starejši sin je proglasil sebe za storilca, da bi rešil mater in mlajšega svoiega brata. Razsodba porotnikov uničena. Porotniki v Korntuburgu so spoznali krivim posentnika J. B hrnu, ki je bil obdolžen, da je svoj« deklo zaklal. Sodni dvor ph posnema vesti o duhovniških j škandalih, dasi sa je že b takim pnobče ' vanjem opetovano blamiral. Navadno so take \ vesti posnete i i Španije, Lahkega ali pa oolo j iz Amerike, da se jih ne more hitro kontro i lirati, čeeto pri takih poročilih niso izmiš- | ljene samo osebe, ampik celo kraii. To dni j se je »Narod« zopet zatektil na Špansko in j poročal: »D u h o v n i k — ubil ude n ca ; V Valenciji je duhovnik S o 1 o r p učsval ! veronauk na duhovniškem zavodu s šibo, na j kojo koncih bo bile pritrjene svinčene krog ; lje. Nedavno je 7letnega učenca Sanza tako dolgo pretepal s to šibo po glavi, da se je vdrla otroku kri iz ust in noaa ter jo še isto noč umrl. Razjarjeno ljudstvo je naskočilo zavod ter pobilo vso šipe«. — bt daj poročajo katoliški listi, da je ta vest popolnoma izmišljena in tudi demonstracij „raz jarjenega ljudstva" ni bilo nobenih. Zidnji čas je umrl neki gojenec zavoda za jetiko in radi nobenega druzega vzroka, za kar so na razpolago spričevala liberalnih zdravnikov. Toliko tudi na znanie »Jednakopravnosti«. Umorjeni ponarejalcl denarja Slo vita ponareialca denarja Romuna Štefan Bo-lesza in Matej Kosco sta v občini Scaika imela dobre odjemalce svojega »blaga«. To dni sta pri ondotnih kmetih zmenjala zopet večje število ponarejanega denarja za pravi denar. Kmeta Antona Saška je velika svota denarja, katero je videl pri Romuncih, omamila. Sel je tiho za njima in ju iz neke zasede ustrelil ter oropal. Svojega plena se ni dolgo veselil, ker so orožniki skoro doznali da jo on morilec glasovitih ponarejaleov de natja, ter so ga utakniii v ječo. 112 milijonov kron v dobrodelne namene bo tekom Uga leta podarili »n gieški milijonarji. Avtomobil v železniški službi Poskus rabiti avtomobil v železniški uluibi. se je na Francoskem in v Švici šo prccei posrečil. Ondi imajo tako zgrajena avtomo bile, da avtomobili prevažalo po nekaterih železniških progah pošto. Sedaj so zgradili tudi avtomobilni železniški voz s pttimi ku peji, v katerem je v vsakem šest sedežev. Na obeh kraiih je voz zašpičen, da lahko reže zrak. Hitrost tega železniškega avto-mobilnega voza, katerega vodi Bamo en mehanik, je 100 kilometrov na uro. Zadetkom junija so bode občinstvo na progi Lyon-Pariš prvikrat vozilo v tem vozu, ki bo to 315 kilometrov dolgo progo prevozii v 10 minutah. Pri tej železniški vožnji ne bo dima, ne premogovega prahu. Kuril se bo voz a petrolejem. S tem vozom bi ee iz Pariza na Dunaj prišlo v 12 urah. Vrhunec društvenega gibanja imajo pač na Saškem. Ondi so namreč uUa ; novili diultvo društvenih pr<-died«'Uov. Smodke brez tobaka prodajajo v Parizu onim, ki ne smejo kid:ti tobaka. Te smodke imaio, kakor so čita v oglajih, namen, da onim, ki kljub prepovedi radi kade, 1 dajo priliko kaditi, no da bi bili na zdravju j oškodovani. T« smodke imajo prijeten duh, ker so sestavljene iz dišečih snovi. Zdrav- i stvena oblast pa ni mnenja, da so te smodke ' neškodljive, in namerava prodajo takih amodk prepovedati. 1 Širimo dobre liste! V mestu B.