1S<>. številka. Trst, v torek, 27. septembra 1898. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat trn dan, razun nedelj in praznikov, zjutraj in »večer nb 7. tiri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh !». uri zjutraj. NiirtMMiimi zntiSn : Obe izdanji na leto . . . gld. 21"— 'Aa samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe hre/. priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Tratit z j titranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljttke popoldanske Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon SU. 870. -V , 4 nvč. V edinosti Je mnf! Oglail »e računajo po vrstah v petitu, /.a večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poliljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipravniltvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Vrednistvo In tiskarna se nahajata v ulici Curintia Stv. 12. 1 pruvnistvo, «d-pravuiStvo in sprejemanje inseralov v ulici Molin piccolo Stv. 3, II. nadatr. Isdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Častitim našim gg. naročnikom! Kakor je razvidno iz lista samega, ima se narodnifta pla&evati naprej. — Da se enkrat napravi red o plačevanji naročnine, odločili smo, da se bode od 1. oktobra t. 1. naprej poliljal list le onim častitim gg. naročnikom, kateri so plačali naročnino naprej. Opozarjamo torej one gg. naročnike, kateri niso ie obnovili naročnino, da to store do 1. oktobra t. 1., ker drugače se jim list ustavi. Zajedno naznanjamo, da se bode od 1. oktobra t. 1. naprej računala naročnina le od 1. ali 15. vsaeega meseca naprej. UPRAVA „EDINOSTI". Brzojavna in telefonična poročila. (NovejSe vesti.) DllllitJ 2(5. (Gospodska zbornica.) Vsi ministri, kakor tudi členi gospodsko zbornico so došli v žalobni obleki. Ministcrski predsednik grof Tinin jo naznanil, da jo že voljen predsednik za novo zasedanje in je pozval kneza \Vindisehgriitz-a, naj prevzame predsedništvo. Predsednik Windischgratz se jo zahvalil na milosti Nj. Veličanstva in potem govoril žalni govor za pokojno cesarico, v katerem je slavil spomin umrle, ki jo končala kakor žrtva brezdomovinskega morilca. Predsednik je predlagal, naj zbornica sklene, da predsedništvo sporoči cesarju v imenu zbornice svojo globoko sožalje in sočutstvovanje. Predlog jo bil jednoglasno vsprojet. Predsednik jo pozval zbornico, naj prične svoje delovanje, sedaj, ko vežo v času žalosti in trpljenja še ožja vez monarha in njegove narode, z blu-goželjem za nesrečnega vladarja in jo zaklicul cesarju trikratni »živio!«, kateremu klicu se jo zbornica navdušeno odzvala. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja je jutri. POD L ISTE K, 40 Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. »A vraga? Zakaj pa?« začudil se jo Bog- danič. »Vlovi Jurišo živega.« Uskok je odskočil in se počesal za ušesom, nato je rekel: »Stc-li slišal gospod poročnik, ta oreh ni za vsake zobe.« »Dobodeš jih štirideset.« »Hm! Da bi bilo treba tu samo glavo. Juriša je junak, a poleg toga tudi lisjak, a pred Uskoke ne smem. Raznesli bi me, ker so najbrž izvedeli o Niki.« »Ti delaj, kakor veš. Zmami ga v mesto. Naznani mu, da jo oni beneški gospod, kateremu je vgrabil Dumo, v mostu in da jo povedo s seboj na Krk.« »A ?« je pokimal Uskok z glavo in meril Vittoria, »tako treba, da nastavite past. Prišepnem to brbljavomu grobarju, ki vozi vsaki dan mrtvo iz mesta. Njega povprašujejo Uskoki, in jutri bode 1)IIII»j 2<>. Cesar odpotuje jutri s posebnim vlakom v AVallsee, da obišče nadvojvodo Fran Salvatorja in nadvojvodinjo Marijo Valerijo. .Madrid 2(1. ('leni mirovne komisije odpotujejo danes zvečer v Pariz. Pariz 26. Oficijelno naznanjajo: Danes pred-polndne stopijo vsi ministri v posvetovanje. O sklepu ministerskega svetu bode minister za pravosodje, Sarrien, zahteval ^tl kasaoijskega dvora revizijo procesa Dri^ft&r ""'' ■ Pariz 26. »Agende Havas« javlja: V današnjem ministerskem svetu so m i n i s t r i j e d n o-glasno sklenili revizijo procesa D r ey-1" us. Akti, zadevajoči afero Drevfus, se izroče ka-sacijskemu sodišču. Predsednik Faure se je vrnil danes popoludne nazaj v Pariz. Itlldlllippšta 26. (Zbornica poslancev.) Na interpelacijo poslanca Visontai-a glede mirovnega manifesta carjevega je odgovoril mi niste rski predsednik baron Banffv, da jo ministerstvo za vnanje zadeve sprejelo z gorko simpatijo plemenit«) inicijativo in je že obvestilo rusko vlado, tla je vlada predlog Njeg. Veličanstva carja sprejela prijazno in bode istega tudi kolikor mogočo podpirala. Ministcrski predsednik je temu pripomnil, da tudi on odobrava to akcijo in jo bode podpiral v svojem delokrogu. Okrožnico ruskega carja, je rekel mi-nisterski predsednik