Acta Sil va e et Ligni 127 (2022), 1–12 1 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article OCENA ST ANJA LESENEGA KIPA JAPONSKI FESTIVAL T ANAKE EISAKUJA ASSESSMENT OF THE CONDITION OF JAPANESE FESTIVAL, A WOODEN SCULPTURE BY T ANAKA EISAKU Miha HUMAR 1 , Boštjan LESAR 2 , Davor KRŽIŠNIK 3 (1) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, miha.humar@bf.uni-lj.si (2) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, bostjan.lesar@bf.uni-lj.si (3) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, davor.krzisnik@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Les na prostem je izpostavljen delovanju raznolikih dejavnikov razkroja, še posebno glivam. Nekatere lesne vrste so bolj odpor- ne na glivni razkroj kot druge. V Kostanjevici na Krki že 60 let deluje forma viva, kjer so razstavljeni kipi, izdelani pretežno iz hrastovega lesa. Tanaka Eisaku, japonski kipar, je izdelal najstarejši kip z naslovom Japonski festival na prvi kostanjeviški Formi vivi leta 1961. Po 60 letih zunanje izpostavitve smo kip vizualno pregledali in ocenili njegovo stanje z uporabo rezistografa in vlagomera. Iz kipa smo izolirali nekaj vzorcev, jih preiskali s FTIR in XRF spektroskopijo, vzorcem določili gostoto s piknome- trom GeoPyc in jih analizirali z lasersko in digitalno mikroskopijo. Na kipu je opaziti znake glivnega razkroja, izletne odprtine insektov in poškodbe zaradi delovanja ptic. Ocena razkrojenosti z rezistografom je pokazala, da je les razkrojen predvsem na čelih in v sredici. Poleg tega je na nekaj mestih močno razkrojena tudi beljava. Les je bil v zadnjih letih obdelan s površinskim premazom, po drugi strani v lesu ni bilo mogoče zaznati ostankov biocidov. V primeru, da želimo kip ohraniti zanamcem, ga je treba ustrezno konzervirati. Ključne besede: les, hrast, glive, razkroj lesa, Forma viva, leseni kipi, Tanaka Eisaku ABSTRACT Wood in outdoor applications is exposed to various decay factors, of which fungi are the most important. Some wood species are more resistant to fungal decay than others. Forma Viva in Kostanjevica has been exhibiting sculptures made mainly of oak wood for 60 years. The oldest sculpture is the work of Tanaka Eisaku entitled “Japanese Festival”. After 60 years, the condition of the sculpture was examined with a resistograph and a moisture metre. Several samples were isolated from the sculpture and examined with FTIR and XRF spectroscopy. The density of the samples was determined with GeoPyc and analysed in detail with laser and digital microscopy. Signs of fungal attack, as well as insect and bird damage can also be seen on the sculpture. The resistograph analysis showed that the wood is mainly decayed in the axial planes and in the core. In addition, the sapwood is severely decayed in some areas. The wood has been surface-coated in recent years; however, there is no biocide residue in the wood. If the sculpture is to be preserved for posterity, it must be properly conserved. Key words: wood, oak, fungi, wood decay, Forma Viva, wooden sculpture, Tanaka Eisaku GDK 836.1+844/845(045)=163.6 Prispelo / Received: 11. 1. 2022 DOI 10.20315/ASetL.127.1 Sprejeto / Accepted: 21. 2. 2022 1 UVOD 1 INTRODUCTION V Kostanjevici na Krki je svetovno znana Forma viva. Mednarodni kiparski simpozij Forma viva je bil prvič izveden leta 1961. Za kostanjeviško izvedbo simpozija je značilno, da so kipi izdelani iz hrastovine (Quercus sp.). Na prvem kiparskem simpoziju je sode- loval Tanaka Eisaku, ki je leta 1961 izdelal leseno pla- stiko z naslovom Japonski festival (slika 1). Ta kip je zaradi svoje monumentalnosti postal simbol parka v Kostanjevici (Butala, 2021). V kostanjeviški Formi vivi so bili vsaj v prvih desetletjih kipi izdelani iz hrastove- ga lesa iz Krakovskega gozda, kasneje so uporabili tudi hrastov les iz drugih gozdov. Krakovski gozd se razpro- stira na poplavni ravnici v spodnjem toku reke Krke in je največji nižinski gozd v Sloveniji. Osrednji del pre- raščajo nižinski sestoji doba (Quercus robur), ki je bil odlična surovina za graditev mostov in kipe v kostanje- viški Formi vivi (Hudoklin in Frelih, 2001). Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije iz leta 2019 hrast v slovenskih gozdovih sestavlja okoli 7% lesne zaloge (ZGS, 2021). Hrast je venčasto porozna lesna vrsta z obarvano jedrovino. Beljava je praviloma ozka. Za hrast so značilni venci velikih trahej v ranem lesu (premer nad 200 µm) in radialno orientirane sku- pine majhnih trahej v kasnem lesu (Wagenführ, 2014). Tradicionalno se uporablja za izdelavo lesenih kon- strukcij, mostov, kretniških pragov, sodov in pohištva 2 Humar M., L esar B., Kr žišnik D .: Oc ena stanja l esenega k ipa J aponsk i f est i val T anak e Eisak u ja (Dogu in sod., 2017). Za les hrasta je značilna velika va- riabilnost, zato hrastovino standard SIST EN 350 (CEN, 2016) uvršča v drugi (odporne lesne vrste) do četrti razred odpornosti (malo odporne lesne vrste). Razlog za razvrstitev hrastovine v nizke razrede odpornosti je povezan z veliko spremenljivostjo kemijske in anatom- ske zgradbe lesa. Del variabilnosti lahko povežemo s širino branik. Znano je, da je odpornost hrastovine z branikami, ki so ožje od 1 mm, primerljiva z odporno- stjo bukovine. V ožjih branikah prevladujejo traheje z velikimi lumni, kar se kaže v večji dovzetnosti za na- vlaževanje in slabši odpornosti (Humar in sod., 2008). Les na prostem je izpostavljen biotskim in abiot- skim dejavnikom razkroja (Humar in sod., 2020). V naravi so ti procesi zaželeni in nujno potrebni, a kadar les uporabljamo v tehnične ali estetske namene, želimo te dejavnike čim bolj upočasniti. V ugodnih razmerah lahko les postane hrana za številne organizme, ki so sposobni eno ali več sestavin lesa razgraditi do stopnje, ki jo lahko presnovijo. Med biotskimi dejavniki razkro- ja največjo škodo povzročajo glive, nekoliko manj in- sekti (Lesar in sod., 2008). Hrastovino razkrajajo tako glive bele trohnobe (Donkioporia expansa, Laetiporus sulphureus, Trametes versicolor, Stereum hirsutum) kot tudi glive rjave trohnobe (Daedalea quercina, Antrodia sp., Gloeophyllum sp.) (Schmidt, 2006; Rogers in sod., 2020). Zaradi spreminjajoče se klime se v zadnjem obdobju intenziteta razkroja povečuje. Les v primerlji- vih aplikacijah danes propade hitreje, kot je pred de- setletji. Ta razlika je najbolj opazna v alpskih dolinah (Humar in sod., 2021). Med insekti velja v ospredje po- staviti kapučnika (Bostrychus capucinus) in trdoglavca (Anobium punctatum). V zadnjem času so na lesu ve- dno pogostejše tudi mravlje (Formica sp.), na Primor- skem tudi termiti (Isoptera). V okviru predstavljene raziskave smo analizirali stanje najstarejšega kipa v kostanjeviški Formi vivi. Ti podatki so pomembni za pripravo konservatorskega načrta, po drugi strani so odlična študija primera de- lovanja biotskih in abiotskih dejavnikov na les na pro- stem. 2 MATERIALI IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS Kip Japonski festival je bil leta 1961 izdelan iz hrastovega lesa, natančneje dobovega lesa (Quercus robur). Les naj bi izviral iz Krakovskega gozda. Kip je visok 6,2 m, širok 3,5 m in globok približno 0,5 m. Kip je že več let postavljen na betonskem podstavku in ni v neposrednem stiku z zemljo. Kip sestavlja deset po- končnih tramov, ki so povezani z dvema horizontal- nima elementoma. Premazan je z rjavim premazom z Slika 1: Kip Japonski festival avtorja Tanaka Eisaku v času postavitve (foto: Galerija Božidar Jakac) Fig. 1: Japanese Festival by Tanaka Eisaku at the time of in- stallation (photo: Galerija Božidar Jakac) Acta Sil va e et Ligni 127 (2022), 1–12 3 rdečimi poudarki. Vizualno smo ga pregledali in ocenili različne dejavnike razkroja. Vlažnost lesa na kipu smo določali z električnim uporovnim merilnikom GANN (Gann GmbH, Gerlingen, Nemčija), ki omogoča natančno merjenje vlažnosti lesa med 6 % in 60 % (Otten in sod., 2017). Vlažnost lesa je določena tako, kot je običajno v lesni tehnologiji (raz- merje med maso vode in maso lesa v absolutno suhem stanju, izraženo v %). Razkrojenost lesa smo ocenili z napravo Resisto- graph IML PD500 (IML Instrumenta Mechanik Labor System GmbH, Wiesloch, Nemčija), ki temelji na bele- ženju upora pri vrtanju. Z drobnim svedrom premera 2 mm v les vrtamo luknjico in pri tem beležimo upor materiala pri vrtanju. Metoda temelji na tem, da se za vrtanje luknje v razkrojen les uporabi manj ener- gije kot za vrtanje v zdrav les. Če naprava ne zabeleži upora, pomeni, da je les močno razkrojen (Sharapov in sod., 2019). Prikaz opravljenih meritev je razviden s slike 2. Iz kipa smo na izbranih mestih izolirali štiri vzorce, in sicer vzorec stebra 3, 6 in dva vzorca stebra 8 (preglednica 1). Poleg tega smo iz dela rdečega pou- darka izolirali kos, ki je bil prebarvan z rdečim pigmen- tom. Te vzorce smo podrobno preiskali v laboratoriju. Mikroskopsko analizo smo napravili z digitalnim mikroskopom Olympus DSX1000 (Olympus, Tokio, Ja- ponska). Analizirali smo površino izbranih vzorcev in prečni prerez. Pred mikroskopsko analizo smo prečno ksilotomsko ravnino poravnali z drsnim mikrotomom GSL 1 (Künten, Švica). Analizirali smo z mešano osve- tlitvijo (svetlo in temno polje). Na vremenskim vpli- vom izpostavljeni površini smo opravili tudi morfolo- Preglednica 1: Seznam izoliranih vzorcev iz kipa Japonski festival Table 1: List of isolated samples from the sculpture Japa- nese Festival Slika 2: Prikaz mest meritev razkrojenosti z rezistografom Fig. 2: Locations of resistograph decay measurements Številka vzorca Lokacija Opis 1 Steber 6 Vzorec je bil izoliran 1 m od tal. Pod tem vzorcem je viden razkroj na beljavi. 