Leto XXIII., št. 163
Ljubljana, petek 23. frfija 1943-XXI
Liubliaru, Puccinijeva ulica 5. U-22. M-23 i 1-24
Uprav mšr*o. Tekfoo it
Inserjim oddelek: Ljubliana, Pucaniieva ulica i - Telefon ta il-25. 31-26 fcdružcica Novo mesto: Liubljatuka cesta 42 R^funi: Bd Ljubljanske pokraiino po pcitno-čekovnem uvodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti Con Post. No 11-311S
IZKLJUČNO iASTOPSIVO ra oglase i2 Kr.
icalije id inozemstva ima Unicne l^ubhlicui Italiins s A. MILANO
Cena cent. 80
Ithtjt ritk dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, M inozemstvo vključno s »Ponedeliskim Jutrom« Lit 36.50.
Uredoiitvo : Ljubljani. Puccinijeva ulica it. 9. — Telefon Stev. 31-22, 31-23. 31-24.
R o k o p i » i »e ne vračajo.
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pab-
bliaci di provenienza italiana ad estera: Unione PubbUciti Italiana S. A. MILANO.
Tenace resistenza delle
trisppe dell'Asse ad azioni
nemiche
i I f »jroscaf j avversari affondati o damtegglati — Una nave da guerra di maggiirre stazza oolpita con due silim
II Quartier Generale delle Forze Armate o iiuiniea in rlata di 22 luglio 1943-XXI H stguente bollettino di guerra n. 1153:
In Sicilia il nemieo ha sviluppato nerf set-tori centrale e orientale del fronte azioni di fanteric e di earri arniati alle quali le forze. dell'Asse hanno opposto tenace resistenza infliggendo alle unita attaccanti M iisihili perdite in domini e mezzi.
Lungo le coste s ud orientali della Sicilia n ostri aerosiluranti colpivano sette grossi piroscafi uno dei quali esplodeva, lina nave cšsterna veniva affondata e sei mercantili danneggiati da bombardleri delPAsse nella rada di Augusta.
»IIa notte sul 16 al largo di Siracusa un nostro somniergibile ha attaecato una formazione navale in navi gazi one eomposta due grandi unita e numerosi cacciator-pedlniere eolnendo con due siluri una delle nnit& maggiori.
C.rosseto. Napoll. Salemo e Cagliari sono »tate bnmhardate dairaviazione angrlo-ame-ricana. Danni di searsa eutitž.
Nei pressi di Salemo gli apparecchi ne-irici mltragliavano un treno rhe traspor-
tava prigionieri di guerra.
Itatterie della difesa facevano p reci -pitare un aereo a Mills ed un altro a ITras (Sardegna). La caccia nottnrna italiana ha abbattuto tre apparecehi.
Nelle prime ore di stamane un velivolo germanico distruggeva un bombardiere brilannico che aveva tentato un azione di mitragliamento su di un aeroporto della Capitale.
*
In base ad ulteriori accertamenti le perdite sofferte dalla popolazione di Roma a seguito dell'incursione del giorno 19 am-montano a 717 morti e 1599 feriti. Nelle incursioni citate dai bollettini n. 1152 e 1153 si deplorano le seguenti vittime finora accertate: Crotone 1 morto e 2 feriti. Gros-seto 1 morto e 5 feriti, Salerno 16 morti e 52 feriti (in maggioranza prigionieri di guerra).
II sommergibile che nella note sul 16 ha agito contro una formazione navale avversaria al largo di Siracusa e al co-mando del Tenente di Vascello Aldo Tur-cio da Venezia.
žilav ndpor osnili čet proti sovražnim akcijam
14 sovražnikovih paraffsov potopljenih aH poškodovanih Večja vojna ladja zadeta z dvema torpedoma
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 22. julija naslednje št. 1153 vojno poročilo:
Na Siciliji je sovražnik v srednjem in vzhodnem odseku fronte razvil akcije pehote in oklopnih voz, katerim so se osne sile žilavo upirale ter prizadele napadajočim enotam ohčutne izgube ljudi in vojnih sredstev.
Oh južnovzhodnih obalah Sicilije so naša corpedna letala zadela 7 velikih parni-ko\, katerih eden je eksplodiral, ena ci-steraska ladja .je bOa potopljena, 6 trgovskih parnikov pa poškodovanih To so izvršili osni bombniki v zalivu mesta Au-
Ponoči na 16. t. m. je naša podmornica napadla na širokem morju pri Siracuzi plo-več! pomorski oddelek, sestavljen iz dveh velikih enot |n mnogo torpedovk. Zadela je * dvema torpedoma eno izmed večjih enot.
Grosetto, Neapelj, Salemo in Cagliari je bombardiralo angleško-ameriško letalstvo. Skoda je majhna.
Blizu Salerna so sovražna letala obstreljevala vlak, ki je vozil vojne ujetnike.
Obrambne baterije
so zbile eno letalo pri Milisu fn neko drugo pri Urasn (Sardinija).
Italijanski nočni lovci so sestrelili 3 letala.
Davi v prvih jutranjih urah je nemško letalo pokončalo en britanski bombnik, ki je skušal s strojnico obstreljevati neko letališče v prestolnici.
*
Po nadaljnih ugotovitvah znašajo žrtve napada z dne 19. t. m. v Rimu 717 mrtvih in 1599 ranjenih. Po letalskih napadih, omenjenih y vojnih poročilih št. 1152 in 1153. so bili doslej ugotovljene naslednje žrtve: v Crotonu 1 mrtev, 2 ranjena, v Grosettu 1 mrtev, 5 ranjenih, v Salernu 18 mrtvih, 52 ranjenih (po večini vojni ujetniki).
Podmornica, ki je v noči na 16. t m. delovala proti sovražnemu pomorskemu oddelku na širokem morju pri Siraikuzi, je pod poveljstvom poročnika bojnega broda /Jda Turcia iz Benetk.
Hud napad na Malto
Lizbona, 21. jul. s. Malta je bila včeraj najbolj silovito letalsko napadena v zadnjih 7 mesecih. Napad je bil dokaj osredotočen. Protiletalska obramba otoka je zo-perstavila močan zaporni ogenj.
Izjalovljeni sovjetski sunki
Brezuspešna prizadevanja za prodor nemških postojank Zopet 163 sovjetskih tankov uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo :
Sovjetske čete so nadaljevale včeraj na vsej fronti od Azovskega morja do bojišča pri Orlu svoja brezuspešna prizadevanja, da bi prodrle nemške postojanke. Njihovi deloma z novimi silami podvzeti napadi, katerih težišča so bila pri Kulibiševu, Izju-mu, severno od Bjelgoroda in ob loku pri Orlu, so bilj v odločnem obrambnem ognju in v toči bomb razbiti pred lastnimi črtami ali pa zaustavljeni v glavni bojni črti v borbi moža proti možu. Krajevni vdorj so bili povsod takoj odstranjeni s protinapadi.
Nemška pehota se je v zadnjih hudih bojih izredno odlikovala na vseh postojankah. Predvsem zasluži omembo sudetsko-nemška 46. nemška pehotna divizija.
Včeraj je bilo sestreljenih 163 sovjetskih oklopnih vozil.
Nemške pomorske enote so v noči. na 21. julija obstreljevala važna sovjetska
oskrbovalna pristanišča ob vzhodni obali Azovskega morja in postojanke na fronti ob Miusu. Pri tem je bila ena sovražna ladja potopljena druga pa zažgana.
V vodah Ribiškega polotoka so nemška brza bojna letala uničila sovjetski brzi čoln.
Va Siciliji je prišlo samo v vzhodnem delu do bojnega delovanja. Napad neke britanske bojne skupine je bil razbit. Sovražnik je izgubil številne ujetnike in je imel velike krvave izgube. Uničenih je bilo j 3 težkih oklopnih voz in zaplenjenih nekaj t-opov. Pri napadu na ladijske cilje v pristanišča Auguste v noči na 21. .julija so potopila nemška letala eno cisternsko ladjo t 10 000 br. reg. tonami, poškodovala pa 7. bombnimi zadetki 5 nadaljnjih ladij in en čoln za izkrca vanje oklopnih voz.
Nemška podmornica je v drznem podjetju prodrla v pristanišče Siracuze in potopila ladjo za prevažanje čet z 12.000 br. reg. tonami.
t
Izčrpavanje sovjetskih sil
Berlin, 22. jul. s. Nemški tisk živahno razpravlja o položaju na vzhodni fronti t*T soglasno naglaša, da dobivajo vse operacije vedno bolj značaj velike bitke, v kateri se trošijo sovjetske sile. Po prvih silovitih udarcih, ki jih je dobil ruski vojni stroj pri nemški ofenzivi v odseku Bjelgoroda, namreč po ofenzivi ki jc prehitela veliki sovjetski napad, zatrjujejo v Berlinu, da ao nemške čete vedno uporab-
ljale to taktiko, da so izzivale nasprotnika, dokler se ni pognal v napad. Na tak način so mu vedno prizadevale porazne izgube. Uspeh te taktike, pravi »Volkischer Beobachter«, dokazuje zelo jasno tudi množina oklopnih voz, letal in težkega orožja, ki so ga Nemci uničili ah pa ga je sovražnik ostavil na bojišču. Ost pritiska sovjetskih vojaških množic, pravi »Borzenzeitung«, je bila odlomljena z bliskovito nemško akcijo pri Bjelgorodu. — Čeprav je bil sovražnik na ta način močno prizadet, je vendar sovjetsko poveljništvo metalo v borbo za vsako ceno še nadaljnje čete, toda sedaj so njegove sile opešale ter ne zadostujejo več za dosego odločilnega uspeha, o katerem je sovražnik mislil, da ga ima že v roki. Napad na široki fronti, ki so ga izvršile sovjetske množice, je po začetnih in kratkotrajnih uspehih takoj ponehal in sedaj mu grozi, da se bo dokončno zlomil ob trdnem nemškem obrambnem jezu.
Neki dopis z bojišča, ki ga je danes prejela uradna nemška agencija, pravi med drugim, da namerava sovražnik delovati tudi v odsekih, pri Izjumu in Orlu, da je še nadalje ojačil svoje čete in da je sistematsko utrdil svoje južne postojanke ter razširil svoj ofenzivni razvoj na vse vzhodno področje Donca. To ozemlje je zelo gosto obrastlo z gozdovi, kar je znatno olajševalo sovražniku vse priprave. — Proti polnoči od 16. na 17. t. m., pravi dopisnik, je začel sovražnik svojo akcijo s silovitimi letalskimi napadi, ki so jih podvzemale stotne bombnikov vzdolž vse frontne črte. Sovražno topništvo vseh kalibrov je z bobnajočim ognjem, ki je trajal vso borbo, bilo po nemških postojankah. Nato je sovražnik prešel v napad s pehoto, ki je hotela prodreti nemške črte in je kljub znatnim izgubam napadala v postopnih valovih, toda sovražnikov podvig ni presenetil nemškega poveljništva, ki je po podatkih letalske izvidniške službe bilo natančno poučeno o položaju ter je brž odredilo primerne protiukrepe. Tako je sovražnik izgubil prednost presenečenja, zaključuje nemški novinar, ter je zadel ob odpor, kj ga nikakor ni pričakoval. Zato je bil že po prvih srditih, toda brezuspešnih poizkusih proboja prisiljen opustiti svoj prvotni načrt in se je umakni! na izhodiščne postojanke, da bi svoje zdeset-kovane čete na novo preuredil.
Duce in Hitler sta proučila celoten vojaški položaj Osi
Sprejeti so bili vsi potrebni sklepi za še večje ojačenje
evropske obrambne fronte
Rim, 21. jul. s. Kratko poročilo o sestanku med Ducejem in Ftihrerjem javljajoče, da so bila obravnavana samo vprašanja vojaškega značaja, onemogočuje sleherni propagandni manever soviažnika ter je jasen odgovor na anglosaški poizkus špekulacij v čisto politične namene o vojaških operacijah. ki so v teku. Odločno zadržanje italijanskega in nemškega naroda spričo terorističnih napadov sovražnika, kaže v ostalem brezuspešnost takega poizkusa. Italijansko ljudstvo in zlasti prebivalstvo Rima je nedavno pokazalo v obilni meri, kakor nemško, svojo voljo do odpora in borbe.
Ob sestanku med Ducejem in Fiihrerjem je bil vojaški položaj na operacijskih prizoriščih Sredozemlja jn Rusije, kjer se sovražne množice zaganja« proti obrambni fronti, Evrope, gotovo proučen v vseh podrobnostih in razvojih in oba poglavarja sta v njunem svojstvu vrhovnih poveljnikov oboroženih sil Osi gotovo sklepala o protimerah, ki jih zahtevajo sedanje borbe na obeh frontah, kateri smatrajo sile Osi kot tesno med seboj odvisni in življenjski za usodo vseh evropskih narodov. Ukrepi so bile sklenjene po stvarnem in objektivnem proučenju položaja.
Papeževo pismo rimskemu
vikarju
Sv. Oče se zgraža nad barbarskim bombardiranjem
večnega mesta
Vatikan, 21. jul. s. Papež je poslal Nj. Eminenci kardinalu Francescu Marchetti-ju-Selvagiani, škofu v Frascatiju, svojemu generalnemu vikarju v Rimu, naslednje pismo:
Gospod kardinal, Vam. ki tako od blizu in sodelujoč z našo vlado delite naša pastirska prizadevanja za škofijo Rima, središča in poglavarja katoliškega glavnega mesta ter misli in vere krščanske, hočemo poslati našo besedo v uri posebne bridkosti, s katero je odeta naša duša Vi dobro veste, da nas je žalosten prizor pokolov in ruševin, ki se zgoščajo kot žalostno prvenstvo sedanje vojne nad neoboroženim m nedolžnim prebivalstvom, že od pričetka vojne sililo, da smo poizkušali vse poti, da ne bi strasti tudi v spopadu orožja popolnoma pregazile in zadušile čustva in vodila človečnost. Zato smo v naših poslanicah vsem vernikom opominjali vojujoče se, na katerikoli strani se borijo, da naj spoštujejo miroljubne državljane in spomenike vere ter omike. Pomislite, smo jim hoteli reči, kako ostro bodo obsodile bodoče generacije tiste, ki so porušili, kar bi se moralo skrbno hraniti kot bogastvo in ponos vsega človešta in napredka nar0dov. Pomislite, da sovraštvo ni bilo nikoli oče miru in ogorčenje, povzročeno z velikimi in nepotrebnimi uničenji, kasneje prinese manj gotov in veder dan miroljubnega srečanja, kj ne more obstojati v ponižanju premaganih, temveč sloni in se utrjuje samo v bratski spravni slogi duhov in v blaženju stra-ti in mržnje. Kot škof tega svetega mesta smo se z vnetim zanimanjem in Vi gospod kardinal, ste sledili vsem našim korakom, lotih, da b. bile našemu ljubljenemu Rimu prizanešene grozote jn škode bombardiranja.