nadalje, so simpatično sprejele vso vlade, dasiravno ni smeti pozabiti ovir, ki so veliki akciji v napotje. Ta odgovor jo bil sprejet živahnim odobravanjem. Khli 26. Kakor čuje »Agencija Štefani«, poročajo zanesljive informacije, da so jo Kolumbija odločila v s led pomote za to, da nastopi proti Italiji. Vlada v Kolumbiji je bila namreč menenja, da hoče biti zastopana Italija po angležkem poslanika no samo v odsotnosti italijanskega konzula, temveč stalno. Sedaj, ko se je stvar pojasnila, je zopet vso v prejšnjem redu. IMlll 27. »Italie« objavlja odgovor italijanske vlade na mirovni predlog ruskega carja. Vlada da gotovo Juriša tukaj. Za drugo no skrbite. Vse Vam naznanim«. »Ali kako naj pride v mesto?« »Ne bojte so. Juriša je kakor vila. Vsaki kamen Vam pozna na mestnem zidu, pa vrata so od včeraj že tako odprta. Ali ne planite nanj, dokler ne bode v svoji hiši in to tudi ne na enkrat; dve tri ure pozneje, tla se ne spomni na nevarnost«. »Dobro. Lahko noč!« »Bog daj, — Bog tlaj ! Ko sem predvčerajšnjim lezel po hribu, dal mi je neki menih to-le pismico za Vas«. Uskok je segnil v torbo in je izvlekel list.. Poročnik je prijel list iu prebledcl. Na listu so bile zapisane besedo : »Ali beneška ve-šala ali uskoški nož!« »Pojdimo!« je rekel poročnik shranivši list. In Benečana sta odšla. XI. Mrak je že legal. Morje je bilo mirno, kakor mleko, po svetli površini se je žarila večerna zarja, a na kristalnem nebeškem svodu so migljale male zvezde. Nad mestom Senjem se je razprostiral mir, mir bolnika, kateremu je duša na jeziku. Na koncu male ulice v zavetju blizu trga je stala ozka, ne velika hiša, v katero se je šlo iz ulice po hodniku na stopnice, ali kakor pravijo Senjani, po je Muravjcga noto proučila iu izraža odkrito željo, tla bi imela mirovna akcija obilo vspeha. Problem je sicer težaven, poleg mirovnega vprašanja lahko nastanejo vprašanja, ki morejo v mirovni konfcrci.ci povzročiti različnost menenja; te težkočo je vendar lahko premagati: treba je samo izločiti čisto idejo iz zamotanega vprašanja, za katero je navdušen car in so o njej jedini vsi kabineti. Italijanska vlada upa, da bo carjev program tak, tla ga bode mogla sprejeti in rada sprejme povabilo na mirovno konferenco. 4'tirlgrad 2»i. Včeraj so poslaniki Angležke, Franeozke, Italije in Rusije stopili v svoje prvo posvetovanje glede rešenja krečanskega vprašanja. London 2(5. »Dalv Mail« poroča iz Pekinga; Višji evnuh v dvorni palači je izjavil, da je cesar obolel in tla dvomijo, tla bi ozdravel. Loildoil 26. Iz Kanejo javljajo, tla je angleški poslanik Noel dne 23. t. iti. prosil brzojavnim potom pomoči 2(MM> mož angleške posadke. Kako se vlada na Primorskem! Nacrtajmo malo paralelo! Primerjajmo nekoliko, kako se je postopalo na jedni strani o lanskih izgredih po tržaški okolici in sedaj v Nabrežini in v Trstu in kako se je postopalo na drugi strani o izgredih povodom propovedij očeta Pavisiea. Čitatelju menda ne treba praviti, tla nam jo težko govoriti o takih stvareh, ne tla bi se morali bati, tla se izpodtakiiemo ob izvostno,jako občutljivo stran. Prav v resnici smo v zadregi, kako naj bi zasnovali stvar, da bi vsaj na rahlo označili razliko meti postopanjem v tem in onem slučaju in da bi potem, pridodavši nekoliko svoje lastno sodbe, pograjali vso, kar se je grešilo od strani oblasti in da bi potem tudi pozvali iste, naj crpijo mortflo iz dosedanjih dogodkov in — grehov. Težka naloga je to zares. No, poskusimo vendar! Morda se nam posreči vendar, da rešimo svojo nalogo, ne da bi ozlovoljili g. državnega pravdnika. »balaturi«, a ob zemlji si videl vrata »konobe«, kjer se jo hranilo vino. V neki sobici to hiše je sedela na pisani škrinji mlada žena iu molila k Bogu, a na licu si jej videl sled grenkih solz. Soba je bila malo tic prazna. Opazil si le dve visoki postelji, na zidu pa sliko Matere Božjo. Ta soba je bila stan vojvode Orloviča —ta žena je bila Duma Orlovička, mlada žena junaškega vojvode. Nekdo je potrkal na vrata, žena se je stresla, splašila. V sobo je stopila ženska. »Duma«, je šapnila žena, »Duma! Dober večer !« »Bog daj!« je odgovorila Duma, »kaj delato tukaj, soseda?« »Skočila sem k Vam«, je pristavila starka, »spečem si malo ribico, pa so moram brzo vrniti. Duma ! Mati Božja trsatska naj Vam pomaga, huda Vam preti; varujte si glavo!« »Hudo? Kaj bi moglo biti še hujšega? Brez moža sem, kakor ladija v burji !« »Da ne more biti hujšega? In kako! Tu v Senju je neki Benečan Vittorio. »Vittorio!« — je skočila Duma, prebledcla in zgrabila držalo noža za pasom, »Vittorio!