2 Steber 3 Luska, ki se je držala površine 1,5 m od tal na severni strani 3 Steber 8 Rdeče obarvani poudarek na stebru 8 4 Steber 8 Del stebra 8, približno 0,3 m od tal 4 Humar M., L esar B., Kr žišnik D .: Oc ena stanja l esenega k ipa J aponsk i f est i val T anak e Eisak u ja ško analizo. Zanjo smo uporabili laserski konfokalni mikroskop Olympus Lext OLS 5000 (Olympus, Tokio, Japonska). Na površini smo opravili meritve hrapavo- sti. Določili smo parameter Sa, ki je definiran kot arit- metična srednja vrednost absolutnih vrednosti razdalj y dejanskega profila od srednje ravnine (Kraut, 1987). Gostoto lesa smo določili z napravo GeoPyc (Micro- metics, Norcross, ZDA), ki omogoča natančno izmero volumna s suhim, sipkim medijem iz mešanice zelo majhnih delcev grafita in keramičnih mikrosfer. Vzor- cem smo pred meritvijo določili maso. Meritve so po- tekale na absolutno suhem lesu, saj je sistem najbolj primeren za določanje gostote lesa v absolutno suhem stanju, kjer se vlažnost vzorca ne spreminja (Arnič in sod., 2021). Na izoliranih vzorcih smo napravili tudi kvantitativ- no elementno analizo. Vsebnost anorganskih elemen- tov v vzorcih smo določali z rentgenskim fluorescenč- nim spektrometrom XRF TwinX proizvajalca Oxford Instruments (Abingdon, Združeno kraljestvo). Meritve so bile opravljene s PIN-detektorjem (U = 26 kV, I = 112 µA, t = 360 s). Zatem smo napravili še FTIR-anali- zo s FTIR spektrometrom Spectrum Two, proizvajalca PerkinElmer (Waltham, ZDA), v območju od 4000 cm -1 do 650 cm -1 , pri ločljivosti 4 cm -1 . Analiza je potekala v tehniki ATR (atenuirana totalna refleksija). 3 REZUL T ATI IN RAZPRAVA 3 RESUL TS AND DISCUSSION Vizualni ogled stanja, meritve vlažnosti in oceno razkrojenosti z rezistografom smo opravili v novembr- skem dopoldnevu (5. november 2021). Teden pred tem je bilo več padavinskih dni (ARSO, 2020). Kljub temu je bila vlažnost lesa relativno nizka in je nihala med 12,0 % in 18,7 %. Ta podatek potrjuje, da je les hrasta rela- tivno dobro odporen proti navlaženju, kar ima izrazito pozitiven vpliv na njegovo življenjsko dobo (Humar in sod., 2019). Povprečna vlažnost je bila 15,7 %. Pri oce- ni vpliva lokacije na ogroženost lesa se zastavi vpraša- nje, kakšna je spodnja mejna vlažnost lesa, da pride do glivnega razkroja. To vprašanje je relativno zahtevno. V literaturi je mogoče zaslediti nasprotujoče si podatke. V klasični literaturi so mejne vlažnosti v največji meri odvisne le od vrste glive. Na primer Schmidt (2006) poroča, da je minimalna vlažnost za razkroj lesa z gli- vama Fibroporia vaillantii in Gloeophyllum trabeum 30 %, za glivi Coniophora puteana in Serpula lacrymans so te vrednosti nekoliko nižje (od 20 % do 25 %). V najno- vejši literaturi zasledimo bistveno višji razpon vlažno- sti lesa. Raziskovalci poročajo, da vlažnost ni odvisna le od vrste glive, temveč tudi od vrste lesa. Na primer, optimalne vlažnosti lesa nihajo med 16,3 % (G. trabe- um na beljavi rdečega bora – Pinus sylvestris) in 52,3 % (Donkioporia expansa na lesu duglazije - Pseudot- suga menziesii) (Meyer in Brischke, 2015). V citirani raziskavi je treba upoštevati, da so imele glive v bližini vir vlage in so lahko premestile vlago. Pri vrednotenju meritev vlažnosti je treba upoštevati, da gre za enkra- tno meritev. Za natančnejšo oceno ogroženosti bi bilo treba izvesti dolgotrajnejše spremljanje vlažnosti lesa, podobno, kot že poteka na nekaj kulturnozgodovinskih objektih (Kržišnik in sod., 2018). V splošnem sicer ve- lja, da je meja za razkroj nemodificiranega lesa 25 % (Humar in sod., 2019). Na podlagi tega lahko sklepa- Slika 3: Lišaj (levo) in alge (desno) na površini vzorca 4 Fig. 3: Lichens (left) and algae (right) on the surface of sam- ple 4 Acta Sil va e et Ligni 127 (2022), 1–12 5 mo, da v času opravljenih meritev vlažnost lesa ni bila ugodna za glivni razkroj. Na površini vzorcev se je razvil biofilm. Zanj je zna- čilno, da ga