Neglede na ogromno zgodovinsko važnost starodavnega Rima, je za nas Rim sveto mesto katoličanstva, ki se je dvignil v novo, svetlejšo slavo, v imenu Krista, ki je bogat na čudovitih spomenikih vere in umetnosti, čuvar najbolj dragocenih dokumentov in relikvij, v čigar podzemlju so bili trenutki najponosnejše-ga preganjanja, prva pribežališča krščanskega ljudstva in mučenikov. ki so posvetili amf i teatre in cirkuse, v čigar grobove še vstopamo, da molimo, kakor v zibelko krščanstva; Rim na čigar ozemlju so posejani resori rimske kurije, številni papeški zavodi in ustanove, mednarodne ustanove in nam pripadajoči kolegiji, toliko in toliko svetišč, razen naših krasnih patriarhalnih bazilik in toliko knjižnic ter del najslavnejših genijev lepe umetnosti Rim, kjer se toliki zbirajo iz vsega sveta, da se nauče ne samo vere, temveč tudi antične modrosti in gledajo nanj kakor na svetilnik omike, sloneče na krščanskih krepostih. Nadalje je skoraj sredi Rima in zaradi tega izpostavljen nevarnostim letalskega napada naš Vatikan, neodvisna in nevtralna država, v kateri so zbrani neprecenljivi zakladi vere in umetnosti, sveta dediščina ne samo apostolskega sedeža, temveč vsega katoliškega sveta.
Vse to smo jasno in ponovno predočili priporočajoč dolžnost ohraniti Rim v imenu človeškega dostojanstva in krščanske omike. Upravičeno se nam je zdelo upati, da nam bo tehtnost tako očitnih razlogov, skupno priznanje naše vzvišene nepristra-nosti ter obširne in stalne dobrodelne delavnosti, ki smo io opravljali v prid vseh brez razlike narodnosti in veroizpovedi, prinesla med tolikimi bridkostmi tolažilo, da bomo naleteli na obeh vojujočih se .straneh na razumevanje za naše zanimanje v prid Rima. Toda tudi to naše tako utemeljeno upanje je bilo razočarano in zdaj se je to kljub rotenju zgodilo. Cesar smo se bali. kar smo predvidevali, je prav žalostna stvarnost, kajti ena izmed naj-slavneiših rimskih bazilik, izven zidov se nahajajoča bazilika sv. Lovrenca, sveta češčeniu vseh katolikov zaradi antičnih spominov in zaradi najplemenitejšega groba našega čaščenega prednika pija IX., je zdaj v veliki večini uničena. Ko smo gledali ruševine slavnega svetišča, so nam rvrišle na misel besede preroka Jeremije: Quo modo obscuratum est aurum, muta-tus est color optimus, dispersi sunt lapi-des sanetuarii.
žalostno izkustvo dejstev POIKTVTK) kaže, da je navzlic predvidenjem, ki se hočejo podvzeti, skoraj nemogoče preprečiti na teh a«aUh ttefa RSma apuotoeenje
titljivih zgradb. Zato smo prepričani, da je naša dolžnost, da dvignemo znova naš glas v obrambo najvišjih dragocenosti, ki častijo človeško in krščansko veličino, tudi zato, ker je naš sveti namen, kakor nas sili naše srce, da varujemo in ščitimo pred mnenjem vseh dobro mislečih in pred sodbo bodočih generacij dediščino, ki nam je bila poverjena, da jo čuvamo in oddamo naprej.
Naša beseda, ki prihaja iz ranjenega srca, noče biti morda vzpodbuda k ogorčenju in sovraštvu, temveč nujen in, tako si želimo, učinkovit poziv na čustva plemenitosti in razumevanja za sveto usodo Rima, nič manj kakor človečnosti in krščanske usmiljenosti. Našim župljanom v Rimu, ki so bili hudo preizkušeni m katerih bedni položaj smo lahko videli z našimi očmi med nedavnimi ruševinami, smo skušali priti takoj na pomoč z vsemi
Plemenit čin Kraljice in Cesarice
Ram, 21. juL s. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je vzela iz bolnice Italijanskega Rdečega križa in pripeljala v vilo Savoja nekega 31etnega otroka, ki se je izgubil po letalskem napadu. Otrok, ki pravi, da mu je ime Mario, je zdrav. Kdor bi mogel kaj povedati, da bi se ugotovilo čigav je mali Mario, naj se obrne naravnost v Vilo Savoja, tudi po telefonu (št. 80193).
Rim, 21. jul. s. Mali Mario, ki se je ia-gubil ob sovražnem letalskem napadu in katerega je Nj. Vel. Kraljica in Cesarica vzela s seboj v Vilo Savojo, je bil danes spoznan od svojega očeta.
sredstvi, s katerimi smo lahko razpolagali. Rekli smo jim: Pokažite danes bolj kot kdaj gorečnost in dokaz tiste vere, zaradi katere je apostol človeštva že hvalil vaše prednike. S krščansko udanostjo sprejmite bolečine in pomanjkanje, nesreča naj bo za vas vzpodbuda za očiščenje vaših duš in za pokoro vaših grehov, da se boste zopet vrnili in približali še bolj Gospodu!
Vsem našim sinovom, ki gledajo na "Rim in na Kristusovega namestnika, je kot škof njim posebno naklonjen oče, kjer koli se nahajajo, in zlasti tistim po vsem svetu. ki jih je izkustvo lastne in drugih bolečine naredilo sočutne do mnogolike človeške bede. pošiljamo z očetovsko prošnjo poziv, naj zaupno molijo k Bogu. da bi kmalu Drišla ura njegovega usmiljenja, ko se bo no položitvi orožja in razvedritvi duš zopet blestela na prevrženem svetu luč in veselje resničnega miru.
S tem upanjem v srcu podeljujemo Vam. gospod kardinal, naši ljubi duhovščini in ljudstvu Rima apostolski blagoslov.
Rim. sedež sv. Petra, dne 20. julija leta 1943. — Pij XII.
Brzojavka nemških škofov papežu
Berlin, 21. jul. s. Poglavar nemških katoliških škofov kardinal Adolf Bertrand, knezoškof v Vratislavi, je poslal papežu brzojavko, v kateri izraža v imenu nemških katoliških škofov globoko žalost, povzročeno z uničenjem bazilike Sv. Lovrenca, zatrjujoč, da to dejanje povzroča v vsem omikanem svetu največje skrbi za bodočo usodo slavnih umetniških zakladov Rima in zlasti katoliških cerkva.
Svečan pogreb prvih žrtev napada na Rim
Rim, 21. jul. s Danes popoldne ob 5. uri sta boJa z resnobnim vojaškim obredom pokopana general armadnega zbora, vitez velikega križa Azolino Hazon, generalni poveljnik Kraljevih karabinjerjev, in polkovnik Ulderico Baregno, šel glavnega stana generalnega poveljništva Kraljevih karabinjerjev, ki sto bila oba ranjena, opravljajoč svojo ddfeiost, ko sta se podala v ponedeljek med sovražnim letalskim napadom v prizadete kraje. Na obširnem soln-čnem dvorišču vojašnice karatenjerskih gojencev v Via Legnano, v ozadju se dviga kip Umberta I. z napisom »Zvesti v stoletjih«, so se naglo zbrali oficirji vseh rodov orožja. Trupla obeh hrabrih oficirjev v
težkih krstah je simbolično obkrožila zvestoba v življenju in smrti. Krsti sta bili izpostavljeni v oficirskem krožku. Vse je bilo v črnini. Pred krsto so bile blazinice z odlikovanji obeh hrabrih oficirjev. Okrog nje pa so imeli častno stražo oficirji legije gojencev. Neštevilni venci so se nakopičili pred vrati vojašnice in na dvorišču, med njimi poseben venec Kralja in Cesarja. Vence so poslali tudi notranji in zunanji minister, generalno poveljništvo karabinjerjev, genralni poveljnik Milice, 3. divizija karabinjerjev, karabinjerji II. armade, zgodovinski vojaški muzej, legija oficirskih gojencev, Kr. finančna straža in mnogi drugi zastopniki oblasti iz Rima.
Ves kulturni svet obsoja napad na
Največji zločin nad evropsko civilizacijo
Rim, 21. jul. s. Generalni predsednik egipt-skega narodnega združenja v Evropi. E1 Ta-yeb Naser, je po radiu ogorčeno protestiral zaradi barbarskega napada angloMških letal na Rim, ki je središče katoličanstva in krščanske omike ter vir svetovne civilizcije. Anglosaški napadalci, je dejal med drugim, so ubili žene in nedolžne otroke, 90 porušili stanovanjske hiše, divjali v svojem živalskem besu proti kulturnim ustanovam in svetiščem ter niso prizanesli niti svetosti grobov. Obljube Anglosasov so se ponovno izkazale za brezsmiselne. kajti mod tem, ko so še naznanjali, da bodo napadeni samo vojaški objekti, niso dejansko delali nobene razlike. Naser je poudari!, da to ne more začuditi poštenih in zlasti ne arabskega sveta ter Egipčanov še posebej, ki so v 60 letih dobili cxi Anglosasov kar 70 svečanih obljub, da bodo postali svobodni. Velika je razlika. je zaključil predsednik egiptskega narodnega združenja, med anglosaškim barbarstvom in idealom enakosti in pravice, za katerega se bore narodi Osi, ki so hoteli in znali prizanesti Kairu, mestu islamstva, in Atenam, mestu Pan-teona.
Monakovo, 21. jul. s. Glede na bombardiranje Rima zatrjuje »Miinchener Neueste Nach-richten«, da je sedaj jasno, da politika naših nasprotnikov,, vzpodbud ena z židovskim sovraštvom, stremi po popolnem uničenju krščanske Evrope. Po stolnici v Kolnu in Aachenu, piše list, se je pripetil podli napad na večno mesto in uničena je bila ena izmed njegovih sedmih čudovitih bazilik. Spomeniki, ki nam jih je preteklost izročila, da jih izročimo s čaščenjem zanamcem, se uničujejo drug za drugim. Bodoče generacije bodo lahko občudovale samo nji hove slike. Vse to je delo tistih pobožnih vojakov Krista, ki v atlantski listini izkoriščajo z barbarsko brezbrižnostjo eno izmed štirih osnovnih svoboščin, svobodo vere. tekmujoč s svojimi boljševiškimi zavezniki v uničevanju
»Abendzeitung« poudarja, da je pred 19. julijem bilo še mnogo ljudi, ki so mislili, čeprav so poznali barbarstvo in brutalnost sovražnika, da ne bo vrgel bomb na Rim. ki je idealna dediščina vsega civilnega sveta. Zlasti za italijanski narod je Rim vse, kar nosi v srcu kot Izročita, zgodovinsko veličino in ljubezen do svoje dom- \ine. Ta narod, ki sta ga pred dnevi Roosevelt in C hurchill pozvala, naj se npre svoji zakon ti vladi in sledi vabeči sireni Angležev in Američanov, danes bolje ve kakor včeraj, da pripada temu sovražniku prezir in da ga je treba pobijati vedno bolj odločno. Ve todi, d* bodo morali Anglosasi nekega dne trdo
plačati vse svoje zločine nad omiko in človeštvom, kajti tako zahtevajo najosnovnejša načela pravice in pravičnosti.
Pariz, 21. jul. s. Pod velikimi naslov' kakor »Ameriško barbarstvo — Nekoristen zločin — Podel napad na omiko« — in podobno objavljajo vsi pariški listi na prvih straneh obširna poročila o bombardiranju Rima. Komentirajoč to vest piše du Peuple«: Bombardiranje ni bilo samo zločin, temveč tudi strašanska zmota. Dnavnik »Aujourdhui« piše v uvodniku. da Američanom ni bilo treba profanirati Rima v dokaz svetu, da niso omikani. Samo narod, ki nima zgodovinske preteklosti in ne umetnin ter kulture, lahko tako peklensko sovraži velika dela omike. Gotovo je lažje napasti cerkve kakor pa trdnjave, ki jih branijo daljnosežni topovi, toda na ta način v vojni ni mogoče zmagati. Napadalci na Rim. zaključuje članek, ne morejo navesti nobenega opravičila. Njihovo dejanje kaže za vedno njihovo moralno nizkotnost. Ne bo prineslo in ne prinaša nobene koristi ameriškemu glavnemu stanu in ne bo koristilo generalu Eisenhovru.
Uvodnik v listu »Petit Parisien« primerja Churchilove in Rooscveltove izjave z žalostno stvarnostjo dejstev. Po uničenju cerkev in zgodovinskih spomenikov skoraj v vseh državah Evrope je hotelo ameriško letalstvo izvršiti zadnje dejanje, da vsem dokaže z bombardiranjem Rima svoje popolno pomanjkanje omike ter moralnega in verskega čuta. Odgovornost za ta veliki zločin je iskati na višjih mestih. Edina vera. ki velja za poglavarje demokracije, je vera v dolar in šterling. Navdahnjeni od židovskih tolp, ki jih obkrožajo, so brezbrižni spričo pokola civilnega prebivalstva in uničevanja najsvetejših svetišč človeške omike. Samo hegemonija kapitalizma more biti pripravljena za tak zločin in se drzne napasti večno mesto. List »France Socialiste« žigosa nizkotno hinav-ščino Američanov ter izraža upanje, da se bodo tudi v Franciji po tem zadnjem zločina brezprimeme podlosti odprle oči vsem, da spoznajo. kakšna velika nevarnost bi bila zmaga zaveznikov za človeštvo.
Buenos Aires, 21. jul. s. Bombardiranje Rima je povračilo silno bolesten vtis v javnosti. Listi protestirajo proti napadu na večno mesta »Orisol« omenja lažne obljube zaveznikov Sveti stolici. Rim je sedež in srce 6veta, piše liat. kdor ga napade, napade nas kot Južne Američane. kot Argentince in Latince. List »Oabfl-do« piše. da ne more nihče ostati brezčuten
Nadaljevanje na 2. strani

Prekrški določil o
Določila o zatemnitvi so prekršile na- . slednje stranke:	i
Plcničar Pavel. Gledališka 14; .lešc Leopold j Gledališka 14; Gombač Erle, Gledališka 14; j Leitner Marija, Bleivveiscva 1; Gojmovič An- : ton, Miklošičeva 4; Bogataj Albina, Verdije* J va 1; Šubic-Klinec Angela, Trdinov? 2; Čuk ; Pavel, Trdinova 2; Jagodic Pavel. Miklošiče- i va 1; Jamnik Josip, Ariella Kca 2; Jambrck Drago, Gradišče 10; Abram Miroslav, Wol-fova 5; Kane Anten, Židovska 1; Mdler Julija, Kotnikova 19, Klemenčič Jelka. Slomškova 21; Mahnič Rafael, Gradišče 10; Robič Ana, Erjavčeva 4.
skodlar Avgust, Stari trg 4: Bi'lina Marija, Cankarjevo nabrežje 1; Koša k Josipina, Peruškova 2; Guzelj Milan, Ž dovska 5; Grčar Vida, Pred škofijo 14; Peklenk Marija, Krekov trg 11; Marčič Marta. 7, inj-skega 6; Cassana Norina di Luigi, Igriška 4; Argyropoulos Joan di Gabriele, Igriška 3; Ovsec Andrej, Kongresni trg 18; Heilig Alfred, Igr ška 2; Uhan Ivan, Erjavčeva 4; Saksida Bogomir, Igriška 4; Potočnik Vili, Igriška 2; Poličar Marija. Cesta S.ške divizije 14; Lamouche Štefanija. Kolodvorska 34; Miklič Josip, Cesta Soške divizije 22; Otorepec Josip, Kolodvorska 41; Baho-
zasebni zatemnitvi
ver. IV.'. f, Tavčarjeva 2; r;ogmivec Pavla, Tavčarjeva i; šturz Rudolf, Tavč-^rjeva. 4: Senčar Ladislav, Taiviatrjeva 3; Kclus Marija, Tavčtrjeva 2; Pajnič Heleno., Tavčarjeva 4/1.