« (Pride še). Vsi so upom i nj amo le predohro, kako se jo godilo lansko leto <» državnozltorskih volitvah. Približno istotako so jo postopalo tudi »tedaj o izgredih v Nabrežini in v Trstu. {V X alt rož i ni! povdarjamn še enkrat, ker so nasprotni ohrekovalei in lažnjiki govorili o izgredih tudi po drnzih krajih okolioo.) Lani oh volitvah in sedaj o izgredih povodom smrti eesariee, se je ]M)stopalo drakonično strogostjo. Daso udnše nemiri, uporabil soje do skrajnih kon-sekvone vos upravni in policijski aparat in vrsto vojaških bajonetov so opominjale našo okoličane, oziroma Nabrežince in. meščane, da morajo hiti mirni in da naš kazenski zakon no dopušča izgredov, marveč jih kaznuje eksemplarično. V par dneh je bilo priprtih pošteno število okoličanov, oziroma Nahrožinoev in meščanov, in mir se ni kalil nikjer več. Pozneje, veliko pozneje po lanskih volitvah, so prišle glavne razprave na dežel-nem sodišču tržaškem, katerih razprav posledice delujejo še sedaj usodno in po katerih boli glava mnogokatero družino okoličatisko. Iz kratka: ves aparat je deloval točno in neizprosno strogostjo in slavne oblasti so storile vse, uprav vso, kar se jim jo videlo potrebno, da zmaga avtoriteta nad iz-gredniki. Postopalo se je torej strogo in mi no bi imeli ničesar proti tej strogosti, da se je postopalo tako tudi v drugih slučajih. Ali tlu vidimo! Prišli ho izgredi v mestu povodom propovedij oeetn Pavisida in radi slovenskih propovedij pri sv. Jakobu. Na tisoče ljudij so je drlo in kričalo po mestu; izgrednik i so se zbirali pred cerkvijo in pred škofijsko palačo, na katero poslednjo so metali kamenje, grozd in pretd cerkvenemu pastirju ! Ranjenih je bilo s kamenjem celo nekoliko o. kr. redarjev in poleg njih tudi jeden c. in kr. stotnik (v ulici S. Michele). Po našem menenju niso bili ti izgredi nič manje nevarne nravi, nego oni po tržaški okolici, a kar se dostaje motivov, so bili ti poslednji visoko vzvišeni nad one, ki so vodili izgrednike proti propovedniku. Vsakako bi bili zahtevali izgredi povodom omenjenih propovedij istotake, gori opisane strogosti. Kakor je bilo (po spoznanju oblasti namreč) potrebno v okolici, da avtoriteta pokaže svojo moč nad upornostjo, tako potrebno je bilo gotovo tudi o izgredih v mestu naperjenih proti o. Pavisidu, da se istotako izkaže ista moč. To je bilo potrebno tembolj z ozirora na dejstvo, da je tisoče ljudij demonstrovalo proti jednemu človeku, v katerem pa je bila angažovana tudi cerkvena avtoriteta, in z ozirom na sveti prostor, kjer je ta jedini človek hotel braniti svoje uverjenje o potrebi verskega čutsvovanja v družbi človeški. To je torej gotovo, da bi bila energija potrebna tudi v tem poslednjem slučaju vsaj v toliki mori, kolikor smo je videli povodom lanskih izgredov po okolici in sedaj v Nabrežini in v mestu. No, naši čitatelji vedo sami dobro, kako je bilo. Mi pa konstatu-jemo le, da je v okolici, v Nabrežini in te dni v mestu zmagala avtoriteta, v mestu povodom Pavličevih propovedij pa so zmagali — demonstrantje nad avtoriteto. < 'rtajmo nadalje paralelo! Povodom lanjskih izgredov v okolici in zadnjih v mestu je naše časopisje in so naši prvaki mirili; povodom izgredov radi propovedij Pavisida pa je h u j skalo laško časopisje in — mestni zbor. Vsa posledica temu pa je bilo lopar aretovanj in malopo-membnih kazni, a glavno na tem je, da v stvari sami je zmagala ulica nad avtoriteto in so se odpravile ne le P a v i s i d o v e konference, ampak tudi — kar je bil glavni namen — slovenske p r i sv. J a k o h u. Žalostne so razmere na tržaškem ozemlju, ali po vsem rečenem je jasno, da so te razmere po velikem delu posledice opisane nedoslednosti v postopanj u!! Saj ne moro biti drugače. Italijani, videči, da se vlada vsikdar umika pred njimi, če so jej le zagrozili, dobivajo vedno več poguma. A tudi naši izvajajo za-se nauk iz tega dejstva. Ko vidijo namreč, da Lahi navadno dosezajo svoj namen le z energijo in drznostjo, pa si mislijo naši : zakaj ne bi poskusili tudi mi tem izskušenim sredstvom?! In, roko na srce: ali je zameriti ljudstvu, da ima tudi ono svojo posebno logiko in da prihaja potem do takih, oblastim nevšečnih dogodkov ? V tej nedoslednosti vaši, o gospoda, je vir mnogo k a ter emu narodnemu sporu na tržaških tleli. Da ste povodom izgredov radi Pavisidevih propovedij konoontrovali v mostu 10 batalijoraov vojakov, kakor se jo zgodilo to dni, varovana bi bila avtoriteta cerkve in države. S tem, da bi se bili onemogočili izgredi proti dobri stvari, zadoščeno bi bilo pravični zahtevi vernega laškega in slovenskega ljudstva, in (kar treba povdariti posebno) spoštoval i bi avtoriteto Slovenci in — Italijani! Tako pa razgrajajo Italijani, ker vidijo, da so jim vso posreča — a razgrajajo tudi naši, ker vidijo vspohe Italijanov. In to najprej v nadi, da kaj dosežejo tudi oni, potem