sestavljajo zlepljeni mikroorganizmi, pred- vsem bakterije, črne kvasovke, glive modrivke, alge in drugi. Na površini preučevanega kipa smo zaznali liša- je, mahove, alge in glive modrivke (slika 3). Pri biofilmu se zastavlja vprašanje, ali ga odstraniti ali ne. Biofilm na prvi pogled lahko deluje estetsko. Kip zaznamuje z nekakšno patino. Po drugi strani biofilm zadržuje vodo in upočasnjuje odtekanje in sušenje. Zato je vpliv bio- filma na življenjsko dobo lesa negativen (Meyer in sod., 2014). Mikroskopska analiza je potrdila, da je kip izdelan iz lesa hrasta (Quercus sp.). Predvsem na vzorcih 1 in 2 so vidni značilni venci trahej in večredni trakovi, značil- ni za hrastov les (slika 4) (Wagenführ, 2014). Hrastov les je relativno dobro odporen. Ker je kip postavljen na betonski podstavek, ga lahko uvrstimo v 3.2 razred uporabe (les na prostem, ki ni v neposrednem stiku z zemljo ali tekočo vodo) v skladu s standardom SIST EN 335 (CEN, 2013). Standard EN 460 (CEN, 1994) določa rabo lesa v posameznih razredih uporabe. Raba hra- stovine je v razredu 3.2 ustrezna, če le ne gre za infra- strukturne objekte, ki zahtevajo veliko zanesljivost. Povprečna gostota absolutno suhega lesa preisko- vanih vzorcev je znašala 549 kg/m 3 in je nihala med 531 kg/m 3 in 569 kg/m 3 . Gostota preiskovanih vzor- cev se ujema z literaturnimi podatki za dob (Q. robur) (390...650...930 kg/m 3 ) (Humar in sod., 2008). Primer- ljiva gostota je značilna tudi za ameriški rdeči hrast (Q. rubra) (480…660…879 kg/m 3 ) in cer (Q. cerris) (767 kg/m 3 ) (Wagenführ, 2014). Ta podatek nakazuje, da vsaj na izoliranih vzorcih ni prišlo do intenzivne- ga razkroja, sicer bi se to kazalo v padcu gostote lesa (Keržič in Humar, 2021). Vzorec 1 Vzorec 2 Vzorec 3 Vzorec 4 Slika 4: Prečni prerezi vzorcev kipa Japonski festival Fig. 4: Cross-sections of the samples from the sculpture Japa- nese Festival 6 Humar M., L esar B., Kr žišnik D .: Oc ena stanja l esenega k ipa J aponsk i f est i val T anak e Eisak u ja Kip je bil v osemdesetih letih dvajsetega stoletja premazan z rjavim alkidnim premazom proizvajalca Belinka. Poleg tega so bili poudarki zaščiteni z debe- loslojnim rdečim premazom. Kot je razvidno iz analize površine (slika 5), je premaz nanesen izrazito neenako- merno. Del premaza se je zaradi delovanja vremenskih vplivov s površine tudi odluščil. Primerno vzdrževani premazi ščitijo les pred kapljevinami med padavinski- mi dogodki. Ko premaz razpoka in se prične luščiti, je njegova vloga pogosto bolj negativna (MacKenzie in sod., 2007). Skozi razpoke v les prodre voda, ki zaradi premaza na površini ne more izhlapeti. Premaz je bil bolj ohranjen na manj izpostavljenih delih. Debelina premaza je razvidna iz prečnih prerezov vzorcev (slika 6). Kot je razvidno iz prečnega prereza vzorca 3, so bili rdeči poudarki naneseni bolj debelo in v več slojih, ki so bili morda naneseni v različnih časovnih intervalih. Med temi sloji zastaja voda in se razvija biofilm. Slika 5: Površina premazanega vzorca 1 Fig. 5: Surface of the coated sample 1 Slika 6: Prečna prereza vzorca 2 (levo) in vzorca 3 (desno) Fig. 6: Cross-sections of sample 2 (left) and sample 3 (right) Acta Sil va e et Ligni 127 (2022), 1–12 7 Zaradi majhne količine vzorcev ni bilo mogoče opraviti kvantitativne kemijske analize, temveč le kva- litativno analizo. Iz XRF-spektrov je mogoče razbrati, da vsi vzorci vsebujejo povišane koncentracije železa. Železo je kovina, ki se v lesu lahko pojavlja zaradi ko- rozije jeklenih veznih elementov (žebljev, vijakov) (Le- sar in sod., 2018). Po drugi strani je železov oksid tudi sestavina nekaterih rjavih pigmentov. Bistveno bolj pestro elementno sestavo smo zaznali v rdeče prema- zanem vzorcu 3. V tem vzorcu smo zaznali delce titana (Ti), vanadija (V), železa (Fe), cinka (Zn), svinca (Pb) in stroncija (Sr). Vsi ti elementi so se v preteklosti upora- bljali v izdelavi premazov. Zato jih povezujemo s priso- tnostjo rdečega premaza (slika 7). Analiza FTIR je potrdila prejšnja opazovanja. Na površini je ostalo relativno malo premaza, zato na spektrih površine vzorcev prevladuje vpliv lesa. Zaradi vplivov fotodegradacije je opaziti spremembe pred- vsem pri trakovih, ki jih pripisujemo hemicelulozam (1730 cm -1 ). Hemiceluloze so najbolj izpostavljene fotodegradaciji, zato je ta rezultat pričakovan (Hon in Shiraishi, 2000; Humar in sod., 2020). Vpliv fotodegradacije na vzorce je zelo izrazit. Ne- nazadnje je to videti tudi iz prečnega prereza vzorca 1 (sliki 4 in 9). Na izpostavljeni strani