/sfkHD NO. 187 AM6RICAN IN SPIRIT F0RCI6N IN LANGUAO€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1963 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B STEV. LX1 — VOL. LXi Organizaforji izleta na Kubo spoznani krivim štirje Newyorcani so bili spoznani krivim kršenja imi-tfracijskih zakonov, ker so kljub prepovedi vlade organizirali izlet študentov na Kubo. New YORK, N. Y. — Pretek-1° poletje je odpotovala preko ^eske na Castrovo Kubo skupi-r!a ameriških študentov kljub llropovedi potovanja na Kubo Ccl strani Državnega tajništva. ^ je vodnike in organizatorje 'z*eta obtožilo kršenja zveznih z“konov. Porota je obtožbo spre-in zvezni sodnik v Brook->nu W. Bruchhausen je izdal ria|°g za njihovo aretacijo. Pri-so 26 let starega Anatola '^hlosser, ki dejansko sam ni šel na Kubo, 24 let starega evija Laub, 26 let starega Phil-‘Pa A. Luce, vodnika skupine. 115 ^ let starega Stefana Martinet. Plfžavno tajništvo je junija naklonilo dovoljenje za ta izlet 113 Kubo ter organizatorje in Udeležence opozorilo, da bodo P'’jeti, če na ta izlet kljub temu f>redo, ko se bodo vrnili domov. kyaril0 ni zaleglo; Skupina je odpoto, bo in vala preko Češke na Ku-ostala tam dp avgusta, ko ^ le zopet preko Evrope vrnila Obtoženi in spoznani krivim v0 fahko kaznovani zaradi kr-n'1a imi^racijskilj zakonov z "'Porom od 1 do 15 let in do • ,’0°0 globe. Državno tajništvo lzgleda odločeno, doseči kaz-^^anje kršenja teh zakonov, svarilo za bodoče, da so nje-v°Ve odločbe veljavne in ob-^e za vse državljane. Novi grobovi Frank J. Levstik Jr. Včeraj je umrl po dolgi bolezni 52 let stari Frank J. Levstik Jr. na svojem domu na 11818 Madison Ave., doma v Velikih Laščah v Sloveniji, od koder je prišel pred kakimi 44 leti. Pokojni je bil zaposlen pri Pesco Products in je bil član Društva Najsv. Imena pri fari sv. Hedvige. Zapustil je ženo June, roj. Jones, očeta Franka ter sestre Angelo Arko, There-so Golden in Frances Levstik. Mati Angela, roj. Hočevar, je umrla pred več leti. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb, zavoda na 6016 St. Clair Ave. V sredo. Čas in kraj bosta objavljena jutri. John Brodnik V petek je v St. Alexis bolnišnici umrl 75 let stari John Brodnik z 6205 Carl Ave., doma v Veliki Loki pri Višnji gori na Dolenjskem, od koder je prišel 1. 1908. Bil je mož pok. Mary, roj. Ahlin, ki je umrla oktobra lani, oče Johna, Mary, Josepha in Franka ter 11-ič stari oče. Sinova John in Frank sta lastnika znane trgovine s pohištvom in potrebščinami za dom na Waterloo Rd. Pokojnik bil član Društva Cleveland ski delavci št. 9 SDZ i-n Katoliških borštnarjev. Pogreb bo jutri ob 8.15 iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na All Souls pokopališče. ----o----- j^jkanski tadl dobi! 7® sov poslovni red 2'lč ^ — ^V' °^e ^ Prea t^om drugega zasedanja Va- koncila dal objaviti 2bo n°V Pos^ovn’ red za seje in n. l°Varija. Na prvem zaseda-najj ^ namreč dosti pritoži dolgimi govori, ki so samo ^ ” a vi j Mi znane stvari. Menda ^ili^kateri udeleženci tudi nabori' nima.i° Pravice do svoda ne^a ^zražanja svojih stališč jji ne bi prišli v zamero. Dalje ved k*!* Pripuščeni lajiki kot iz & nca v raznih vprašanjih bi 0 ie t,Jdi vsake poti, da R’Za^^3 razbčna mnenja do iz-y V 0bliki posebnih resolucij v n 86 zad';-ve so obravnavane ker^Vem P0si°vniku, ki daje vsa-bodnU govorniku pravico, da svoje ie ° izraz^ svoje misli, vezan jase6 ^ nai bo kratek, jan'M in •iedrnat v svojih izva-la 1 ; dovoljeno bo tudi pred-seb911^0 Pose,bnih resolucij. Po-č]aGn kardinalski odbor štirih r °V .b° odločal, ali naj take lep° UCi^e Pridejo v debato po-ra; l,radnih. Take resolucije mo-t'delD”°Slti P°dpis najmanj 50 p Zencev koncila. ga 0vnik obravnava poleg te rnet° Ce^° vrsio tehničnih pred bo aVv ki imajo vsi namen, da Peši30 koncilsko delo. Oržavna tajništvo želi okleniti konzularno pogodbo s Sovjetijo WASHINGTON, D. C. — Mnogi se bodo še gotovo spominjali j zavijanje očividnih dejstev”. slučaja, ko je 1. 1948 skočila rus- —----u-----v ka učiteljica iz tretjega nad- SUVSIia Filma faZOCaTan stropja ruskega konzulata v New zapMSJj| Zasedanje ZN Nesramno zavijanje očividnih dejstev! Ameriški poslanik pri Združenih narodih A. Stevenson je odločno zavrnil napade albanskega zastopnika v izjavi — časnikarjem. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Letošnje zasedanje Združenih narodov poteka na splošno dosti mirno. Le zastopniki afriških držav se ženejo, da bi dosegli odločno obsodbo Južno - afriške unije in Portugalske. Pri tem uživajo polno podporo komunističnega bloka, pa sorazmerno neodločnost zahodnih sil. Napad v starem slogu mrzle vojne je pripravil albanski zastopnik pretekli petek, ko je odločno branil rdečo Kitajsko ter se zaletaval v Združene države in v Sovjetsko zvezo. Albanec je trdil, da je rdeča Kitajska vneta zagovornica in ljubiteljica svetovnega miru in da bi morala biti kot taka takoj sprejeta v Združene narode. — Ostro je prijemal Sovjetijo, Anglijo in Ameriko zaradi sklenitve dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja, češ, da je namen tega dogovora ohraniti monopol atomskega orožja v rokah omenjenih treh sil. Dogovor sam je označil za nesramno šalo. V Združenih narodih se za Albančev govor ni nihče preveč zanimal in nihče od napadenih ni smatral za potrebno nanj odgovoriti. Ameriški poslanik Ad-lai Stevenson je dal le izjavo časnikarjem, v kateri je Albančev govor označil za “nesramno „„„ „ _»„ NE NARODNE VLADE NE S,";S*5.;i"~|SVET0VNA SKUPSCNA NE selbine John Anzicek s 27 Smithsonian Ave. Zapustil je ženo Katarino in druge sorodnike. Danes bodo pogrebni o-bredi s sv. mašo v tukajšnji cerkvi, nato pa bodo pokojnika prepeljali v Racine, Wis., kjer bo položen Ik zadnjemu počitku. Iz slov. naselbin Včlacfrl bo rcadaljsval s svojo zgosfbo piri WASHINGTON, D. C. — Joseph Valachi, eden izmed vodnikov ameriškega podzemlja, ki je razkril oblastem ’organizacijo “Cosa nostra”, ko ga je ta obsodila zaradi “izdaje njenih skrivnosti” na smrt. je v petek razlagal to organizacijo Senatnemu pododboru. Svoje pripovedovanje bo nadaljeval jutri. Cosa nostra je tajna organizacija vodnikov prepovedanih iger na srečo, stav, javnih hiš, prodaje mamil in vseh podobnih nedovoljenih poslov; Njeni člani so povezani v “familije”, ki jih zopet družijo sorodniške vezi. Njeni člani so izključno Italijani in Amerikanci italijanskega porekla. Mreža Cose nostre sega po vseh Združenih državah od Atlantika do, Pacifika in še preko severne meje v Kanado. MOREJO ODREJATI ČUSTEV Predsednik kanadske vlade Lester Pearson je včeraj v Clevelandu, ko mu je bila podeljena nagrada Narodne konference kristjanov in judo v za človeške odnose za 1. 1983, poudaril, da ne morejo ne vlade ne Združeni narodi ustvariti v človeških srcih prijateljskih odno sov do drugih ras in narodov, ker teh enostav no ni mogoče izsiliti. : Iz Clevelanda in okolice Pojasnila o zavarovanju— Jutri, 1. okt., bo na radio sporedu WGAR ob 8:15 zvečer v okviru Sid Andorn Show Panel razlagal John R. Telich, znani zastopnik Sun Life Assurance of Canada, življenjsko zavarovanje in dajal odgovore na stav- - | Ijena vprašanja. CLEVELAND, O. — Včeraj je urednik Cleveland Pressa Louis oila v tukajšnjem hotelu Shera- ^ Seltzer, ki je bil stoloravnatelj, con-Cleveland podeljena pred- izdajatelj in urednik Plain Deal-sedniku kanadske vlade Lester- erja Thomas Vail, naš slovenski ju B. Pearsonu nagrada Narod- | rojak John Kovačič, glavni cari- Strateške zaloge so še zmeraj ostale strah za republikanske veljake WASHINGTON, D.C. — Senator Symington je končno objavil poročilo o zgodovini nakupov strateškega materij ala. Poročilo je zelo obsežno, saj obsega 100 strani. Navaja celo vrsto izredno zanimivih slučajev, ka- Yorku, da se izogne nasilnemu prevozu v Rusijo. Radi tega je tastal v naši javnosti tak vihar, da sta naša dežela in Rusija zaprli svoje konzulate, ameriškega Vladivostoku, ruskega pa v New Yorku in San Franciscu. ne konference kristjanov in ju-dov za človeške odnose za leto 1963. Te nagrade ali priznanja sc bile doslej redno podeljene ie Amerikancem, letos je bil prvič za njo izbran Kanadčan. — Ameriški državni tajnik D. Rusk j e izročil Pearsonu nekako skodelo z napisom “Iskreni verova-iec bratstva in vzor zanj je ohranjal v svetu načelo pravičnosti, enakosti in enakih možnosti za vse:” Predsednik kanadske vlade je po zahvali za podelitev nagrade govoril o ameriško-kanadskih odnosi n kot ogledu mednarodnega bratstva in dobrega sosedstva, pa nato prešel na odnose med državami in rasami. Poudaril je, da nobe-, ylsida in jw, Zdi^uz^i. R&rodi ne morejo ukazovati, kaj naj narodi ali posamezniki čutijo do svojih bližnjih, do svojih sosedov, ker čustev se ne da ukazovati. Bratstvo in vse, kar je pomembno za odnose med ljudmi, je v človeških srcih. Čustva va- ko so razni prijatelji vsako- PARIZ, Fr. — Semkaj je pri-jkratne federalne administracije1 nje ni mogoče vcepljati s silo opel ministrski predsednik nev-( prodajali, dobavljali, zavlače- z zakoni, odredbami in ukazi, to tralne laoške vlade Suvana Fu-jvali dobave in hiteli z njimi, je m0goče doseči le z vzgojo in ma, ki je šel pred par tedni v . kakor so jim narekovali njiho- poukom. Svobodni ljudje morajo ^ seveda sami premagati predsodke ob New York na zasedanje Zdru-jvi interesi, škodo je Ženih narodov, da tam poživi | zmeraj imela federalna admini- pomoči in vodstvu organizacij, zanimanje za usodo svoje do- stracija. Poročilo je vzelo na je narodna konferenca krist-Od takrat nismo imeli konzula- movj.ne. nj pa opravil nič kaj piko med drugimi tudi kar štiri janov jn judov, da bodo izginili tov v Rusiji, Rusija pa ne pri prida, kajti v Parizu je rekel,'člane Eisenhowerjevega kabi- z nar0 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 8, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 187 Mon., Sept. 30, 1963 Kennedy preusmerja zunanjo politiko Začel jo je že s svojim znanim junijskim govorom na Ameriški univerzi. Govor je bil namenjen domači javnosti, je bil važen, toda v vrtincu domačih političnih dogodkov ga je redko kdo opazil. Sedaj je Kennedy ponovil svoje ideje v svojem govoru na seji generalne skupščine. Zopet se je odmev govora zelo hitro porazgubil. Ni mogel premagati domače debate o davkih, pogodbi o končanju preskušanja atomskega streliva in podobnih domačih političnih bolečinah. Vkljub temu njegova važnost ni zmanjšana. Zato je treba poznati osnovno misel, ki naj vodi spremembo v smeri naše zunanje politike, saj se bo politično življenje moralo nanjo več kot enkrat vračati. Še takrat, ko je bil Truman za predsednika, je naša zunanja politika osvojila načelo zajezitve komunistične napadalnosti, ki se je zadnja leta Stalinovega življenja strašno hitro širila in poglabljala. Napadalnost smo čutili na vseh področjih, ne samo na vojaškem in političnem. Podtalno komunistično rovarjenje se je razbohotilo v vseh državah, posebno pa v Afriki in Latinski Ameriki. Državni tajnik Acheson je začel politiko zajezitve bolj na pritisk javnosti kot po lastni inicijativi, šele njegov naslednik Dulles se je zagrizel vanjo. Herter in Rusk sta to smer nadaljevala do današnjih dni. Ideja zajezitve je imela lepe uspehe. Po komunistični revoluciji na Češkem 1. 1948 so komunisti zmagali le deloma še na Koreji in v Vietnamu, drugod niso prišli do oblasti. Izjemo od tega pravila dela samo Kuba. Seveda je treba vsak uspeh tudi plačati. Tudi naša zunanja politika ga je morala, ne morda samo s stroški za oboroževanje, ampak tudi s tveganjem. Vsaka zajezitev pomeni namreč odpor proti nekemu pritisku. Vsak odpor rodi trenja, ki imajo lahko hude posledice: jez se lahko podere in nastane poplava. To pravilo velja tudi za hladno vojno. Kadarkoli je komunizem pritiskal, se mu je Amerika morala upreti, kar je rodilo napetost v mednarodnih odnosih. V takih primerih smo le preradi govorili, da smo “na robu vojne nevarnosti’’. Ali smo bili v resnici, ne vemo, ker nismo mogli nikoli dognati, ali je Moskva mislila resno s svojim žuganjem. Vsekako drži skušnja, da je zajezitev samo takrat potrebna, kadar komunizem pritiska. Kadar ni komunističnega pritiska, pa tudi zajezitev ni vsaj trenutno potrebna. Vporaba načela zajezitve je torej nekaj, kar ni odvisno samo od Amerike; kadar komunizem pritiska, mora Amerika zajeziti pritisk, kadar je komunizem miren, zajezitev lahko odpade, ker ni treba ničesar zajezevati. Načelo zajezitve ima še drugo temno stran. Ne more trajno ogreti odnosov med svobodnim in komunističnim svetom, ker ima zmeraj pred seboj navadno zelo utemeljeno nezaupanje v dano besedo komunističnih voditeljev. Lahko naštejemo na tucate pogodb, ki so jih komunisti podpisali, potem pa ne držali. Kjer vlada nezaupanje, tam se nasprotniki težko pogodijo tudi o takih zadevah, ki nudijo koristi obema nasprotnima taboroma. Število takih zadev je praktično neomejeno in ravno to je napeljalo Ken-nedyjevo administracijo, da je proklamirala novo smer v naši zunanji politiki. Ne velja več načelo zajezitve, treba se je oprijeti načela o razgovarjanju in sporazumevanju. Treba je iskati to, kar nas druži s komunističnim svetom, ne samo to, kar nas loči. Pri tem ni treba popuščati v obeh glavnih osnovnih političnih idealih: svobodi vsakega posameznika in pravici vsakega naroda do samoodločbe. Kennedy pravi, da se je svet že tako zasukal, da nam bo politika sporazumevanja bolj koristila kot politika zajezitve, da bo bolje varovala naše življenjske interese in bolj utrjevala mir kot zajezitev. Koliko tiči v Kennedyjevem stališču prepričanja in koliko le pobožne želje, ne vemo, ne moremo pa iti pri tem preko dejstva, da je tudi nova politika sporazumevanja odvisna od Moskve. Za vsak sporazum je treba dveh in ne samo enega. Moskva res kaže trenutno dosti dobre volje vsaj za razgovarjanje, ako že ne za sporazumevanje. Poznamo nekaj razlogov, ki jo nagibajo k takemu stališču: spor s kitajskimi komunisti, težave s satelitskimi državami, sitnosti s komunističnimi strankami po vsem svetu, slabo gospodarsko stanje v komunističnem svetu, zmeraj večji pritisk potrošnikov, ki so postali zahtevnejši v svojih vsakdanjih življenjskih potrebah, vrenje med kulturnimi krogi, ki je zajelo celo pristaše komunizma itd., teža stroškov za oboroževanje, ki hromi skladen gospodarski razvoj itd. Verjetno še ne vemo za vse razloge, zakaj komunisti toliko govorijo o sporazumevanju, kar pa razlogov poznamo, jim ne moremo pripisovati trajnega vpliva na komunistično zunanjo politiko. Vsi razlogi lahko tudi izginejo. Kaj bodo pa komunisti storili takrat? Ali se ne bodo vrnili zopet k taktiki napadalnosti in podtalnega rovarjenja na celi črti, ki jim načelno ni zabranjena niti v dobi sporazumevanja, saj si bosta oba tabora ohranila svobodo v vsem, kar ni predmet sporazumevanja. Kennedyjeva administracija misli, da je treba zagrabiti za sedanjo priliko, ko so komunisti vsaj navidezno pripravljeni na sporazumevanje, in ne iskati razlogov, ki zmanjšujejo vrednost sporazumevanja. Ali ima prav, okoli tega vprašanja se bo vrtela ameriška debata o novi smeri naše zunanje politike. Seveda se lahko skriva za novo smerjo tudi nekaj drugega; na primer prožnejša domača politika v nekaterih vprašanjih, kot je na primer polet na Luno. Toda o tem pa drugič! Vsekakor imamo že dosti znakov za novo zunanjo politiko na obeh straneh. Ruska propaganda je postala zmernejša in stvarnejša; gonjo prepušča kitajskim komunistom. Komunistične diktature popuščajo v svoji notranji politiki, iščejo vsaj stike, ako ne miru, z domačimi nasprotniki kot so na primer cerkve in njihovi verniki. Svobodni svet je pa začel s preoceno svojih odnosov na mnogih področjih, posebno na gospodarskem. Opustil je vsako živahnost in bojevitost proti komunizmu, se izogiba vsemu, kar bi vtegnilo zadeti ob komunistično občutljivost. Vendar moramo razlikovati med vladami in javnostjo. Pri nas, v Ameriki, je federalna administracija veliko bolj naklonjena komunističnim željam kot naša javnost. To bo seveda sprožilo stalna trenja med javno upravo in javnim mneniem, kar bo imelo tudi posledice za našo domačo politiko, posebno v prihodnjem volivnem letu. družilo tudi Slovensko pevsko! in kulturno društvo Slomšek iz Eisdena v Belgiji. Zelo delavno društvo je letos priredilo že j tretji slovenski dan. Osnovna; misel dneva je bila že omenjena 1100-letnica, ki je združila v eno družino ne samo rojake iz Eisdena in okolice, temveč pritegnila tudi številne Slovence iz Bruslja in Genka v Belgiji, iz Pas de Calais v Franciji, iz Nemčije in Nizozemske, goriške in tržaške Slovence pa je v imenu Katoliškega glasa zastopal g. Jože Jurak. Tako je bila dejansko na tretjem slovenskem dnevu v Eisdenu zastopana vsa Evropski pevski zbori tekmovali Letos so se že enajstič zbrali zamejska Jn izseljena Slovenija'v Arezzu v Toskani Pevski zb°- Ne cepimo glasov! V skupnosti je moč! Cleveland, O. — Mnogo roja- v njihovih rokah ter delajo, kar jim je naročeno. To je možno le tedaj, kadar se volivci za to premalo brigajo. Potrebno je, da vsak volivec dobro premisli kov se spominja, da sem že vse kandidate in glasuje za svo-pred leti opozarjal javnost na jega, slovenskega kandidata, ker dejstvo, da se Slovenci premalo v “Skupnosti je moč!” brigamo za politično življenje v Clevelandu. Z nekaj malimi izjemami se je le malo našim ljudem posrečilo povzpeti na vidnejša mesta v krajevni in državni politiki. Čeprav imamo okoli 30 odvetnikov, nimamo nobenega med policijskimi pro-sekutorji. V Clevelandu je okoli 4,000 učiteljev, ki imajo od $5,000 do $10,000 plače na leto. Med njimi je kvečjemu en ducat naših rojakov in rojakinj. Med gasilci in policisti je morda kvečjemu 20 Slovencev, čeprav nas je z drugim in tretjim rodom okoli 8% mestnega prebivalstva. Odgovornost za tp nosijo naši politični vodniki in naše politične organizacije. N a m es t o da bi se politični klubi, v katerih so naši ljudje, borili za to, da bi čim več naših ljudi dobilo javne službe, se ženejo največ za to, da dobe eno mesto — mesto v mestnem svetu. Važno je, da izvolimo Slovenci svojega zastopnika v mestni svet, takega, ki je zaveden Slovenec in se bo boril za slovenski napredek. Čitateljem Ameriške Domovine, na katero je naša družina naročena nad 40 let, je dobro znano, da sem se boril za napredek slovenske politike. Ne samo to, boril sem se za Slovence. Bil sem učitelj državljanstva in sem pomagal kakim 250 našim roj alkom in rojakinjam do njega. Pokazal sem svojo naklonjenost Slovencem, ko sem, bil sponzor za vrsto naših rojakov in rojakinj, med njimi Janeza Krepfela, Ivana Zupančiča, Boženo Jug in dru ge ter jim s tem pomagal priti v Ameriko. Pisal sem članke v slovenske časopise, kjer sem razlagal, da je med onimi, ki bodo prišli v Združene države, tudi veliko izobraženih rojakov, ki bodo mogli dosti prispevati k slovenskemu kulturnemu življenju med nami. Nekateri še vedno mislijo, da živim v 23. vardi, čeprav se je naša družina preselila v Collin-wood na 18600 Underwood Ave. po požaru East Ohio Gas Co., ko je naša hiša na E. 63 St. zgorela. Ko je lani država vzela našo hišo na Underwood za gradnjo nove avtoveleceste, smo se preselili v Wickliffe, vendar pa sem ohranil na Underwood še vedno parcelo. Da bi mogel kandidirati, sem se po določilih predpisov preselil pred pol leta na 725 E. 155 St. pri Holmes Ave. V slučaju izvolitve bom vzdrževal poleg stanovanja v 32. vardi tudi redno pisarno, da Pojdite v torek, 1. oktobra, volit in volite zavednega Slovenca Williama J. Kennicka. W. J. Kennick V hvaležen spomin g. Louisu Majerja! Cleveland, O. — Pretekli četrtek smo poikopali g. Louisa Majerja, enega izmed najbolj poznanih slovenskih trgovcev na St. Clair Ave. (6410). Njegova trgovina s čevlji je bila znana ne samo po vsej slovenski senklerski naselbini, marveč širom med rojaki po vsem velikem C 1 e v e 1 andu. Rajnki Louis Majer je bil dober, soliden trgovec, prijazen in ljubezniv do vsakogar in je kot tak uspeval v vseh časih. Louis Majer pa je bil tudi dober Slovenec. Kot tak je prišel že v to deželo; tu pa ise je njegovo lepo narodnostno čustvovanje še bolj utrdilo. Vsa leta svojega dolgega življenja v tej deželi je po svojih močeh podpiral vse, kar je bilo zdravo slovensko. Tako zlepa ni zamudil slovenske kulturne prireditve: dramatske, pevske, telovadne itd. Bil je zlasti tudi dober prijatelj in podpornik slovenskega šolstva. Ni zamudil nobene pri reditve islovenske šole. Kadar koli smo se obrnili nanj s prošnjo, nam je vselej rad, res z veseljem, pomagal. — Enako je podpiral z oglašanjem sloven ske radijske oddaje. Zato mu je med drugim takoj prvi večer, ko je ležalo njegovo telo na mrtvaškem odru v Želetovem pogrebnem zavodu clevelandska kratkovalovna slovenska radio-oddaja posvetila v hvaležen spomin večji del svoje oddaje ta večer. S smrtjo g. Louiisa Majerja smo Slovenci V Clevelandu veliko izgubili. Rajnki je s svojim življenjem dokazal, kaj pomeni v skupni narodni stvari tudi zaveden slovenski trgovec in obrtnik. Bog, bodi mu milostljiv! S Svojim plačilom ga nagradi za njegova dobra dela! Mi pa ga ohranimo v blagem in hvaležnem spominu! V lep, dober zgled nam bodi! Janez Sever Prcsfavii sv, Cirila in EISDEN, Belg. — Proslavam 1100-letnice prihoda sv. Cirila in Metoda v slovanske kraje, ki me bodo volivci lahko vsak čas!jih letos prirejajo Slovenci dobili. Politični klubi imenujejo če- zavzetostjo in globokim doži-sto kandidate ki so nato lutke vetjem, se je 15. septembra pri- zapadne Evrope. Prireditev ise je pričela ob krasnem popoldnevu v mogočni in prostorni župni cerkvi v Eisdenu ob 4h popoldne. Maševal je neumorni širitelj cirilmeto-dijske ideje g. Ignacij Kunstelj iz Londona. V cerkvenem govoru je povdaril misel, da sta sv. Ciril in Metod pri tem, ko sta uvedla slovanski jezik v cerkveno bogoslužje, bila prežeta z zavestjo, da so vsi narodi enakopravni. Prav v tem je njuna veličina in prav to je poslanstvo cirilmetodijske ideje v današnjem svetu: “Ljubi svoj narod! Spoštuj ostale narode! Ne naslanjaj se le na pravico, temveč osladi jo z ljubeznijo!” Prav topel okvir cerkveni svečanosti je dalo ubrano petje mešanega zbora iz Nizozemske, ki je predvajal eno zadnjih mašnih skladb našega glasbenika prof. Matije Tomca. Drugi in tretji del prireditve sta se nato razvijala v prostorni dvorani rudarskega doma “Casino”, ki so jo rojaki popolnoma napolnili. Osrednja točka sporeda je bila priložnostna igra v dveh dejanjih: “Sv. Ciril in Metod med nami”, ki jo je napisal prof. Jože Peterlin iz Trsta, režiral pa g. Jurij Jakelj. Igralci so igro tako doživeto podali, da jim je občinstvo v globoki tišini sledilo. Bilo je še več drugih lepih nastopov, kot točke pevskih zborov iz Nizozemske in Belgije, plesne folklorne skupine iz Nizozemske, ljubek deklamatorski nastop naših najmlajših itd. Za zaključek je krajevni iz-iselj. duhovnik g. Vinko Žakelj še enkrat pokazal na vzvišeni lik sv. Cirila in Metoda, opozoril na ovire, ki sta jih morala premagati, na nasprotovanje, ki sta ga doživela in na vztrajnost, ki ju je odlikovala. Ob njunem zgledu se moramo krepiti tudi Slovenci v izseljen stvu. Izvojevati moramo zmago tisti Kristusovi pravici in tisti božji ljubezni, kateri sta sv. brata posvetila vse svoje živ Ijenje. S tem je bil drugi del prire' ditve zaključen. Tretji del je potekel v prijetni domačnosti. ♦ Slovenski pisatelj Karel Mauser, ki živi v Clevelandu v Združenih državah, je sloven skim rojakom za njihov “Slo venski dan” poslal sledeče pismo: Dragi slovenski rojaki! Zvedel sem, da praznujete slovenski dan in Vaš duhovnik, moj stari prijatelj, mi je pripovedoval, s koliko ljubeznijo se oklepate slovenske besede in slovenske pesmi. Ganila me je Vaša zvestoba tisočletni naši besedi in s tem pozdravnim pismom želim vsaj v duhu na ta Vaš dan biti z Vami povezan in prav tako vsi Slovenci tukaj, ki se še oklepajo rodne besede in Boga, ki je ustvaril človeka in jezike. Vsi so lepi, vsi vodijo k omiki srca in duha, toda najbližji nam je pač ta, ki smo ga kot otroci govorili in ga s seboj ponesli na tuje. Z globokim spoštovanjem pa od daleč pozdravljam vse tiste, ki ste bili rojeni na tuji zemlji, pa vendar niste zavrgli daru domače besede, ki ste ga prejeli od očeta in matere. Večje Iju- ri na mednarodno tekmovanje. Nastopilo je 37 zborov iz 13 držav, med njimi Komorni moški zbor iz Celja v Sloveniji. Učitelj siki zbor S. Osterc iz Maribora je ostal doma, čeprav je 90, na Kosmetu 33 in v Makedoniji 26. “Slovenija se tako v samomorni energiji,” kot pravi pisec, “nahaja na samem vrhu suicidne svetovne istatistike.” To nam da misliti, če se zavedamo, da “je pred 18. leti imela eno najnižjih suicidnih kvot na svetu.” (To so besede ljubljanskega statistika.) bila njegova udeležba na tek- Pisec v nadaljnji razpravi movanju napovedana. V meša- razbira vzroke za tako množičnih zborih so dobili prvo nagrado Nemci iz Hannoverja, pri moških zborih pa je odnesel zmago celjski Komorni moški zbor pod vodstvom E. Kuneja. Med drugimi so zapeli Maroltov “Oj ta soldaški boben”, Simonitijeve “Ljubavne pesmi” in Mirkovo “Ženitovanjsko” iz Rezije. Pretekli teden so praznovali v Lokavcu redko slovesnost — železno mašo župnika č. g. Henrika Černigoja, ki bo v kratkem dopolnil 90 let ter paise že 55 let duše v isti župniji sv. Lovrenca pod Čavnom. Slovenija prva v samomorih “Katoliški glas” v Gorici je prinesel v svoji izdaji 29. avgusta letos članek, v katerem trdi, da je Slovenija — rekorder v samomorih. Takole piše: Po zadnji nam dostopni statistiki o samomorih pride na milijon ljudi na Madžarskem 256 samomorov, v Avstriji 249, v Švici 230, v Italiji 61, v Južnoafriški uniji 3 in v Združeni a-rabski uniji manj kot 1. S to (statistiko se ukvarja v Perspektivah neki H. P. R., ki nato takoj pride na razmerje v Jugoslaviji in Sloveniji. V Jugoslaviji pride na milijon ljudi 120 samomorov, v Sloveniji pa 254. Torej je Slovenija takoj na drugem mestu za Madžarsko na svetu, in na prvem v Jugoslaviji, kajti v Vojvodini pride na milijon ljudi 199, v Črni gori 162, na Hrvatskem 132, v Srbiji no ubijanje med Slovenci; mi samo konstatiramo in dodajamo še to statistiko k tisti, ki smo jo prinesli pred kratkim, in ki je povzeta po članku Pomorjeni otroci v isti ljubljanski reviji (Perspektive, št. 22-23). Ta statistika namreč pravi, da je v Sloveniji že dve tretjini vseh spočetij zamorjenih pred rojstvom in da je n. pr. že vsaka tretja akademičarka v ljubljanskem Š t u d e ntskem domu imela svoj splav. Ta statistika je še poraznejša kakor ona o samomorih, kajti po tej nosimo rekord na svetu! “Dejstvo je namreč, da je naravni prirastek v Sloveniji najnižji v Evropi iu morda celo najnižji na svetu!” Lep rekord “nekulturnosti” ob 20-letnici padca fašizma in komunistične svobode. Mednarodna postaja na Opčinah Jugoslavija in Italija se po gaj ata za ustanovitev mednarodne železniške postaje na Opčinah na progi “južne železnice”, ki veže preko Ljubljane Trst z Dunajem. Nova postaja naj bi skrajšala postopek za prehod preko meje in razbremenila promet. Samo italijanski napisi na grobovih Posebna delegacija je protestirala pri tržaškem županu, ker so na grobovih napisi samo v italijanskem jeziku. Dopisnik v “Katoliškem glasu” se sprašuje: “Mar nismo pred smrtjo vsi enaki? Zakaj se nam torej niti tu ne prizna enakopravnost našega jezika in slovenskega napisa na grobovih, ki jih ima v oskrbi tržaška občina?” Naftovod iz Trsta v Srednjo Evropo? Petrolejske družbe preudarjajo o gradnji naftovoda iz ene" ga severnojadranskih pristanišč v Srednjo Evropo. V poštev pri' bajajo Trst, Tržič, pa tudi Be' netke. Trst bi naftovod rad dobil za sebe, ker je od tod naj' boljša in najkrajša pot v Srednjo Evropo, toda v tem vprašanju bo imela besedo vlada, k^ utegne naftovod “iz strateških razlogov” dati Benetkam. Avtomobilov v Trstu ne manjka Ob koncu preteklega leta Je bilo v Trstu registriranih 31,009 avtomobilov, 22,120 motociklov in 420 prikolic, število avtornO' bilov naj bi se do sedaj dvigui' lo že na 43,000. Novo podjetje v žavljah V takozvani industrijski luk1 v Žavljah bo v kratkem začela več moč, ki globoko preveva! delovati nova tovarna za d«' njihovo vsakdanje življenje, kafeizacijo kave z zmogljivost' Naše občudovanje pa postane jo 24 stotov na dan. Potrebn1 še večje, če pomislimo, da je'glavni stroj so kupili v Švici-teža prireditve ležala na rodu, Nova Šola pri Sv. Ivanu ki se je že rodil izven domovi- Pri Sv. Ivanu grade novo P°' ne, pa čuti in misli bolj sloven- slopje za slovenske šole, ki ho sko in katoliško kot marsikateri naš človek, ki mu je zibelka tekla na slovenski zemlji. J. J. ------o----- zali z vsemi rodovi, ki so živeli pred Vami, z rodovi slovenskih svobodnjakov, ki so orali in sejali slovensko zemljo, jo ljubili, jo Bogu priporočali in z božjim mirom vanjo legali, ko je prišla njih ura. Visa ta ljubezen rodov zdaj leži v domači zemlji in z njo ste povezani in sklenjeni na tem današnjem Vašem slavju. Naj bi povezanost s starimi rodovi ostala med Vami, naj bi ostala povezanost tudi, med Vami samimi, da bi delo, ki ga vršite v dobro slovenskega imena, rodilo obilen blagoslov. S starim slovenskim pozdravom: Bog daj srečo! Vas vse iskreno pozdravlja Vaš vdani Mauser Karel, m. p. * Vsekakor moramo požrtvovalnim slovenskim rojakom iz zapadne Evrope iz srca čestitati k tako lepo izvedenemu tretjemu slovenskemu dnevu. Dokazali so, da zanje vera in narodnost nista prijazni besedi, tem- IVepozno Fant; “Ako me že moraš ne-^ kega dne varati, prosim te, da domovini in izven nje z izredno hezni do svojih staršev niste!mi Prej poveš.” mogli pokazati, kakor s to zve-^ Dekle: “O, dragi moj, to bi stobo, zakaj z njo ste se pove- mi moral že prej povedati.” stalo, ko bo prihodnjo pornl3 končano, preko 205 milijonov lir. V kratkem bodo začeli P0' slopje znotraj urejati in oprem-Ijati. Narodni in katoliški Slovenci se med tem trudijo, da bi P°' stavili tam v bližini svoj lasten dom. Zemljišče so srečno že kupili, sedaj pa zbirajo sredstva za gradnjo doma. FB. DETELA: Vest in zakon DEVETO poglavje. Gospod Skobec je vstal jako obfe volje. Izborno, brez S,ini> je bil prespal vso noč. "To Je užitek,” si je dejal. “A ^jšega pomočka ni kot dušni !tllr> kihanje v svežem zraku vestno izpolnjevanje navo-. ^ župnika Kneippa. Danes, p6 “og da, bo naloga izvršena, otem, če se mi bo zdelo, se ^rnem zopet v Ljubljano; za-,aj Po zimi bo v Gorenji Do-ravi dolg čas. Najprej mo-^ pa posetiti prijatelja Za-^šnika. še ta teden se odpe-Jem k njemu_ Spominjala se °Va nekdanjih dni in par dietnih dni skupaj preživela; Sai nove dobe človek ne razu-?e yeč in doba njega ne. avi’šniku sem pa tudi hvalo dolžan.” zajtrku je vzel Skobec ^a ico § srebrno bunko, vtek-najnovejše novine v žep in napotil proti gozdu, na svoj Jubi izprehod. tolkali so gospoda Skobca 0 jutro na treh krajih. Naj-^rnj Je moral naleteti na Fran-kf,a’ ^ Je hotel odločno, en-^ ^ za vselej stricu dopove-'> da se v njegove srčne a eye nima mešati. Moško je že odklonil židano ruto, si ?Us^ek svoje sestre, ko je j, ‘7> da je stric dal denar. 1 'n sestra sta ga prosili, ‘J bo pameten; zakaj če bi br ^Ve(del dobri stric, njih do-^ nik, kako bi ga užalilo. ^ "t°j dobrotnik on ni,” je •m! trmasti fant, “in v moje je'ari se ne bo vtikal.” Odšel Sr(jCakat svojega zoprnika in s* je netil s predstavlja- koliko hudega je storil njem, pr^c njemu, koliko bridkosti Su^ll, še počakajmo a.i. ’ / praviš,” je vprašal Malo aJ!” d “KaJ Ul’Ugi <_ dei v’ ali nam bo (dal dvojen q^’ Za včeraj in za danes?” ker o UleČ 80 ga zagledali; a ^lem° Vicleli’ da gre ž njim. Za v en°v France, so se skrili grmovje in tiho ždeli Zova,°'tan gozda pa je opredi ' Maklen. Delati se mu l°čiiltlV ^ubll°> ker je bil od-SeUK^a,bo prodal, čemu bi lonv/V11’^ z nehvaležnim de- 8e ko Guhu se je veselil, ka- jiip86 b°do sosedje jezili, ko PosesfleClr nosom odide lepo Še pr-V°‘. dobičkarji hočejo lati- 1 8iromakih dobičke de-Ijivr.^ aj Pa Se jim ho nevošč- Vost utepla. dočau'^6 -ie hil kraj gozda drpžlial 8trica in se da 11 Je tako razburjen Sirov0' ITlogel mirno govoriti da 0k,'10 napadel moža, kaj jim .. nj© poštene ljudi in bec i0',e(b<' kruh. Gospod Sko- 8inila v°Strmel; vsa kri Zabil v glavo- Hipoma je po-«ti. 1 »n Str; ast mu ne sme razbur-jeza škoduje. Udarno^6 Preb^ela staro pre- Pustimp,lla-i sl°rim in kaj naj Se je vzdignil meni ukazo- Pavi ^ namin’ Jaz imam najbolj dobro- - G’ ]dz želim samo Rti i-j ’ /al° ti pravim, da pu ‘‘T0 °- nialopridno žensko.' hiu ip 111 muloPridna ženska,” «egel France razjarjen v besedo. ‘‘Kdor to pravi, ta laže in obrekuje, je navaden lopov.” ‘‘Oj, ti malopridnež!” je stokal Skobec in vzdignil palico, da bi udaril predrznega fanta. France pa je zgrabil za palico in mu jo je izvil iz rok; med rvanjem pa je po nesreči zadel s težko bunko starega moža na sence. Skobec se je opotekel, lovil z rokami po zraku, kakor bi iskal opore, in telebnil z obrazom na mehka tla. Francetu so se zježili lasje. “Stric, stric!” je pokleknil pred starca. “Vstanite! Kaj pa Vam je?” Groza ga je obšla, ko se stric ni genih “Ubil sem ga,” si je dejal in nagon ga je spomnil, da mora zdaj za sebe skrbeti. Bežal je domov, kolikor so ga noge nesle, tiho stopil v hišo in pomeknil skrivaj kazalce ure za eno uro nazaj. Na dvorišču je začel drva sekati, in ko je začutil, da je nekdo v sobi, je zaklical, naj pogleda, koliko je ura. “Naša kaže pol desetih,” je dejala sestra; “ampak po mo-jen je že več. Naša najbrž zastaja. Stopi na vogal, pa boš videl na turnsko.” Francetu pa se je mudilo k Ožgankam, da bi tudi tam skrivaj uro prestavil. Po najkrajšem potu je hitel v vas; a ko je doli videl, kako stoje ljudje v gručah pred cerkvijo, pred Boštjankom in kako ga gledajo in nanj kažejo, ga je stresla grozna slutnja. Pri Ož-gankah je našel hišna vrata zaklenjena in skoz okno mu je klicala stara Ožganka, da jih ni doma. Medtem sta ga že prijela dva orožnika. Otroci, ki so v gozdu čakali sladkorčkov, so bili videli, kako sta se France in gospod Skobec prerivala in kako se stari gospod zgrudil. Preplašeni so drli domov in vpili, da je Klemenov France starega gospoda ubil. Kmalu je bilo polno ljudi okrog mrliča in orožništvo pokoncu. ( France je prosil, naj ga peljejo najprej domov, da se poslovi. Kakšna žalost, kakšen jok je napolnil vso hišo, :to so pripeljali nesrečnega sina in brata! Nisem ga nalašč, nisem ga namenoma,” je tiho govoril fant; “nesreča se je zgodila.’ Mati je objemala in polju aovala skrušenega otroka in mu brisala solze, ki so se mu sile udrle po upadlem licu Ali je še kakšna družina tako nesrečna, kot je naša! je tarnala. Sestra je objela aratn in mu stisnila skrival nekaj denarja v žep. Korunov Luka je bil pHtekel, da vzame slovo od prijatelja. ‘Nič ne maraj, France!” je dejal. “Ne bo dolgo, pa boš zopet doma. — To se lahko vsakemu primeri,” je tolažil mater in hčer. “To je nesreča, bolj za Franceta kot za starega gospoda, ki bi bil tako ali tako kmalu umrl.” Franceta so odpeljali in nositi je moral palico, ki je bila strica ubila. Mrliča so prenesli v mrtvašnico, njegovo sobo pri Koželjevih pa zaklenili in zapečatili. Ubogi Maklen je zastonj čakal prijaznega gospoda svetnika; razočaranja so pač delež starosti. Vsa okolica daleč naokrog je dobila obilo snovi za premišljevanje in pogovor in družba pri Boštjanku je govorila več dni samo o tem dogodku. (Dalje prihodnjič j OJ [ŠilN KTOI T«|W.: 3ER JVUfr; 3 |4 m usi^i Li-j 1,121 i6ij7 819, 10|11 12 19 M 131114 15|!16! 17118 201121, S128 22j[23 29 [30 [24115! ILJ KOLEDAR društvenih prireditev OKTOBER 5.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi običajno letno vinsko trgatev v klubskih prostorih. 12.—Dvor Baraga, št. 1317 Katoliških Borštnarjev priredi letno maškeradno veselico in vinsko trgatev v dvorani pri sv. Vidu, 12. —Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. 13. —Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede SEJEM, MODNO REVIJO IN PRODAJO DOMAČEGA PECIVA v šentviškem avditoriju. Začetek ob 9. uri dopoldne. Pokazovanje pečenja ob 2. uri pop., modna predstava ob 5. uri popoldne. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani “card party”. Začetek ob 7.30 zvečer. 19.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer. 19. —Podr. št. 47 Slov. žen. zveze priredi večerjo s plesom v Slovenski del. dvorani na 1.0814 Prince Ave. Začetek ob šestih. 20. —Pevsko društvo “Slavček ’ priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom. 27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave. 27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Sloy. nar. domu na St.Clair Ave. (v spodnji dvorani). Začetek ob treh pop. 27. — Pevsko društvo PLANI- dejavnost ise nanaša predvsem na to področje, zato tudi naziv “gvinejsko leto” — so sovjetske, poljske, japonske in druge ladje dosegle že precejšnje ribolovne uspehe. Množico rib na tistem področju pripisujejo predvsem razmeroma plitvi in pod tropskim soncem prav zato zelo topli vodi, ki ji rečni tokovi redno dodajajo hranilne NA priredi v Slov. nar. dornuLj^^ Mlade afriške dežele za na Stanley Ave. na MapleI zcjaj ,skorajda nimajo praktične Heights koncert. Začetek ob koristi od tega bogastva, ker štirih popoldne. jim primanjkuje predvsem stro- 27.—Društvo Najsvetejšega Ime- kovno usposobljenih ribičev, na fare sv. Vida servira okus-1 “Gvinejsko leto” naj bi prav v no govejo pečenko od 12. do 4. ure v šolski dvorani. NOVEMBER deželi in da je le malo takih, ki, bi se radi vrnili v svoje domovine. Podoben je položaj z bolniškimi sestrami. Bell misli, da bo še nekaj let prihajalo toliko zdravnikov k nam in da jih bo veliko tudi ostalo pri nas, kajti domačih zdravnikov bo še precej časa primanjkovalo. ------o----- V Hanfordu so začeli z delom na največji atomski elektrarni HAMFORD, Wash. — Ob navzočnosti predsednika Kennedy j a so začeli z delom na naši naj-večji atomski elektrarni v Ham-fordu. Njena zmogljivost bo zna- tej zvezi opravilo koristno delo. Na praktičnih potrebah je [zasnovan tudi načrt “ICNAF”! šala 900,000 kilovatov, stroški , (mednarodni komite za ribi- pa tudi ne bodo mali, cenijo jih 2Ti riiS V° ngrnž^HmTredi6 v ^vo v 'Severnem Atlantiku); na okoli $122 milijonov. ers'ega o proučevali bodo življenjske na- V obrat bo šla nova elektrar spodnji dvorani SND na St.l jn ^ I a leta 1965 oddaja ,oka ^ air ve. vec j . ^ . lenovke na področju med Islan- vključena v lokalno omrežje, ki 3. Plesna skupina Kres Pri‘ dom in Severno Ameriko. Te že dobiva tok od javnih in zaredi samostojen plesni nastop Libe SQ med v šentviškem avditoriju. mi kot vir hranej vendar vedo|oceana 19. Prosveta Baragovega doma j strokovnjaki o njihovem življe-priredi Slovanski festival v nju in razporeditvi še vse pre_ veliki farni dvorani pri v. ma]0j za(.0 ,se kar vrstij0 prese- nečenja. Tri mesece (od aprila IC.—Klub upokojencev v New- do junija) so po §tiri ladje burghu priredi večerjo in ples proučevale množino slanikov in za sv. Martina v Slovenski^ de-1 poienovk glede na temperaturo in slanost morske vode. najpomembnejši- sebnih elektrarn ob obali Tihega V Kolumbiji zopet za čele pokati bombe BOGOTA, Kolumb. — V Kolumbiji so levičarji začeli zopet 7 bombnimi atentati v velikem obsegu. Bombe niso velike in 17.-Dramatsko društvo LILIJAl^iT'kTn^oTnadalleva'irse bo|ne delai° posebne Škode’ tudi 1 človeških žrtev se niso povzro- čile. Kolumbijski predsednik Va- lavski dvorani na Prince Ave. poda v Slov. domu na Holmes I že pred nekaj leti zasnovana Ave. komedijo MATURA. “Mednarodna odprava v Indij-22., 23., 24.—Letni farni puranski skem oceanu”, v kateri sodelu-festival pri Sv. Vidu v novi je okoli 20 dežel pod pokrovi- lenciia trdi’ da atentate organi dvorani. . teljstvom UNESCO pri doslej hirajo Castrovi pristaši. Drugi 17.—Podr. št. 14 SŽZ priredi v najširših pomorskih raziskavah Pa zoPet pravijo, da imajo tudi Slov. društvenem domu na Rc- strnjenega področja. Proučevali I pristaši bivšega diktatorja Pi-cher Ave. bazar. bodo morsko dno oceana, ki po-1 rulle svoje prste vmes. 24.—Glasbena Matica poda svoj kriva 75 milijonov kv. km ze-jesenski koncert v avditoriju meljske površine, živalstvo in Slovenskega narodnega doma | rastlinstvo v njem, ozračje v na St. Clair Ave. V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico, zgoraj. Privaten vhod. Prednost ima starejši par. Zmerna najemnina. 15430 Calcutta Ave. (27,30 sept. 2 okt.) V najem Tri čiste sobe, na novo dekorirane, oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (mwf - x) Hiša naprodaj Tri-stanovanjska, 6-3-3, dve novi garaži, polna klet, furnez na vročo vodo, na 1248 E. 59 St. Cena samo $14,000. Za vsa nadaljna pojasnila kličite EX 1-9360. — (25,27,30 sept., 2,4 Okt.) Stanovanje v najem 4 sobe s kopalnico, zgoraj, se oddajo na E, 63 St. blizu Carl Ave. Kličite UT 1-3519. — (25,27,30 sept.) V Euclidu V fari sv. Kristine, blizu E. 216 in Miller Ave., bomo začeli cesto novih hiš, enodružinske, dvodružinske in bungalows za dohodek. Loti so različne mere. Izberite si kakor hitro mogoče, predno bo prepozno. Za več pojasnila kličite UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 1 (187) Še zmeraj jim je vojaški stan ljubši od zakonskega WASHINGTON, D.C. — Olajšave, ki jih imajo oženjeni na-skrivnosti, med drugim tisoč pred samskimi, niso nič metrov debele, z žveplovim vo- Uvale na število poro,ki tako dikom pomešane vodne plasti, trdijo uradi) ki izdaja;jo poročne pojave množične ribje smrti, ^ certifikate. V naši prestolici še višinah nad oceansko gladino | in zemeljsko magnetno polje. | Pojasniti bodo skušali nekaj DECEMBER 1.—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave! svoj jesenski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki! jo je zasledila sovjetska razi-l "U ^ dvorani pri Sv. Vidu misterij LkovaJng iadja “Vitjaz” iod. | nimajo p o SLEHERNIK. Začetek ob 7.301 _____0_____ zvečer. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. Več podatkov o dveh oceanih Letošnje leto pomeni ^ kord v mednarodnih raziska-] re., problemov oceanske biologije. Avgusta se je začelo “gvinej- flova kenijska republika v predporodnih težavah LONDON, Ang. — Bivša angleška kolonija Kenija bo po-| stala 12. dec. neodvisna republika, popolno notranjo avtonomi-|jo ima pa že sedaj. Na čase angleške kolonije spominja le še angleški guverner, ki pa že po- toda mislijo, da se slika ne bo spremenila tudi takrat, ko bodo zbrani podatki iz vseh 50 držav. Strah pred vojaško suknjo ni torej na nikogar vplival, da bi se poročil z namenom, da se izogne vojaški službi. -----o----- Skandinavski krožni dopusti Švedi in Norvežani so izdela' vah svetovnih morij, saj v sko leto”, namenjeno predvsem spravjja za yekoj jn se priprav- jk za domače in za tuje tuiiste, okviru vsaj štirih večjih na- praktičnemu ribolovu. Med dru-nja na pcd v gyojo domovino. potujejo z avtomobilom, pet-črtov proučujejo velika področ- gim sodelujeta tudi dveLsjovek mislil, da bo Kenija nais^ Predlogov za krožna poto-ja od severnega dela Atlantika j ustrezno opremljeni ladji, na samo izvolila predsednika re. vanja in sedemnajst za vožnjo do Indijskega oceana. Načrti v katerih ne le znanstveno raz-1 publikej pa bo vse y redu pa|na cilj dopusta. Predlogi so časovnem zaporedju in po področjih: “tropsko leto” oziroma proučevanje Atlantika na zemljepisni širini med Dakarjem in izlivom Konga; “gvinejsko leto” ali zbiranje praktičnih izkušenj za ribolov; proučevanje ribjih vrst med Islandom in Severno Ameriko; nadaljevanje večletnih raziskav v Indijskem oceanu. V vodah tropskega Atlantika med Dakarjem in izlivom Konga na zahodni afriški obali vrše v “tropskem letu” raziskovanja predvsem ameriške ladje. Med praktičnimi cilji raziskav zavzema pomembno mesto razvoj ribištva na odprtem morju v tropskem pasu, ki se je začelo uveljavljati, potem ko so odkrili nenavadno “rodovitnost” | ekvatorialnega Atlantika, šele pred nekaj leti so namreč tam1 odkrili zelo močne in hitre morske tokove vzdolž zemeljskega ravnika. Ti tokovi prinašajo v tiste plasti, do katerih prodre sončna svetloba, iz globin vodo z bogastvom hranilnih snovi, ki jih izkoriščajo alge in jih s tem vključujejo v morsko “življenjsko verigo”, na katere zgornjem koncu iso ribe kot vir človeške hrane. Letos naj bi ugotovili produktivnost tega dela Atlantskega oceana. V ta namen zdaj uporabljajo nov pripomoček, ki natančno meri in razčlenjuje množino organizmov v določeni prostornini morske vode, s čimer rešuje enega temeljnih iskujejo, temveč tudi lovijo,!^ tako " ’ Irazlični ,na primer časovno raz- da si bodo ustvarili nazornejšo| Angleška vlada se ravno sedaj P°rejeni. od sedem do osem' CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74tb St. HE 1-6607 Hiša v najem Enostanovanjska hiša v bližini sv. Vida, 5 sob s kopalnico, vse prenovljeno, se lahko takoj vselite. Kličite HE 1-2695. (187) Zidana hiša naprodaj Enodružinska, 4 spalnice, velike lepe sobe, moderna kuhinja, stranišče spodaj, dodatna soba na tretjem, več drugega, južno od Euclid, v fari Kristusa Kralja. Cenjena v nižjih dvajsetih. C.R. BILLINGS REALTOR MU 1-4497. (26,27, 30 sept) predstavo o uspešnosti te ali posvetuje z voditelji kenijskih | na^st dni’0pre? ™ r!fnJe S° one metode. Zbirajo vse P«- slrank 0 celi vr3ti perečih poli-f datke o vrstah, razporejenosti tičnih vprašanj; ki zanje ne ve in prirastku raznih nb ki pri- lihče nob a od polarnega kroga, na Laponsko. bajajo v poštev bodisi kot hra- Kdor se prijavi za to ali ono obliki ribje moke. Na gladini pred položno gvinejsko obalo Oglašajte v “Amer. Domovini” IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 na, bodisi kot živinska krma v | centrahsUčna ^li0^3s1 š^ok^mi' kraŽn° vožnj°’ sPoroči sam0 za' avtonomijami za posamezna ple raziskovalna |mj113’ NJjveČjd stranka fed-1 ča^Ih "ciljih "zagotovijo' "preno-sedmka Kenyatte je za centrali- 5išče in yse drug0 zem, njena glavna tekmovalka je za decentralizacijo. i — Mesto Sydney v Avstraliji Ali naj se\erm del lepublike, j jma okob dva milijona ali eno kjer živijo somalska plemena, petjno Vseh prebivalcev Avstra-dobi pravico, da se priključi so-|bje KAJ JE NA ONI STRANI — Dekletce v Nici na Francoski Rivieri gleda skozi špranjo v leseni ograji, kaj se na oni strani dogaja. malski republiki? Ali naj bo Ke-1 ni j a del širše federacije skupaj s Tanganjiko in Ugando? Kakšna jamstva je treba dati 60,000 belim priseljencem, ki so hrbtenica kenijskega poljedelstva, da I bodo še ostali v novi republiki. Večina med njimi se hoče nam-[ reč izseliti, ako jim republika |ne jamči osebno varnost in pri-[ dobljeno premoženje. ■------o------ Vsako leto se šola pri nas do 3,000 tujih zdravnikov WASHINGTON, D. C. — Ravnatelj federalne agencije za podpiranje tujine Bell je izjavil na nekem sestanku, da pride v našo deželo vsako leto do 3,000 tujih zdravnikov, da tu nadaljujejo svoje študije. Okoli 1,600 jih tudi konča svoje študije. Mr. Bell je takoj dostavil, da želijo skoraj vsi ostati v naši Moški dobijo delo Oskrbnika iščemo Za šolo sv. Vida. Mora biti zanesljiv in sposoben vršiti vsa ©skrbniška opravila. Znanje angleščine nujno. Pokličite takoj EN 1-2624, če se za službo zanimate. (x) Delo za moškega Iščemo pomočnika vozniku tovornjaka, 21 do 45 let star. ACME CHAIR RENTAL CO. 1210 E. 79 St. (187) V najem Kuhinja, spalnica in kopalnica na E. 47 St. Kličite RE 1-1994. (187) MALI OGLASI Hiša v najem Enodružinska 5-sobna hiša 3 kopalnico, vse na novo dekori-rano, se odda v najem na 1144 Norwood R d. telefon H Pl 1-2695. —(188) V najem Enodružinska hiša se odda v najem na 5377 Stanard Ave. — (189) Na Cleveland Heights Na Severn Rd. v bližini Severance centra je naprodaj zidana “kolonijal” hiša s 3 spalnicami, klimatsko napravo, eno in pol kopalnico, 2 kaminoma in garažo za 2 voza. Izpod $35,000. Kličite YE 2-0246. —(188) FnjaSers Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & GRth St.. EN 1-4212 V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj, na Arcade Ave. Kličite WH 3-4144. (189) Stanovanje v najem V najem oddamo odraslim, zgoraj, 414 čistih sob in kopalnico. Samo pet minut hoje od cerkve sv. Vida. Naslov dobite v upravi A.D. (30 sept. 3,4 okt.) a AMERIŠKA DOMOVINA, HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI “Lepo se obleci in pojdi j sedaj brez železa v Zgože-objet opatu noge in se mu po- lice. klonit, da te bo vzljubil.” “Samo, da bi vam ne ško- Potem se je obrnil k Jagien- dovalo!” je rekla Jagienka. ki: “Ej, nič mi ne bo, ker že “Ne bi se čudil, če bi bila čutim v sebi moč. Pa tudi če neumna, ker si pač ženska, a bi se mi malo poslabšalo, bo da imaš pamet, se čudim. Po- opat vedel, kako sem se k vej mi tudi, kako naj opata njemu podvizal in se nama najbolje pogostim in s čim ga izkaže bolj naklonjenega.” razveselim, ko pridb sem?” “Ljubše mi je vaš ezdravje “Glede jedi ppve„ sam, kaj kakor njegova naklonjenost! mu diši; mož rad dobro je, če se je oglasil Žbiško. pa bo dosti žafrana, ne boj Toda Matko se je uprl in napak.” ■ r / ' jostal pri svojčm. Med potjo je Ko je Matko to slišal, se je nekoliko stokal, vendar pa ni prijel za glavo: prenehal poučevati Zbiška, “Kje pa naj vzamem ža-Jkakb se mora vesti v Zgoželi-fran?” jcah, zlasti mu je zabičal po- “Prinesla sem ga s seboj,” [slušnost in pokorščino spričo je rekla Jagienka. mogočnega sorodnika, ki ni “I, Bog daj, da bi se takalni^dar prenašal najmanjšega dekleta rodila na kamnu!” je|u£ovora. veselo zaklical Matko. “Za Ko sta prišla v Zgoželice, oči ljubka in dobra gospodi- sta našla Ziba in opata na nja, pametna in prijazna za Porno^u> kjer sta gledala pred ljudi! Hej! če bi bil mlad, seboj na lepi božji svet in pila takoj bi te vzel! ...” Jvino. Za njima ob steni je Na to se je Jagienka mimo-jse^eJ° P° vrsti šestero ljudi grede ozida na Zbiška, tiho |°Patovega spremstva, med te-vzdihnila in govorila dalje: l1™ dva pevca in en romar, ki "Prinesla sem s seboj tudi £a Je bilo lahko spoznati po kocke, kelih in sukno, ker po zakrivljeni palici, čutarici za vsaki jedi rad igra s kocka-jpas°ni in po školjkah, našitih mi.” ha temni kuti. Drugi so bili “To navado je imel tudiJp°dobni klerikom, ker so imeli poprej, pri tem pa se je ved-|£lave P° vrhu obrite, obleka no strašno jezil.’ pa jim je bila posvetna, pa- “Prepira se tudi sedaj še;|sove 80 *meli iz volovske kože, a ob boku meče. Ko je zagledal Zih Matka, ki se je pripeljal na vozu, je marsikdaj zažene kelih na tla in skoči skozi vrata ven. Toda potem se smehljaje se vrne in se sam prvi čudi, kako pokonci, opat pa je da se je razjezil... gaj ga Pčlvidno zaradl sv°jefcra duhov“ pač poznate .. . Samo ne smešl8^6^3 dostojanstva ostal ha mu ugovarjati, pa ga ni bolj-|sv®jem mestu in je samo zasega človeka na svetu.” |ce^ nekaj govoriti k svojim ‘A kdo naj mu ugovarja, ! klerikom, ki še jih je še neko-ker ima večjo pamet kot jb^0 ušulo iz izbe skozi odprta drugi.” vrata. Zbiško in Zih sta vodila Tako sta se med seboj raz- M^ka pod Pazduho na pomol govarjala, medtem ko seje. Se ne moretn popolnoma,’ Zbiško preoblačil v sosednji je /ekel, Matk« m poljubil sobi. Prišel je ven tako lep, opatu roko’ “toda pnsel sem-da se je Jagienki kar zable- da 'se va™’ .sv°jemu dobrot-ščalo pred očmi, popolnoma L1' U’ J*0 onirri’ zahvalim za tak, kakršen je bil takrat, ko gospodarstvo v Bogdanjcu in 1 poprosim blagoslova, ki je dekletom, toda če si jo je kdo izbral, se je koj prekucnil in ni več vstal.” “In samostrel napne brez ročice!” je naglo zaklicala Jagienka: Opat se je obrnil k nji: “Kaj pa ti tu?” Ona pa je tako zardela, da so ji bila vrat in ušesa kakor roža, in odgovorila vsa zmešana : “Ker sem videla . . .” “Pazi se, da kdaj tebe ne ustreli; potem bi se morala devet mesecev zdraviti . . .” Na to so pevci, romar in potujoči kleriki prasnili v glasen smeh, ki je Jagienko popolnoma zmedel, da se je opat usmilil, dvignil roko in ji pokazal svoj ogromni rokav: “Skrij se, dekletce,” je dejal, “ker se ti sicer kri iztisne ;iz, lic.” ■Medtem je Zih posadil .Matka na klop in ukazal pri-'nesti vina, ki je skočila ponj Jajgienka. Opat je obrnil oči naj Zbiška in začel takole govoriti : ‘Dovolj te šale! Nisem te primerjal z dekletom zaradi sramote, temveč iz veselja zaradi tvoje lepote, ki bi ti jo mogla zavidati marsikatera deklina. Toda vem, da si fant od fare! Slišal sem o tvojih dejanjih pod Vilnom, o Frizih in o Krakovu. Zih mi je povedal o vsem — razumeš!” Tu je začel presunljivo gledati Zbišku v oči in čez čas se je iznova oglasil: “Če si ti prisegel tri pavje perjanice, tedaj si jih tudi poišči! Hvalevredno in bogu ljubo delo je preganjati sovražnike našega imena . . . Toda če si še kaj drugega obljubil pri tem, vedi, da te lahko takoj odvežem od tistih obljub, ker imam tako moč.” ' “Hej!” je rekel Žbisko, “če (.•4 'i f ‘z- .'r f Vf • .1 L t * t | je človek gospodu v svoji duši kaj obljubil, katera moč ga more od tega odvezati?” Ko je Matko to slišal, se je ozrl z nekim nemirom na opata, toda ta je bil očividno izborne volje, ko je, namesto da bi bil izbruhnil v jezi, Zbišku veselo zagrozil s prstom in rekel: “Glejte ga, modrijana! Glej, da se ti ne zgodi to, kar se je zgodilo Nemcu Bajhar-du.” “Kaj se mu je zgodilo?” je vprašal Zih. “I, sežgali so ga na grmadi.” “Zakaj?” “Ker je govoril, da more posvetni človek božje skrivnosti prav tako razumeti kakor duhovna oseba.” ‘.‘Strašno so ga kaznovali!” “Toda pravično!” je zagrmel opat, “ker se je pregrešil zoper sv. duha. Kaj pa mislite? Ali more posvetni človek kaj razumeti o božjih skrivnostih?” “Nikakor ne more!” so se oglasili soglasno potujoči kleriki. “A vi, ‘špilmani’, molčite!” je rekel opat, “ker niste ni-kakšni duhovniki, dasi imate obrite glave.” “Mi nismo več, ‘špilmani’, ne potepuhi, marveč dvorjani vaše milosti,” je odgovoril eden izmed njih in se zagledal hkrati v veliko posodo, od katere je prihajal vonj po sladu in hmelju. “Glejte ! . . . Govori kakor iz soda!” je zaklical opat. “Hej, ti, kuštravec! A čemu se oziraš po tisti posodi? Tam na dnu ne najdeš latinščine.” “Saj tudi ne iščem latinščine, marveč pivo, ki ga ne morem najti.” ZID NI DOVOLJ — Zid, ki deli zahodni Berlin in vzhodnega, ima na vrhu še posebne ovire iz bodeče žice, da ne more riihče naglo 'preko njega v svobodo. ■ 'fe' s: . J I :l. ‘ [ ■< .! j,, J ! j.-:; J f , je prvič prišel v svoji beli “jaki” v Zgoželice. Toda sedaj jo je objela globoka žalost ob misli, da ta njegova lepota ni zanjo in da ljubi drugo. grešnemu človeku najbolj po-Itreben.” ‘Slišal sem, da ste že bolj Izdravi,” je rekel opat, gladeč ,, ,, .... , . ga PO glavi, “in da ste se Matko pa je bil vesel, ker ___u • ■ • .-.j i rru-xT zaobljubili na grob nase rajn- si je mislil, da bo Zbiško go- ke kra]jjce » tovo všeč opatu in da pri po- ..Ker nisem vedel> kateremu trajanjih ne bo težav. Ob te, svetnfku naj ge priporoiim misli se je celo tako razvnel, Lem ,e priporoči, da je sklenil iti z njim v „Dobro gte 8toril),„ je yz_ Zgozehce. „ . . , kliknil opat navdušeno, "bolj- Daj postlati voz, je rekel ^ a . o-u-Ai ,,- , , sa je ona od drugih, naj Se z.b,šku, še sem mogel peto- L, ,e upa kdo ugovarjati ..i vat. iz Krakova v Bogdan,ec | In y ,em hjpu m„ je stopi]a z železom med rebri, lahko CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE jeza ha obličje, lici sta mu nabreknili od krvi, oči so se mu začele bliskati. Navzoči so poznali to njegovo vročekrvnost, zato se je Zih začel smejati in klicati: “Bij, kdor v boga veruje!” Opat pa se je glasno oddah- AMERIšKO DOMOVINO HOUSEHOLD HELP ELMWOOD PARK — BY OWNER Open house Sunday 1-4, 1821 That-1 nil, se ozrl po navzočih, potem Ser,K?th tna34, if Hd- 6 ^ se Je Prav tako "agio zasme- tile bath and 1 % bas. Full bsmt • i i i . . . rad. hi., beau, cab kitch., att. gar., kakor je prej izbruhnil, end. patio. Across Forest Preserve, pogledal Zbiška in vprašal nr. schls. Immed. Pos. Low $40-s “Torej to je vaš nečak in u O|moj sorodnik? Zbiško se je poklonil in mu poljubil roko. “Videl sem ga, ko je bil še majhen; ne bi ga bil spoznal!” je govoril opat. “Pokaži se, no!” In začel ga je meriti od nog do glave s svojimi bistrimi očmi, naposled pa je rekel: “Zelo lep! Dekle, a ne vitez!” Nato Matko: “Zaplesali so Nemci s tem HOUSEKEEPER AND COUPLE Wonderful position for refined lady or couple looking for a lovely home. Lge. well furn. livingrm.; bedrm.; bath. Nr. Lake on N. Shore. Excellent salary. Blue Cross. Must like children. References req. PH. Miss Louise 939-0564. * (188) NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI Opat se je obrnil k Zbišku, ki je začudeno gledal te dvorjane, in rekel: “To so vsi ‘clerici scholares’ dasi je vsak rajši pustil knjigo, zgrabil za lutnjo in se z njo napotil po svetu. Vzel sem jih k sebi in jih redim, kaj pa sem hotel drugega? Res je, da so pravi ničvredneži in potepuhi, toda peti znajo in tudi malo službe božje so poduhali, torej imam od njih koristi v cerkvi, a v sili tudi obrambo, ker nekateri med njimi so pravi junaki! Ta romar tu pravi, da je bil v sveti deželi, a zaman bi ga vprašal o kakem morju ali deželi, zakaj možakar niti tega ne ve, kako je ime grškemu cesarju in v katerem mestu stanuje.” “Vedel sem,” je odgovoril s hripavim glasom romar, “toda ko me je na Donavi začela tresti mrzlica, mi je tudi vso iztresla.” “Najbolj se čudim mečem, je rekel Zbiško, “ker takih še nisem nikdar videl pri potujočih klerikih.” “Smejo jih nositi,” je rekel opat, “ker niso posvečeni; če pa jaz nosim meč ob boku, al čudo. Pred letom dni sem pozval Volka iz Bžozove na steptano zemljo zaradi tistega gozda, ki ste potovali skozenj do Bogdanjca. Pa ni prišel.•• “Kako naj se odzove duhovniku?” se je vmešal Zih. OhIjh orihodnji«.» ZA DELAVNEGA MESTNEGA ZASTOPNIKA VOLITE ZA - - JAMESE. zastopnik Z2. vards DEMOKRAT Volitve v torek 1. oktobra 1903. RUDY KRISTAVN1K COMPANY Gradbena dela — Mizarstvo — 5998 Bonna Ave. Gradimo »,.jve hiše, garaže in slične gradbe. - Popravljamo in prenavljamo stanovanja bi poslopja. Dogradimo nove prostore. Vsa dela zavarovana. - Proračuni brezplačni. - Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa HF, 1-0965, Cleveland. O. Oglašujte v naših malih oglasih čE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanjc, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0G28. IZ DAVNIH DNI? — Dvonadstropna restavracija s svojevrstno streho v Ruidoso, N.M., spominja na kako viteško šotvrišče srednjega veka. DOBER SKRBNIK — Larry Lease iz Watsonvilla v Kaliforniji je našel štiri mlade zajčke blizu svojega doma zapuščene in prestradane. Vzel jih je domov in jih začel krmiti. Postali so taki njegovi prijatelji, da se z njim brezskrbno igrajo, kadar je njih skrbnik seveda pri volji.