> lcgn» na Laškem izha;a fcatolički list, ki j'i dnevnik in Re ti.ska vstsk dan v več ko 40 tisoč izts;li! Zii sa neverjetno, in vendar je resnično. Srčnost, podpora in versko prepričanje premaga vse ovim Resnica je vselej zmngala Lii dobro liste in pošteno berilo v družino! Somišl|eniki, naročajte in širite »Slovenca«!, ki je edini slovenski katoliški dnevnik. Cesarjev dbr papežu. V nedeljo opoldne se je vršila v Vatikanu slovesna izročitev cesarjevega daru papežu. Avstro-ogrski poslanik pri Vatikanu grof Szčcsen se je ob določeni uri podal z vsem poslani-škim osobjem v veliki uniformi v Vatikan. Pridružila sta se mu dvorni tajnik baron Drechsel, ki je prinesel darilo z Dunaja, ter kipar M a r s c h a 11, ki je delo izgotovil. Vsprejemna avdienca se je vršila v konzistorijalni dvorani nad vse slovesno. Sv. očeta so prinesli v dvorano, v spremstvu vsega dvora in nobelgardistov. Poslanik je izročil darilo s francoskim nagovo- Ferdinand, da govori z obema v imenu ce- rom, v katerem je omenjal, da se celi svet udeležuje papeževega jubileja. Nj. Veličanstvo cesar se je hotel temu pridružiti s trajnim darilom. K sklepu je poslanik izročil papežu cesarjeva voščila. Sv. oče je prebral svoj odgovor v italijanskem jeziku, v katerem je omenjal poslanstva, ki je je poslal v marcu na Dunaj povodom cesarjevega jubileja, ter izrazil svoje posebno veselje nad cesarjevim darom. Papež je pripomnil, da je bo shranil v svoji knjižnici na prvem mestu. Po tem govoru si je papež natančno ogledal krasno sobo ter čestital kiparju Marschallu na v resnici izbornem umetniškem delu. Pozneje sta se podala papež in grof Szdcsen s spremstvom v gobelinsko dvorano, kjer so si ogledali dar dunajskega mesta. K sklepu je sprejel papež poslanika v zasebni avdienci. Zdravstveno stanje sv. očeta je nad vse povoljno. Svetovaclavska. V garančni in sa nučnt fonii s > doslej vpisili K 1 305.576 26. Vlagatelji bo doslej znižali svojo vloge za K 862 463 66 Doslej se je oglasiia komaj tretjina vlagateljev. Da bo določijo vloge, je bilo pri policiji zaslišanih 1600 oseb iu 1500 oseb še pride na vrsto. Kuratorij poztvlje k diljSemu prispevanju v sanačns fond in znižanju vina; drutra^e je konkurz neizogiben. Kraljeve kuhinje. O kuhinjah v kraljevih palačah govori neki angleški časnik zelo obširno. V starih časih je bila angleška kraljevska kuhinja vedno izvrstna. A za vlade kraljice Viktorije kuhinjska je umetnost na angleškem dvoru silno nazadovala. Najvišji kuhar je bil skoraj vsako leto drugi. Navadno je bil Francoz, včasih tudi Anglež. Drugi kuhinjski predstojnik, Mprvi kuharski mojster" imenovan, je bil navadno Nemec. Plače je imel več sto funtov, a kraljica se ni hotela nikoli izkušati s sladkosnedeži, da bi bila morala najemati tako drage kuharje. Najvišji nadzornik kraljevega dvora oskrbuje nakupovanje potrebnih stvarih in ukazuje kuharjem. Jedilni listek se sestavi že prejšnji večer in vsakemu se odkaže zjutraj delo. Kralj Edu-ard VII. je upeljal v kuhinji novo službo, namreč knjigovodstvo. Knjigovodja razde-luje kuhinjsko orodje. To je spravljeno v sobicah, ki so podobne predalom. Najlepša kuhinja kralja Edvarda je v Windsoru, kjer se lahko peko cele ledvice goveje živine. Kuhinje v Buckinghamski palači so več sto metrov daleč proč od kraljevskih sob. Zdaj niso še popolnoma moderno urejene, pa bodo kmalu. Kuhinja v Marlborough House je v primeri z drugimi majhna, in je 35 črevljev (okrog 110 m.) dolga, ima pripravo, kjer se praži s pomočjo plina, in raženj. Tukaj se pripravlja kosilo ob večjih slavnostih. M. Mčnager, ki je ostal tudi v kraljevi službi, si je pri neki taki priliki izmislil najbolj nenavadna jedila in najokus-nejše slaščice, tako, da so imeli tedaj prave lukulske pojedine. Iz Indije je pripeljal kralj seboj nekega indijskega kuharja, ki je ostal v Sandrighamu eno leto, a potem se je moral vrniti domov, ker ni mogel prednašati tako mrzlega podnebja. Od tedaj ni prišel v kraljevo kuhinjo nobeden orientalec več. — Cesar Viljem dostikrat nadzoruje z dvornim maršalom svoje velikanske kuhinje. Angleški časnik ve prav natanko poročati o tem. Za vsako osebo pri cesarski mizi je odločena gotova svota denarja. S tem denarjem smejo