vzorca se lepo vidi, da je med izpostavitvijo na prostem najprej propadel rani les z velikimi trahejami, homogenejši kasni les je ostal bolj nepoškodovan. Velika hrapavost je značilna za les z velikimi razlikami v gostoti med kasnim in ra- nim lesom (Kropat in sod., 2020). V lesu s kipa so raz- poke globoke do 1 mm. Povprečna hrapavost Sa znaša 222 µm. Vrednost Sa neizpostavljenega lesa praviloma Slika 7: XRF-spektri vzorcev, izoliranih iz kipa Japonski fe- stival Fig. 7: XRF spectra of samples isolated from the sculpture Japanese Festival 0 5 10 15 20 0 1000 2000 3000 4000 5000 Kwoltage Intenziteta (cps) Vzorec 1 Vzorec 2 Vzorec 3 Vzorec 4 Fe Fe Zn Pb Sr Sr Ti V Slika 8: FTIR-spektri vzorcev, izoliranih iz kipa Japonski fe- stival Fig. 8: FTIR spectra of samples isolated from the sculpture Japanese Festival 1000 2000 3000 4000 90 95 100 Valovna dolžina (cm-1) Absorbanca (%) Vzorec 1 Vzorec 2 Vzorec 3 8 Humar M., L esar B., Kr žišnik D .: Oc ena stanja l esenega k ipa J aponsk i f est i val T anak e Eisak u ja Slika 10: Prikaz vlaknaste trohnobe na hrbtni strani vzorca 1 Fig. 10: Display of fibrous rot on the back side of the sample 1 Slika 9: Profil vzorca 1 v polradialni ksilotomski ravnini in referenčnega, vremenskim vplivom neizpostavljenega vzorca Fig. 9: Profile of sample 1 and a non-weathered reference sample 0 5000 10000 0 500 1000 1500 Pozicija [μm] Globina profila [μm] Profil Rererenca Slika 11: Izletne odprtine lesnih insektov in razpoke na po- vršini kipa Fig. 11: Exit holes of wood inhabiting insects and cracks on the surface of the wood Acta Sil va e et Ligni 127 (2022), 1–12 9 niha med 20 in 30 µm. Povečanje hrapavosti je ena iz- med posledic delovanja vremenskih vplivov (Kerzič in sod., 2021). Glede na to, da je premaz nanesen na izrazito valovito površino, je to posreden dokaz, da je bil premaz nanesen na les po tem, ko je bil že dlje časa izpostavljen vremenskim vplivom. Poleg tega smo na več mestih opazili intenzivne znake trohnenja. V naj- večji meri se je na hrastovini pojavljala rjava, ponekod tudi bela trohnoba. Razkrojen les se cepi po letnicah, v obliki različno velikih prizem, in se lušči v obliki vlaken. Na površinah, ki so izpostavljene svetlobi, po- vršinskega micelija ni videti. Tako razkroja dolgo ne Slika 12: Prikaz meritev upora pri vrtanju na različnih viši- nah od tal na stebru 6 Fig. 12: Demonstration of drilling resistance at different heights above the ground on column 6 0 10 20 30 40 0 50 100 Globina vrtanja (cm) Upor pri vrtanju (%) A - Steber 6, 100 cm 0 10 20 30 40 0 50 100 Globina vrtanja (cm) Upor pri vrtanju (%) B - Steber 6, 250 cm 0 10 20 30 40 0 50 100 Globina vrtanja (cm) Upor pri vrtanju (%) C - Steber 6, 400 cm 10 Humar M., L esar B., Kr žišnik D .: Oc ena stanja l esenega k ipa J aponsk i f est i val T anak e Eisak u ja opazimo, saj glive pustijo zunanjo plast nerazkrojeno (Humar in sod., 2006). V največji meri se je razkroj po- javil na beljavi (zunanji obod stebrov), na vrhu stebrov in v okolici poškodb, ki so jih povzročile ptice. Les je bi- stveno bolj prevoden za vodo v aksialni smeri. Zato na aksialnih površinah oziroma čelih zastaja voda, kar se kaže v višjih vlažnostih in ugodnejših razmerah za gliv- ni razkroj. S tem pojasnimo izrazitejši pojav glivnega razkroja na čelih. Podobno se dogaja tudi v okolici raz- pok in ptičjih gnezd. Ker ptice v gnezda vnašajo organ- ski material, ki še dodatno zadržuje vodo, se dinamika razkroja še poveča. Pojav poškodb ptic je povezan z in- sekti in/ali trohnobo. Ptice, ki se hranijo z ličinkami in- sektov, poškodujejo površino, na teh mestih se kasneje pojavi trohnoba, ki še olajša dolbenje dupel. Poleg tega se bela trohnoba pojavlja tudi na površini stebrov. Na površini je pogosteje opaziti beljavo, razkroj pospešu- je tudi fotodegradacija. Površinski razkroj je videti na prerezu vzorca 4, kjer je omejen predvsem na rani les. Tudi na razkrojenem lesu se dlje zadržuje voda, kar še dodatno pospeši spiralo razkroja. Zato predlagamo, da se čela stebrov v čim večji meri zaprejo z ustreznimi bakrenimi ali jeklenimi kapami. Te morajo biti od lesa odmaknjene vsaj 1 cm, da se pre- preči morebitna kondenzacija. Še posebej se priporoča uporaba bakra, kajti bakrovi ioni, ki se izpirajo s kape, še dodatno preprečujejo razkroj lesa (Unger in sod., 2001). Na kipu je opaziti tudi izletne odprtine insektov. Ker v okolici izletnih odprtin ni videti larvine, sklepa- mo, da gre za izletne odprtine, ki so nastale v preteklo- Št. meritve Globina vrtanja (cm) Razkrojen presek (cm) Opis poškodbe 1 neustrezna meritev 2 13 1 površina degradirana 3 neustrezna meritev 4 38 18 prvih 18 cm izrazito razkrojenih 5 26 ni razkroja 6 28 ni razkroja 7 19 ni razkroja 8 32 15 trhla sredica 9 32 15 trhla sredica 10 neustrezna meritev 11 32 8 trhli predeli v sredini 12 20 12 trhla sredica 13 neustrezna meritev 14 neustrezna meritev 15 23 12 trhla sredica in površina 16 25 4 razpoke/razkroj v sredini 17 20 9 trhla sredina 18 29 3 razpoke/razkroj v sredini 19 9 ni razkroja 20 9 neustrezna meritev 21 30 3 razpoke/razkroj v sredini 22 26 2 razpoke/razkroj v sredini 23 17 2 razpoke/razkroj v sredini 24 8 ni razkroja 25 9 ni razkroja 26 28 2 razpoke/razkroj v sredini 27 18 2 razpoke/razkroj v sredini 28 18 neustrezna meritev 29 29 5 razpoke/razkroj v sredini 30 26 3 razpoke/razkroj v sredini Preglednica 2: Povzetek meritev z rezistografom na kipu Japonski festival. Lokacija meritev je razvidna s slike 2. Table 2: Summary of the resistograph measurements taken on the sculpture Japanese Festival. The location of the mea- surements can be seen in Figure 2. Acta Sil va e et Ligni 127 (2022), 1–12 11 sti. Glede na obliko izletnih odprtin sklepamo, da so jih povzročili insekti, ki sodijo v skupino kozličkov in ka- pučnikov. Na podlagi starih izletnih odprtin je zelo tež- ko sklepati na vrsto insekta, ki je povzročila poškodbo. Celosten vpogled v ohranjenost lesenega kipa nam daje rezistograf. Z njim lahko ocenimo stanje lesa pod površino. V primeru, da med analizo naletimo na grčo, žebelj ali drug trši del, se sveder zaustavi. V večini pri- merov so meritve z rezistografom potrdile prejšnja opazovanja. Glivni razkroj v največji meri poteka v sre- dici in na površini. Površinski razkroj lahko v največji meri pripišemo beljavi. Iz meritev z rezistografom je videti, da je večina ele- mentov kipa vsaj deloma poškodovana. Večina razkro- ja je v osrednjem delu in na robu, kjer se pojavlja belja- va. Meritev, na katerih ni bilo zaznati razkroja, je bilo le 6 od 23 ustrezno izvedenih meritev. V okviru sanacije je zato smiselno ojačati elemente kipa in tako izboljšati statične lastnosti. Pojav razkroja na 60 let starem kipu je pričakovan. V skladu s podnebjem in odpornostjo je pričakovati, da se bo razkroj na hrastovem lesu pojavil po 25 do 35 letih izpostavitve (Brischke in sod., 2008). Kip je glede na stanje treba dobro očistiti vseh ostankov razkroja, ostankov listja in ustrezno kon- solidirati, po potrebi zaščititi z biocidi in ga ustrezno konstrukcijsko zaščititi. Kip mora biti vsaj 10 cm od- maknjen od tal. Dupline, ki so jih izdolble ptice, je treba zapreti s fizičnimi ovirami tako, da se pticam prepreči gnezdenje, pri tem pa ne smemo ustvarjati novih vo- dnih pasti. Poleg tega je smiselno z mehansko pregrado zatesniti tudi čela. 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Kip Japonski festival, ki ga je leta 1961 izdelal japon- ski kipar Tanaka Eisaku, je izdelan iz hrastovine. Na po- vršini kipa je kasneje naneseni premaz že bolj ali manj propadel. Nastale so razpoke, zaznati je luščenje pre- maza. To povzroča zastajanje vode pod premazom. Na površini lesa se je razvil biofilm iz lišajev, gliv modrivk, alg in mahu. Biofilm upočasnjuje odtekanje vode in su- šenje. Na kipu je opaziti nekaj izletnih odprtin insektov, sicer ni opaziti izrazite dejavnosti lesnih insektov. Po drugi strani je moč opaziti precej poškodb zaradi delo- vanja ptic. Ptice so izdolble dupline, v katerih gnezdijo. Predvsem na preostali beljavi in v sredici tramov se je pojavil intenziven razkroj, ki ga v prvi vrsti povzročajo glive rjave trohnobe. Ker ni trosnjakov, ni mogoče ugo- toviti glavnih povzročiteljic. Trohnenje je treba nujno ustaviti in s tem preprečiti nadaljnje propadanje kipa. Kip je treba ustrezno konsolidirati, po potrebi zaščititi z biocidi in ga ustrezno konstrukcijsko zaščititi. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Exterior wood is exposed to various decay factors, of which fungi are the most important. Due to Slove- nia’s mild climate, it is necessary to pay more attention to appropriate protective measures against wood de- cay here than in other regions. Some types of wood are more resistant to fungal decay than others. The durabil- ity of oak wood is characterised by great variability. In EN 350, for example, oak wood is classified in durability classes from 2 (durable) to 4 (slightly durable). Forma Viva in Kostanjevica has been active for 60 years. The sculptures exhibited there are mostly made of oak wood from the surrounding forests. The oldest sculpture is the work of Tanaka Eisaku entitled “Japanese Festival”. After 60 years, the condition of the sculpture was exam- ined with a resistograph and a moisture metre. Thirty measurements were taken with the resistograph and 20 measurements of moisture content were taken with the moisture metre. Several samples were isolated from the sculpture and examined with FTIR and XRF spectros- copy to determine the possible influence of weathering on the chemical composition of the surface and to carry out an elemental analysis. The density of the samples was determined with GeoPyc and analysed in detail with digital and confocal laser scanning microscopy. The sur- face roughness was also determined. Signs of fungal de- cay, boreholes from insects and damage from birds can also be seen on the sculpture. The resistograph analysis showed that the wood was severely decayed, especially in the axial planes and in the core. Only six out of 23 successful resistograph measurements did not indicate decay. In addition, the sapwood was heavily decayed in some areas, which was to be expected as the sapwood of all species is highly susceptible to fungal decay. Brown rot is the most common type of decay on the sculpture. As no fruiting bodies were visible, we could not identify the fungi. The wood has been surface-coated in recent years; however, there is no biocide residue in the wood. The surface coating was heavily cracked and there was a strong biofilm present. This has a negative effect on wa- ter performance as the cracked coating allows water to penetrate through the cracks, while the remaining film also prevents drying. The biofilm prevents water drain- age and acts like a sponge. In addition, the sculpture has been badly damaged by birds. Birds have hollowed out holes where they also nest. These nests act like water traps and promote fungal growth. If the sculpture is to be preserved for posterity, it must be properly conserved. Various measures must be taken, from consolidation to biocidal and non-biocidal protection. Special attention must be paid to protection through structural measures. 12 Humar M., L esar B., Kr žišnik D .: Oc ena stanja l esenega k ipa J aponsk i f est i val T anak e Eisak u ja ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Prispevek je rezultat več med seboj povezanih pro- jektov, ki jih je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS: V4-2017 - Izboljšanje konkurenčnosti slovenske gozdno-lesne verige v kontekstu podneb- nih sprememb in prehoda v nizkoogljično družbo; P4- 0015 - Programska skupina les in lignocelulozni kom- poziti in Infrastrukturni center za pripravo, staranje in terensko testiranje lesa ter lignoceluloznih materialov (IC LES PST 0481-09). Za pomoč pri opravljanju meri- tev se zahvaljujemo Alji Fir iz Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. VIRI REFERENCES Arnič D., Humar M., Kržišnik D., Krajnc L., Prislan P . 2021. Gostota lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva. Acta Silvae et Ligni, 124: 1–11. doi 10.20315/ asetl.124.1 ARSO. 2020. Agencija Republike Slovenije za okolje. http://meteo. arso.gov.si/met/sl/archive/ (17. 1. 2021). Brischke C., Rapp A. O., Bayerbach R., Morsing N., Fynholm P ., Welz- bacher C. R. 2008. Monitoring the „material climate“ of wood to predict the potential for decay: results from in situ measu- rements on buildings. Building and Environment, 43, 10: 1575– 1582. doi 10.1016/j.buildenv.2007.10.001 Butala G. 2021. Dokumentarna razstava Re/Forma viva v kosta- njeviški Galeriji Božidarja Jakca: bogata zgodovina živih oblik. Dnevnik, 20. 7. 2021. https://www.dnevnik.si/1042959440/ kultura/vizualna-umetnost/dokumentarna-razstava-reforma- viva-v-kostanjeviski-galeriji-bozidarja-jakca-bogata-zgodovina- zivih-oblik (12. 11. 2021) CEN. 1994. EN 460 - Durability of wood and wood-based products. Natural durability of solid wood. Guide to the durability require- ments for wood to be used in hazard classes. Brussels, European Committee for Standardization CEN. 2013. European standard EN 335, Durability of wood and wood-based products - use classes: definitions, application to solid wood and wood-based products. Brussels, European Com- mittee for Standardization CEN. 2016. European Standard EN 350 - Durability of wood and wood-based products. Testing and classification of the durabili- ty to biological agents of wood and wood-based materials. Brus- sels, European Committee for Standardization