pa iz ogorčenosti, ker niso dosegli ničesar, razen — kazni! Ker vidijo torej — dvojno mero! Kvintcsenca vso državniške modrosti na Primorskem bi morala biti torej ta: enako strogo proti vsem, a tudi jednako pravično proti vsem!! Mi pa smo deležni vse vladne strogosti, jednakoga varstva pa ne! V nas vlada menda načelo : pomagati močne j o m u, ki v zavesti svoje moči in svoje — svobode, še bolj pritiska — itak že tlačenega! Takemu vladnemu načelu ne morejo izostati žalostne posledice, kakor kažejo tudi zadnji izgredi, ki so pravcati sad --z i s t e m a ! V ilustracijo tega zistema le še par dejstev. Dokaz o krivičnosti tega zistema so naši neprestani boji za drobtinico na pošti, na finančnih uradih, v šolskih stvareh itd. Ali ni žalostno in zajedno tudi značilno to, da po 14 letih, reci po 14 letih ni mogla vlada prisiliti magistrata, da ustanovi jedno borno sli »vensko ljudsko šolo v Trstu ?! Še več: da si ni upala niti tega, da bi bila vsaj rešila zadnji rekurz, uložen v tej stvari pred več nego — štirimi leti! Tu bi bilo pač na svojem mestu malo več energije in pravičnosti! Potem bi videla vlada, da ne bi se dogajalo marsikaj, kar se dogaja sedaj, ko vidi ljudstvo dvojno mero, provzročujočo na jedni strani objestnost, na drugi pa ogorčenje in obup! Še je čas, da bi se popravilo marsikaj, kar se je grešilo. Zato bi želeli iskreno, da bi njiju ekscelenci namestnik grof Goess in ministerski predsednik grof Tliun resno razmišljala o tem, kar smo napisali tu. A tudi gospodom državnim poslancem polagamo na srce ta izvajanja naša!! Politični pregled. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Javili smo že na kratko med brzojavnimi vestmi, da je izvoljeno staro predsedništvo: dr. Fucbs, dr. Fer-jančič, Lupul. Volitev predsedništva in pa manifestacija sožalja, to sti bili jedini točki prve seje. Tu nam je navesti še besedilo govora, ki ga je bil izustil predsednik Fuelis ozirom na smrt cesarico, ltekel je: »Visoka zbornica, velespoštovani gospodje! Ni mi je bilo z lepa naloge, ki bi mi bila tako težka in bolestna, kakor je naloga, ki mi jo je izvršiti danes kakor vašemu predsedniku, namreč naloga, da zasnujem v tej zbornici pojav sožalja povodom smrti naše vzvišene gospodarice in cesarice. Zastopniki avstrijskih narodov od severa in juga, od zapada in vzhoda, so se zbrali danes, da na dostojanstven način dajo izraza najglobokeji boli na smrti naše cesarice, ki je, žal, bila le prezgodaj odvzeta po neizrccnem zločinstvu. Težak udarec usode je zadel našega gospodarja in cesarja, a ne manje tudi Njegove zveste narode in je nas vseh, od nositelja krone doli do najubožnejega v najubož-neji koči, užalostil globoko. Besede ne zadoščajo, da bi podelili iskrenega izraza na jedni strani naši grozi na strašnem zločinu, katerega žrtev je postala naša cesarica, na drugi strani pa našemu so-žalju in naši žalosti. V pokojnici je zgubil ne le naš Gospodar in cesar zvesto in udano tovarišico, ampak so zgubili tudi narodi Avstrije ljubečo mater, katere mišljenje in prizadevanje je bilo slično najvišim idejalom, katere življenje je bilo nepre-tržna veriga dobrotvorstva, ženo, ki je, da-si sama težko izkušena mati, posušila drugim neštevilno solz. Toda ne navdaja nas samo najglobokeja žalost za preminulo, ampak tudi najodkriteje, najglo-bokeje sočutje za našega Gospoda in cesarja, kije, da-si jo moral prebiti že mnogo udaroev usode, vsprejel tudi to novo skušnjo občudovanja vredno jakostjo duše. Iz najglobokeje žalosti radi smrti cesarice in našega najiskrenejega sožalja, ki jo po- kladamo svojemu ljubljenemu in spoštovanemu vladarju, so vzdiga vroča želja vseh narodov Avstrijo, da bi Bog vsemožni podelil moč našemu cesarju, da bode mogel nositi tudi to težko skušnjo v zaupanju v Boga in globokoverni udanosti. Dajte torej, da položimo v duhu na krsto pokojnice vence iz imortelk ter da vpletemo istemu dve dragoceni cvetki: mir mej narodi Avstrije in neven-Ijivo ljubezen do našega vzvišenega gospoda in cesarja. Dvignili ste so že z sedežev v znak sožalja. Dovolite mi predlog, da so ta pojav sožalja vpiše v zapisnik in da pooblastite predsedništvo, da se ta pojav predloži Njegovemu Veličanstvu«. Seja se je zaključila. Prihodnja soja so je prijavila pismenim potom. K položaju. Da je slovensko-hrvatsko vprašanje kar jednim sunkom prišlo v ospredje poli-tiških razgovorov — in sicer tako intenzivno kakor še nikdar — to je gotovo lo veselo znamenje. In katoliško-narodni stranki se ros no sme odrekati velike zasluge, da je svojo frondo opozorita velmožne gospodo na Dunaju na to, da imajo nekaj dolžnosti tmli do nas in da imamo tudi mi — kakor drugi narodi — menjieo v rokah, podpisnmo po avstrijski ustavi. Ta menjiea jo potekla že davno, davno, a izplačenn še ni. Sedaj jo prišlo vendar enkrat do glasnega protesta od naše strani, zbok česar so se res spomnili gospodje na vladi in v večini na neizplačano menjieo in so jeli zagotov-ljati, da pride skoro, kar so nam dolžni. To je vsakako velik moralen vspeh, ali mi se ne smemo zadovoljiti tem moralnim vspeh o m. Povsem prav ima »Slovenec«, ki pravi v članku »Mi ne odnehamo« : »Preveč smo se pustili »slepiti« od raznih ekscelcnc, da bi lepe besede v nas imele šc kako valuto. Vedno so lepim besedam sledila bal nasprotna dejanja. Iz tega izvajamo konsekvenco: obljube niso nič, dejanje vse!