Brajnik Ivan, Mestni trg 8; Bakovnik Ana, Pred Škofijo 1; Candolini Vladimir, Pred škofijo 1; Souvan Nada. Mestni trg 24; Kolbe Franc, Mestni trg 8; Costaper-
aria Josip, Igriška 2; Hribar Elizabeta. Gradišče 9; Hribar Svetozar, Gradišče 7; Jambrek Rajmund, Gradišče 10; Peternel Bogomila, Rimska cesta 12, III.; Vardjan Mihaela, Gradišče 10; šenica Ivan, Borštnikov trg 1; Svetina Anton, Gradišče 8b; Osvadl Mihael, Rimska c. 12, II.; Črnko Frančiška, Muzejska ul. 5; Ham Ljudmila, Muzejski trg 7; Kavec Ignac, Vikt. Ema. nuela c. 3; Sirnik Marija, Muzejski trg 7; Košak Helena. Vikt. Emanuela c. 17; Dol-ničar Alojz, Gradišče 13; Bano Milan, Igriška 3, IV.; Gabršček Frančiška, Igriška ul. 17 a; Korzika Alojz, Vrtača 3; Cuček ul. 17 a; Korzika Alojz Vrtača 3; Cuček Emest, Vrtača 4; Zorenč Alojz, Vrtača 4; Brolih Marta, Vrtača 4.
Nadaljevanje s 1. strani
spričo te traged je. Samo ljudje brez duše lah ko brezbrižno gledajo na sedež krščanstva, ki je bil bombardiran. V dopisu lista »Nation« iz New Ycrka se podčrtava, kakšno bolest ie bombardiranje Rima zbudilo v katoliških množicah Severne Amerike.
Rim se ne ukloni
Budimpešta, 21. jul. s. Anglosasi niso predvideli, piše vojaški kritik »Magyar Ctrszaga«, da bo italijanski narod zopersta-vil tako srdit odpor. Tudi cb tej priliki so Angleži in Američani dokazali, da nikakor ne peznajo značaja in duše italijanskega naroda. Američani ne poznajo velikih in plemenitih kreposti italijanskega rodu ter njegove odporne sile. katero podpira močna domovinska ljubezen. Zdaj pričenja",o Angleži in Američani na sicilskih bojiščih razumevati, da italijanski narod ne kloni. Zato so novi barbari hoteli zadeti Rim v utvari, da bodo lahko oslab;li moralo prebivalstva. Rim ne popusti. Upira se in bori ter oclSova! ja na Churchillove in Rc-o-seveltove poslanice z najvišjim prezirom.
Na Siciliji se bije velika b tka, nadaljuje vojaški kritik. Anglcameričani se morajo ustavljati, na Sredozemlju pa letalstvo Osi zadaja hude udarce angloamerižki mornarici. Pomislimo, da je b lo v 8 dneh potopljenih 861.000 ton angloameriškega
Tokio, 21. jul. s. Japonsko mornariško letalstvo je ponoči napadlo Colombo na otoku Ceylonu in poškodovalo sovražne vojaške naprave. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na oporišča. To je bil prvi napad v sedanji vojni na otok jCevlon.
Tokjo, 21. jul. s. Letala japonske mornarice so bombardirala otok Canton v
Berlin, 21. jul. Bitka pri Orlu se je včeraj po kratkem odmoru nekoliko ur obnovila s povečano silovitostjo. Sovjetske čete izvajajo odločen pritisk z namenom, da dosežejo železniško progo, ki veže Orel z Brjanskom. Po uradnem poročilu, ki ga je Moskva izdala ponoči, se je f>aje ruskim četam že posrečilo prodreti v smer te važne železnice, toda v Berlinu odločno odbijajo resničnost te vesti. V vojaških krogih nemške prestolnice priznavajo, da je sovražnik včeraj izvršil obupen napor ter si odprl nove vrzeli v nemških črtah, ni pa mogel izkoristiti teh začetih uspehov, ki jih je bil dosegel samo z uporabo ogromnih oklopnih sil.
Zaradi tega so bile, njegove izgube zelo težke in presegajo v vseh 15 dneh borbe 5000 tankov. Sovjetsko poveljništvo si razen tega prizadeva obiti tudi nemške postojanke med Orlom in Suhiniči in kakor čitamo v nekem poroClu nemškega vojnega dopisnika, »se je na nemške obrambne črte vsul pravi orkan ognja in železa, tako, da so pod udarcem najhujšega topniškega jn letalskega bombardiranja, kakršnega sovražnik po Stalingradu ni več izvršil«.
Kar se tiče novih vi-zeli, ki so si j1_h Rusi Odprli v nemških črtah, pravijo v Berlinu, da so že v teku protinapadi, da se te vrzeli zamaše. Razen tega sovražnik ni mogel vzpostaviti stika z raznimi skupnami, ki so prodrle prclco utrjenih nemških črt, tako da položaj ni nevaren.
Tud; "a frontah ob Miusu in Doncu je sovražnik nadaljeval svoje poskuse za prehod preko reke z izredno silovitostjo in odločnostjo. Zanimivo je, da je nocoj moskovsko uradno porčilo prvič omenilo boje na tem področju, o katerih so Rusi doslej stanovitno molčali. V noči na 19. julija, kakor tudi dan prej je sovražnik prekoračil reko z udarnimi oddelki v zaščiti mnogoštevilnih jat bombnikov in strmoglavcev ter oklopnih dvomotornikov. Nemci niso mogli preprečiti stvoritve ruskih mostobranov na vzhodnem bregu obeh rek, kakor pa poroča »Zw61fuhrblatt«, so kasneje prešli v odločen protinapad, uničili te mostobrane in onemogčili sovražniku, da bi jih razširil. Tu divjajo slej ko prej boji izredne silovitosti in se bitka razvija z menjajočim se Uspehom za obe stranki. V Berlinu pa na-glašajo, da imajo boji na fronti pri Miusu
brodovja in če se bodo potopitve nadaljevale tako, bo moralo argloameriško poveljništvo narediti račun, ali se izplača še nadaljevati vojno. V vseh primerih, zaključuje vojaški kritik, se na ves glas pro-glašuje, da se Rim ne ukloni.
Glavni delež Rima
Helsinki, 21. jul. s. Ves ti% še naprej
piše o bombardiranju Rima, objavljajoč dopise iz italijanskega glavnega mesta, v katerih se opisuje škoda na zgodovinski baziliki sv. Lovrenca ter v zavodih in delavskih hišah, katere so Anglosasi bombardirali. List »Helsinki-osanomat« obravnava sedanji položaj Italije in pripominja predvsem, da je italijanska propaganda stvarna in ni nikoli prikrivala resnice prebivalstvu, katero je torej pripravljeno na vsako preizkušnjo ter je preneslo z vedro in zavestno mirnostjo tudi napad na večno mesto. Italijanski narod razume nujnost, da ie treba nadaljevati vojno. Prav dobro ve. da popustitev ne bi pomenila miru, temveč mnogo slabše stanje kot je sedanje, kajti zavezniki bi Italijo porabili za odskočno desko v svojih nadaljnjih vojaških akcijah. Italijanski narod je imel in ima v tej vojni zelo važno vlogo v borbi z boljševizmom. Njegov delež v tej borbi visoko in pravično ocenjuje prav majhen narod, ki se bori za svojo rešitev in za rešitev omike pred rdečim barbarstvom.
skupini otokov Ph<5nix in povzročila hudo škodo na letališču otoka.
Tokio, 21. jul. s. Japonska mornariška letala so sestrelila in poškodovala 45 od 50 sovražnih letal, ki so v več valovih leteli nad otokom Bougainvillom v skupini Salamonov. Japonsko protiletalsko topništvo je zrušilo 2 težka bombnika ter poškodovalo 6 letal tipa »Consolidadet«.
in Doncu v primeru z bitko pri Orlu le podrejen pomen.
Nalogo je nemškim braniteljem olajšalo vreme, ki je odlično in je zaradi tega nemško letalstvo lahko odločno poseglo v borbo. Tudi Rusi so se posluževali velikega števila bombnikov vseh tipov in včefaj so se razvili mnogoštevilni spopadi med nemškimi ?cvci in sovražnimi oddelki, v katerih je sovražnik izgubil nad 100 letal. Zadnje dni so se tudi pomnožili primeri, da sovjetski vojaki prehajajo brez boj* k Nemcem V pretežni večini teh primerov gre za osebe, ki imajo svoje družine na področju, ki so ga zasedli Nemci.
Na' drugih frontah, pri Volhovu, pr; Pe-trogradu pri Veližu in na Kavkazu sovražnik ni obnovi1 svojih napadov. Zelo delovno je bilo rernfko letalstvo na področju P.-lro-grada, kjer je hudo bombardiralo vojašue naprave na otoku Kotlin, kjer leži trdnjava Kronštat (»Ultirne Notizie«).
Tragedija ukrajinskega naroda
Budimpešta, 21. jul. s. Prof. Orvog z medicinske fakultete budimpeštamske univerze, ki se je kot zastopnik madžarskega Rdečega križa udeležil odkopavanja in ugotavljanja istovetnosti trupel v Vinici, je podal za tisk zanimive izjave. GPU je pobila na tisoče Ukrajincev. Med tistimi, ki so jih našli v Vinici, so kmetje, delavci, duhovniki in učitelji, številne so med njimi tudi žene. Vsi so bili pobiti na isti način kaikor poljski oficirji v katinskem gozdu. Profesor je izjavil, da je po izpovedih družin m sorodnikov žrtev GPU mnoge teh nesrečnikov pobila, ker so se pokrižadi, ko so šli rnirao ukrajinskih cerkev, in zato, ker so našli pri njih sv. p'smo ali rožni venec. Vse te usmrtitve so bile Izvršene 1. 1938. Tragedije ukrajinskega naroda,, je zaključil profesor Orvos, re more popolnoma razumeti, kdor ni prisostvoval prizorom ob ugotavljanju in spoznavanju žrtev boljševiške. ga divjaštva.
miiiiimiiiimiimiHiiiiM
Kadar kupuješ, preglet »Jutrove« oglase!
Hrvatski denarni zavodi
Zaradi posledic moratorija, ki je bil uveden pred desetimi leti. bodo morale številne majhne banke na Hrvatskem končno le likvidirati Ta proces likvidacije bo pospeši) razčiščenje pri hrvatskih denarnih zavodih in bo okrepil pozicijo velikih zagrebških zavodov. Vse zagrebške velebanke so že objavile svoje bilance za preteklo leto, in sicer: Prva hrvatska štedur niča. Obča hrvatska kreditna banka. Hrvatska Union banka. Hrvatska deželna banka. Hrvatska banka in Bančno društvo za Hrvatsko Dva zavoda imata izključno hrvatski kapital, pri ostalih štirih pa je interesiran inozemski kapital.	, ,
Skupna bilančna vsota vseh sestih vele-bank je znašala ob koncu preteklega leta 6554 milijonov kun. Od lastnih sredstev odpade 440 milijonov kun na delniško glavnico. 287 milijonov pa na rezerve. Hranilne vloge so izkazane v višini 1501 milijon kun. vloge v tekočem računu pa v višini 3964 milijonov kun. Bilance so sestavljene že po novih predpisih in po novi razvrstitvi posameznih postavk, ki jc obvezna Za razlikovanje med hranilnimi vlogami in kontokorentnimi vlogami je odločilno, da se štejejo kot hranilne vloge le take vloge, ki so prinešene v banko zgolj zaradi tega, da se denar obrestuje. Ostale vloge, zlasti vloge gospodarskih podjetij, se smatrajo kot kontokorentne vloge. Celotni čisti dobiček omenjenih šestih velebank je izkazan v višini 33.8 milijona kun. kar predstavlja 7,7 % delniške glavnice. Za likvidnost teh velebank je značilna okolnost. da je ob koncu lanskega leta le ena banka deloma izkoristila reskontni kredit pri Hrvatski državni banki, in sicer tudi le v znesku 131 milijonov kun. Takoj razpoložljiva sredstva velebank so znašala ob koncu lanskega leta 1189 milijonov kun, vrednostni papirji so izkazani z zneskom 1060 milijonov kun, kontokorentni krediti z zneskom 3229 milijonov kun in hipotekama posojila z zneskom 120 milijonov kun. Tujih valut so imele ob koncu lanskega leta omenjene velebanke za 215 milijonov kun. menični portfelj pa jc znašal 249 milijonov kun. Med vrednostnimi papirji predstavljajo državni zakladni boni znesek 630 milijonov kun, tako da je bilo ob koncu lanskega leta pri zagrebških velebankah 21 °/o vsega obtoka zakladnih bonov.
Važno vlogo zavzemajo v hrvatskem denarništvu tudi hranilnice. Od 15 hrvatskih hranilnic je doslej objavilo bilanco 9 hranilnic. Pretežni del skupne bilance teh devetih hranilnic odpade seveda na zagrebško Mestno hranilnico. Pri vseh devetih hranilnicah so znašale ob koncu lanskega leta hranilne vloge 1084 milijonov kun. kontokorentne vloge pa 689 milijonov kun. Tudi likvidnost hranilnic je prav znatna, saj so znašala ob koncu leta takoj razpoložljiva sredstva teh devetih hranilnic 682 milijonov kun.
Po bilančnih številkah pa odpade največ poslov na državne denarne zavode, to so Poštni hranilnica. Državna kreditna banka (naslednica prejšnje Državne hipotekarne banke) in Hranilnica Neodvisne Države Hrvatske (prejšnja Banovinska hranilnica). Pri teh treh zavodih znašajo hranilne vloge 4168 milijonov kun, kontokorentne vloge pa 2409 milijonov kun. Takoj razpoložljiva sredstva državnih denarnih zavodov so dosegla ob koncu leta 2003 milijone kun. Med aktivami predstavljajo kontokorentni krediti teh zavodov 2629 milijonov kun, hipotekami krediti 1079 milijonov, vrednostni papirji 2127 milijonov. Od državnih denarnih zavodov ima največ hranilnih vlog Poštna hranilnica.
Letina v Evropi in Ameriki
V vsej severni poluti so trenutno v teku dela za spravljanje žitnega pridelka. Medem ko so bile prejšnja leta vse oči uprte v Evropo vzbujajo danes pozornost tudi številke o žitni letini v Severni Ameriki. Ob izbruhu sedanje vojne je imela Severna Amerika še ogromne neprodan? žitne rezerve in si nihče ni delal skrbi za bodoča leta. Od tedaj pa se je marsikaj spremenilo. Potrošnja žita je bila v zadnjih letih znatno večja, predvsem v zvezi z oskrbovanjem vojske. Ameriški strokovnjaki so izračunali, da potroši vojak za 20% več osnovnih živil kakor civilist, pri tem pa je še upoštevati, da se pri prevozu preko morja uničijo deloma zaradi potopitev ladij, deloma pa zaradi slabe organizacije preskrbe znatne količine živil, kar cenijo prav tako na 20%. Pri povečani potrošnji se je proizvodnja v Severni Ameriki zmanjšala. Zaradi mobilizacije in zaposlitve delovnih moči v oboroževalni industriji so bile odtegnjene kmetijstvu v Ameriki številne delovne moči, tako da zemlje ni mogoče v enakem obsegu obdelati kakor pred vojno. To je imelo za posledico, da se je v zadnjih dveh letih pričela tudi posejana površina zmanjševati. Letos so bile tudj vremenske razmere slabe, poplave v srednjem zapadu Zedinenih držav so povzroile precejšnjo škodo, vse to pa bo imelo za posledico občutno zmanjšanje letošnjega žitnega pridelka. Po najnovejši uradni cenitvi bo v Zedinjenih državah pridelek pšenice za 26% manjši, kakor je bil lani. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je imela Argentina izredno slabo žitno letino in ta dežela prvikrat v svoji zgodo-
larstvo
vini ne bo imela na razpolago presežkov v koruzi, s katero je prej zalagala znaten del svetovnega trga.