kuharji ravnati, kakor se jim zdi. Najvišji kuhar je Nemec, kateremu sta podložna en Nemec in en Francoz. Na jedilnih listih posluževati se francoskega jezika je strogo prepovedano. Navadne dni mora pripraviti kuhar za obed okrog štiri cente mesa. Ob večjih priložnostih začne pripravljati že cel teden preje. Pomagajo mu kuharji drugih gradov in slaščičarji „Unter den Linden". Potice in kolači so večkrat narejeni v podobi templjev, mina-retov, gradov itd. — Gospodarstvo ruskega carja vodi bivši vojak, doma iz Alzacije, ki se posebno dobro razume na okusne juhe in ima vse polno receptov za pripravljanje kavijara. Dva ali trije so v kuhinji nalašč zato, da pazijo, da se ne pripeti kaj sumljivega, in pokušajo in preizkušajo cesarska jedila morda še bolj pridno, kot je ravno treba. Cesarica poželi večkrat kakšno angleško jed. Razen ruskih narodnih jedi je dvorni jedilni list napol angleški napol francoski. — V Rimu, Madridu in Stockholmu imajo domače kuharje. Abdul Hamid je bil preje zadovoljen s francoskimi kuharji, odkar je bil pa nemški cesar v Carigradu, ima tri nemške kuharje za pomagače. Vsak dan gre 20.000 kron samo za jed. Vse jedila za sultana se kuhajo v srebrenih posodah; veliki vezir jih vselej zapečati, predno gredo iz kuhinje. Pečat odlomijo v pričo sultana, in komornik mora na sultanovo povelje pokusiti prvi vsako jed. — Najbolj zanimiva je gotovo kuhinja na kitajskem dvoru. Kuhinjsko osobje šteje 76 izvedencev, ki morajo znati pripravljati na vsakovrsten način medvedove tace, repe antilop, jegulje ikre in opičje ustnice. Poseben oddelek kuharjev se peča s teško nalogo, prirejati juho iz tičjih gnezd. Ponarejanje denarja s stroji. V japonBkeni oUraju Okatnajama zaprli so več uradnikov železnih tovarn v M>kayi, ker so ponarejali koreanski nikelnasti denar. Preiskava je dognala, da se je denar ponarejal v tovarni in sicer so izdelavali ponarejen denar trije stroji, od katerih jeden se je gonil s parom. Novloe !x Afrike. Iz Aleksan-drije se nam piše: Iz vroče, zdaj pa vsled obilnega dežja in silne prav kraške burje že dobro ohlajene Afrike Vam sporočam, da v Aleksandriji kolera še vedno gospodari. Mej tem, ko je ona zapustila drugod ves Egipet, se pa iz Aleksandrije še nikakor noče posloviti, in zadnje dneve vkljub deževju in mrazu se še množe slučaji. Toži se v tukajšnjih časnikih, da je zdravstvena oblast premalo stroga in premalo skrbi, da bi se spolnovale njene naredbe proti koleri. Blizo 40.000 ljudi je tekom pol leta po vsem Egiptu pobrala ta morilka. Izmej avstrijske kolonije v Aleksandriji jih je umrlo 7, zadnja je bila 22 letna Jožefa Kadunc z Iga. 4. nov. je šla z družino, pri kateri je služila, na pokopališče, isti dan so bile sv. maše in molitve za pokojne. Vrnivšo se domov je napadla kolera, čez osem ur je previdena s sv. zakramenti umrla, 5. nov. je bila že pokopana. — Polajšava posta še vedno traja; v samostanu smo imeli post od praznika vseh svetnikov, kakor veleva vodilo, danes smo pa prejeli naročilo, da se i njim preneha. — h Egipta ie kolera romala v sveto d-želo, tam js silo močno razsajala in tudi zdaj še ni ugnana; zapovedane so radi nje dolge karantene. — Dne 19. decembra se bo v Kahiri vršil zdravniški ehod, h kateremu pridejo tudi mnogi zdravniki iz Evrope. — Več sprememb se v kratkem izvede na tukajšnjem avstrijskem konzulatu, sedanji konzul gospod Štifan pl. Ugron je prestavljen v Varšavo in se poda od tu na Dunaj 15. januvarija. V Kahiro pride na mesto sedanjega generalnega konzula Lukovika pl. Velics, ki odpotuje v Draž-dane, baron Braun iz Cjrigrada. — V nedeljo dne 14. decembra ho se pričele duhovne vaje za slovensko kolonijo v Aleksandriji Sklep 31. decembra. Polioijtko prepovedane službe Mnogo