« Prav ima »Slovenec« in zato nimajo prav razna glasila desnice, ki sicer priznavajo, da se Slovencem in Hrvatom velika krivica godi in da imajo poslednji tudi vzrokov, da so nastopili enkrat energično, ki pa vendar očitajo, da smo si izbrali neprimeren trenotek za svoje reklamacije. »Politik« povdarja ccld, da so je kar čudila, da so Slovenci molčali tako dolgo, a sedaj se zopet čudi in nas kara, ker smo se oglasili v tem »kritičnem« trenutku, ko omahuje odločitev tako rekoč na ostrini noža. Ti ljubi Bog, koliko smo moledovali in prosili in jokali tudi v nekritičnih trenotkih, a z vsem svojim jokanjem smo dosegli k večemu kakov milosten pogled in, če smo bili posebno srečni, kakovo — obljubico. Od takih vspehov ne more živeti in se razvijati noben narod, sosebno pa če ima proti sebi cel kup sovražnikov in ves upravni aparat. Ob dosedanji taktiki smo lezli vedno le niz'dolu svojim narodnim vozom, zato pa ne ume-jemo, zakaj bi ravno mi ne smeli enkrat p o s k u s i t i izkoriščanjem kritičnih t r c-n o tko v?! Sleherni bolnik se rad zasuče na levo, če je slabo ležal na desni ! Torej le nič očitanja, slavna gospoda od večine: čim prisilite vlado, da z dejanji pokrije, kar nam dolguje, pa se bodemo držali discipline v kritičnih in nekritičnih trenotkih. A nečuveno bi bilo, da bi zahtevali obzirnosti in discipline od onega, ki se — potaplja. In mi se potapljamo, slavna gospftda! Domače vesti. MaSe-zadllšnictS ki jo je naroČilo minolo nedeljo »Del. podporno društvo« za blagopokojno cesarico v cerkvi sv. Antona novega, udeležilo seje toliko ljudstva, da je bila napolnjena vsa cerkev. Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu je pel lepo in ubrano. Mej občinstvom smo videli tudi gospoda — župana tržaškega, ki je zašel ob tej uri v cerkev le slučajno. Ljudje govore, da se je gospod župan kar zgrozil, ko je videl, da ima v svoji občini toliko — barbarov. Varujte se pred prevaro! Ker je čitati po časopisih v Trstu in v Ljubljani, da se tu in tam toči pristen mošt »prosekarja«, bodi posva-rjeno slavno občinstvo, da naj ne varuje takim objavam. Gola resnica je, da se dosedaj ni prodal niti jeden liter mošta prose-k a r j a. Na Prošeku, kjer se jedino prideljuje resnični prosekar, se ni trgatev niti začela, ker se ista sploh začenja še le prve dni oktobra. Opozarja se zajedno, da bodo cene — vsled suše, ki je provzročila veliko škode na trsju — precej visoke ali kapljica bode izvrstna. Zato naj se pošteni kupci pož urijo prihodnji teden in naj segnejo po tej božji kapljici! A da bi ju tudi prodajali tako, kakoršno so kupili, to želi iskreno p r o s c & k i vinogradnik. Zopet : kdo Iz/Iva i! Pišejo nam: V dan pogreba pokojne naše cesarice je šel neki laški podanik po ulici »Krta« ter je vpil na ves glas. Naš človek, ki je to slišal, je počakal, da razgra-jalec pride bliže, da bode mogoče razumeti ga, kaj da kriči. Slučaj je hotel, «la je Lah prišel uprav k našemu delavcu, ga prijel za prsa in vprašal : »K' italiano lei? Se 1'fe italiano, a v ril un buon impiego a Trieste se 110 — nulla«. (Ste Italijan Vi? Ako ste Italijan, vdobite dobro službo v Trstu, ako ne, ne vdobite — nič!) Našega človeka je to presenetilo, tem bolj, ker je čital, da izzivalci so samo Slovenci, a Lahi da so le žrtve slovenskega barbarstva (!!) Poučil je Lahona, kje da je in kaj da so Slovenci. Ker pa junak le ni prenehal, spravile so se na njega bra-njevke trga pri sv. Jakobu ter ga dobro nakle-stile! Odšel je krvavo glavo, zatrjevaje, da k sv. Jakobu ne pride nikdar več ! Le slučaj je hotel v tem hipu, da ni bilo blizu stražarjev, sicer bi se bila gotovo pomnožila nesrečna družba v žalostnih j»odzemeljskih prostorih na »gradu«. Naša r ud e č a in »konservativna« gospoda bi si pa mftli roke od veselja, češ: tu imate zopet dokaza, da nemirneži so le Slovenci, oziroma Tržačani, a tujci Lahi, najpohlevnejše ovčice!! D i v j a k. Kje je bil začetek Izgredom v Nabre-Žlnl?! Tu hočemo navesti suho kratko dejstvo, iz katerega je razvidno, kolika vnehovpijoča krivica se je godila našemu ljudstvu