Docela drugačen je položaj v Evropi, ki lahko mirno gleda v bodočnost. V vseh evropskih državah "so bili v zadnjih letih izdani odločni ukrepi, da se čim več zemlje pripravi za setev. V zadnjih dveh letih vremenske razmere v Evropi za posevke niso bile ravno ugodne, kar pa je dalo le novo izpodbudo za podvojena prizadevanja v pogledu obdelave zemlje. Letos je bilo vreme v vsej Evropi za razvoj posevkov prav ugodno in lahko računamo, da bo Evropa letos bistveno več pridelala kakor lani. To velja zlasti za jugovzhodni del Evrope in za zasedeno sovjetsko ozemlje, kjer so ukrepi za obdelavo zemlje prišli šele letos prav do izraza. Po uradnih romunskih podatkih bo imela letos Rumunija zopet znaten presežek žita v nasprotju z zadnjima dvema letoma, ko ni mogla izvoziti znatnejših količin. Ta presežek se trenutno ceni na 15 milijona ton. Vrhu tega bo imela Rumunija šc druge presežke in bo lahko izvozila znatne količine fižola, graha in oljaric. Dobro kaže tudi letina v Madžarski, v Srbiji in na Hrvatskem. Za pravilno oskrbo Evrope s krušnim žitom pa bodo odločilne važnosti ostrejši ukrepi, ki so bili izdani v raznih državah za oddajo presežkov. Predpisi, ki se tičejo j te oddaje, so bili povsod izpopolnjeni in je ; bila zlasti uvedena tudi kontrola pridelka na j mestu samem. Hrvatska vlada je na podlagi | skušenj iz zadnjih treh let uvedla strogo nadzorstvo pri sami mlačvi, obenem pa je uvedla državni monopol za odkup žita, stročnic in krompirja.
Tudi v Italiji in Nemčiji bo letošnji pridelek žita nedvomno boljši, kakor je bi! lani. Večji pridelek pričakujejo prav tako v Franciji, v Belgiji in Nizozemski kakor tudi v baltskih državah. V izrednem obsegu je v zadnjih letih povečala površino žitnih posevkov Švica. Letošnji švicarski pridelek žita bo še enkrat večji, kakor je bil v zadnjih letih pred vojno, kar bo imelo za posledico znatno zmanjšanje primanjkljaja, ki ga mora Švica šc uvoziti.
Gospodarske vesti
= Iz italijanskega gospodarstva. Paro-plovna družba »Italia«, S. A di Navigazio-
ne, v Genovi, ki pripada skupini »Finma-re« odnosno Zavodu za obnovo industrije, bo za pretekio leto na glavnico 500 milijonov lir izplačala nespremenjeno 4 % kosmato dividendo. Enako dividendo bodo izplačale tudi ostale tri paroplovne družbe, ki pripadajo skupini »Fjflmare«, namreč »LIoyd Triestino« (glavnica 300 milijonov lir), »Adriatica«, Benetke (glavnica 150 miljonov lir) in »Tirrenia«, Napoli (glavnica 50 milijonov Ur). — Znana tvornica
avtomobilov Lancia & Co., Fabbrica auto-
mobili, Torino, navaja v svojem letnem poročilu, da je bila lani navzlic vojnim dogodkom zajamčena kontinuiteta proizvodnje. Izvršena je bila delna decentralizacija obratov. Cisti dobiček se je le nebistveno zmanjšal na 14.06 milijona lir (prejšnje leto 14.27) in bo družba izplačala nespremenjeno dividendo 14 % na glavnico 50 milijonov lir.
= Novi nemški predpisi za poslovna potovanja v inozemstvo. 1. avgusta bodo v Nemčiji stopili v veljavo novi predpisi za poslovna potovanja. Po teh predpisih za taka potovanja v bodoče ne bodo več prodajali inozemskih gotovinskih sredstev, razen za prve najnujnejše izdatke v inozemstvu. V ostalem si bodo morali potniki priskrbeti potovalne čeke, kreditna pisma ali akreditive pri pooblaščenih deviznih bankah. Novo je razširjenje prostega zneska v markah, ki se sme nesti v inozemstvo. Poleg dosedanjega zneska 10 mark je dovoljeno nesti v inozemstvo še nadaljnjih 50 mark, toda zgolj v kovancih ali bankovcih nemške Rentenbanke (to so le majhni bankovci), ni pa dovoljeno vzeti s seboj bankovcev Reichsbanke, tudi ne nedavno izdane najmanjše bankovce po 5 mark. Dodatni znesek 50 mark, ki jih sme vzeti potnik s seboj, ima zgolj namen, da ima potnik ob vrnitvi v domovino takoj od meje na razpolago nekaj denarja v markah. Uporaba teh mark v inozemstvu, zlasti zamenjava, ni dopustna.
= Enotni kozarci za vkuhavanje. Vse
nemške steklarne, ki izdelujejo kozarce za vkuhavanje, so pričele izdelovati take kozarce le v enotni obliki. V bodoče se bodo smeli prodajati samo ti enotni kozarci. Gre za nov patentiran kozarec za vkuhavanje, ki nudi gospodinji marsikatero prednost. Kozarci imajo širši gumijast obroč, ploskev, kjer leži obroč, pa ima še globoko zarezo, kar nudi povečano sigurnost za zapiranje kozarca. Nadaljnja prednost teh novih kozarcev je v tem, da se lahko postavijo drug na drugega. Le za odpiranje je potrebna posebna majhna priprava.
= Hrvatsko-slovaški trgovinski sporazum. Hrvatsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da je bila trgovinska pogodba, sklenjena 16. oktobra 1941 s Slovaško, ratificirana in da je stopila v veljavo 6. julija.
= Izredno dobra sadna letina v Srbiji.
Po vesteh iz Beograda bodo imeli letos v Srbiji rekordno sadno letino. To velja predvsem za okrožje Požege. l:i obsega 7 sre-zov in k^er gojijo največ sadnega drevja, zlasti jablan. Na požeško okrožje odpade 1 milijon jablan, to je 30% vseh jablan v Srbiji. V dobrih letih so iz tega okrožja izvozili okrog 2500 vagonov jabolk, letos pa bo za izvoz na razpolago še mnogo večja količina. Dobri so tudi izgledi za letošnjo letino češpelj in so že irdani ukrepi, da se letina čim pVej spravi in po možnosti predela v mezgo.
= Gospodarske skrbi Islandije. Zasedba Islandije od strani angeško-ameriških čet je temu velikemu otoku na severu Atlantskega oceana prinesla hude gospodarske skrbi. Predvsem je prihod ameriških čet povzročil občutno naraščanje draginje, kar je razumljivo v majhni deželi, ki ima komaj 120.000 preb. Islandska vlada je proglasila, navzlic odporu nekaterih strank, blokade cen in mezd, ki pa jo je lani v avgustu zopet ukinila, potem, ko so med veljavnostjo blokade cene narasle za nadaljnjih 25 Indeks življenjskih stroškov je lani v oktobru dosegel 250 nasproti 100 ob izbruhu vojne. Gospodarske težave pri urejanju cen in mezd so povzročile razpor med strankami, kar je imelo za posledico, da je islandski državni upravitelj postavil izvenstrankarsko vlado. Po dolgih pogajanjih s strankami je bila letos v januarju uvedena kontrola uvoza z devizno kontrolo, obenem pa je bilo uvedeno ra-cioniranje nekaterih vrst blaga. Te dni so bili, da se prepreči dviganje cen, izdani občutni dodatni davki z namenom, absorbirati odvečno kupno moč. Zdi se pa, da tudi ta ukrep ne bo dovolj učinkovit, kajti cene so spričo poplave dolarjev nadalje narasle in so sedaj že trikrat večje kakor pred sedanjo vojno.
Prihodnja dva romana DK
Za mesec julij je izšel v knjižni zbirki »Dobra knjiga« roman znane pisateljice Pearl Buck »Vzhod in zapad«. Naročniki DK so roman že prejeli, nekaj izvodov pa je še na razpolago za nadrobno prodajo in za nove naročnike. Prihodnji dve knjigi, ki bosta izšli sredi avgusta in sredi septembra, bosta naslednji:
Paul de Krnit:
,.Borci proti smrti"
Slavni zdravnik, nizozemski rojak, nam v dc-vetih poglavjih pripoveduje življenjske usode mojstrov medicinske vede, borcev proti smrti, tistih mnogokrat pozabljenih ju nakov zgodovine, ki so z neusmiljenim žrtvovanjem samega sebe tako pomembno in nesebično služili človeštvu. Kakor fantastičen roman se berejo opisi epohalnih odkritij, ki dandanes tolikim ohranjajo življenje in ki jih označujejo večini neznana imena Banting, Mi-not, Sehaudinn, Wagner.Iauregg itd. Knjiga, ki bo po svoji snovi za našo zbirko in za našo javnost velika novost, je napisana brez strokovne prenatrpanosti, s prožnim peresom po-
znavalca in človekoljuba. Knjiga bo izšla v prevodu dr. Mirka černiča.
Luigi Pirandello:
»Pokojni Matija Pascal"
Pisatelj velja za prvaka sodobne italijanske dramatike in literature sploh ter je bil odlikovan z Nobelovo nagrado. Roman »Pokojni Matija Pasca!« je njegovo najboljše pripovedno delo in je v številnih prevodih dosegel svetovni sloves. Duhovito spisana zgodba, polna svojevrstnega finega humorja in prave Piran-dcllove ironije, pripoveduje o nesrečnem človeku. ki je po raznih naključjih in zmotah dvakrat umrl in je bil za ljudi žc zdavnaj v grobu, ko je v resnici hodil v sredi med njimi ter doživljal mnoge prečudne zaplctljaje svojega življenja. Roman je eno izmed Pirandel-lovih zgodnjih del. vendar spoznavamo že v njem obrise pisateljeve svojevrstne življenjske zasnove, ki je dcbiia v njegovih slovcčih dramah toliko presunljivih izrazov Po splošni sodbi je ta roman eno izmed reprezentativnih del sodobnega italijanskega pripovedništva. Prevod je oskrbel Božidar Borko.
Naročite se na »Dobro knjigo", če še niste naročeni!
V	zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec en roman in tudi naročnina se lahko plačuje mesečno. Knjige se dobe broširane ali vezane v polplatno in tiskane na boljšem papirju. Naročnina znaša:
a)	za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, mesečno 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo;
b)	za ostale naročnike mesečno 11 lir za broširano, in 22 lir za vezano izdajo.
V	podrobni prodaji velja vsaka knjiga 13 lir broširana in 28 lir vezana. Naročniki DK dobe torej knjige po znatno nižji ceni in imajo še to ugodnost, da se jim dostavljajo knjige na dom, ako pri naročbi izrecno ne sporoče, da bodo sami prihajali ponje. Novi naročniki lahko dobe po znižani ceni tudi dosedanje romane DK, kolikor so še na zalogi.
Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti; v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Iz drugih krajev se lahko naroči: »Dobra knjiga« po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Puccinijeva 5.
Kdo je zasnoval napad na Rim
Bern, 21. jul. Zvedelo se je ime moža, ki je napravil račrt za napad na večno mesto ter tudi vodil podjetje, ki ga tukajšnji krogi označujejo ko: najbolj barbarsko, bogo-skrunsko akcijo sedanje vojne. Ta mož je Američan James Dool;ttle, vrhovni noveij-nik angleško-ameriških letalskih sil v Sredozemlju, isti general, ki jc svoj čas vodil Strahovalni napad na Tokio.
Na vprašanje, kaj je zaveznike dovedlodo tfga. da so prvič obstreljevali Rim. je glavni stan zavezn*kov po poročilu poluradne United Press, odgovoril, da niso megli še nadalje dopuščati, da bi tako važno življenjsko središče, kakor jc Rim, še nadalje Obstojalo in vršilo svojo nalogo.
Vtis, ki ga je bombardiranje Rima napravilo po svetu, je ogromen. Povečalo ga je še zadoščenje, k' ga cčitujejo Anglosasi po izvršenem z' • Ti namreč naglašajo, da so polet nap	»izbrani letalci, nalašč
izurjeni za pre ?ko bombardiranje, ki bo tudi dobri csshni poznavalci Rima in vseh njegovih spomenikov«.
Med vsemi izjavami zadovoljstva naj navedemo izjavo posebnega dopisnika agencije Reuter, ki se je udeležil prvega bombardiranja R'ma: »Prva leteče trdnjave, ki so preletele italijansko prestolnico, so dobro zadele svoje cilje. Jaz sem nad Rimom kot potnik na "krovu neke leteče trdnjave. Daleč pod menoj se dviga v zrak velik steber dma proti nebu. ki je brez oblakov. Ta steber meri v višino do 4000 m. Da dosežemo svoj cilj, smo preleteli mirno italijansko obalo in' Lido, kjer je plavalo mnogo ribiških ladij. Vasi. doline, reke in vsa rimska kampanja leži odprta pred našimi očmi. Iz daljave se svetlika jezero Monterosi kakor ogledalo na soncu. Gledam na uro: 11.30 je. Sledimo prvemu valu letečih trdnjav. Sedaj smo nad 4000 m visoko in ogromna kupola bazilike sv. Petra se že jasno kaže iz daljave. Kak trenutek prej, preden priletimo n3d cilj. je že otvorjen tako zvanj mlinski lijak. Naenkrat padajo
bombe iz letal. S tal se dvigajo oblaki dima in nastajajo silni požari. Dim se vlega na mesto, da ga skoro popolnoma zakrije. Eno izmed naših letal je poškodovano, toda še vedno lahko leti. Neprestani valovi štiri-motornikov hrume nad svojimi cilji.«
Vest iz Rima o uničenju bazilike sv. Lovrenca, ' opustošenju pokopališča Verana, vseučiliškega mesta, stanovanjskih delov itd. je povzročila v:har ogorčenja povsod razen pri anglofilih, ki jih prevevajo občutki nevolje ob ugotovitvi silnega zgražanja. ki ga je izzvalo grozovito dejanje po vsem svetu. (»Ultime notizie«),
Bern, 22. jul. s. V dobro poučenih krogih švicarskega glavnega mesta pripiisujejo divjaški napad na Rim, ki ga je izvršilo ameriško letalstvo, tudi osebnemu vplivu britanskega zunanjega ministra Edena, ki ni samo hud nasprotnik Italije, marveč je tudi poln velikega sovraštva proti katolicizmu in proti papežu. To duhovno razpoloženje Edena. ki temelji na kvekerskih in divje protikatoliških izročilih njegove družine, je dobro znano vsem Edenovim prijateljem in minister sam ga nikol; niti ne prikriva.
Pri napadu je sodelovalo £so letal
Lizbona, 21. jul. s. Po uradnih vesteh iz sovražnega vira, je izvršilo napad nad Rim nad 500 letal, ki so odvrgla bomb v skupni teži 700 ton.
Japonska solidarnost
Rim, 21. jul. s. Admiral Catuo Aba, mornariški in letalski delegat japonske mornarice v mešani vojaški komisiji trojnega pakta v Rimu, in poveljnik Tojo Mitunobe sta poslala guvernerju Rima dar 15.000 lir za prizadete ob sovražnih letalskih napadih. General Majakira Simizu, vojaški in letalski ataše pri japonskem' veleposlaništvu je poslal guvernerju Rima 10.000 lir za prizadete.