trgovcev v Berolinu je napravilo pred Božičnimi prazniki v svojih izložbenih oknih mehanično pregibajoče se podobe, vsled česa je pred izložbenimi okni nastal silen naval občinstva. Policija si ni mogla drugače pomagati, nego da je prepovedala trgovcem v izložbena okna postavljati mehanične podobe. Tifus v Atenah se silno širi. Sedaj ima v Atenah že 40 0 bolnikov vročinsko bolezen. Sestanek treh vladarjev se bo v drugi polovici meseca marca vršil v Opatiji, Sestali se bodo cesar Franc Jožef, nemški cesar Viljem in romunski cesar Karol. Dogovarjali se bodo menda radi balkanskih zadev. ____ Društva. (B o i i 6 n i c o) priredi izobraževalno društvo Mengeš na sv. Stelana dan, dne 26. decembrn t. 1. takoj po popoldanski službi božji v Malem Mengšu »pri Jelenu«. Vspo-red: 1. Govor. 2 Gosli s spremljevanjem harmonija. 3. Solc-pt^e s spromljevanjem harmonija. 4. Med igranjem pesmi »Sveta noč, blažena noč« se razsvetlijo krasne jaslice. 5. D. klamacija »Božični noči!« 5. »Detetu Jezusu«, K. Greither. Dvospev a sprem-Ijevanjem harmonija. 7. Božično drevesca. 8. Dr. Vse. nal in njegov sluga Stioko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. — Vstopnina: bedež 20 kr., stojišče 10 kr. — K obilni udeležbi vabi odbor. (Božičnica v otroškem vrtcu družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru.) Prav marljiva podružnica naše šolske družbe v Mariboru je priredila, kakor se nam poroča iz Maribora, včeraj svojim gojencem in gojenkam prav bogato božičnico. Blagorodni gospe dr. Glaserova in dr. Rozinova sta posebno pridno zbirali darove za otroški vrtec, katerega vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda v zavodu čč. šol. sester v Mariboru. Pri tej priliki sta c. s. Regina in č. s. Serafina se izkazali kot izvrstni vrtnarici. K tej slovesnosti se je bil zbral lep krožek odličnih dam, pa tudi mnogo zastopnikov raznih slojev, ki slovenski mislijo in čutijo. Bil je v resnici prav vesel praznik, ki utegne si. družbi sv. Cirila in Metoda privabiti novih prijateljev in — podpornikov. Darove je delila presrečnim otrokom mil. gospa dr. Glaserjeva, v navzočnosti blizo celega podružničnega odbora. (Podružnica a v. Cirila in Metoda na Vranskem) ima v nedeljo, dne 28 t. m. ob 4, uri popoludne svoje glavno zborovanje po običajnem vsporedu v prostorih gsspe Sentakovec. Eno uro pozneje ima tudi "Narodna čitalnica na Vran-skdm« svoje glavno zborovanje v istih prostorih. Treba je obema društvoma obilo pod pornikov in zvestih udov ; zatorej vabita k obilnej udeležbi najuljudneje odbora. Darovi. Poslani našemu uredništvu. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Dar Mohorjanov po g. župniku M. Ulčniku 8 K. — G. Minka Omihen v Višnji gori mesto venca na kruto prerano umrle tovarišice in prijateljice Zinke Schrey, 2 K 60 v. — G. Iv. Mttiler, župnik pri Sv. Heleni dar Mohorjanov, 4 K. — G. Fr. Avsec, župnik v St. Juriju pod Kumom, 10 K. ZaJeranovo dijaško mizo: G. Fr. Lavtižar, nadučitelj v Smartnu pod Sm. goro, 2 K Bog plačaj! Družbi sv. Cirila in Metoda ' so od 1. do 20. docembra poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Upravništvo »Slov. Naroda« 290 68 K, ureduištvo »Slovenca« 86-50 K, adj. Dragotin Dolenec na Dunaju 1 K, arhivar A. Aškerc 5 K, nadučitelj A. Gnus na Dolu (Staj.) iz nabiralnika 3 krone, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K župnik Val. Bernik na Ibmcu 5 K, društvo »Zvezda« na Dunaiu 57 75 K, šentjakobska posojilnica v Rožu 200 K, župnik Nik. Križai v Ovsi-ščah 10 K, okrajni tajnik Jakob Draks'er v Kamniku 10 K, posojilnica v Ormožu dohodek za »Ormoške spomine« 7 K. golilo f Marije Z.dravee pri Sv. Miklavžu (štajersko) 180 K; podružnico: iivenakademična v Gradcu 50 K v Skocijanu (Kor.) 31 K, v Slov. Bistrici 200 K. za Vuhred Marenberg udnine 25 66 K in na Romšniku nabranih 10 K, pri Sv. Juriju ob Sčavnici za gorenje radgonski okraj 200 K, ženska v Gorici 220 K, moška v Idriji 34 K, moška v Ma-rboru 200 K, ženska v Mariboru 225 K. za Žužemberk in okolico 42 K; darove Mohorjanov so poslali: župnik Josip C3rn'to v Vuhredu 1 K, dekan Jak. Cif pri Sv. Tomažu ob Vel. Nedelji 2 50 K župnik Fr. Ogrizek v Crešnjicah (Staj.) 3 20 K. Blagajnistvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dunaj, 24. decembra. Vlada je opustila prvotni sklep drž. zbora toliko časa ne sklicati, dokler se spravne konference ne izvrše, in ga bo sklicala pod vsakimi pogoji. Vlada upa, da bodo drugi poslanci na Dunaju na Cehe in Nemce spravljivo uplivali. Pri konferencah se ne bo razpravljalo niti o češkem, niti o nemškem predlogu, ampak o vUdnem elaboratu. Ce se ne doseže vspeh, bo vlada odgodila državni zbor ter po § 14 o k t r o i r a 1 a jezikovni zakon in nov o p r a -v i 1 n i k drž. zbora. Trst, 24. dec. Laški istrski deželni poslanci so sklenili, da se udeleže zasedanja deželnega zbora v Pulju, a da vlože protest, da se je sklical dež. zbor v Pulj. Budimpešta, 24. dec. Ruski zunanji minister Grof Lambsdorff je bil včeraj tukaj in se je danes opoludne odpeljal v Beligrad, kjer se je sestavil meščanski odbor, kateri pripravlja naj-sijajnejši sprejem. Priredili bodo ba-kljado in vsi listi pišejo o velikanskem pomenu prijateljstva z liusijo. Opatija, 24. dec. Tu je zblaznel GOkratni ogrski milijonar Lazar Dong-yersky. Gradec, 24. decembra. Pri tukajšnji vseremški slavnosti se je poslanec Stein tako napil, da je predsednik moral zaključiti slavnostni večer. Praga, 24. dec. Prihodnjo spomlad se na prostoru demolirane stare ka-detne šole položi temelj za mestno re-prezentacijsko hišo, v kateri bo imela svoje prostore tudi „Meštanska beseda". Stroški za zgradbo so proračunjeni na 4,300.01)0 K. Praga, 24. dec. „Pravo lidu" je odkril velikanski škandal. List poroča, da trgovci s človeškim mesom nemoteni vsak teden okolu 200 komaj šoli odraslih deklic transportirajo iz Galicije preko Olomuca in Prage v nemška mesta. Budimpešta, 24. dec. Radi slabega spričevala se je 9 letni sin učitelja Bsolbosa v liasou vrgel pod brzovlak, ki ga je povozil. Rim, 24. decembra. I81etni natakar Lanciani je v zadevi poskušenega umora na avstrijski državljanki Smerdu izjavil, da ga je najel umoriti dekle mi-nisterialni uradnik Zanardini, ki se je bal, da njegov stric dekletu, s katerim je imel razmerje, ne zapusti vsega premoženja. Zanardija so aretirali. Krakov, 24. dec. Več poljskih obrtnih zvez izjavlja, da se ne udeleži razstave v Peterburgu. Posebno pravijo, da nečejo sodelovati pri ustanovitvi vseslovanskega muzeja, v katerem vidijo stalno politično institucijo v ruske namene. Pisatelji pravijo, da nečejo dati svojih spisov, ki bi se prelagali na ruski jezik v izvleček, ker ne verjamejo v nepristojnost prireditve. Pariz, 24. dec. Prefektura je zasledila od Humbertovih več pisem, ki mnoge odlične osebe kompromitirajo. Od tu je odpotovalo v Madrid več francoskih časnikarjev, a vsi člani rodbine Humbert so izjavili, da ž njimi nič Le govore. Gospa Humbert je dejala, dat bo ši takrat, ko bo v Parizu govorila, za mnoge vplivne osebe prekmalu. Genf, 21. dec. Pred katedralo sv. Petra je nekdo po noči vrgel bombo, ki je poškodovala portal in razbila okna. London, 24. decembra. Nadškof iz Canterburyja je umrl. Ašaimd, 24. dec. Iz Andišana se poroča, da se potresni sunki še vedno ponavljajo. Doslej so izpod razvalin od-kopali 800 trupel. Vseh mrtvecev bo nad 4000. Voda je hipoma izginila iz vodnjakov. Bati se je, da se zemlja ne pogrezne. Saška prestolonaslednloa na bega. Dunaj, 24. dec. „Fremdenblatt" poskuša dementirati vesti, da bi bila saška prestolonaslednica ušla s francoskim učiteljem Gironom in pravi, da je na toskanskem dvoru ogorčenje, da se širijo take vesti. Res pa je, da je prestolonaslednica zapustila dvor in se podala v Švico. Najnovejše vesti kažejo, da „Fremdenblatt" s svojim dementi-ranjem ne bo imel sreče. Bolezen saškega kralja se je radi tega dogodka poslabšala. Dunaj, 24. dec. Ločitev zakona pri prestolonaslednici Lujizi ne pridt v poštev. 