in zlasti siromašnim Nabrežincem, ko so jih te dni razkričavali kakor same razbojnike, ki brez vsacega povoda napadajo nedolžne ljudi. V Nabrcžini ima svoj kamenolom Slovenec po krvi, a fanatičen Italijan po vzgoji in mišljenju, imenom — Jug, ali, kakor se on piše, Juch. Vsi delavci tega moža — razburjeni še posebno vsled smrti cesarice — so poslali k njemu deputacijo dveh delavcev, naj odpuBti par delavcev, italijanskih podanikov. Mož je odklonil to zahtevo. No, tega bi mu mi ne zamerili toliko, da-si bi bil moral tudi on vpoštevati splošno čutstvova-nje ljudstva, med katerim živi. Ali storil je se nekaj druzega, neodpustnega: odpustil je v svojem f a n a t i z m u — rečena dva delavca, x a u p n i k a • v s c h delavcev. Vest o tem činu je bila iskra v slamnato streho, provzročivši splošno ogorčenje, a potem je prišlo, kar je prišlo, — — — — — nesreča mnogim družinam! In tega moža slikajo italijanski listi še kakor posebno žrtev slovenskega — razbojništva. Kdor je pošten, naj sodi — in mi se ne bojimo pravične sodbe v tej pravdi. l'o slavnosti na Prošeku. Še nekaj treba konstatovati z slavnosti na Prošeku. A pridržali smo si navlašČ za posebno notico, ker je važno zlasti z ozirom na obrekovanja, ki padajo ravnokar na Slovence od vseh strani. Pravijo, da smo barbari, da smo redu sovražen, nemiren živelj, kateremu ni smeti dovoliti svobode iz tega vzroka, ker jo — ne zna uživati. Ali je res tako, ali po-trjajo to tudi dejstva? Ne, ni res in dejstva govore nasprotno. Seveda, ako sodimo ta naš narod pravično, ako sodimo njega vseukupno duševno življenje in ne le]tedaj, kadar je ogorčen in mu bol in žalost vrejetajv duši, marveč tudi tedaj, ko je vznesen, ko mu je duša radostna, vsprejemajoča vesele, blažilne utise, dohajajoče mu od onih, ki mu dobro hočejo. Kavno letos smo imeli mi tržaški in okoličanski Slovenci toliko slavnosti, kakor menda še nikdar, a na nobeni teh slavnosti so ni dogodila ni najmanja nepravilnost. In imeli smo sosehno slavnosti v Sežani in na Prošeku, kjer je bih) zbranih na tisočo ljudij. A slavne oblasti naj le vprašajo svoje podrejeno organe, da-li jim je bilo poseči vmes le v jednem samem slučaju, da-li so videli kake nepristojnosti ? ! O slavnostil. v Sežani in na Prošeku rečemo lahko, da je vladal uzoren red ves dan in vso noč, da-si ves dan nismo videli niti jednega orožniškega bodala. Da, niti jednega samega pijanca nisi videl nikjer. Na Prošeku je bilo videti tu pa pa tam kakov laški obraz, a naj se oglasi, kdor bi mogel reči, da jo, ob vsem navdušenju, ki je vla- dalo, padla le jedna sama beseda, žaljiva za italijansko narodnost. Na koncertu smo videli tudi re|w>rterja »Piceolovega«, in vsi smo ga poznali. Ves čas je sedel med našimi ljudmi, a naj pove, da-li mu je kdo rekel le žal-besedo! Narobe: zdelo se nam je, da se črnooki mož zabava prav izborno. Sieer pa govori poročilo ravno tega moža najghmneji jezik o redu, ki je vladal na vsej slavnosti : »Piecolo« je molčal kaknr grob, česar pa gotovo ne bi bi bil storil, da je mogel poročati le o jednem samem nepristojnem dogodku. Narod, ki se tako vede ob takih prilikah, narod, ki — zbran v tisnčih — ne daje ni najmanjega posla javnim organom, tak narod ne more biti slab narod, tako ljudstvo je zlato ljudstvo, tako ljudstvo je element miru, in slavne oblasti in velemožni gospodje hi morali dobro premisliti — predno sodijo in obsojajo —, <1 a morajo p a č bi t]i posebni vzroki, ako se je razgrelo in spozabilo tako ljudstvo! Našim nasprotnikom se ne čudimo, kajti oni hranijo svojo političko ekzistenco od obrekovanja našega ljudstva, oni vzdržujejo svoje umetno nadvladje le s tem, da lažejo o nas. Oni vedo, da padejo v svoj nič, čim izve svet in zlasti osrednja vlada, kaki smo mi in kaki so oni — po čem stremimo mi in po čem streme oni — in da sredstva, ki so jih poslužujejo oni, uprav izzivajo naše na odpor. Nasprotnikom ne zamerimo, ali do slavnih oblasti in njih predstavite-ljcv smemo pa že staviti drugačnih zahtev, pred vsem pa zahtevo: spoznavajte dobro naše ljudstvo, toliko v njega žalostnih kakor veselih urah, sodite je nepristranski in brez predsodkov, in ne po posamičnih slučajih, ampak po ukupnosti njega duševnega življenja ter po ukupnosti razmer, v katerih živi in potem — poročajte o ujem! A kadar ste videli, da je to ljudstvo obrekovano po krivici, bodite mu zaščitniki, prijatetelji in branitelji! Le tako boste mogli vršiti svojo nalogo, le tako pripomorete do uresničenja najprisrčneje želje velikodušnega Gospodarja nas vseh: do pomirjo-nja in po p omi rje nju do plemenitega tekmovanja za kulturni in gospodarski napredek: za splošno blaginjo! »Slovenke« 20. številka ima nastopno vse- 1 bino: Nekdaj — pesem. — Svarilo — pesem. — Grof Lev Tolstoj. — Materinske dolžnosti. — Ti [ tudi — pesem. — Marica II.: Prijateljska pisma uredništvu »Slovenke«. — Sunjar : Hudi grad. — Pusti to — pesem. — Grilček: Veronika na Ma-rijaeeljski božji poti. — Književnost in umetnost. — Razno. Doma. Občni zbor pevskega društva „Kolo". Dne 25. t. m. ob 5. uri pop. je imelo to nadebudno društvo svoj redni občni zbor. Udeležba je bila mnogoštevilna, tako, da je bila pevska dvorana prenapolnjena. Predsedoval je gosp. Ivan Dolenc, ki je v kratkih besedah pozdravil navzoče, zahvalivši jih na tako mnogoštevilni udeležbi. Gospod tajnik Ivan Malič je prečitul društveno poročilo, ki je bilo vsprejoto enoglasno in odobravanjem. Iz poročila posnemamo, da je društvo v minolem društvenem letu napredovalo (lahko rečemo) uprav električno naglico, bodisi v moralnem kakor tudi v materijulnem pogledu Glavno zaslugo na tem napredku ima pevovodja gosp. H. Vogrič, ki je prava duša temu društvu. Pa tudi odstopivšemu odboru ni smeti odrekati prave bratske požrtvovalnosti za napredek društva in seveda ob enem tudi v čast naroda. Poročilo omenja dveh koncertov, treh velikih izletov, veliko število izletov v bližnjo okolico ter sestankov v mestu samem, ki so vsi izpali v popolno zadovoljnost udeležnikov. Dalje so zahvaljuje raznim društvom in osebam za sprejete dobrote, nepozabivši uredništva cenjene »Edinosti«, ki je rado vsprejemalo in objavljalo vse potrebno društveno stvari. Predsednikom je bil izvoljen enoglasno gosp. dr. Edvard Slavik. Po tej srečni izvolitvi se gotovo poveča ugled tega marljivega društva. Imena odbornikov in ostalih funkoijonarjev društva se priobčijo čim prej. Nekaj o sv. Gori. Pišejo nam: Nedavno bil sem na sloveči božji poti, na naši sv. Gori. I11 bil sem radostno presenečen, ko sem videl, koliko skrb obrača sedanji gospod ravnatelj v olepšanje božjega hrama in njega okolice. Stopnjice od kapelic gori proti cerkvi bo a. pr. lepo popravljene, kapelice so jx>beljene, poti urejene. Na kratko, sedanji ravnatelj, veleč. gosp. Leban, se kaže vrednega naslednika pokojnemu Rutarju. Tudi prevzvi-šeni vladika sam se je prepričal o skrbnosti iu trudoljuhnosti g. ravnatelja, kar je pre vzvišen i tudi povdarjal vpričo več duhovnikov. Uverjeni srno torej, »la bode premilostljivi nadškof vsikdar vedel ceniti gorečnost in zasluge gosp. ravnatelja. R o m a r. Grozne nesreče v puljskem arzen alti. Iz Pulja nam poročajo ekspresno dne t. 111. : Danes je jermen gonečega stroja vsled neprevidnosti ujel nekega delavca, rodom (Vha, oženjenega, z 'J otrokoma ter ga potegnil v stroj, ki ga je razkosal. — Istočasno se je zgodila nesreča na par-iiikit »Kantasie«, kjer je jeden mornar, Hrvat, padel mej kolesa, katera so ga težko poškodovala. Isto se je zgodil«) tudi drugemu mornarju, Italijanu, kateremu so kolesa poškodovala nogo. — Tukaj je nesreča pokazala svojo nepristranost. V nesreči smo vendar jednakopravni. Ganljiv prizor se je vršil včeraj v zaporih pri jezuvitih. Tam je zaprt neki delavec (Istran), baje zato, ker je o zadnjih izgredih kričal: Živela Avstrija in doli z Italijani! Ko so ga odveli v zapor ostala je žena z dvema otročičema brez vsakega sredstva, a jeden otrok je bil na smrt bolan. V svojem obupu je došla žena včeraj — z nebol-nim malim otročičem na roki — v rečene zapore in je zahtevala, naj jej izpuste moža, ker sieer da mora obupati v svoji groznf bedi. Tej zahtevi žene vodstvo zaporov seveda ni moglo ustreči, zbok česar se je žena začela kar zvijati v obupu in je kričala: »jcdticmu otroku nimam »lati česa jesti, dnizega pa najbrže ne najdem več živega, ako se povrnem domov! Ne, raje idem v morje!« To vskliknivši, je obupana žena res ostavila otroka v veži zaporov in je zbežala. Vrlini jetničar je poslal vojake za ženo, ki so jo tudi res ujeli ravno doli pod — ako bi bili hahjevcrni, bi menili, da to pomenja nekaj — magistratom. Vojaki so odveli ženo nazaj v zapore, kjer jo je ljudomili viši jetničar potolažil in nasitil in jej dal še nekaj sohoj domov. Zena jc torej našla usmiljenja na mestu, ki se opisuje navadno kakor kraj brezčutnosti. Vse-1 kako pa naj bi ta ganljivi prizor, ki se je izvršil včeraj na veži zaporov pri jezuvitih, vspodbudil iz-vestno gospodo, da bi malce razmišljali o —■ bedi ia revščini v nesrečnih družinnh prav onih nižih slojev, ki se najlagljc spozabljajo in ki imajo najmanje daru za presojanje, kje je ob vsklikanju tista fina meja mej tem, kar se sme in mej tem, kar se ne sme. Svoji k svojim! Iz Repentahra nam pišejo: Svoji k svojim — sosehno pa k onim svojim, ki so naši tudi po mišljenju ! V tem pogledu nedostaje v nas discipline in doslednosti. V tukajšnji županiji n. pr. je