Novi veliki podvigi japonskega letalstva
Silovita bitka pri Orlu

ka
*	Prpfekt Bellini in Zvezni tajnik v Gradu. Novi prefekL gorzijske pokrajine Eksc. Belimi je prispel te dni v spremstvu zveznega tajnika iz Gorizije v Grado, kjer si je ogledal ondotne zdravstvene zavode, predvsem pomorsko kolonijo pod vodstvom 'GILa gorizijske pokrajine. V koloniji se trenutno nahaja 310 belšl iz Gurizije. Pre-fekt in Zvezni tajnik sta se ljubeznivo raz-govarjala z otroki.
*	šesta obletnica smrti Guglielma Mar-, ■ponija. Te dr.i so v Rimu obhajali šest0 obletnico smrti izumitelja Marconija. Ob tej priliki je položno zastopstvo italijanske Akademije na grob pokojnika v Pontechiju ter na njegovo rojstno hišo v Bologni spominska vcnca.
*	Ljudsko gibanje v juniju. Uradni list v Rimu objavlja o ljudskem gibanju v juniju naslednje podatke: porok je b'lo sklenjenih 19.149, narodno se je 67.161 ctrok, umrlo pa je 45.254 oseb. Število novorojencev presega število mrtvih za 21.097 oseh. Na dan 30. junjja t. 1. je imela Italija brez priključenih ozemelj 45,809.000 prebivalcev.
*	Industrijski center za patente. Iz Rima poročajo, da so tamkaj nedavno usten o vi. i industrijski center za patente. Poglavitna naloga tega urada bo lajšati delo italijanskim industrijskim tehnikom, predvsem pa izumiteljem. Poseben oddelek zavoda bo' paz.fl na to, da se ne bodo vlagale prošnje z©, takšne patente, ki so že v rabi.
*	Posebna nagrada za trojčke. Na ukaz Duceja je biLa; podeljena zakoncema Ago-stniju in Menandri iz Casemorate pri F orli ju posebna nagrada za trojčke v znesku 1100 lil".
*	Tvrdka je odgovema za pošk°dbe delavca. Dne 24. januarja 1941 se je primerila mehaniku Framcescu Lollobrlgidi, zaposlenemu pri podjetju za izdelovanje letalskih delov v Rimu, huda nezgoda. Zaradi zatemnitve je mež z dela grede padel v globoko jamo ter se pri padcu močno poškodoval. Mož je z. radi poškodbe postal nesposoben za delo in je vložil tožbo pioti podjetju. Po dveh letih je bi!a pravda končana in podjetje je bilo obsojeno na 48.000 lir odškodnine v prid ponesrečenemu delavcu.
*	Mati umrla na sinovem grebu. Na pokopališču v Cesinu pri Pontedesinu blizu Genove so našli v nedeljo na grobu svojega sina starejšo žensko. Bilo je očitno, da. se je ženska nezavestna zgrud la ni zemljo. Pozvali so reševalce, ki so starko odpeljali in ugotovili, da se ženska piše Angela Vigo. Kakor vsako nedeljo, je tudi to pot prinesla rože na grob svojega sina. pri tem pa jo je obšla slabost in se je zgrudila na gomilo. Odpeljali so jo v bolnišnico, toda med- prevozom je umrla.
*	Smrtna nesreča na beneškem Lidu. 23-letni Leo Corrado iz Siracuse se je hotel te dni okopati na beneškem Lidu. Ko je odložil obleko, se je povzpel na neko čer in z nje skočil z g Levo naprej v morje. Skok je izvedel tako nesrečno, da je z glavo zadel ob oster kamen, ki mu je preklal lobanjo, da je ostal na mestu mrtev.
*	Mušji strup je pila, 47letna Lea Luc-carelli iz Pistoie je zamenjala stiupsno raztopino, ki jo nastavljajo poleti muham, s hladilno pijačo ter pomotoma izpila tekočino. čez nekj časa so jo popadli hudi želodčni krči, toda še preden so ji mogli zdravniki nuditi pomoč, je izd hnila zaradi zastrupi jenja.
*	Tisočaki v vodnjaku. Zakonca Bo-lognesi iz Migliara pri Ferrari sta nedavno pogrešila več tisoč lir dene rja, ki sta ga hranila doma nad kuhinjskimi vrati. Po dolgem poizvedovanju sla prišla na to, da je denar odkril njun sin. ki je potem, ko se je prepričal o vsebini skrinjice nad vrati, vrgel vse skupaj iz strahu v domač vodnjak. Zdaj so vodnjak izpraznili in na dnu res našLi skrinjico z bankovci.
*	Vlak je odrezal teletu rep. V Rettinelli pri Rovigu je pobegnil kmetu Ader.tu de Beiu iz hleva 3 mesece star teliček. /C:val je nekaj časa begala po travnikih, poten: pa zbezljala na železniški tir Rovigo -Cioggia. Neč e6a ;e hote a da sta prav tedaj po tračnicah pridrveli dve lokomotivi. Strojevodja je takoj zavrl stroj, toda lokomotiva je kljub temu podrla žival. Vsi so se silno začudili, ko so videli, da se je ži-vinče čez nekaj časa dvignilo izmed tračnic ter zbezljalo z glasnim blejanjem naprej. Kolo lokomotive je namreč teletu odrezalo samo rep.
*	Usodna neprevidnost. 431etni kmet Do-menico Gotta iz Mellazza. pri Alessandriji je te dni: mlatil žito. Med delom si je prižgal cigareto in odvrgel vžigalico proti posodi, v kaitcri so hi-anili bencin. Bencin se je v trenutku vnel in nastala je eksplozija, ki ni poškodovala sajmo Gotte, temveč povzročila tudii požar, pri katerem je bilo več ljudi hudo opečenih. Gotta je dobil tako hude opekline, da jim je pozneje v bolnišnici podlegel.
*	Stct olja v kovčegu. Iz Trapanija je prispel na post: jo Por ta Nucva pri Torinu težak kovčeg, ki se je zdel pristojnim organom sumljiv zaradi teže. Ko so kovčeg odprli, so našli v njem 20 pločevinastih posod z oljem. Moža, na katerega ime je bila pošiljka odd: na, so zaprli zaradi tihotapstva.
*	štirje kopalci rešeni iz Pada. Vroči poletni dnevi sedaj povsod vabijo ljudi v vodo, ki nudi kopalcem prijetno osvežilo. Kakor vse druge reke, je tudi reka Pad polna kopalcev, toda pri kopanju se rade primerijo nesreče in nezgode. Samo v enem dnevu so morali potegniti iz valov Pada v bližini Cremone štiri osebe, ki so bile v nevarnosti, da utonejo. Nekatere izmed njih so morali obuditi v življenje z umetnim d hanjem.
*	Smrt štirih ljudi v plamenih. V kraju Spadcni pri Perugiji je nastal ogenj v hiši nekega kolona. 6 članov kolonove družine je bilo ob izbruhu požara v hiši, izmed njih so bili štirje tako poškodovani, da so pozneje umrli zaradi opeklin.
*	24 ur v prepadu. Pred nekaj dnevi sta se podala 251etni Claudio Rolle in 221etni Giorgio Gillcne na Monte Roso proti švicarski meji. Pri sestopu z vršaca pa sta oba padla v globok prepad, kjer sta obležala za celih 24 ur. Po tem času ju je rešila neka švicarska obmejna straža.
»DOLOREX« tablete proti živčnemu glavobolu. V lekarnah Lir 2.50.
u— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce ga. Marija Dulerjeva, rojena Stele-tova. Za njo žalujejo rodbine Eiletz, Jereb, Končar, Štele in Zorko. Na zadnji poti bodo blago pokojnico spremili v potek ob 16. iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Dež je namočil zemljo. V sredo dopoldne se je vneme nenadno poslatšalo in je začelo deževati. Dež pa je kmalu pojenjal in se je za čas spet zjasnilo. Popoldne so se spet zgrnili obletki in kmalu po sedmi uri se ie vlilo kakor z vedra. Veter je zanašal dsževne curke. Dopoldansko poslabšanje vremena je zanimivo zabeležil tudi barometer. Nena.dno je padel za cela 2 mm. Zračini tlak je začel potem spet naraščati in se je do včeraj zjutraj dvignil na, 762 mm. Včerajšnji dan je bil eden izmed najlepših letošnjega poletja.. Najvišja toplota v sredo je znašala 28.6 stopinj Celzija, v četrtek zjutraj p je termometer
zabeležil najnižjo temperaturo 14.2 stopinje Celzija. Danes se začno pasji dnevi.
u— Diplomirani so bi!i na Glasbeni akademiji: Cvetko Ciril iz kompozicije (pedagoški oddelek), Ogrin Ksenija iz klavirja, Papler Albert iz solopetja (pedag. odd.), Perušek Dana iz klavirja (pedag. odd.) in Rus Jelka iz solopetja (pedag. odd.) — Na srednji glasbeni Soli so bili diplomirani: Dražil Srečko iz violine. Heybal p. Pavlin iz orgel, Poljanšek Ivan in violončela, Stritar Janza iz klavirja in Znidar Janez iz roga. Iskreno čestitamo!
u— Na Državni tehniški srednji šoli so dokončali študije in bili diplomirani od 21. junija do 4. julija pod predsedstvom prof. Bartolomea Calvia naslednji kandidati: arhitektonske-gradbeni odsek; Ber-gant Ernest in Friškovec Oton z odličnim. Fabijan Janez s prav dobrim, Hojs Ivan. Reisner Janez in Tomšič Marian z dobrim uspehom: strojni odsek; Mencinger Franc in Milek Leopold z odličnim Geršak Alol-zij. Ogrizek- Stanislav, Sušnik Štefan in Vdovič Jurij s prav dobrim, Košir Jožef in Volčanšek Stojan z dobrim uspehom: elektrotehniški odsek; Benedik Jožef, Meglic Rudolf in Tomšič Josip z dobrim uspehom. Mnogo sreče! — Potrebujete diplomiranega tehnika? Informacije dobite na Tehniški srednji šoli.
u— O koncu ruske carske družine pripoveduje daljši članek v »Domovini« tega tedna. Podatki so posneti po knjigi Ke-
renskega. Črtica »Ljubezen gre ne dvoje«
riše senzacijo v majhnem mestu. Je pa še mnogo drugega zanimivega čtiva. Spet je objavljena velika križanka. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, ki ga čita-jo Ljubljančani prav tako radi kakor deželam.
u— Islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrost eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik. Knjigo je opremil ing. arh. Oton Gaspari. Delo je pravkar izšlo v Knjigarni Tiskovne zadruge. Šelenburgova ul. 3.
u— Razdeljevanje krompirja. Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike. da lahko dvignejo na odrezek »107« tudi pri tvrdki Gregorc & Co. 2 (dva) kg krompirja, določena v tretji razdelitvi.
u— Tečaj za popravne izpite. — Turjaški (Novi) trg 5. Tisti dijaki(inje), ki bodo delali septembra popravne izpite, so vabljeni da se udeleže našega tečaja za popravne izpite na Turjaškem trgu 5. ki se začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-fesorji-strokovnjaki vse predmete- Temeljita, strokovna priprava. Honorar nize*. Prijave dnevno od 9.—12. ure dopoldne: Turjaški (Novi) trg5 ). Instrukcije.
u_ Pomota v zastavljalnici. Mestna
zastavljalnica prosi gospo, ki je z zastavnim listkom na ime Velkavrh v ponedeljek 19 t. m. rešila jedilni pribor, naj se takoj zglasi v zastavljalnici, ker po pomoti ni dobila pravega pribora.
u— Izgub i se je otroški nizek lakasti čeveljček v Jadranski ulici 18. t. m. Pošten "najditelj se naproša naj ga vrne proti nagradi Bičevje 41. Kunaver.
u— Nesreče. Ključnico si jc zlomil pri padcu z avtomobila 371etni delavec Janez Krstinec iz Ljubljane. S koso se je vrezala v levo nogo Marija Mavčeva, l&letni de'a-vec Mihael štrukelj iz Ljubljane se je z vrelo smolo oparil po rokah in negah. Obe roki si je poškodovl 221etni železniški pre-mikač Stanislav Koželj iz Ljubljane. Pri štedilniku se je opekla po rokh in negah 541et.na žena sedlarja iz Ljubljane Angela , Brtoncljeva. Ponesrečenci se zdravijo na i kirurškem oddelku ljubljanske splošna tol-I nišnice.
Sp©dssj@ štajersko
Sestanek ptujskega okrožnega vedstva.
Na službenem apelu ptujskega okrožnega vedstva dne 19. julija so se zbrali vsi krajevni skupinski voditelji. Uvodoma je izročil okrožni vodja Fritz Bauer dekreta o imenovanju za kiajevna voditelja nad-inspekterju Mauschitzu iz Ptuja in Jo-hannu Rathu iz Sv. Andraža v Halozah. Nato je čestital krajevnim skupinskim vodjem iz obeh ptujskih skupin, iz Sv. Barbare v Halozah, iz Ormoža, Juršincev, Št. Lenarta v Slov. goricah, Središča in Sv. Tomaža pri Ormožu k podelitvi zastav. Sledili so referati iz posameznih delovnih področij. V teku razprave je poročal okrožni vodja z zadovoljstvom, da je pri pregledu občinskega poslovanja ptujsko okrožje najbolje odrezalo. Za zaključek je na sestanku še enkrat povzel besedo okrožni vodja in podal splošen pregled o položaju.
Stcindl vodja brambovcev. Graški dnevnik poroča, da sta bila vodja brambovcev štajerske domovin, zveze Blasch in vodja brambovske brigade iz Celja Dragert poverjena z drugimi nalogami. Po naročilu gauleiterja dr. Uberreitherja je prevzel poveljstvo brambovcev zvezni vodja Steidl. V njegovih rokah je zdaj združenj vsa politična moč na Spodnjem Štajeiskem. Za štabnega vodjo je bi! imenovan dosedanji vedja brambovske šole v Rogaški Slatini Maierhofer.
Vitez železnega križa v Mariboru. V
ponedeljek je prispel v Maribor vitez železnega križa poročnik Schreiber. Sprejeli so ga zastopniki okrožnega vodstva. Na jav:nem zborovanju v Magdalenini dvorani je govoril mariborskim meščanom o svojih frontnih doživljajih. Okrožni vodja Knaus se je gostu zahvalil za vzpodbudne besede, navzoče pa je pozval k delu in vestnemu izpolnjevanju dolžnosti, da bodo vojaki na frontah dosegli zmago.
Junaška smrt. Mariborski dnevnik posveča tople besede 23. junija na vzhodni fronti padlemu Rudiju Stiplošku, ki je bil marljiv delavec v krajevni skupini v Rogaški Slatini.
Umrl je v Mariboru sinček lastnika av-totaksija Klaus Zupane.
.... v	.	W	—---
Artipliorie contraeree sprono il fuoco apparecchi nemici in una nostra fcola - Protiletalski topovi otvarjajo ogenj proti sovražnim letalom na nekem italijanskem ototal
V Račjem so v nedeljo predvajali film
»Dvojica v velikem mestu« in tedenski pregled. Prireditev je obiskalo 530 ljudi.
Ljutomerčani na Dunaju. Pod vodstvom svojega razrednika so odpotovali učenci 4. razreda glavne šole v Ljutomeru na Dunaj, kjer so ostali tri dni. Dunajska mestna občina je ukrenila vse potrebno, da so se spodnještajerski dijaki na Dunaju čim pri-jetneje počutili.