0 legitimnosti njenega otroka se ne dvomi. Tako izjavljajo na saškem dvoru. Princezinja je izjavila svojim starišem, da noče več s saškim presto-naslednikom skupaj živeti, pač pa želi, da bi se otroci pustili njej. Genf, 21. dec. Nadvojvoda Leopold Ferdinand namerava vstopiti kot uradnik v švicarsko službo. Dvorni poslanec z Dunaja ga ne more odvrniti od tega sklepa. Dunaj, 24. dec. Gospodična Marija Adamovič, katero hoče vzeti v zakon nadvojvoda Leopold Ferdinand, je hči nižjega poštnega uradnika v Brnu. Ko je bila na Dunaju, se je seznanil ž njo." Ves trud dvora, da bi to razmerje preprečil, je bil zastonj. Ko so jo spravili z Dunaja, je nadvojvoda v Mona-kovem razmerje nadaljeval. _ 1420 Zahvala. Za obilc dokaze iskrenega sočutja mej bolezni|o in ob smrti nase nepozabne, sedaj v Bogu p bivajoče s tolažili sv. vere previ-dene, mirno zaspale hčerke Zinke, za mnoge ob mrtvaškem odru nepozabni ljubljenki poklonjene darove ljubezni, za številno spremstvo od bli/u in daleč na potu k večnemu počitku, za mnogobrojno došle izraze sožalja in tolažilne besede izreka imenoma prečastiti duhovščini, gospodom uradnikom tehniške pisarne tn gozdarskega urada kranjske industrijske družbe, tehniškim in administrativnim uradnikom e. kr. železn. stavbnega vodstva in stavbenega podjedni-štva Gross-Bachstcin na Jesenicah, uradnikom državne železnice, p. n. učiteljskemu osobju, občinskemu zastopu, društvu poslovodij, c. kr. orožniškemu poveljstvu, gasilnemu društvu, in pevskemu zboru jeseniškemu za lepo ganljivo petje, prav posebno | pa zdravnikom, najiskrcncjšo zahvalo Globoko žalujoča rodbina A. Schrey. Jesenice, 21. dec. 1902. Zahvala. Ker podpisanemu odboru ni mogoče, posebej tse zahvaliti vsakemu onih cenjenih dobrotnikov, k» so povodom naše božičnice podarili denarne prispevke, oziroma za tombolo lepe in dragocene dobitke, zatorej se usoja tem potem izreči najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. Istotako se zahvaljuje tudi pevcem slavnega pevskega društva „Slavec', ki so s svojim izbornim petjem pomagali, da je priredba v vsakem oziru kar najbolje vspela. V Ljubljani, dnč 23. decembra 1902. Odbor dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem-_ 1-281 6 Qe$tilna ,pri zlati ribi4 priporoča vsak petek sveže morske ribe. S spoštovanjem f rane Rozman. Občinski tajnik se sprejme pri županstvu v Žužemberku z letno plačo 600 Kron. Prosilci, slovenskga in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni naj ulože pismene prošnje pri podpisanem uradu do l. januarija 1902. Županstvo Žužemberk 22. dec. 1902. Vehovec župan. Hiša se proda. Na Glincah št. 43, sestoječa iz štirih sob, dveh kuhinj in delavnice, pripravna za prodajalnico ali skladišče. Pri hiši je novo zidani hlev in klet. 1419 3-1 Proda se iz proste roke, pod zelo ugodnimi pogoji. Josip Oblak mizarski mojster, Glince št. 43. Gostilna, pekarija in mesarija se pod prav ugodnimi pogoji odd<4 v najem. Posestvo je v večjem farnem okraju, na najlepšem prostoru pred cerkvijo blizo železnice. 1414 3-1 Gostilna ima lepe, prostorne sobe, ledenico i. t. d. Pekarijski prostori so praktično urejeni. Izurjeni peki ali mesarji imajo prednost. Odda se tudi vsaka obrt posebej. Kje, pove upravništvo tega lista. S 1. svečanom 1903 oddi se v pritličju hiše št. 36, na Miklošičevi cesti 1-1 stanovanje obstoječe iz treh sob s pritikli-nami vred v najem. tHTJ N D n »rs-i-str K P o PL 1 Ta debelo in drobno pri Anton Krisperju v Ljubljani kakor pri sledečih trgovinah: V Ljubljani so na prodaj pri CeSkuti Marija, J. S. Benedikt, Kolar Josef St Comp, Pe-trifclč Vaso, Peraohe Alojzij, Treo Karollna, Ernest Jeunlkar, A. Kasob, Kenda Henrik, Ant. Leut* eb, Karol Beoknagol, A. Sohaffer, F. M. Schmltt, Fr. Szantner. Dolnlčar D. Postojna, Bartelmay Josip Kočevje, Brlnžek Ivan Trnovo, Engelsberger Bud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Fursager Leopold v Radoljici, Gratner Jurij Kamuilf, Gataoh A. Kostanjevica, Lapajne Valentin Idrija, Morauo Josip Novo mesto, Pollak Marija Kranj, Petelin Andrej Ribnica, Trevn Valentin Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verblfi Anton Sevni' a Leblnger & Borgmann Litija I. Ferjan, Jesenice, E.„ Hoffmann Kočevje, Jonke Frano Kočevje, BarborlČ M Novomeato, I. N. Kooell Skofjaloka. tirp Cfitlh 8 blatnim jamstvom razlilo VjOUV pošilja tovarna ur v MoHb HANNS KONRAD trgovina z urami In zlatnino most (Briix) št. 234, Čoiko. Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave »rebrne rem. ure „ 5 80 "ristne srebrne verižice „ 180 Bud.lniki iz nikla . „ 1-96 Moja tvrdka je odlikovana * a c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznauskih pisem. — Cenik b podobami brezplačno. 673 100—67 MT s^avno^ar je izfla 2)ružinsfia prati/ia = za leto 19 03 = družinska prati^a dobivala se bode v vseh trgovinah na tfranj-Skcm, Siajersfern, tforoškem, v Jstriji in na Goriškem. Išče se "S3t z 2 ali 3 sobami in kuhinjo za mesec janu-varij ali februvarij; tudi se cela manjša hiša blizu Ljubljane v najem vzame. Ponudbe se prosijo pod rA. B." na upravništvo tega lista. 1431 i_i Senzačni liket* /Honfe Crisfo ppve vrste. | Velika posebnost med lik^rjTl čudovitega okusa krepealo za želodec. « Na prodaj v vseh boljših proda-jalnicah s kolonijalnim blagom in delikatcsami. ------------ - —- Josip Archleb in drug destll. na par v PRAGI. Odlikovan s 84 prvimi svetinjami. 13GS* 20-6 BBB! letne podpore bi se lahko naklonilo družbi svetega Cirila in SSctodSi V Ljubljani, oko bi NE^VCMlkl*. rabile najboljšo in pravo O ril - Metoil^ vo ksi viiao prinaeN iz domače . fvve jiig'0- nIoi. toiarne \ l^iitliijani. iM X lifli&M f® J rvi Zaloga vsakovrstnih gumijevih izdelkov tehničnih kot kirurgičnih, tako n. pr. cevij za pivo in vino, predpasnikov iz gumija, namiznih pogrinjal iz gumija; dalje so v zalogi pristne ruske galoše, ter sploh vse v to stroko spadajoče stvari. Dalje zaloga Mf koles "TfiSg (bicikljev) in vsakovrstnih jeklenih izdelkov; delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Tu se tudi poniklja in pobakruje. Slavnemu občinstvu zagotavlja točno postrežbo in nizke cene ter se v obilna naročila uljudno priporoča z odličnim spoštovanjem Josip Kolar in drug mg 10-10 Ljubljana, Mestni trg št. 9. Otvoritev lzfla je Kni'ga „Lar5l^i čudeži". Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več. pozor! 1422 2-2 U gestiloi pri »Zajca" na Rimski cesti se bode pričel na Božični večer poleg dosedanjih najboljših in pristnih vin točiti tudi ,Hrvaški pelinkovec'! Št. 44.137 N» ilo. 13S>2 3-3 Vže mnogo let oproščajo so blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si mestni maeristret tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci Karol Karinger, Vaso Patričič tar Albert Schaffer. Vrhutega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hi teh. Za vsak oprostni listek bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti jedno krono in na vpisani po i poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismjni.n pjšiljatvam bodi pridajan tudi razločni naslov pošiljatelja. I nena b!agotvonteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 16. decembra 1902. notarske pisarne Naznanjam uljudno, da otvorim svojo no tarsko pisarno v BT gradu senožeškem ===== dn£ 1. januarja 1903. ===== Vekoslav Kranjc, c. kr. notar v Senožečah. 