Dogu D., Yilgor N., Mantanis G., Tuncer F. D. 2017. Structural evalua- tion of a timber construction element originating from the great metéoron monastery in Greece. BioResources, 12, 2: 2433–2451. Hon D. N. S., Shiraishi N. 2000. Weathering and photochemistry of wood. V: Wood and cellulosic chemistry, revised, and expanded, CRC press: 523–556. Hudoklin A., Frelih A. 2001. Krakovski gozd. Ljubljana, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS. Humar M., Bučar B., Pohleven F. 2006. Brown-rot decay of copper- impregnated wood. International Biodeterioration and Biode- gradation, 58, 1: 9–14. doi 10.1016/j.ibiod.2006.03.003 Humar M., Fabčič B., Zupančič M., Pohleven F., Oven P . 2008. Influen- ce of xylem growth ring width and wood density on durability of oak heartwood. International Biodeterioration and Biodegrada- tion, 62, 4: 368–371. doi 10.1016/j.ibiod.2008.03.010 Humar M., Kržišnik D., Lesar B., Brischke C. 2019. The performance of wood decking after five years of exposure: Verification of the combined effect of wetting ability and durability. Forests, 10, 10. doi 10.3390/f10100903 Humar M., Lesar B., Kržišnik D. 2020. Tehnična in estetska življenj- ska doba lesa. Acta Silvae et Ligni, 121: 33–48. doi 10.20315/ asetl.121.3 Humar M., Lesar B., Kržišnik D. 2021. Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v Sloveniji. Acta Silvae et Ligni, 125: 53–59. doi 10.20315/asetl.125.5 Keržič E., Humar M. 2021. Studies on the material resistance and moisture dynamics of wood after artificial and natu- ral weathering. Wood Material Science and Engineering. doi 10.1080/17480272.2021.1902388 Keržič E., Lesar B.. Humar M. 2021. Influence of weathering on surfa- ce roughness of thermally modified wood. BioResources, 16, 3: 4575–4692. doi 10.15376/biores.16.3.4675-4692 Kraut B. 1987. Strojniški priročnik. 8. izd. Zagreb, Tehnicka knjiga. Kropat M., Hubbe A. M.. Laleicke F. 2020. Natural, Accelerated, and Simulated Weathering of Wood: A Review. BioResources, 15, 4: 9998–1062. doi 10.15376/biores.15.4.kropat Kržišnik D., Lesar B., Thaler N., Humar M. 2018. Micro and material climate monitoring in wooden buildings in sub-Alpine enviro- nments. Construction and Building Materials, 166: 188–195. doi 10.1016/j.conbuildmat.2018.01.118 Lesar B., Humar M., Hora G. 2018. Quality assessment of recycled wood with and without non-wooden materials from selected re- cycling companies in Europe. Waste Management, 79: 362-373. doi 10.1016/j.wasman.2018.08.002 Lesar B., Humar M., Oven P . 2008. Dejavniki naravne odpornosti lesa in njegova trajnost. Les, 11/12, 60: 408–414. MacKenzie C., Wang C.H., Leicester R.H., Foliente G.C., Nguyen M.N.2007. Timber service life design guide: design guide for du- rability. Forest and Wood Products Australia. Meyer L., Brischke C. 2015. Fungal decay at different moisture levels of selected European-grown wood species. International Bio- deterioration and Biodegradation, 103: 23–29. doi 10.1016/j. ibiod.2015.04.009 Meyer L., Brischke C., Melcher E., Brandt K., Lenz M. T ., Soetbeer A. 2014. Durability of English oak (Quercus robur L.) - comparison of decay progress and resistance under various laboratory and field conditions. International Biodeterioration and Biodegrada- tion, 86: 79–85. doi 10.1016/j.ibiod.2013.06.025 Otten K. A., Brischke C., Meyer C. 2017. Material moisture content of wood and cement mortars – Electrical resistance-based measu- rements in the high ohmic range. Construction and Building Ma- terials, 153: 640–646. doi 10.1016/j.conbuildmat.2017.07.090 Rogers L., Cappellazzi J., Morrell J. J. 2020. Effect of distance above- ground on fungal colonization of blackgum and red oak ties du- ring air-seasoning. International Wood Products Journal, 11, 3: 1–8. doi doi 10.1080/20426445.2020.1774851 Schmidt O. 2006. Wood and tree fungi: biology, damage, protection, and use. Springer: 348 str. Sharapov E., Brischke C., Militz H., Smirnova E. 2019. Prediction of modulus of elasticity in static bending and density of wood at different moisture contents and feed rates by drilling resistance measurements. European Journal of Wood and Wood Products, 77, 5: 833–842. doi 10.1080/20426445.2020.1774851 Unger A., Schniewind A. P ., Unger W. 2001. Conservation of wood ar- tifacts : a handbook. Springer: 595 str. Wagenführ R. 2007. Holzatlas. 4th ed. Leipzig, Germany: Fachbu- chverlag. 816 str. ZGS. 2021. Vrstna sestava gozdov. https://www.gozd-les.com/slo- venski-gozdovi/statistika-gozdov/vrstna-sestava (13. 11. 2021)