Za varstvo mladine. Uradni list šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem objavlja v zadnji številki odredbo, po kateri ie policijska odredba o varstvu mladine z dne 10. junija 1943. raztegnjena tudi ra Spodnje Štajersko.
V*ojaški kuncert v Ljutomeru. 14. julija je gedba nekega letalskega oddelka priredila v Ljutomeru koncert. Prvi del večera je izpolnil orkester pod vodstvom dirigenta Heckerja. ki je igrsl uverturo We-brove opere »Oberon«, iz Bizetove opere »Carmen« ter več krajaih skladb. V drugem delu koncerta je nastopil orkester z vedro glasbo. Vmes so bili tudi pevski nastoni.
Nesreča pri obešanju perila. Inženjer-jevi scprcgi Ani Gabrijelčičevi iz Maribora s~ je p: i obešanju perila primerila nenavadna nezgoda. Zaradi težke obte-žitve sc je preperel drog. kj je nosil vrvi, nenadno podrl, pri čemer .ie gospo Gabri-jelčičevo ranil na nosu in ji zlomil levico.
Nesreče. Z lestve je padel in si zlomil levico štiriletni Janez Ornik iz Prebolja pri Račjem, lfiletna Karolina Ložakova iz Kalic v konjiški občini je zašla z roko v mlatilnico. pri čemer si je zlomila desnico.
Z ©sresafshega
Viter.a železnega križa sta prišla tudi na Koroško. V sredo sta prišla iz Gradca v Cc lovec poročnika Alfred Schr: ber in Ksaver Maitz. Včeraj sta goverila odi -kovanca z viteškim križcem železnega križa na desetih sestankih o svojih vojnih doživljajih.
Za F. 3. rej* t n". dan dr. KugjJa je znanemu alpinistu in pisatelju poslal svoje čestitke tudi gauleiter dr. Rainer.
Ncv gieb. Na Količevem pri Domžalah je umrl po kratki in mučni bolezni go.-.pcd Franc Podgornik.. dolgoletni uradnik Bcnačeve tovarne papirja. Pokojni je bil doma iz Chiappovana pri Gorizii in zaputča vdovo in drugo sorodstvo.
Dekliška tabor.šča v Gazdu-Martuljku. 240 deklet iz Bavaiskega, Saškega, Turin-škega, Monakovega in drugih krajev se je piostcvoljno javilo za pomoč pri žetvi na Koroškem. Po kratkem šolanju v Goz-du-Maituljku so se dekleta preteklo soboto zbrala k slovesnosti v Celovcu. Gauleiter dr. Reiner jc poveličeval pomen pro_ steveljae častne službe na Kcrcškem. ki ima najbogatejšo zgodovino vseh nemških dežel. Gre za to, je dejal med drugim dr. Rarner, da se zadnji estanki Balkana izrinejo z nemških tal, za kar bo preskrbela Stranka in izvedla borbo do kraja.
Iz Hrvatske
Poglavnikov obisk na Zagrebški golt
Preteklo nedeljo je bilo na Zagrebški gori, kakor poroča »Nova Hrvatska«, izredno mnogo planincev in izletnikov. Po travnikih okoli Piramide. Tomjslavovega doma m drugih domov je vrvelo izletnikov. Nenadno se je pojavil med njimi Poglavnik, ki so ga potem na vsakem koraku pozdrav-;jali zagrebški plan;nci. Po maši je Sel Poglavnik med gojence častniške šole in je z nj mi na travniku tudi obedoval. Nazadnje je obiskal še ranjence, ki so ra okrevanju v Runolistcvem domu.
Pcsebni pooblaščenec fašistične stranke v Ztsfjrebu. Za posebnega pooblaščenca fašistične str: nke pri italijanskem pcalanl-štvu v Zagrebu je bil imenovan dr. Luifci Fiocca
Odlikovan italijanski trgovski at?še. Poglavnik je odlikoval z zaslužnim križcem 2. stopnje stotnka Pietra Marinellija, ki je opravljal posle trgovskega atašeja pri italijanskem poslaništvu v Zagrebu.
Proslava španskega narodnega praznika v Zagrebu. Ob prilik' španskega narodnega praznika — dneva revolucije — je bil tudi v Zagrebu svečan sprejem na španskem poslaništvu. K sprejemu so prišli predstavniki zavezniških držav, zastopniki oboroženih s'l in mnogoštevilni rovabljenci.
Nastop gojencev vojaške godbene Sole. Danes v petek zvečer bo prvi javni nastop učencev domobranske godbene šole. Gojene; bodo najprej nastopni na posameznih instrumentih, drugi del sporeda pa bo tvorila pihalna skupina šole. Deški zbor bo zapel tudi nekaj pesmi.
V nedeljo se je kopalo na Savi do 80.000 ljudi. Nova Hrvatska« piše, da je bilo zadnjo nedeljo na Savi najmanj 25 do 30.000 Zagrebčanov, kar je gotovo rekordno levilo. Kljub tolikšnemu navalu pa je cestna ti eznicu s srni: ^ Vi o ureditvijo prvnufca zmagala ogromni val.
Iz 5?bi|e
Lojze Zupane:
O pričeskah ln še kaj
Po pravici povedano: za lepe stvari imam okus in oči na pravem mestu. Toda so se pojmi o lepoti marsikomu zmešali. Na primer ženske pričeske so vendar zato tukaj, da občudujemo ženske in — pričeske, četudi ne moremo vselej z gotovostjo potrditi, da je ta in ta ženska lepa, ker ima lase urejene po najnovejšem modnem okusu. Nasprotno, poznam ženske, ki imajo vse j naravne pogoje za lepoto, a jim nemogoča j pričeska pokvari vso milino v obrazu, da | so trezni ljudje, ki jo opazujejo, resno v j zagati, ali naj jo prištevajo k lepim ali ne. 2ensko namreč.
Toda stara resnica je, da bi brivci in frizerji že davno šli rakom žvižgat, če bi na svetu ne bilo žensk in njih neutešljivih želja, da si vsak teden, da, sleherni dan menjajo pričesko. Kar naravnost povem, da ne bo zamere: sam se na brivce in frizerje pokašljam. Prav dobro em, da je še mnogo moških, ki so glede tega vprašanja z menoj enih misli. Sleherni moški ima v sebi brivske in frizerske sposobnosti. Ta talent prinese vsakdo že na svet, ga takorekoč prisesa že z maternim mlekom in mu za to obrt ni treba dolge učne dobe treh ali štirih let.
Ne verujete? Prosim, menda nisem sam, ki se sleherno soboto ustopim pred ogledalo in se priklonim kosmati podobi v njem:
»Klanjam se. velecenieni gospod čičigoj!«
»Prosim, obrijte in ostrižite me,« zaukaže podoba v zrcalu.
»Prosim, prosim, z največjim veseljem,« odgovorim z globokim basom.
Pa dvignem roko in že zapleše namiljeni čopič po udrtem licu. Potegnem z ostrim rezilom dvakrat po levem, dvakrat po desnem licu, nekaj urnih in strokovnjaških potez okoli brade in iz zrcala se mi posme-je gladek, za deset let mlajši obraz. Potlej
vzame žena v svoje izkušene roke škarje prima »Solingen«, prosim; pred davnimi leti sem jih bil kupil od dalmatinskega krošnjarja za dva desetaka — in mi poreže krivčke nad štrlečimi uhlji in nad ovratnikom. Ko je operacija pri kraju, zapoje z milim glasom:
»Britje tri lire, striženje štiri lire, pro-
sim
Odštejem denarce in sem vesel, da sem prispeval nekaj za kuhinjske blagodati.
Porečete, da nisem socialen človek in da ne podpiram obrti. Ni res, navdušen sem za vsako domačo obrt in to tudi z dejanjem potrjujem, kakor sem vam bil pravkar opisal.
2e vidim gospode brivce in frizerje, kako škripljejo z zobmi in bliskajo z očmi. Prosim, v redakciji je moj naslov. Toda opozarjam vse prizadete, naj si prej dobro premislijo, preden si bodo po lepem izreku »Maščevanje je sladko« ohladili živce in kri. Kajti gospod, ki oskrbuje Žale, je moj dober prijatelj in se ne bojim, da bi me ne odkazal najlepše kapelice za zadnje spanje, konec koncev pa sem tudi član Pogrebnega društva in žena bo prejela za menoj visoko zavarovalnino, ker sem za vsak primer zavarovan.
Seveda, tukaj moški ne odločamo — hvala bogu! Brez lepega spola ni ničesar na tem preljubem svetu in bi tudi brivcev in frizerje^ ne bilo, če bi moda ženskam ne dikfrala pričesk.
Moja teta, na primer, je že od rojstva rdečelaska. Blizu petdeset let ji je. pa Ima vsakokrat, kadar jo vidim, drugače pobarvane lase. Oni dan sem jo srečal s pričesko grške boginje (njeni lasje so bili tokrat srebrnkasto rumene barve). Stric je kajpa siten dedec, venomer p:je pivo, da se »moji ko afriški nosorog in preklinja ko pravi Kupm.iec. Preklinja frizerje vesoljnega sveta. Pravi, da dela in se peha samo
za frizure moje tete. Teta pa se blaženo smehlja; ima modno pričesko, svilene nogavice, sandale — šklopotače (da 4> hrupom po mestnem tlaku vzbuja zanimanje za lepo onogavičene noge) in petindvajsetletnega ljubčka.
Kadar mi je dolgčas, ne grem v kino, ker nimam denarja za te vrste zabavo, pač pa prislonim svojega rojstva kosti na vogal Bat'ine palače in občudujem ženske in pii-česke. Mili bože, kakšna neizčrpna izbira! človek, pasi svoje oči in smej se ali jokaj, zaradi tebe se svet ne bo premaknil s tečajev — pa tudi modnih pričesk zato ne bo nič manj.
»Glejte, vi, gospod čičigoj ? Ah, kako me veseli, da vas po dolgem času spet v:diin čilega in zdravega.«
Pred menoj stoji dama s pričesko v tri nadstropja, mi ponuja odišavljeno roko in me zapeljivo, koketno pogleduje z vel;kimi modrimi očmi. Ah, imela je oči kakor po-točnice, pšenično zlati lasje so se ji polžka-li vrh glave, ustnice cinobraste barve so bile zapeljive ko pri punski boginji, karml-nasto rdeči nohti ja so ji bili dolgi ko nohti kitajskega mandarina. Sv'la zgoraj, šumeča svila spodaj, skratka: dama, dama, dama. Le njena govorica je bila malce za-tegnjena kakor pri ljudeh, ki domujejo v okolici Trubarjevega rojstnega kraja. Bil sem v zadregi, ker dame nisem prepoznal in sem zajecljal:
»Oprostite, zares se ne spomn:m. s kom imam čast...«
»Hi, hi, hi, ali me zares več ne poznate?«
Zdajci sem jo prepoznal. »Hudimana, saj to ste vi, Ivanka!« Udaril sem se po čelu, da je zazvonilo kakor tramvajski zvonec. Toda komaj sem jo prepoznal, že je od-bizela dalje, hihitajoč se nad mojim začudenjem. Da, poraz'la me je na vsej črti! Bila je Ivanka, nekoč zdravo kmečko dekle. še pred tremi leti je bila naša služ-
kinja. Kuhati ni znala, zmerom smo za večerjo jedli zasmojeno polento. Ivanka je moji ženi trdovratno trdila da je takšna polenta »duobra«, pa ker se z ženo nista mogli sporazumeti, je Ivanka lepega dne odšla.
In zdaj — dama! Privošč!m ji pričesko alla madame Pompadour! časih je imela | Ivanka vranje črne lase in zdrava rdeča lica. Zdaj ima plave lase. bleda lica, rdeče nohte in šumečo svilo. Bog s teboj, Ivanka, polente nisi znala skuhati, toda na modno pričesko se razumeš. Z duhom časa korakaš naprej in to je tudi nekaj.
Stop ili v tramvaj, da pohitim domov in povem ženi, koga sem srečal. Gneča, strahovita gneča. Damice se prerivajo, mi stopajo na kurje oči in koketirajo, koketirajo. Nisem več mlad, grd človek sem, tudi plešast sem že, toda glej ga šmenta, tamkaj nasproti meni stoji dama in z očmi bliska proti meni. Nerodno mi je zaradi pleše in se brž pokrijem s škriljakom, ki sem ga dotlej držal v rokah. Potem se opogumim in se skušam nasmehniti neznani dami. Toda — o groza! — pogledi so vedno bolj bliskajoči. Počasi se ovedem in previdno pogledam, če imam suknjič zapet. V redu. Pogledam še hlače — v najlepšem redu. Hudimana, si mislim, le zakaj me potlej ta prikupna stvarca s pričesko španske devojke prebada z očmi? In se ozrem —.
Hvala bogu, jezni pogledi niso merili name, ampak na damo, ki je stala za menoj. Imela je sijajno blondirano pričesko, izDod dva centimetra dolgih umetnih trepalnic pa se je blaženo smehljala jezljivim pogledom zavistne sosede.
Od takrat se nikoli več ne zmotim. Če vidim damo s strelami v očeh. vem da jeza nI naperjena name, temveč v sosedo, ki gotovo stoit nekje blizu mene ali za menoj in ima pričesko urejeno po najzadnjem modnem okusu.
Jubilej. Te dni je praznoval 50 letnico rojstva inž. R. Sturm, uslužben pri kmetijskem oddelku s reškega načelstva v Po-žarevcu. Slavljencc je po rodu iz Slovenske Bistrice. Fo končanih srednješolskih študijah v Mariboiu je študiral na Dunaju, kjer se je izpopolnil predvsem v sadjarski stroki. S svojo strokovno usposobljenostjo je paznejc mnego korist'1 razvoju ter napredku štajeislcega kmetijstva, predvsem vinarstva in sadja:stva. Dolgo vrsto let je bjl odličen oskrbnik v K.njicah. Pozneje se je preselil v Maribor, kjer je bil rajpreje pri" kmetijski pieizkuševalni postaji, nato pa na sreskem načelstvu. Poleti 1941 je prlšal v Požar ovac. Svoje bogate izkušnje je pcstav;I v-neto v službo tukajšnjega kmet-skega gospodarstva. S svojim vedrim značajem, s svojo odkritosrčnostjo in drugimi odlikami uma ter srca Ji je pridobil v Po-žarevcu mnogo prijateljev in iskrenih spo-štovalcev. Ob Abrahamovem mu želimo njegovi rojaki, ki se jim pridružujejo v teh voščillh tudi šlavljenčevi sinovi, da bi nadaljnja desetletja preživel v zadovoljstvu in družinski sreči sredi vseh svojih ljubljenih svojcev.
GLEDALIŠČE
OPERA
Petek, 23. jul.: Zaprto. Sobota. 24. jul.. ob 19.: Mrtve oči. Red Sreda.
Nedelja. 25. jul.. ob 19.: Traviat*. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Izven. Cene od 35 lir navzdol
*
Eugen D'AIbert: »Mrtve oči«. Opera v enem dejanju s prologom. Libreto: H. H. Evvers in M. Henry, prevod N. štritof. — Osebe: pastir — Banovec. kosec — Delničar, pastirček — Stritarjeva, Arzenij, rimski poslanec v Jeruzalemu — Primožič. Myrtocle, njegova žena — Heybalova, Ar-zinoa, njena služabnica — Polajnarjeva, Galba, rimski stotnik — Anžlovar, Marija Magdalena — Golobova, Rut — Kar-lovčeva, Ester — Ramšakova, Sara — šturmova. Dirigent: Samo Hubad, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, načrti za inscenacijo po zamisli režiserja: ing. arch. S. Rohrman, načrti za kostume: J. Vilfanova.
Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, prlma-done beograjske Opere. V nedeljo bo pela naslovno partijo v Verdijevi »Traviati« (ki bo edina predstava te opere v letoftnji sezoni), razen tega bo nastopila kot »Madame Butterfly« v sredo 28. in v soboto 31. t. m. Opozarjamo na gostovanje te priljubljene umetnice in na omejeno Število sedežev, ki je na razpolago za predstavi »Madame Butterfly«, ker je obakrat za abonma. Le nedeljska »Traviata« je izven abonmaja.
Operna sezona se zaključi v soboto ti. julija.
SPOR T
Suša na teniških terenih
leniški M»ort po Evropi v četrtem leto vojne
Voitia je malokateremu športu naprtila toliko težav kakor tenisu. Pomanjkanje tenis ih žogic je usodno zadelo vse aktivne igr e po evropskem ; etu, najbolj zaradi teg: ker je prav v t panogi treba ogromno tr.-iii.-aU in je zato najprej potreba velikega itevila malih žogic. Razen tega je za sedanje življenje na teniških terenih velikega pomena tudi to, da je cela vrsta dobrih igralcev v vojaških oblekah, povrh vsega, pa je dandanes združeno z velikimi težavami tudi potovanje iz kraja v kraj, tako da moramo bitj kar zadovoljni, če tu in tam še zasledimo kako vest o teniških turnirjih.
Zadnji čas smo nekaj slišali o rumunskiii teniških igralcih, ki so najprej pomeril: •voje sile s Slovaki, potem pa so gostovali v Kg dan ju, kjer pa že niso bili močni dovolj. da bi bili ostali zmagoviti. Na severu je ta panoga le še oh':'anila več aktivnih pristašev kakor drugod in tako so pred kratkim prav zares igrali Danci in Švedi, čeprav samo neodločeno. Zanimivo jn hvale vredno je dalje, da kljub vsemu niso ostali brez sporeda niti hrvatski teniški igralci, ki so oni dan gostovali v Bratislavi in si razmajali ude na tamkajšnjem mednarodnem turnirju, s katerega pa je odnesel nekoliko manj prijetne spomine glavni predstavnik Hrvatske — Drago Mitič. ki je moral kloniti pred slovaškim mojstrom. Tudi v Italiji je na teniških igriščih dovolj živahno, vendar so bila do zdaj odigrana samo nižjerazredna prvenstva, medtem ko glavni junaki še niso stopili na plan.
V Nemčiji so zaenkrat končali samo tekmovanja za prvenstvo Berlina kot uvod v letcšnjo sezono. Vsekakor pa bodo letošnji teniški nastopi v Nemčiji močno pod vplivom dejstva, da so skoraj vsi vodilni teniški igralci v vojaški službi, večinoma na različnih frontah. Nekaterih znanih imen pa sploh ne bomo več srečali na športnih terenih ker jih je pobrala vojna. Tako je padel znani večkratni reprezentant Nemčije grof Baworovski in .^e nekaj drugih, nobenega sledu pa ni niti o drugem stebru nemške teniške vrste Hennerju Henkelu, mdtem ko je več drugih tako poškodovanih da tudi ne bodo mogli nastopiti v svoji stari formi. Glavni stebri, na katerih bo letos slonelo vse udejstvovanje na belih prostorih. bedo torej prvak Berlina Gopfert drugi finalist istega turnirja Koch. dalje Gies, Eppler in Menzel in ga. Gerloch-Kaeppel. Po vsem tem je treba skoraj računati, da bo Nemčija precej omejila mednarodna srečanja v tenisu, kar pa ne velja za gostovanje Turkov, ki bodo letos na jesen v zameno za lanski obisk Nemcev v Ankari prišli na dvoboj v nemško prestolnico. Na poti tjakaj se bo Jo verjetno ustavili tudi v Bukarešti.
Na Madžarskem so razmeroma še zalo ag"lni na tem področju in so . akor znano. tudi že spravili pod streho svoje državno prvenstvo, na katerem je spet visoko prevladoval znani Asboth (z zaključno zmago nad Szigetyjem) med moškimi, medtem ko je pri ženskah poskrbela za majhno senzacijo igralka Petofy, ki je odrinila s prvega mesta lansko prvakinjo in bivšo najboljšo j" poslov ansko igr a'ko Alico Flori an. Madžarska ekipa je pred kratkim >dšla na daljšo turnejo proti severu in se je n?. poti v Stoclcholm za dva dni ustavila v Berlinu, kjer je odigrala prijateljski med državni dvoboj z Nemčijo. Nemci so nastopili bolj ali manj nepripravljeni in so marali priznati gostom popolno premoč, pri čemer jim je edino točko po hudi borbi j 'idobil njihov igralec Gies z zmago nad
Dotrpela je naša nepozabna sestra in teta
Duler Marija
roj. ŠTELE
Na zadnji poti jo spremimo v petek, dne 23. julija 1943 ob 4. uri popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah na pokooališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. julija 1943.
Žalujoče rodbine: EILETZ, JEREB, KONČAR, ŠTELE, ZORKO
Katono. Podrobni izidi tega dvoboja so bili naslednji:
Plorian — Asboth : Gerlach — Kaeppel — Koch 6 : 3, 6 : 4, Gies—Katona 6 : 4, 7 : 9, 6 : 2, 14 : 12, Asb0th—Koch 6 : 3, 6 : 4, 6 : 3, Fiorian—Gerlach—Kaeppel 8 : 6, 6 : 8. 6 : 1, Asboth—Katona : Koch—Gies 6 : 4, 6 : 2, 7 : 5. Končno stanje 4 : 1 za Madžarsko.
In petem res ni mnogo več, kar bi se dalo še zanimivejšega povedati o letošnjem tenisu!
SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONl-a
NOGOMETNA ZVEZA
Objava štev. 24.
Ljubljana, dne 21. julija.
1.	Protest SK Ljubljane proti verifikaciji prvenstvene tekme mladine Hermes-Ljubljana, ki je bila odigrcma dne 11. julija ter se je končala z 1:0 z Hermes, se zavrne kot neutemeljen. Tekma se verificira z izidom 1:0 za Hermes.
2.	Protest SK Mladike proti verifikaciji prvenstvene tekme mladine MJadiike-To-bačna tovarna, ki je bila odigrana dne 27. VI. ter se je končata. z 2:1 za. Tob. tovarno.
3.	Kaznuje se po S 36 (olaišilne okol-nosti) igralec SK Ljubljane Sintič Vladimir s prepovedjo igranja za dva tedna. Kazen mu poteče dne 5. Avgusta t. 1.
4.	Suspendirajo se do nadaljnjega: SK Ljubljana. Oven Rudolf, Ovsenik Ivan (žabjrik), Guček Adolf, Pire Ivan (Korotan). EIsner Branko in Zupančič Ot.o (Vič).
5.	Pozivajo se na zaslišanje v zvezno pisarno v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 17.: predsednik SK Ljubljane, kapetan I. moštva SK Ljubljane, igralci: Oven, Ovsenik (žabjak), Guček, Pire (Korotan), EIsner,
Zupančič (Vič) in zastopnik Tobač. tovarne.
6.	Pozivatjo se SK Mladika, SK Vič, SK žabjak in SK Mars. da predložijo sestave moštev mladinskega tornirja, M je bil odigran dne 18. t. m.
7.	Opozarjajo se vsi klubi, da za vsako tekmo predložijo sodnikom točne in vestno izpolnjene sestave moštev na predpisanih tiskovinah. Vska malomarnost in netočno izpolnjevanje bo kaznovs.no.
8.	Opozarjajo se obiskovalci tekem v nedeljo dne 18. julija., da shranijo vstopnice, ker bodo imeli z istimi vstopnicami prost vstop k prvi prihodnji prireditvi Zveze.
Slepo dekle zagleda
* v®
I«*
Pred kratkim je izzvala veliko pozornost novica, da je 18lc-tno dekle, ki je bilo od roj* stva slepo, nenadoma izpregledaio.
Srečna mladenka je povedala radovednim novinarjem mnogo prczanimi\ih podrobnosti o tem. dejali bi. skoraj čudežnem dogodku.
Usodnega dne je sedela pri svojem radijskem sprejemniku, čakajoč neke oddaje. Nenadoma se ji je zazdele, kakor da hi se v njenih mož )ih ukresala električna iskra. Takoj nato ; : s-; je začelo pvetliti okrog nje, vendar pa ic ni \ edela, da prihaja svetloba skozi cči. šele ko je zat^nila trepf' ice ;n j, bila zopet tema. je razumi. da doživlja velik dogodek Prvi predmet, ki ga je zagledala in spoznala, je bila njena roka: svetel madež, ki se je bližal in oddaljeval, kakor je pač približevala in odda1 j evala svojo reko očem.
Razumljivo, da ni lahko pravilno opisati prvih občutkov dekleta, ki se je razvijalo v gluhi temi, ko je nenadoma zagledalo obličje svete. »Dokler nisem videla.« jc dejala srečna mlade »sem bila uverjena. da stoji miza v moji jedilnici navpično ob steni, kakor stenska ura. ki je nanjo pritrjena, in ne vodoravno, kakor 'je v resnici: tako nekako, kakor če bi tudi miza visela ob ste i. Prav tako sem bila v zmoti glede velikosti predmetov in zlasti glede njihove m< 'bojne razdalje. Ko- sem dobila vid. nisem, mogla na primer razumeti, kako more biti drevo, ki sem ga videla skozi svoje okno v daljavi tako majhnega, v resnici mnogo večje in debelejše kakor pa cvetlice, ki sem jih gojila v vazi na oknu ...«
Mnogo časa je bilo treba, preden se je mo= gla v novem položaju znajti in postaviti pravilne odnose do stvarnega sveta. Pojem o razdaljah je bil docela zgrešen. Prve dni po izpre-gledanju je doživljala, po sobi hodeč, taka mučna razočaranja, da so ji potne kaplje oro-sile čelo in je bila utrujena, kakor da bi iz* vršila ogromen napor. Zato jc i..nogokrat rajši zatisnila oči in se predala vodstvu svojih izkušenih rok, tistih rok,-ki so jo 18 let varno in zvesto vodile v kraljestvu teme .. .
»Nerešljiva uganka.« je nadaljevala mladenka, »so bili zame sončni žarki, ki so se usipali &kozi odprto okno. ''deli so se mi otipljivi, nekakšne »bele deske«, in sem jih v začetku zmeraj obšla, da bi ne zadela vanje. To je trajalo več časa, dokler sc nisem z rokami prepričala, da sem se motila. Naravnost zgrozila pa sem se, ko sem prvič zagledala svojega
psička, čeprav sem ga imela tako »da. To pa
zaradi dejstva, ker je ljubka živalca čma in je bilo okrog mene, preden sem izpregledala. vse črno!
Ko sem se prvič pogledala v zrcalu, sem zajokala, ker sem videla, da imam črne lase in oči...«
Ko je legla tistega srečnega večera spat in je ugasila luč. jo je prevzela groza, da ne vidi več. V temi nikakor ni mogla zaspati in je morala pustiti luč goreti. Ponoči se je nekajkrat pre* budila, a je hitro spet mimo zaspala, čim se je prepričala, da še zmeraj vidi.
Ko je prvič zagledala moškega, se je iz srca nasmejala. Nepopisno smešno se ji je zdelo, da ima tako neumne hlače, ko bi si lahko oblekel toliko pripravnejše krilo... Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da jo je, kadar je prvič zagledala morje, ki je bilo slučajno razburkano, popadla morska bolezen, čeprav ga je uzrla s kopnega in ne z gugajoče se ladje. ..
Ko se je seznanila z novim svetom m se z njim sprijaznila, je šla v neki zavod slepih, kjer je več dni skušala svojim nekdanjim tova-rišicam v nesreči naslikati svet, ki je tako različen od sveta, ki si ga je predstavljala v temi. Toda že po enem tednu se je prepričala, da njeno razlaganje nima nikakega uspeha in je morala opustiti svojo lepo namero.
Mali oglasi
Kdor tMm atu£tx> ptsča m nu.	L	m an m pro* taJiao —a dajanje naslova
»11 ttfro L a — Hajmanji: teriu- /. . du, j. L 7 — - Z« fc»mitv# m dopisovanja plačati ■a *aakr> bamdo L L—, m d: .i kIim L —,SP aa ftonado aa d r* ln prov rakso L —.60 aa dajanj« MMlov* »l «:fr. f » _ Warma.n1«- i*nn» m t* oeia»» )• L 10.—
Hišni posli
iščejo tluibt
»Fluriu
sna

Smrt po 27 letnem spanju
Iz Stockholma poročajo o usodi 47 letne Ane Swamspolove, ki se je pred 27 leti, ko ji je bilo 20 let, zaljubila v nekega mladega kmeta. Nevestini starši pa niso dali dovoljenja za poroko, kar je dekle tako prizadelo, da je zapadla v letargično spanje, ki je trajalo 27 let. Po 27 letih se je ženska, zbudila iz spanja ter bila pri polni zavesti. Kmalu nato pa je zopet zadremala in kakor' s<> zdravniki ugotovili, za. vedno izdihnila,.
Gosp. pomočn'ca
sam**?tojna, i.V-e služb.*. Ponudbe Pa npl. od i. .lutra >■•! »Bol sa družim«. 12250-'
Mlada postrežnica
Bče zaposlitve. N"n-|ov v v~*h 1*»!. Jutra.	122.%4-i
Hišni posli
dobijo slu f bo
Pridno dekle
:n r^šteno. kat-ra ie vajena postrežbe postov in vseh oralih g-o^pcNlarfkih de! se takoj ž preme. Naslov v veeh posl. Jutra.	12220-la
Porod ob letalskem napadu
Pri zadnjem letalskem napadu na Bolo-gno je bila na poseben način prizadeta doktorica kemije Carli Santi iz Cavazze. Gospa ima moža pri vojakih.. Med letalskim napadom, ki jo je zatekel v stanovanju njene tete Avguste Pinze, je dobila porodne popadke. Odpeljali so jo v žensko bolnišnico, kjer je čez nekaj čas« povila deklico.
Hišna pomočnica,
ki zna oaniosio.no kuhati se sprejme takoj ali e 1. avgustom k 5-čIanski rodbini. Plača debm. Naslov v vseh po«i. Jutra.	1238S-la
Gospod, pomočnico
sprejmem takoj, lahko je tudi starejša. Gostilna. Mam, Rožna dolina, r. IT. 3.
12266-1»
Pridno služkinjo
sprejme moločlonska obitelj. Ponudbe na cgl. odd. Jtrra pod »Za blokom«. 12256-1»
Križem sveta
Smrtna, nesreča nem škrga vojaškega atašeja pri španski vladi. V okolici Madrida je postal žrtev avtomobilske nesreče vo-jeiški ataše nemške vlade v Španiji, Trotzen Preden je odšel na svoje službovanje v Madrid, je Trotzen zavzemal mesto nemškega vojaškega atašeja v Rimu.
šef slovaške propagande v Budimpešti. Slovaški minister za propagando Kaspar, je te dni prispel v Budimpešto, kamor ga je povabila madžarska vlada odnosno njen propagandni minister Ulein R viczky.
Na smrt obsojen n>?«ar. Iz Berlina poročajo, da je posebno sodišče v Berlinu obsodilo na smrt nekega mesarja, ki je navzlic prepovedi zaklal 32 goved. Meso je mož prodajal na črni borzi.