občinsko starešinstvo dovolilo g. Ivanu Puntar-ju, dobremu narodnjaku h Prošeka, da sme vršiti svojo mesarsko obrt tudi v tukajšnji občini. Gosp. mesar je začel opravljati svoj posel dne 28. avgusta t. 1. in si prizadeva, da ustreže kolikor le mogoče dobrim in cenim mesom. A glej jih čudake : največi mesojedi v naši občini hodijo še vedno po meso k nekemu drugemu mesarju na tržaška tla, da-si je dotičnik lansko leto o volitvah v državni zbor »pošteno« pomagal strmoglaviti Na-bergoj-a iu poslati v državni zbor »možaka« Mau-ronerja!! Ne diši-li to po cikoriji ?! Dragi sosedje ! Ker ste dovolili mesarju, da je v tukajšnji občini ustanovil mesnico, dolžni ste tudi podpirati ga. Nihče naj se ne izgovarja: »Kaj meni mari!« Kar je dovolilo občinsko starešinstvo, veže vseob-činarje. Naš narodni nasprotnik se lahko smeje nekaterim repentaborskim občanom, ki prihajajo v njegovo mesnico kupovati meso po 4 nvč. dražje za kg., nego ga imajo na domu. Oe ne bode drugače, pridemo z imeni na dan. M e s o j e d. Različne vesti. Dve sto metrov blizo »hudičevega otoka«. »Matin« je objavil pismo nekega potnika, ki se je dno 7. avgusta t. 1., vračajo se iz Dunkcnpica na parobrodu »Georges Croiset«, približal »hudičevemu otoku« na približno 200 metrov. »Ravno smo pili kavo«, pripoveduje ta potnik, »ko je prišel k nam kapitan in vsklihnil: »Hudičev otok je v bližini!« Takoj smo pograbili vsaki svoj daljnogled ia hi- toli na krov, da-si jp Kila velika vročina. Brzo smo ne približali otoku, ki so j<» vedno večal pred našimi očmi. Prosili smo kapitana, naj pusti Indijo tako hlizo, . dnem oktobra, vsa mosta blokirana na vodi in na suhom, potoni, ko bodo odstranjeni kristijani. Pariz 27. List »Kron de« javlja z rezervo govorice, da j«' vojaški guverner v Parizu, Zur-lindon, odstavljen od te časti, da so ]>olkovnika Picipiarta izpustili na svobodo ter da je minister poljedelstva odstopil. Poslednji jo izustil strasten govor proti reviziji procesu Prevfus, dočim je večina ministrov za revizijo. List »Journal« meni, da kasaeijsko sodišče stori sklop proti sredi oktobra, vsakako pa popred, nego se snide zborniea, Najnoveja trgovinska vest. >Tew-York -7. september. (Tzv. brzojav.) Pšenica za september 751/,, za december bi)*/«. Koruza za september 3f> , za december 34s/*-Mast 525. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessaiiiro Levi Minzi v Trstu. Vla liihorgo '21 in lMaz/.a Kosari o 3 (šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrlnjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to Priporoča se za napravo uniform hi civilnih oblek. Poitrftbn pošteni L Zaloga »seh vrst za uniforme po tovarniških cenah. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Znloirti pohištvu za Jedilnico, spalnice in m prejemnice, žlmnlo In peresule, ogledal in železnih blnara,}«, po cenah, da se nI hnti konkurence. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Malcanton štv. 2. Bogat izbor čevljev za gospodo, goupe In otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. lw, pristen, naraven Mor dobiva se jedino v moji zalogi, katerega prodajam veliko ceneje od lanskega leta. Priporočajo se ndani NB, Paziti le na ponarejanja. Anton Godnig, trgovec via Nuova. lOO do 300 ffld. zamorejo ni pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpecavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponuodbe pod naslovom LudwiQ Oester-reicher, v Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. Konsumno društvo v Sv. Križu isee kremarja preko kavcije od 150 gld. — Prednost imajo oni, ki nimajo otrok ali pa z odraslimi otroci. Namizna jabolka (Tafel-Obut.) je dobiti več KIO klg. pri posestniku Jakobu Belec v Otoku pri Radovljici. Jabolka se drže do meseca aprila. Cena po dogovoru. > „EDINOST" Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat na dan raz u 11 ne do I j in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O pouedeljkih 111 po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma), Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr. V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. H. — Vla S. Michele št. 7. — l'oute della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Bclvedere št. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Aequedotto. — Via Istituto št. lb. — 1'iazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na (ireti pri gosp. Pogoreleu, v skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi (iašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite mod rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek miloga nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramlm nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč!" (