1395 3-2 ■sip,-: . .S -.- -r .<•••• • . 1 •-..•■ • -•• . -.' i..' ". • > ' Za božično < < sezijo! Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Risarski atelie in predtiskarija. Vsakovrstne veznine in tamburna tehnika se na perilo i. t. d. najhitreje izvrše. 1361 6-6 Zunanjim naročilom se točno ustreza. ===== ŽTvk T oooooooo oooooooo a ^ m Stanje vlog 30. junija 1902: blizu 9 milijonov kron. V3 Najboljša in najsigurnejša m prilika za šfedenje! gg Pt*eje: Gmdišee št 1, OOOOOOO' OOOOOOO oooooss. oooooooo OOOOOOO' OOOOO 000000 Denarni promet v letu 1901: čez 23 milijonov kron. seda]: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje 41° brez kakega odbitka, tako, da sprejme n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih u — 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po - Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 1^ 70 h. Denarni promet v 1. 1901: 23,559.611 20 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po požti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. julija 1902. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, OdboPtliki: podpredsednik. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. OOOOO OOOOO ■OOOOOO OOOOOO OOOOOO iooooa ■ooo Josip Jarc, Anton Belec, Pr. Andrej Karlln, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani. Karol Kauscliegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, Frančišek Leskovic, veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." Karol Pollak, Greg. Šlifoar, Dr. Aleš Ušenlčnik, tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani. i236 8 OOOOOOOO oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo D^ Viljem Schweifzer naznanja, da je ofvoril dne 1. oktobra 1902 svojo odvetniško pisarno v Ljubljani na Kongresnem trgu štev. 19 poleg nunske cerkve in „ Vzajemnega podpornega i društva". & J^ -" ffi Franja fl\eršol v Ljubljani, Mestni trg St. IN priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. 19 54 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxX p AAAAŠAAA Cdina zolcga tcuern za čculjc P. M. POLLAK & C° na Dunaju. Udano podpisana si usojam naznaniti p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini, tla iir.am v zalogi bogato izbiro vseh vrst čevljev za gospode, gospe in otroke - ter raznih čevljev za šport. = Da se obvaruje pred manj vredno konkurenco, naj vsakdo natančno pazi na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatu. Proseč za prav številen obisk se priporoča s spoštovanjem 1408 12-2 Julija Sfor, imeliteljlca. Le Prešernove (prej Slonove) ulice št. 5, Ljubljana. £ Zunanja naročila 5 1405 3 Zaloga za Kranjsko pri miH. kastner-Ju, Ljubljana. _ Nakup in prodaja Tjjp.KOvratrib drftavnih papirjev, »reok, denarjev J. Savsrovnaja za r.gube pri tre-banjih, pri izžrebanju irnjiuiuj-fiega dobitka. — Promose za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev n » r o 611 na bor*l. $9 Monjarična delniška družba E E € (I I., KVoIIzbIIb 10 in 13,0una|, I., Strobelgasss 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in ftnanfalh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekal&oJJsklh vrednostnih papirjev in vestni aasvttl za dosego kolikor je mogjče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naložonih glavnio. 134 143 lidajatelj in odfovornl^irtduik: Cr, IgnaoiJ^Žitnk, J 1'isk .Katoliške Tiskarno" v LiuMianl,