70 cm dolgi brki. v Budimpešti so priredili ( ,'iginalno tekmo brkačev. Iz tekme je izšel kot zmagovalec neki 801etni kmet. čigar brki so dosegli 71 cm dolžne.
Ministrstvo za tisk in propagando v Turčiji. Iz Ankare poroča »Eurcpa Press«, da je turška narodna skupžčin3 sprejela osnutek zakona o ustanovitvi generalnega ravnateljstva za tisk. Novo ravnateljstvo bo skibelo za propagando v inozemstvu in za tiskovne atašeje pri diplomatskih zastopstvih Turčije. Ko bo organizacija generalnega ravnateljstva za tisk popolnoma kenčana, bo dobilo značaj ministrstva za tisk in propagando.
Mladeniča
za hišna dela in pomoč v gostilni ter sobarica se sprejmeta takoj v ugledni hiši. Naslov pove ogl. odd. >Jutra«.
12.281/la
r- lan f
•i. Vam hran	m !.j«.
;i<»t Pr ■ V	l.\fmi
.f »F!'ri a« >	»u n
ipeklin |>n ■ n ..	I -*'/.. t*
K*a«no M-ir* l • ;r-!t	Ifdelir.
Ii-ks-nr, Mr Bnh*\ h,- l.ub l.ana	2ŠC!-6
Brezove metle,
ir//ij.- za lo|« e i:d. d^t* j f Uospoiia-k' zv.-7i aa B!. l. »-ci^f.vi -Ji« n Maistrovi in
Jedilni servis
2	?.a orno tivu :n
ra^ne	keramična pro.
■»m.	Naslov \ v?eh pori.
Jutra.	12272-6
Sr

Plačamo zelo dobro
/..i Mi!:v ln. iki.e bii-ikc-l-;rnn... m ■ • :i,i v -K . r -'tint'' / i n."- m« k. .-<i. M . »tir. Puhar;rva 'i 1237^-''
Novo moško kolo
!«-hIv ijno. ;-rn'am «1 njim 7j 7 \ila Kraji- . Jan.-i;Pera 12.	' 12246-1-
Krasen senis
■tn .-a ali Jani'
/ov V
n rrno njair.
avo. pnvinTr
pov. .Tirrn.
12274-6
Raglan-površnik
r; ave barve. pr«ivo'io bla-fo. nerodno prodam. Vnrdov v 2^3-6
vprti posl. Jutra
Perzijsko preprogo
p-odam. Naslov Jutra.
Tseh pofl, li'10-5
Ženske sandale
rjave, domaee. mcx"no delo št. 38. ugodno orodam. Naslov v vseh pos;. Jutra 12258-6
Parceli za vilo
v tmer 7% kv. m ali m i-trnjrn sistem v izmeri 600 kv. m ugodno proda Reali-•;tna pisarna Pr*;avec Fri-njo. Ari.-lle R«a 3. tel. -23-81.
12230-20
Majhno hišo
,z v:' m v mp.»tu ali okoiici. kupim. Ponudbf i navedbo cene na ogj. odd. Jutra pod
lli- i ;>>i-redov:»I<- iziti ii. ceni«.
zelo
\>č jarčic
h. ir-iain. 1'i.nudhe . i Id. Ju ra pnd >Pi.
Zajklo 7. mladiči
in d!( brej: zajkli. pr -iju. Kožna d«l nu c. n št. '.8
:--*•: > 27
Otroški čeveljček
n z-::ika<-T. se je žzenbl v m-jf-ljo -fe. t. m. v Jadranfki uli.-i. Pošten najditelj na ji odda proti nagradi v upravi •1 :t-a ali pa na Bieevif 41. Kunaver .	1227."-28
Našla se je ura
i na križišču Kralja Emanfl*h in Erjavčeve coste. Dobi se pri b:šnem gospodarni -.tale dan od 13. do 1-i. ure. Flo-rijan^ka 21.	.2255 24
Dogradite\' hiše
odlam direktno obrtn:kom. J. Horvat. Pol anska česa
12348-20
Trgovsko hišo
stanovanjsko, ne prometni točki v Šiški, prodam za 350.000 lir. Naslov v vseh pns!. Jutra-	12261-20
Prodam hišo
ob Ceiovški cesti za StiO.OOO lir, 2 Tgovska lokala, i tro-soboo stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P. E. 26«	12272-20
Nemščino
in italijanščino poučujem dijake in ostale začebrke in spretn.-jše oo hitr in praktični metodi. Dopoldanske in večerne ure. Honorar zmeren. Prjave od ? do U. in od 14. do :6. ure: Turjaški rrg .-.III.
121-48-1
11'I*
Mrčes
(nii, 8tt-D.Lt »oi-it td.; m-
cesljrvo unič:'.t c Texir prai-kcm. Drogerija K AN'C. ?.idcv-ska uiioa 1.	C155-«
Pe£e in lišaj
Vam e&Liir! vu o.i-tran: -»lb« kr^ma. Drogerij* KANC Židovska ulic 1	12154-6
.jUDijana
stamo kupuje po najvišjih dnevnih cenah
SUHE GOBE
Plačamo zelo dobro
za stare biciklje — bicikel-gtime, moto-n.-- kolesa ter gume za motorna kur, Pihareva
kolena. Mer-6. 12277-7
Prazne steklenice
od penerega vina, kupimo ka-kršnnkoli količino. Fiorjan-sk* 7.	12253-7
Elekromotor
23ft-3č0 V, .Vi perijod 2-3 HP, liobro oiiranjen. kupim. Na-Uot v vsefi poel. Jutra.
1225S-7
Radio I nibljaita
PETEK. 23. JULIJA 1943-XXI
7.30: Pesmi in napevi. 3.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih si! v slovenščini. 13.25: Radijske pe^-mi. vodi dirifent Angeliii. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijancc Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 1715: Koncert kmečkega tria. 17.j5: Koncert sopranistke Mar-gherite Voltclina. 19.00: »Govorimo itaiijan sko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.30: Kadio za družino 21.15: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 21.50: Pe«mi za vse okuse, vodi dirigent r>egu-rini. 22.1^: Lahka glasba, vodi dirigent Gallino. rini. 22.15: Lahka glasba, vodi dirigent Manno 22.45: Poročila v italijanščini.
s-Imporrante az<>nda >-gnami cena signorna pratica comnier.-io, c-or-rifpondente italia no — tedeseo —' rlavo. dispo. sta trarf.'r:rs: Bratislava, preri>ando referenze e' pretese. Offerte C'a»-soro 1620 i 7.. 1'none Pubblieita Italiana Trieste.«
> Vazjio l»nn:ndjs'rijsko podj«t.'e iKe trgovsko :z-obraž-n<i g -pjdičao. zm .ž-uo italijanske, nemške in slovenske kor<«pondence, in ki je fripravljent preselit se r Bratisiaro. Točne po-nudbe z navedbo priforočil in zahtevkov na: l*nione Pubbli.-ta ItiTiana Tries-e — 16204.«
Zamenjam vilo
3-i-tanov«njsko s komfortnimi stanovanji za Bežigradom s hi^o s prostorno delavnico v nKrtu, ali r« prodam in kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : Zamcnjam-prodam«.
13363-20
Parcelo
š40 kv. m za vilo. oroden; za Bežigradom za 19fi.000 lir. Ponudbe na ogl. odd Jutra 30d »K: daleč«	.J&ri-^O
Zemljišče-njivo
v izmeri 5630 kv. m. prodam v Štefan" v««i po 35 lir. Kasiov v vseb posl. Jurra 12264-20
Šivalni stroj
»Singer«. pogrezljiv, z oknv. glim čolničkom ge pro-ia. N«-sljv v v-r^i pori Jurra.
sam gobe
po na js iS ji daevni i nI kupuje Sever & Rorap.
'JjI'M'1'T' f'
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom 1 ai. 2 posteljama, blizu tramvaja — oddam. Sp. Si?ka, Cerretova nlica 31-1.	12267-23

Prazno sobo
prim-Tiio za psarno iš.i-ero Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za pfcamo«. 12204--23a
Suho sadje
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka
Ap-rat. 1. avgu- -. Bo-i- mati, Blok 43, Br/.0r aJ.	G?-
lovska e., čimirej, Dobra gospodinja. 1. K., i 'r j... . .a sreča, Dobrs šivilja. I>>bro došei. Dob.r tl-k. Dobre j«. iovične g ur , Delo, Dob.r za. služek, Enonadstnpua, Fronta 22, Fototrgovina Lji.be j. liosfodinja 99 Garaža. Gospo Hn.'a rkrbna. In - irtri,- !z prve roke. Hipoteka Izredna pril ka, Kupim kov. čeg, Kjerkoli. Kočevje, Mlada delovna. Mnla druz'na. Miren. Marl.';va 199. Osamljeni. Pridna in poštena. Prijateljstvo 333. R.vna, Resnim kun-rem. Soba takoj, Stalno. Samostojna. Sr-b"ta. Srebro. Sever Mici. Srebrno, Travnik košnja. Trgovina. Vpavska. 7.1 do'o pridne roke. Znurna. Zflsro-nik.	3R3, ii.Oful,
23, 400.000 lir
f.rodaja Gospoaarsk, Bleiweisova 29.
zveza. 12224-34
tMMMMM»*»MMI>
BERITE OGLASE!
ZAHVALA
Za vse izraze sožalja ob smrti nepozabnega soproga, brata, strica, svaka, gospoda
PUTEANIEENA
MAJORJA V POKOJU
se iskreno zahvaljujem. Prav posebna zahvala g. prim. dr. Merčunu za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje, g. prof. dr. Lavriču, g. prim. dr. Guzelju in vsem ostalim gg. zdravnikom kirurgičnega oddelka, častitim sestram, č. gg. duhovnikom, vsem stanovskim tovarišem, vsem darovalcem vencev in cvetja in .vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 22. julija 1943.
Globoko užaloščena žena HEDA in ostalo sorodstvo
EMILIO SALGARI
KRALJICA
KARIBOV
PUSTOLOVSKI ROMAN
Večina njihovih častnikov je bila padla. Tudi poveljnika je po junaškem odporu podrl kapitanov meč.
Zdaj je bilo le še treba sneti špansko zastavo. Ventimiljski jo je z mečem odsekal z vrvi. Veter jo je zanesel v morje. Njen padec je pozdravil grmeč »ura«, ki ga je bilo slišati tja do krme, kamor so se bili Španci umaknili. Morgan je stopil h kapitanu: s-Spet se lahko pohvalimo z novo flibustirsko zmago!« je rekel.
Ventimiljski je mračno spustil oko po truplih na gornji palubi.
»Toda za drago ceno!« je vzdihnil. »Ubijati ljudi, fri niso storili človeku nič žalega, je strašno!«
•Kaj ne maščujemo pokoljev, ki so jih Cortez, Pisa.rro in drugi zagrešili nad Indijanci ?<->Ko bi ie ne bili izgubili toliko ljudi!« »Drugi bodo stopili na njih mesta, kapitan! Saj
veste, kako se vsi gusarji ponujajo, da bi prišli na ,Folgore' pod vaše poveljstvo!... Čakam vaše besede !«
»Pustite premaganim življenje brez odkupnine! Pred vsem pa glejte, da ne bo novega krvolitja!«
Flibustirji so zasedli izhode spodnjih prostorov ladje.
Tisti, ki so se bili prej zatekli vanje, so bili med tem zabarikadiiali vhod. Po prenagljenem umiku jih je bilo komaj še 80 mož.
Ko je prišel nadporočnik dol, je četvorica vojakov, ki so stražili pri barikadi, namerila puške.
»Orožje stran!« je zavpil in prekrižal roke. »Nisem prišel kot sovražnik, ampak kot pogajalec!«
Neki častnik je stopil naprej:
»Povejte Črnemu gusarju, da se za nič ne vdamo!«
»Hrabro ste se borili! Vaša čast je rešena!«
»Toda pripravljeni smo, da nadaljujemo boj!«
»Saj ste že ujeti! Življenje vam pustimo brez odkupnine!«
»Orožje imamo in se bomo bili do konca!«
»Če je tako, vas čaka smrt!«
Zgoraj na palubi je kapitan čakal Morganovega poročila.
»Nočejo se vdati?« je vprašal. »Ko bi ne vedel, da me bodo izdali, bi jih vse izpustil, naj gredo svojo pot. Občudujem njihovo stanovitnost!«
»Ni mogoče, vitez! Takoj bi zavzdignili v Veracruzu poplah!«
Torej po njih! Zaboje z granatami na palubo!«
33. POGLAVJE Fregata se preda
Flibustirji so se ta čas zbrali okrog največje line na palubi in jeli razsajati kakor peklenščki, med tem ko sta bila dva majhna oddelka že v spodnjem prostoru, kjer sta srdito streljala po barikadi.
Španci so takoj odgovorili z dvema topičema, ki so ju bili spravili v medpalubje. Streljanje na tako kratko razdaljo je bilo za spodnji del ladje usodno. V nekaj minutah so bile vmesne stene in pohištvo razbite. Flibustirji so bili polegli na tla in so na slepo streljali v zadimljene hodnike.
Ko je jel dim smodnika siliti skozi reže v palubi, je dal kapitan mornarjem znamenje za naskok.
Te je bilo komaj še moči brzdati. Neučakano so koprneli, da bi se udeležili boja, ki je divjal pod njimi .
»Odprite lino in ne skoparite s svinčenkami!«
Ne meneč se za goste oblake dima, ki so buhali skozi odprtino, so mornarji lučali svoje granate v podpalubje. Ta nepričakovani napad je povzročil brezumen strah. Celo najpogumnejši Španci so zapustili svoja mesta in nehali poslušati ukaze starej-šin. Granata za granato je treskala mednje.
»Vdajte se, ali pa je po vas!« je klical glas Črnega gusarja med občim truščem.
»Stojte!« se je nazadnje začulo s sovražne strani. »Vdamo se in odložimo orožje!«
Takoj nato se je vzpel na palubo častnik, edini, ki je bil še živ. Ves bled je bil. Svinčenka mu je bila ra zmeša rila komolec. Razcapana uniforma je visela od njega.
Molče je podal Ventimiljskemu meč.
Kapitan ga ni sprejel, temveč je velikodušno rekel:
Obdržite ga. ker ste se hrabro borili!«
; Hvala, vitez! ... Tega sem pričakoval od Črnega gusarja! ... In kakšni so vaši nameni z nami?«
: Do konca odprave morate ostati ujetniki na moji ladji! Potem vas izkrcam brez odkupnine kje na obali!«
•Torej mislite udariti na Mehiko?« je z bolestnim obrazom vprašal častnik.
Gusar ni odgovoril, marveč ga je potegnil v stran:
Ali poznate vojvodo Van Goulda?«
?Da, kapitan!«
: Je zdaj v Veracruzu ?«
Španec ga je prestrašeno pogledal. Videti je bilo. da mu odgovor ne gre z jezika.
»Nu? Življenje sem vam podaril!«
Ko se je nekaj časa obotavljal, je potrdil gusar-jevo vprašanje.
Častnik se je skozi lino vrnil k svojim mornarjem in zaklical:
»Odložite orožje! Vsi! Poveljnik ,Folgora' nam podari življenje!«
Fregata je bila v strašnem stanju. Povsod kadeče se razvaline, povsod ogenj, kri in drobci gsanat. Boki ladje so bili razbiti, rebra zdrobljena.
Sredi tega razdejanja se je opotekalo kakih petdeset bledih mož s srepimi očmi, raztrganimi oblačili in pohabljenimi udi.
JJi^jaje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanfco Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inaeratni deluje odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani