Edini ilofenski dnevnik < v Zedinjenih državah.
Velja za vse leto. • • $3.00 -: Tmn 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev 7 Ameriki.
The only Slovenian daily
I-: in the United States
Issued every day except QJ Sundays and Holidays
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 203. — ŠTEV. 203.
Pogajanja z Mehiko se
bodo takoj obnovila.
r	__
GOTOVO JE. DA JE MEHIŠKA VLADA ODOBRILA PRELIMINAREN DOGOVOR GLEDE PREDLOGOV ADMINISTRACIJE ZDRUŽENIH DRŽAV. — GLAVNA TOČKA JE SEDAJ OBLJUBA PREDSEDNIKA HUERTE, DA NE BO KANDIDIRAL ZA PREDSEDNIŠKO MESTO. — SENOR GAMBOA, MEHIŠKI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEV E, PA PRAVI, DA SE NI NIČESAR DOGOVORILO, DA PA POVRATEK MR. LINDA "NI
POVSEM NELJUB."
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 29, 1913. — PETEK, 29. AVGUSTA, 1913.
Pogajanja / MeUiko ?>«• I>4x1 o takoj obnovila, ki-r j*- I>i 1 .John Lind zopet pozvan v mehiško glavno nieato. Vlada v Wasliingtomi je mnenju, da bodo predlogi v -s v rilo paeifikaeij" Mehike skoraj gotovo sprejeti.
Druga poslanica < Jambor, ministra za zunanje zadeve, pravi «la hi predsednik Wilson moral vedeti, da brani ustava llnerti nastopiti kot predsedniški kandidat. V poslanici se zahteva nadalje, da hi se priznalo vlado llucrte kot "začasno provizorie-110" ter se opušča zahtevo imenovanja poslanika Združenih držav za Mehiko.
Predsednik Wilson .j<* z ozirom na Monroe-doktrino prepričan, da ni dolžnost Združenih držav igrati nLogo policista v Latinsko-ameriških republikah.
Seiior < Jam bo« pravi sicer, da ni bil sklenjen noben dogovor, da umi pa povratek Mr. Linda "ni povsem neljub'*.
Dr. William Bayard Hale. vr-nivši se z zaupne misije v Mehiki, bo obrazložil preds"dnikn Wilso-iiii, <la je delo Združenih držav v nemirni republiki šele pričelo.
I's laške četegenerala Carran/a se pomikajo od Torreon proti Chihuahua City, da se združijo /. generalom Villa.
Londonsko časopisje se v kaj pesimističnem tonu izraža glede poslatiiee predsednika Wilsona. Pravi, da je njegov govor razoča-rujoe ter da v nobenem oziru ne rešuje problema. Neki list zatrjuje eelo, da je intervencija neizogibna ter da se bo končala s jmmI-jarmljenjein Mehike od strani Združenih držav.
Washington, I>. <avgusta, (•lavna točka, okrog katere se bodo Slikala prihodnja pogajanja osebnega zastopnika, Mr. Linda z mehi- ko vlado, ho zagotovilo, da ne ho general Huerta nastopil pri prihodnjih predsedniških volitvah kot kandidat. M-hiška vlada je temu pritrdila že v toliko, da je izjavila, da brani ustava Hučrti nastopiti kot kandidat.
Drugače pa se drži (ianihoa trdno stališča, da je Iluerta-vlada "de jure "-vlada, t loč i m zavzema wasliingtonska vlada stališče, da je le "de facto". Vsa prihodnja pogajanja se bodo vrtela krog tega vprašanja.
Omaha, Neb., 2S. avgusta. — Vojni tajnik (jarrison je dobil včeraj dolgo brzojavko od predsednika Wilsona, v kateri mu je slednji naročil, naj ostane na svojem inšpekcijskem potovanju. Ostala vsebina brzojavke ni bila objavljena, a se tika gotovo razmer v Mehiki ter korakov za 11a-daljno mobilizacijo vojaštva na mehiški meji. A ko ostane tajnik (jarrison pri svojem sedanjem potovalnem načrtu, bo obiskal vojaške postojanke v St. Louis, Indianapolis in Columbus. Due 4. septembra se vrne v Washington.
San Antonio, Tex., 2H. avgusta. Na povelje vojnega department* v Washington« sta bila včeraj zvečer Odposlana na mejo oddelek kavaleri jskega polka ter baterija -i. artilerijskega polka. Tekom dveh ur sta bila na razpolago dva posebna vlaka. Artile-rija je odšla v Laredo, Tex., ka-valerija pa v Brownsville. Lare-'dii nasproti stoji mehiška držav-j na garnizija, onstran meje pri Brownsville pa oddelek konstitu-eijonalistov. Kazven včeraj odpo-j slanih čet je pripravljenih 1(W)0 i liadaljnih mož, da odrinejo iz Fort Sam Houston. Železniške družbe so obljubile da pripravijo vlake za ."><H> mož in konje trkom ! :{6 ur.
Eagle Pass, Tex., 28. avgusta. Zvezni uradniki so danes zaplenili kot vojni kontrebant pošilja-tev papirnatega denarja, ki je bil t tiskan v Združenih državah ter namenjen za konstitucijonaliste.
New Orleans, La., 28. avgusta. Neki specijalni agent justičnega . departments je zaplenil lOOO i pušk in 280.000 patron, ki so bili pripravljeni v nekem skladišču v Meridian, Miss., da jih od tam pošlje mehiški konzul na podlagi posebnega dovoljenja na naslov
VOLUME XXI. — LETNIK XXI.
Predsednik Woodrow Wilson čita v kongresu svojo poslanico.
mehiške vlade.
Steklina.	j
Philadelphia, Pa.. 2*. a v g. —
IVe,t štirinajstimi dnevi je ugriznila stekla mačka I 1 letnega .fohna Millera in njegovo mater, ki je sinu prihitela na pomoč. Pred par dnevi je umrla mati. danes pa sin.
Tajfun na Japonskem.
Tokio, Japonsko, 28. avg. — Več dni divjajoč tajfun je napravil ogromno škodo. 15.000 hiš je deloma pod vodo, letina jc* po nekaterih okrajih popolnoma uničena.
/ Poravnan račun.
Indian Harbor, lud., 2x. avg. Družinski spor, ki se je začel nekje v rumunskih gorah, se je končal danes na tukajšnjih cestah. Steplo se pet mož * noži in bodali, in zdravniki Ko mnenja, da bodo vsi podlegli rarfktm. Vzrok je krvno maščevanje.
Morgenthau — poslanik.
Washington, D. C." 28. avgusta, i Predsednik Wilson jc danes izro-I čil senatu imenovanje Henry-a j Morgethaua za poslanika lia Tur-l škem. M»orgenthau jc bil predsednik demokratičnega finančnega odbora v zadnji volilni kampanji. Poslaniška služba mu je bila že večkrat ponudena, pa jo dosed a j še ni nikdar sprejel.
Kraani m brzl parnik (Avstro-American proge)
Kaiser Franz Josef L
•dplojc v sredo doe 3. septembra
▼•žaja do Trsta unw 13 dnL
do Trsta ali Rek« - - $37.00
Cm voznik listkov: do Ijub^an« - - - $38.18
<fe Zagreba - - - - $38.08
U. MMbM kabla« («l<lel«k n*d II. in HL nu«l*B) Kih T»Im}»
itS^^^ff^Sw	9tnkc polo^«*' Ta oddalek poMtoM
Veto Je Wk* )a 4atalU pri »X SAKSEB, M OortUndk St., N«w Y«tk.


Iz delavskega sveta.
Upcr v Steubenville, Ohio, je bil zelo resne narave. —'Pclcžaj v Calumetu, Micli.
Steubeiiville, Ohio. 2K av<r. — Kot se je danes izkazalo, je bilo I > s - i tumultu. ki je nastal vrv raj zvečer pred Popovo tovarno za pločevino, ranjenih dvanajst oseb in dva stavkarja. na katera so streljali pazniki, umirata v bolnici. Stavkafji so priredili včeraj obhod ter so skušali, kakor se poroča, ud let i v tovarno, nakar so pazniki pričeli streljati. Zupan Mel,ei«li je izdal danes zaporna povelja proti pomožnemu superintendent u tovarne, Llovdu. proti poslovodju tovarne ter poveljniku tovarniških paznikov.' Pričakuje se še nadaljnih zapornih povelj.
Calumet, Alich.. 2S. avgusta. — Western Federation of Miners je pozvala včeraj na stavko uni.joni-stične delavce pri sesa tka h Mo-hawk-rudokopa. liadile^a so rovi zopet pulni vode. Vse sesalke v severno n»I tu ležečih rudokojiih počivajo.
Proces Caminetti.
Kakor cigani
m
Proces proti Caminetti-ju je pri- Dva fanta in dve deklici so živeli vabil v sodno dvorano ogromno esem dni v avtomobilu. Posledica število žensk.	j vožnje na Ccney Island.
San Franciseo, ("al , 2K. avg. — j Prejšnji teden v sredo je na-Maurv J. Diggs, ki je bil obsojen i pravil 21 letni šofer .l.imes Murrain prestopka zoper Mann-po- ray brez vednosti svoj» ga gospo-stavo, ki prepoveduje trgovino /.j da rja <lr. Kini I a A. Muellera, :»1li belimi sužnjami, je dobil od gle- zapadnn	cesta. New York,
daliških (podjetnikov povabilo, z avtomobilom nial i/.le* na Concv
naj nastopi v Vaud-villc-gleda-lišeu.-Priznava, da se mu je ponudilo ogromne svote. baje ij?r»0.<MKI in polovieo dohodkov. V pojrodbi pa se stavi nemogočo zahtevo. naj nastopi skupno z Mar-tho Warrington.
Island. Seboj je povabil tudi dve prijateljici. lHletno Kate Ryan in 1 iSletno Ano Murphy, kakor tudi prijatelja Adolfa Nehersa. Dru-žbiea se je na veselem otoku pozno v noč veselo zabavala. Nenadoma je prijela deklici želja po
Da bi Martha Warrington zelo 1 potovanju. V sedi i so s*' zopet v vlekla, je dokazala do zadnjega avtomobil, prebrodili vso okolieo
Danes zjutraj so stavkujoči de- | j)odo. gnalt> rU(lečico v lice, lavei napadli nekega rudarja, a ga je milica rešila. Vsaki dan se vrše obhodi fio stavka irskem o-kraju.
Baltimore, M d. 28. avgusta. — Danes se j«- objavilo, da s«- je dosegel sporazum med li-iltimorr & Ohio železnico in Baltimore & O-hio Southwest«'!«! železnico na i^iii strani ter v deiavnieah teh železnic zaposlenimi člani unije strojnikov. Pogajanja med obema strankama so se vršila več tednov.
Velik meteor.
Fall River, Mass.. 2S. avg. — Včeraj zvečer je padel na zemljo med hudim viharjem v bližini Tiverton, R. J., v-lik meteor. Pok je bil tako silen, da so ga slišali ljudje v okrožju 20 milj.
Linčani črnec je bil nedolžen.
Greenville, <;a., 27. avgusta. — August Virgie Swansou. čmee, ki je bil v ponedeljek liučan blizu Grrenville kot morilec bogatega plant a žn ika L. C. Marschmann-a. je bil nedolžen, kar je par meščanov, ki so se protivili linčanju ter skušali iztrgati črnca iz rok dru-hali, že takrat izjavilo. Nedolžnost Swansona s«* je izkazala danes, ko je bil aretiran črnec Brewster, ki je priznal, da je ubil Marschmanua tekom nekega prepira radi najemnine. Swanson je bil oddaljen od Marschmanua več kot pet milj. ko je našel slednji smrt. Da se prepreči nadaljno lin-'eanje. je odvedel šerif Brewsterja takoj v At lan to.
kotička napolnjena sodna dvorana, ko se je piič"l proces proti Drew Caminetti-ju. Njega se dol-ži istega hudodelstva kot Diggsa.
Pretežna večina poslušalcev je obstojala iz žensk in dekl»t, ki so čakale mi čudovite stvari, ki so bodo vršile. Sodnik Van Fleet jim je sieer rekel v sva rečem tonu. naj se odstranijo, k<*r bodo prišle do razprave stvari, ki jim
a nobena se ni zmenila za to in vse so ostale na svojih sedežih.
Zagovornik je izjavil, da bo nastopil Caminetti kot priča, kljub grožnji, da bi vsled tega prišla na dan njegova pustolovstva z drugimi deklicami.
Izjave Martlie W< ington
m prišli slednjič do Bostona. Potovali so vsega skupaj osem dni brez cilja in namena, dokler jim ni zmanjkalo denarja in gazolina. Ko jih je slednjič dobila policija v Maiuaroncek, Westchester (Jo., N. Y., so grozno izgledali. Bili so tako iima/.ani in zanemarjeni kakor eijrani. Deklici sta bili do skrajnosti- izstradani, loda jeziček jima je vendarle tekel. — Samo da bi imeli do New Yorka gazolina — je rekla ena — pa bi bilo vse dobro. V avtomobilu so živeli noč in dan, jedli so sadje, u-mivati se jim je pa zdelo nepo-t rebno.
\* Harlem policijskem sodišču v New Yorku so jih postavili za-
Otvoritev mirovne palače v Haagu.
Mesto je slavnostno okrašeno. Zastopani £0 delegati skoraj vseh civiliziranih narodov.
CA&NEGIE IN ŽENA.
Slavncstni gcvcri. Odkritje spomenikov. $1,500,000 na razpolago. Številni darovi.
Haag', Nizozemsko, 2S. avg. — Glavno mesto se je danes odelo v slavnostno obleko na čast otvoritvi mirovne palače, v kateri bo trajno poslovalo mirovno razsodišče.
Sem je dospelo veliko število uglednih mož, večina diplomatov, zastopnikov vseli civiliziranih narodov; tu se nahaja tudi Carnegie s svojo ženo, ameriški poslanik in posebna brazilska delegacija. Jutri se bo vršila slavnost na prostem, za katero je izdano 2000 vabil. Angleški poslanik bo odkril spomenik kralja Edward a VII.. milijonar Carnegie pa kip Sir Raudalla Crenicra. velikega zagovornika mednarodnega miru. Ob koncu slavnost i bo otvoril zunanji minister M. Swinderen mirovno palačo, za katero je dal 1. H)0.'{ Carnegie holandski vladi #l.r»00,IHM) na razpolago. Za poslopje, ki se nahaja v krasnem parku, je izdelal načrt bruseljski arhitekt M. Cordoiuiere. V treh delili palače se bo nahajalo mirovno sodišče, četrtega bo pa zavzemala knjižnica. Pročelje je o-krašeno s kipi, ki predstavljajo znanost, poljedelstvo, industrijo, učenje, humaniteto. modrost itd. Dvorišče je 74 čevljev dolgo in 40 čevljev široko. V poslopju so nadalje tudi stanovanja za uradnike in drugi prostori. Za mirovno palačo so prispevali skoraj vsi narodi z darovi. Najkriisnejše kipe iz belega mramora je poslala tJrška.
Kratki stik povzročil požar na "Imperatorju".
—o —
Ker ni moglo moštvo ničesar opraviti, so poklicali požarno brambo na nomoč.
ČASTNIK GOBRECHT.
radi vagahundaže pod	var-
so ...
se gibale v istem okrožju kot v j * _
Diggsu.
procesu proti Diggsu. Različne druge priče, hotelski uslužbenci in prodajalci so potrdili bivanje obeli v različnih hotelih v Reno.
Tema v Grand Rapids.
Grand Rapids, Mich.. 2S. avg. Pri Mill Creek je padla včeraj žica cestne železnice na s 72.000 volti napolnjen transmisijski ka-j hčerjo "golf", bel. Nastal je kratki stik in v trenutku je bilo celo mesto v temi. Vsled odskakujočega električnega toka je požgaiia v krogu o0 čevljev vsa turščica. Nekateri mi-slijo, da jc povzročita kratki stik kaka zlobna roka.
Sufragetke in Asquith.
London, Anglija,' 28. avg. — Dve sufragetki sta ministrskega
predsednika Asquitha pri Elgin tako pretepli, da bo moral ostati precej časa v svoji sobi. Ce bi mu ne prihitela hčerka na pomoč, bi mu Amazon ki prizadeli še hujše rane. Asquith je igral s svojo ko sta nenadoma
Opozicija.
Dunaj, Avstrija, 2K. avg. — Minist. predsednik grof Stuergkh je sprejel danes zastopnike ce-ško-nemške zveze, ki so mu ofi-cielno poročali o sklepih, napra-.vljeitfh na nemškem zborovanju v Homutovu na Cešketn. V delegaciji je bilo tudi nekaj državnih poslancev, ki so se izrazili, da bodo začeli z ostro opozicijo, če vlada v doglednem času ne ugodi vsem zahtevam.
Vzroki železniških nesreč.
Washington, D. C., 28. avgusta. Sodeč po neki statistiki, ki jo je izdala meddržavna prometna komisija. so se skoraj vse železniške nesreče od 31. marca t. 1. dogodile vsled pomankljivosti na progi. Pri nesrečah je bilo mrtvili l."38 oseb,	pa ranjenih. Vsega
skupaj se je pa smrtno ponesrečilo pri železnicah 2086 oseb, 17.704 je bilo pa deloma težko, deloma lahko poškodovanih. Pri tem seveda štejejo vse nezgode, ki so se zgodile na progi, pri ek-
Povzročsna škoda znaša preko $100.000. Parnik bo odplul že v soboto v Hamburg.
Čeravno so spravili ogenj, ki je izbruhnil malo po polnoči, že ob devetih zjutraj pod kontrolo, je bila vendar do pozne noči sko-iraj vsa hobokenska požarna hramba na delu. da je zamogla s pomočjo sesalk spraviti iz ladje skoraj 2.000.000 galou vode.
Ko je izbruhnil požar, se je nahajalo na krovu 2000 potnikov tretjega in 1126 drugega, oziroma prvega in drugega razreda. Eden izni"d kapitanov je takoj prevzel poveljstvo nad moštvom in pričel z gašenjem. Ker niso mogli sami ničesar opraviti, so obvestili hobokensko požarno brambo, ki je takoj prihitela na pomoč. Ko je spoznal eoniodore Ituser nevarnost, je bila njegova prva skrb spraviti potnike, ki so preplašeni letali semtertja, na varno. Potniki so zapustili ''Imperator" v največjem redu, veliko jih je bilo med njimi tudi takih, ki sploh niso vedeli, tla ladja gori.
Medtem se je gasilno moštvo prizadevalo priti do požara. Častnik (robrccht se je s potapljaškim šlcinom na glavi Lu z brizgalno cevjo prvi napotil v notranje prostore, ki so bili polni gostega dima. Za njim jc šel tudi <>tto Stuiupf. Ker mu je jelo primanjkovati zraka, je odprl hližna vrata, katera so se pa avtomatično zaprla in priprla obenem tudi njegovo nogo. Začel je obupno klicati na pomoč, toda uikdo ga ni slišal. Precej časa je preteklo, predno so dospeli do njega, a bil je ž" mrtev. Stumpfa so našli nekoliko vstran omamljenega. Vsled silne množine vode se je nagnil parnik za petnajst stopinj. Sprva se je mislilo, da je nastal ogenj vsled na tla vržene gorečo cigarete, toda pozneje se j.- dognalo, da je bil kratki stik vzrok nesreče. Škoda znaša približno $100.000. Vsi okraski v salonu in kajute drugega razreda se morajo popolnoma prenoviti.
"Imperator" bode skorajgoto-vo že v soboto, najkasneje pa v nedeljo odplul proti Evropi.
Denarje v staro domovino
poiUjamo i
Porter Charlton v Neaplju.
Neapelj, Italija, 28. avg. — Porter Charleton, Amerikanec, ki je pred tremi leti umoril na Com-skem jezeru svojo ženo, je dospel danes s parnikom "Re d'Italia" iz New Yorka sem. Njegov zagovornik John Palrnieri upa, da se bo obravnava začela meseca okto-j bra in bo trajala štirinajst dni. Zagovornik bo poskušal utemeljiti, da je bil Cliarlton, ko je izvršil svojo dejanje popolnoma pijan.
planili i/-/>a grmovja sufragetki in splozijah, pri vstopu v vlake itd. začeli s pestmi obdela vat i svo- i	1
jega sovražnika. Raztrgali so mu J
vso obleko. Divjakinji je policija Ženska sme nositi možko obleko.
aretirala.
Zastrupljanje z alkoholom.
Tunkhannock, Pa., 28. avg. — Harry Peldman, Jeffrey Ros in George Weis so se zastrupili z lesnim alkoholom, misleč, da pijejo žganje.
Rojake opozarjamo na NOV ROMAN, ki začne uhajati JUTRI, na delo s'-avnega francoskega pisatelja EUGENA SUE:
Skrivnosti Pariza.
Prepričani smo, da ga bo vsak, kdor bo prebral le eno nadaljevanje, čital z največjim zanimanjem do konca.
Pred nekaj dnevi so v New Yorku aretirali Katarino Clark, ker je nosila možko obleko. Deklica se je izgovarjala, da na ta način lahko zasluži v neki knjigo-i veznici več denarja. Sodnik Voor-hees jo je brez kazni izpustil na svobodo.
Nova postava glede hotelov.
Albany, N. Y., 28. avgusta. — Dne 1. sept. stopi v veljavo nova postava, ki urejuje poslovanje v hotelih. Tako mora naprimer biti na razpolago vsakega gosta brisača ter mora hotelir sprejemati ' goste brez razlike plemena, barve ali vere.
K.	*	K.		$
	1.10	130.		. 16.60
10____	2.15	140.		. 28.65
16....	3.16	160.	.	. 30.70
30....	4.20	160.	..	. 32.75
25____	6.20	170.		. 84.80
SO....	6,26	180.		. SC. 86
36----	7.25	190.		. 38.90
40....	8.30	200.		. 40.90
46....	9 SO	260.		. 51.15
60....	10.30	300.	. .	. 61.35
66....	11.36	160.	#.	. 71.60
■ 60____	12.36	400.		. 81.80
66....	13 40	460.		. 92.00
70....	14.40	600.		. 102.25
76....	16.45	600.		. 122.70
80....	16,46	709.		. 143.16
86....	17.46	800.		. 163.60
90....	18.46	900.	mm	. 184,00
*00____	20.46	1000.	# #	. 204.00
10....	22.50	2000.	m	. 407.00
120....	24.66	6000.		.1017.00
Pofitarina je všteta pri teh ivo-tah. Doma se nakazane svote po« polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
Denarje nam poslati je aajprl-ličneje do $50.00 ▼ gotovini v prit poročenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y,
6104 St. Clair Avenne, N. £.
Cleveland. O.
ZA SAMO 1 DOLAR DOBI-VATE "GLAS NARODA" SKOZI 4 MESECU VSAK DAN,
GLAS NARODA. 29. AVGUSTA. Ifll3.

GLAS NARODA"
i*
Daily.)
O wned and published by tbs iHorenic Publishing Co.
corpora ti an.) mJkMl SAKSER, Prendent.
JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BEN EPIK, Treasurer.
Plae* of Basineas of the corporation and
addresses of above officers : tU Cortlandt Street, Borough of Man hat-m, New York Gty. N. Y.
Za celo leto vrt ja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
pol teta....................... 1.60
l«to za mesto New York........ 4.00
leta za mesto New York ... 2.00
vropo za vae leto ...........4.50
" pol leta.............2.55
" četrt leta............ 1-70
" pol - Fvi
, "GLAS NARODA" izhaja vsak dan
zvzvmSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
I "Voice of the People") . tasked every day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
i Advertisement en screamšnt
Dopirt »ras podpisa in osobnosti se ne
pnobčujejo. Oenar »+; **■ blagovoli po&iljati po —
Money Order. yti m. < tiifiubi krsjs naročnikov pro-simc, da *e nam tudi prejii\je Uvsliiče naznani, da hitteje najdemo naslovnika.
i'tipiaom in pcftilj&tvam naredite ta naslov: 'GLAS NARODA"
«2 Cyr L*andt St., New York City.
_Vetefon 4687 Cortlandt.


linaociranie kandidatur.
l-HSit (oh JLT« • V i lit
konference govern er-ra«!«) Springs je pred-rn»-r Baldwin i/ i'oii-«l.i bi država trpela one
Za j«v i lagal jhtI i
Mr«»ške, kater?* zahtevajo volilne kampanje /.a kandidate javnih slu/h. I/ni/11 s«- je, ila oni človek, ki ne m o plačati ogromnih volilnih s t ro tik o v. «pl«>h ne more dobiti uolM iif služ.he, kar je seveda nepravilno in v vseh ozirih proti-postavno. N'e gh-«ie na stroške, ki jih zahtevajo volitve, nam dose-da še ni manjkalo kandidatov. Letos imamo naprimer v New Yorku toliko kandidatov in toliko *' t iketov " *. da se človeku skoraj /meša v glavi. <V hi kandida-toni plačala država stroške, hi ne hilo dvajset, ne trideset, ampak rela legija patrijotov, ki hi hoteli služiti občini. C) izvolitvi ni niti potreha govoriti, ker sploh ne pride v pošte v.
Pri govor, da mora urad poiskati nio/a, je že zastarel. Toda denar izdajati, da bi ko več mož iskalo urad, je malo preveč tno-derna /ahteva. Lov za službami j«- industrija, ki ne potrebuje državne konvencije. Dvomimo, da bi napočil kedaj čas, da bo ostala kaka služba prazna v s led pomanjkanja kandidatov.
ker Jednota nikakor ne more bolnih članov tako nadzorovati, kakor društvo samo. Res. da mora imeti vsak potrdilo od zdravnika in notarja, ali papir je nedolžen.
razmere so sedaj take. da se prav pridno spravlja na površje "črni diamant" in se hitreje klipičijo zlati eekinčki, pa ne delavcem, ampak kapitalistom. Včasih ima-
za denar se vse napravi. Svetoval mo kakšno veselico na korist in v bi cenjenim delegatom, da bi se!prid kakega društva, ker imamo
podpora zvišala na na mesec j »tiri. Se nekaj bi rad poročal, a po preteku šestih mesecev bolez- žal ravno tiste stvari ni, namreč
ni. Resnica je. da so nekatera mala društva bolj slaba v denarnih zadevah, toda če so člani za to, se da vse narediti. Dragi gg. dele-gatje, dobro premislite o tem in videli boste, da je najbolje, če društva sama plačujejo podporo skozi šest mesecev, potem pa Jednota. kakor sedaj.
lu ime Jednote naj bi tudi o-stalo kakor je. Ako bi se ime pre-menilo. bi nikakor ne hilo častno za nas, ko hi naši ustanovitelji videli. da s«' jih deva pod klop. Kje so pa stroški za preinenitev charter ja ?
*4Slovenskih rožic". Za to stvar je pa naša naselbina tako pekle-mansko temperenčna, da sv skoro lahko kosa z drugimi naselbinami. Ako kdaj kaj prinese morski val, pa takoj pomori ljubavna slana, jaz moram pa požirati sramežljive sline v debelih požirkih in tako minejo meseci in leta. Pa nič ne zamerite, g. urednik, ura je ravno poldne, a mene tudi ob tem času včasih luna trkne. Pozdrav vsem Slovencem! — J. Do-linar.
Forest City, Pa. — Dne 24. av-
di še govora ne more biti. Kdor bo hotel izravnati premoženjsko razliko med ljudmi, bo moral vzeti tistim, ki kaj imajo, in dati tistim, ki nič nimajo; kdor bo hotel vzravnati razliko med narodi v pravicah in posesti, 'bo moral vzeti Nemcem, ki imajo več kakor jim gre, in dati tistim, ki nimajo nič ali premalo, to je Slovanom. Dokler pa bodo hoteli Nemci biti gospodarji v državi in vži-vati večje pravice in dobrote ou Slovanov, dotlej o kaki resnični narodni spravi, še govora ni. Kvečjemu se dajo od slučaja do slučaja doseči kompromisi, ki za nekaj Časa prekinejo običajni boj.
Tak pareijelni kompromis poskuša vlada tudi sedaj doseči med Cehi in med Nemci. Veliko simpatij za svoje načrte ni našla, posebno Nemci nočejo nič slišati
gusta se je poročil Pran T rele z j o vladnih ponudbah, čeprav te ne
(Ilasila naj hi ostalo "Glas Na- gospodično Mini Pečar. Na svat-
roda", ker je zelo poceni in v vseh ozirih odgovarja. Posledica novega glasila bi bilo vsako leto najmanje par tisoč dolarjev stroškov.
Kaj pa Slovensko Zavetišče? Res. lepa. sploh neobhodno potrebna je ta stvar, a žal, da se ne bo še kmalu uresničila. Skoro bi bilo najbolje, če bi Jednota sama napravila zavetišče, in sicer za svoje člane.
Omeniti moram še nekaj o združitvi jednot. Rojaki se pogostima vprašujejo, kako bi bilo pa z usmrtnino pri onih. kateri so pri treh ali štirih društvih raznih jednot, a največ usinrtnine daje pa J. S. K. J. (V bi slučajno kaka /veza n 1 i jednota res hotela stopiti pod okrilja slavne J. S. K. J., bi bilo ja ko umestno, tla bi se u-smrtnina napravila na štiri razrede, in sicer, da se član lahko ža-
bo fio prišli skoro vsi rojaki tukajšnje naselbine, kar je dokaz, da je mladi parček jako priljubljen med nami. Bilo srečno! — Štrukelj.
Denver, Colo. — Dobil sem žalostno sporočilo, da je preminul po kratki, a mučni bolezni naš so-brat Fran Grande dne 24. avgusta. Zapušča žalujočo soprogo s sedmimi nedoraslimi otroki. Bil je član J. S. K. Jednote od lit oktobra 1!W5. Naj v miru počiva! — Ivan Debevc.
Notranja razdrapanost v
Avstriji.
Velika zunanjepolitična kriza, v katero je bila zapletena avstrijska monarhija, je končana. Ofici-
varuje za 250, f>00, KHH> in 2»KXJ|jozna peresa praskajo sicer ne
dolarjev.
Torej, dragi gg. delegatje. delujte z h korist naše slavne J. S. K. J. ter bodite proti nepotrebnim stroškom. Končno zakličem vsem gg. delegatom: Zivio, za napredek in dobrobit naše slavne J. S. K. Jednote. katere ime naj o-stane nespremenjeno!
S sobratskim pozdravom
Ivan Debevc.
Dopisi.
K razmotri vanju o J. S. K. 4.
Denver, Colo.
K«-r se že toliko debatira po časopisih o bližajoči se konvenciji J. S. K. J. in ker se ni še noben dosti oglasil iz naše naselbine, si ne morem kaj, da bi tudi jaz ne napisal par vrstic.
Prva stvar je združenje jednot in zvez. Kes dobra misel, ki se bo pa /nI le težko uresničila. Tudi čt se združijo vse zveze in jednote je vprašan :e. koliko časa bode tako ostalo. Prišel bode kak mali prepir od strani kakega člana in začela se bode zopet kaka druga jednota ali zveza, kot so nastale večinoma vm« sedanje jednote. Rojakom se bo ohljnbovalo mnogo podpore za mal denar in neve-doči rojaki bodo takoj pristopili k novi zve/i. Ne da bi kritiziral kako jednot o. ker sem član treh, toda odkrito priznavam, da je J. S. K. J. pod najboljšim sistemom, kar hi- tiče plačevanja po starosti. Res je bilo mnogo kritike takoj po zadnji konvenciji radi precej visokega ase*menta. ali premislite, rojaki oz. delegatje, da bodo morale tudi druge mlajše zveze in jednote nastopiti drugo pot, ker se jim pod takim sistemom ne bo mogoče vzdržati. Po mojem mnenju bi hilo jako umestno, če bi slučajno kaka druga zveza želela pristopiti k J. S. K. J., da bi pristopila kot nanovo ustanovljeno društvo ter plačala, ako ima kaj več starih član<*v, nekaj več pristopnine.
Kar si» pa tega tiče, da bi Jednota izplačevala podporo, bi nikakor ni bilo prav. Prepričan sem, da bi bilo neštevilno siuiulantov, i
Broughtcn, Pa. — Se nekaj dni nas loči in IV. redna konvencija društva sv. Barbare se bo pričela. Mnogo članov izraža svoje mnenje o tej ali oni zadevi. Bodi to-raj tudi meni dovoljeno par besed o tem važnem zborovanju. Že več članov sem slišal, da bi se pre-naredila točka, da bi člani ne dobivali takoj bolniške podpore, ampak šele čez tri mesece, ter da bi se znižala vstopnina. S tem bi bil gotovo storjen le korak nazaj in ne naprej. Veliko članov pa gleda takoj pri vstopu le na bolniško podporo in v tem ravno ima naša organizacija prednost pred drugimi. S tem se jaz ne strinjam! Kaj pa, ko bi se ustanovil starostni razred za člane od 45. do 50. leta za samo 100 dolarjev smrtnine in pogrebne stroške? Mnogo jih pride v to obljubljeno deželo starih čez 4<l let z mislijo, tla bo tukiij samo par let in se poslovi od Amerike za vedno. A u-soda mu prečrta račune z velikim križem. Njegovi gradovi so bili zidani le v oblake. Z vsakim dnem je starejši, v društvo ne more pri stopiti vsled starosti, zboli in u-mrje, a na koncu poročila se čita kratki, a žalostni stavek: "Pri društvu ni bil nobenem." To bi bili moji podatki, o katerih upam, da se bodo upoštevali na prihodnjem glavnem zborovanju. Zboro-valna dvorana naj bo čista, jasna kakor beli dan, sovraštvo ali na-sprotstva naj ostanejo doma. tu ne gre za čast. ampak za stvar, stvar, od katere je odvisen napre-* dek in razvoj organizacije. Vsak naj premisli, komu da svoj glas. za katerega vzdigne roko, ne glede na prijatelja ali kateri bolj t rit a '. tSaino da je zmožen in v resnici vreden svojega imena, oziroma častnega pridevka In ravno to naj bo tudi pri volitvalf pri vseh društvih prvo nedeljo v septembru, ko se bodo volili novi odbori za prihodnje leto. Naša organizacija gre po srednji poti in srednja pot je najboljša pot. Pripomniti še moram, da bi k temu razredu tudi lahko pristopili tukaj rojeni fantje, ker oni bolj poznajo angleška društva in ne gledajo toliko na veliko usmrtnino. Naredimo toraj veliko stopinjo napredka navzgor, da bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini a-meriških .Slovj±iu&ev. — Delavske.
'utrudilo dalje in skušajo ustva riti nesoglasja in zmešnjave, vendar nima to prav nobenega praktičnega pomena. Polomija avstrijske diplomacije je za enkrat popolna in definitivna in zunanjepolitična vprašanja stopijo kmalu v ozadje. Splošna pozornost se obrača k problemom notranje politike avstrijske.
Ta avstrijska notranja politika je ravno tako totalno zavožena, kakor zunanja. To priznavajo vsi* stranke in vsi narodi, to vidi ves svet posebno sedaj, ko so se začeli podirati stebri glavnih državnih institucij.
Deželna ustava na Češkem je sistirana. Največja in najimovi-tejša kronovina je izgubila svojo samoupravo in vsa oblast deželnega zbora in deželnega odbora je prešla v roke posebne cesarske komisije, sestavljene iz državnih uradnikov in stoji pod poveljstvom cesarskega namestnika. Zgodilo se je to vsled denarne stiske, v katero je nemška obstruk-eija spravila češki deželni odbor in vsled katere le-ta ni bil več v stanu izpolnjevati svoje naloge.
Tako daleč kakor- na Češkem sicer v drugih kronovinah še ni. vendar se ne da ta.jiti, da so tudi drugod razmere več ali manj kritične. Na Gališkem so štirje katoliški škofje preprečili spravo med Poljaki in med Malorusi. Ta sprava je bila srečno zasnovana, kakor še nobena, a uprli so se ji štirje škofje in jo razbili, strmoglavili namestnika in dosegli razpust deželnega zbora. Nove volitve v deželni zbor so ustvarile zelo nepovoljne razmere in staro nasprotje med Poljaki in med Malorusi je z novo silo udarilo na dan. Da bi mogel gališki deželni zbor redno poslovati, na to še misliti ni več.
Tudi v Istri in na Štajerskem je zborovanje deželnih zborov nemogoče in nihče ne ve, kako se razvijejo razmere.
Avstrijskim vladam ni bilo nikoli dosti mar. če morejo deželni zbori zborovati ali če ne morejo. Tudi sedanji vladi ni za deželne abore, pač pa jo skrbi, kake posledice ' utegnejo deželnozborske razmere povzročiti v državnem zboru. Razmere na Češkem in v Galiciji znajo biti povod, da izgubi vlada v parlamentu večino ali da se začne celo obstrukeija in to je edino, kar dela vladi preglavico. Maloruska obstrukcija je skoraj zagotovljena, če pride vlada še v nasprotje z Nemci in s Čehi, je vsako delo nemogoče, bo izgubljena ali vlada ali parlament.
Vlada poskuša nastala nasprotja poravnati. Med Čehi m med Nemci hoče začeti nova spravna pogajanja. Že neštetokrat jih je poskusila in vselej z neuspehom, kar je sicer popolnoma naravno. O kaki spravi, resnični in popolni spravi med naro-,
ustrezajo niti najskronmejšini češkim zahtevam. Češki Nemci nastopajo tako skrajno nespravlji-vo, da so se sploh proti njim o-glasili že celo nekateri dunajski nemški listi. Vzlic temu, da grozi vlada z oktroiranjem volilnega reda in jezikovnih naredb, nočejo češki Nemci nič slišati o odneha-nju. Meseca septembra hoče vlada začeti z novimi spravnimi pogajanji, vendar menda že sama nima več upanja, da bo kaj opravila.
Danes stoje stvari tako. da češke samouprave sploh več ni, ga-fiška se podira, državni zbor pa je v nevarnosti, da ne bo mogel rešiti nobene svoje naloge.
Razdrnpanost notranjepolitičnih razmer je taka. da hujša skoro ne more biti. V zunanjepolitičnem oziru se nahaja monarhija v skrajno neprijetnem položaju, je zapletena v največja nasprotja in ima proti sebi skoro vso Evropo; v gospodarskem oziru krvavi iz stotisoč ran in nima ne denarja, ne ki ed it a ; notranji položaj pa je tudi mizeren kakor v nobeni drugi državi — a izhoda iz te bede ne ve nihče, vse se podira in to v času. ko se mednarodne razmere čedalje bolj poostril jejo in ko znajo nastati med velesilami nasprotja, v katere bo četudi morda tudi proti svoji volji zapletena Avstrija.
Upanje, da bi se kaj obrnilo na bolje, da bi se notranje politične razmere konsolidirale, ni prav nič. Morda se posreči kako tre-notno ublaženje notranjih na-sprotstev, stalnega in trajnega se ni ničesar nadejati. kajti bolezen na kateri trpi ta monarhija, je neozdravljiva.
Po "Slov. Narodu".
Ljudske visoke šole na Danskem.
Na Danskem imajo poleg nadaljevalnih šol tudi privatne tako-zvane visoke šole (Folkehovsko-ler), v katerih žive učenci po 5— 6 mesecev v letu kakor v pensio-nu, tako da lahko posvečajo ves svoj prosti čas študiju. Ponajveč obiskuje te šole mladina v letih od 18. do 25. Večino tvorijo kmečki otroci, po zimi mladi fantje, po leti mlade deklice.
Prve take visoke šole so bile vpeljane leta 1S44.. v letu 1911. jih je bilo SO. število učencev je naraslo do 6700 v istem letu. Od teh odpade na mlade fante 3600, •1100 pa na mlade deklice. To je, da obiskuje te šole skoro četrtina vse danske mladine.
Oče tega šolskega gibanja je bil veliki pisatelj in pridigar N. P. S. Grundtwig (178»—1872). Po njegovem mnenju je najugodnejša doba za učenje in pouk o-koli 20. leta. Otroku je lahko, da se nauči na vse stvari, ki so praktične vrednosti, kakor je črtanje, pisanje in računanje. Toda pouk, ki pretvarja dušo učenčevo, je, ki ga pozneje dobiš v letih med 18. in 20. Šola, ki zasleduje le pripravo učenčevo na izkušnje, ima kvečjemu le sekundarno vrednost, bistveno je, da vplivamo na osebnost mladih ljudi, da jim o-krepimo religiozno čustvo in njih domovinsko 1 jubezen. Ni, da bi zahtevali množice dejstev na pamet, glavno sredstvo pouka je in ostane '.'živa beseda". Učitelj vzbujaj potom predavanj o velikih vprašanjih življenja duh u-čeneev in skušaj oblikovalno vplivati na dušo mladih ljudi. • Taka šola je bila ustanovljena 1. 1844. na Šlezviškem, kjer je ravno začel nacijonalni boj med Danci iri Nemci, toda važnost je zadobilo gibanje še le po velikih dogodkih 1. 1848.'Slez viška vojna v 1. 1848—1850. je povzročila živahen razmah nacijonalnega čuv-
stva in vpeljava splošne in enake volilne pravice je vzbudila splošno prav močno intelektualno gibanje. Po 2. šlezviškem boju 1. 1864. je znova napredovalo gibanje. Povsod se je ustanavljalo nove ljudske visoke šole, predvsem privatniki, pastorji in tudi autodidakti. Tudi so ustanavljali kmetje zadruge, da so si preskrbeli potrebni denar. To je bila doba. ko je zavladal med danskimi kmeti liberalizem in so zavzele visoke šole docela političen značaj. Mnogi vodje so bili tudi' pridni politiki in poleg domovinske ljubezni so učili tudi liberalizem.
Na Danskem obiskujejo skoro vsi kmečki otroci javne ljudske šole. katere vodijo občinski svetovalci pod državnim nadziranjem. Ko zapuščajo te šole v starosti 14. let, znajo pisati, čitati in računati ter posedujejo tudi nekaj znanj iz domovinske zgodovine. V naslednjih letih je večina vposlena ob kmečkem delu, toda v starofeti med 18—20. letom veliko obiskuje 5—6 mesecev ljudske visoke šole.
Program teh šol je bil sprva zelo omejen. Toda sedaj se poučuje tudi v kmečkih skoro vse, kakor v višjih šolah.
V eni teh šol. imenovani Grundtwig, je bil učni red skozi leta: Ob 8. zjutraj začnejo z narodno pesmijo ali psalmoni, nato predava1 direktor: bodisi o kakšnem predmetu' nacionalne zgodovine, o veliki historični osebnosti o francoski revoluciji ali o temi iz biblične zgodovine. Od J), do 10. ure čitajo norveške ali danske pisatelje; temu sledi polurna okrepčevalna pavza: od pol 11. do 11. vaje v štiliziranju; 11. do 12. domovinska zgodovina; 12. do 2. je pavza; 2.—svetovna zgodovina; S.—4. pouk v danskem jeziku in gramatiki; 4.—5. okrepčevalna pavza; 5.—6. zem-ljepisje in fizika : 6.—7. matematika ; 7.-8. pavza; 8.—9. danski pouk i;i danska lektira.
Obilen je pouk ročnih del. Razen tega pridno slikajo. Nadalje so kur/i za domovinoznan je in splošno v vseh šolah telovadijo in zelo pridno.
Naredko prihajajo učenci naslednje leto zopet, da bi se poglobili. To j«' posebno v veliki ljudski visoki šoli v Askovu, koje vodja je že zavzemal mesto nauč-nega ministra. Veliko učencev, ki so že bili 5—6 mesecev v kaki drugi šoli. dohajajo v Askov, da bi nadaljevali svoje študije. To je velik zavod s 'iOO učenci in mnogimi učitelji, in prirodno je tu pouk globokejši kakor v drugih šolah: Tudi v teh šolah je glavno vzgojno sredstvo preda vanje. Vsekakor pa igrajo učne knjige veliko večjo ulogo kakor prej.
Med učenci se sedaj nahaja tudi precej meščanov, toda so še vedno v veliki manjšini. Ostale so šole v glavnem kmečke. Kmetje. ki so obiskovali te šote, postali so najvplivnejši možje v občini. Oni so organizatorji velikih produktivnih in konsuinnih zadrug, ki so tako izredno okrepile gospodarsko moč danskega kmetijstva iu ki pridno zy\a vplivajo na njega politični položaj. Ta organizacija je zelo pripomogla 1. 1901. do politične zmage levemu ministrstvu pod vodstvom kmeta.
Duh narodnih visokih šol se je po tej zmagi nekoliko spremenil. Idealizem je nekoliko opešal. Prej so bile šole v bojni opoziciji, seda j spadajo v vladajočo stranko. Prej se je večina šol bojevala z gmotnimi težkočami, sedaj so deloma zelo premožne. Medtem ko .je prej državna podpora znašala malenkost 40,000 mark. dosega sedanja subvencija 500,000. Toda brez drugega so si ohranile kmečke visoke šole veliko živ-Ijensko silo, in večina šol so še vedno semenišča vseh misli, ki služijo povzdigi danskega kmečkega stanu.
Tako poroča dr. P. Munch, bivši notranji minister na Danskem, v enem lanskih zvezkov "Dokumentov naspredka".
Večkrat se kritizira rado le inteligentnega človeka, med tem ko se o nevednežu le molči.
, Hladnokrvno.
Letovičar gostil ni čar ki pri odhodu: "Tu imate napitnine za vašo dekl«, dasiravno jih ni zaslužila s snaženjem čevljev; večkrat jih je pustila popolnoma zaprašene in blatne pi-ed mojo sobo".
Kmetica spravi naglo in hladnokrvno denar v svoj žep, rekoč: "Zares to vam je lenoba lena ; • zato bo dobila tudi samo polovico te napitnine' \
_


Slovensko katoliško
za Zedlnjene države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
•DSORNIKTl	_ ITZ
JPrwlMOnlk: M Alt TIN QERCMAN, Boa III, Forest CMr« Mi
Fodpredupdnlk: JOSEF PETER.NEL, Bo* 91 WUlo«k, Kfe L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, Pwl. OL tajnik: JOHN OSOL.IN, Boa MS, Forest Clt7t HB&	]
Blagajnik: MAKTIN MLTHIC, Boa »S7. Fcr«t City, Kik
NADZORNIKI!
Fr*dc«dnlk nadzornega odbora: KAP.OL IALAR, Boa »47, Feraat City. I L nadsornik: IGNAC PODVASNIK, 4784 Hatfield 8f , Pittafcar«. Pa. IL nadzornik: FRANK SUNK. 60 Mill St., Luserne, Pa. m. aadsornlk: ALOJZ -f AVCAR, X»» Cor. N. — Br« St., It«k S »rta em,
POKOTN3 IN PRIZIVNI OOBORt
Predsednik poro L odbora: PAUL. OBREGAR, Boa «•!, JTM, WL T. 0orotrlk: MARTIN OBERZAN, Boa «1. Mineral, Kaas. IL yorotalk: ANDREJ SLAK,, 771« Isalez St.. CUTetea«.
VRHOVNI ZDRAVNIKI f?. i. M. BttLTBKA.lt. C117 II Clair Ave., Cleveland, Oftfi*.
Do»Utf aaf m potujejo L tajnika IVAN nUAM, K. |
City, Fa.
DnllTtM ytasftle I« "CHkA« XAXOXHFH
NAZNANILO.
('lanom društva sv. 1'arbare Š v Johnstown, Pa., se naznanja.
NAZNANILO
( lanom društva sv. Alojzija št. -1 -I. S. K. v Braddoek, Pa., se
a.,
da bode glavna seja dne 7. srp!., tem potom še enkrat naznanja, da kalen« se mora vsakdo udeležiti, i je bilo pri zadnji seji sklenjeno, Pričetek bode ob 2. uri popoldan, da se mora vsak član brez izjeme Pri tej seji hodeino volili novi od- dne :>1. avgusta udeležiti parade.
bor za bouoev Tem potom
leto.
vabimo
vse član«
(la se gotovo te seje udeleže. Ako Jednot« kedo izostane brez važnega vzroka, se bode v. njim postopalo po društvenih pravilih.
Na svidenje 7. septembra ! (2JI-8—2i»)	ODP.OII.
Rada bi zvedela za svojega očeta MARTINA PLAVAŠ. Doma j«-i/. Vrhljen na Kranjskem. V Ze-dinj«'iiih državah biva že :M let. Prosim c«'iijeiie rojake, ee ke«Io ve v.a njegov naslov, javi, ali naj se pa sam oglasi. Ivana Glavan. llox (»(>:», Kve-leth, Minn.	(2G-2i) -S)
Kakor je že vsakemu znano, s«* bode vršila konvencija J. S. K.
v Pittsburghu in naše | društvo both- počastilo došle so-, brate «lel«-gat<». Zato bratje dru-jštva sv. Alojzija pokažite. «la nismo ravno za«lnii v Hra«ldoeku. j Vsak član mora bili ob 11. uri «lo-IpoMan dne :;i. avgusta v Rubin-: st« inovi dvorani. K«*d«>r izmed članov izostane in s«- ne u«l«'leži para«l«\ plača kazni v društve-no blagajn«* in ako se t«-niu sklepu ne bode hotel pokoriti, bode ga mi l'° preleku treh ineseeev izključili iz tlrušl \ a in Jednote.
Tor«*j, dragi bratj«*, na svidenj« dne •»!. avgusta'ob 11. uri dopol-
NAZNANILO.
Teni potoni naznanjam rojakom v Minnesoti, da prodajam lote v Dulutliu, Chisholmu in drugih mestih v Minnesoti. Rav-notako imam na prodaj več sveta v Oliver Township, AVis.. t«'r mnogo najboljših farm in tudi . hiš po Range.
Zaeno pa tudi naznanjam, da sem pooblaščen pobirati naročnino za "G!as Nar«jda".
Rojakom zagotavljam, da bode vsakdo z mojo postrežbo zadovoljen. Pojasnila na vsakovrstna, vprašanja dajem rojakom rade-volje, naj si bodo že pismena ali ustmena. Pišite torej še danes, j ali se zglasite pri meni na Minne-i sota Ave., Gilbert, Minn.
S spoštovanem se priporočam Louis Vešfeel, P. O. Box :J:J7, Gilbert, Minn
line Z
bratskim pozdravom Joseph Kaslier. J. tajnik. (27-29—S)
Kje je JANKZ PRIMOŽI!'? Doma .i«- i/, vasi Podslivnica pri < irkuiei. Svojt-časno je d«'lal v jami v Richwood. \V. Va. Lansko leto je postal slaboumen iu h'it^ so ga poslali i/, neke Im>|-nišniee domov. Kakor mi je poročali«). je bil on v več društvih in posedoval je tu«li drago uro in druge vrednosti, tlo-čim .i«' scilaj brez vsega. Zato prosim, če k«'«l«> ve kaj pojasniti. da mi poroča. — Terezija Primožič. Podslivnica štev. f>, Begunje pri Rakeku. Kranjsko, Austria.	(28-30—8)
NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik
DOKAZANA RESNICA.
Če ste že gledali za svet vsepovsod, zakaj bi ne prišli pogle-I dat tje, kjer je danes že veliko ROJAKOM	[slovenskih farmerjev? Tam vidi-
v Pennsylvaniji in W. Virginiji te Da svoje oči, kako lepa polja
so. Tam govorite s svojim rojakom farmerjem, pa ga vprašate o vsem. Tam se lahko na svoje oči prepričate, kako lepa polja so si napravili farmerji v teku enega ali dveh let. Tudi tisti, ki so se nas«'lili let«>s gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa greste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa se bodete čudili, kakšna polja so napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli s tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se boste lahko prepričali, da je polno studencev, zdrav, gorak kraj, ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se sami! Mi ne pošiljamo vaiikih hval v javnost, ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da so vsi naši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, če pridete do nas, pa gremo skupno pogledat. Tam lahko pogledate in po-
Mr. LEO ŠTRUKELJ,
ki je zastopnik Slovenic Publish- izveste vse od svojih rojakov far-
ing Company in pooblaščen pobi- meriev, pa se bodete kmalu pre-raii naročnino za list "Glas Na-i pričali, da se ne hvalimo sami,
nego da nas hvali zemlja, kraj Ln
roda", kakor tudi druga naročila.
Sedaj je v okolici Pittsburgh. Pa.
naši farmerji.
Pridite, dokler je prilika, dokler morete še kaj kupiti! Ne od-
\ edno in povsodi so šli naši ro- lašajte na jesen in pomlad am-jaki na roko našemu potniku in pak pridite zdaj. da ne pregleda-ga-lepo sprejeli, zato smo aver-i te samo zemlje, ampak tudi da jeni, da bode tudi novemu potni- ; vse izvrstno raste in vse bogato
obrodi. Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Pišite in pridite vselej na naslov in nikamor drugam na.
ku rta prvem potovanju tako. Ro jaka našega novega potnika kar najtopleje priporočamo.
Slovenic Publishing Co.
GLAS NARODA, 2!). AVGUSTA, 1913.
K
Jugoslovanska
61
-i

Katol. Jednota
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
BIF^T'^	IMtADNIKlJ
!*■«■■ fall rVAJf OttM. MT Ck«rrr Way or Bos IT.
**«pr*4M4nUt: ITAK PRIMOŽIČ. Breletd. Minn. Mom ML Ola vrti tajnik: QUO L. BBOZ1CH. Ely. Minn. Boa AM.
MIHAEL M RAVIN EC. Onwha, NO., UN TV AN OOUZB. Kir. Minn.. Box IN. ▲JbOJfl TOUNV, LonOo, Ohio, 1TM B. anil *V
VRBOVNIZDRAVNIKI
ft. KTBO. IdM, BL. iM No. f^ll— H
NADZORNI Kit
Uou KCtTILIC, S*Ildo, Colo.. Bo« ill.
KLOBUCHAR. Calumet, Mich. US — m ■«. •PBMAK, ran— City, Kana., 4X3 Na Ilk a«.
POROTNIKU
in.
morali zaradi opeklin na mestu ubiti. Okoliška požarna brainba je bila hitro na mestu a rešiti se ni dalo ničesar več. Tudi iz mesta so prihiteli gasilci in pomagali pri gašenju. Skoda je zelo velika, ker je zgorela vsa krma in slama ter vse gospodarsko orodje razun nekaj voz. Še ravnokar zmlatena pšenica je zgorela na podu. Sočustvovanje z nesrečnim gospodarjem, ki je zaveden slovenski mož. jt» splošno._
popoldne v samomorilnem name-'Rad bi izvedel za
Napadli ga Z noži. Od Sv. Lov- j Michigan.
nu izpila steklenico strupene pi- j jače. Odpeljali so jo v bolnišnico. j Vzrok: nesrečna ljubezen.
500 drvarjev se takoj išče
Plača za rezati $ 1.20 od klaftre. i
i
Zgradili smo zadnji čas več kamp ob j So * in Munising cesu. lmaiuo z* lzse-kati veliko lepega drevja. Dela je za celo leto. Možje, ki hočejo delati za nas naj piSejo na Tony ZnidarSič, Homely, : Michigan ali John Kuaus, Ebtn Jet., |
KRANJC. Doma je
JAKOBA v Velikem
Nikdar
V NAJEM.
ne moreš svoj
denar
trnu ali pri Sv. Duhu na Do-, bol je naložiti in svoj čas bolje u-lenjskem. Prosim cenjene roja-j porabiti, kakor pri tej priliki, ki
ke, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. Imam mu poročati več važnih stvari iz starega kraja. — Ferdinand Drolc, P. O. liox 253, Maseoutah, 111.
(29-8—3-9)	« i,JH
POZOR! ""
ITAK KBKZIBNTK, lv«H Pa., Bo« Ul. num OOOZB. Ctalafcolm. Minn . Boa 71« MABVIM KOCKBVAB. Paahlo, Cola, lilt
"QiAl NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KHANJSKO.
Umrl je v Ljubljani Oton <lr«
»ene. e. kr. davčni višji npravi-elj v pokoju, po dolgem boleli a-iju v starosti til let.
Umrli v Ljubljani: Marija dairdah'tm Vnlentinčič, posi*stni-tova hči, fi tednov. — .Julijana vobilca, vrtuarjt va hči. Ll let. — Vtoj/.ija tiorjan. '/■>' ra kurja.««. 43 let *»lle, hči krojaške ; tednov. — llild« • lovu H ra eliti. roi.
t<
ir. M>
Umrla je
m
Ki
Kal o rja, tjf.trju n,-duja kili i
va ruišk«'-— Friderika pomočnika, degarda Orožen, r»i. Zi'H«*bko, pr«i-in bišii« jm»n«'*1-M arija llniščak, h'1. — Ivan !\n-Toiiih/. 45 bt. — Ivan b t. - Matilda i, 4<> let. tvg. ponoči nehat ur, S4»-t rjrt»v«-a in Pivki. Bila pridna go-miproga in najin otrokom. 7.a-«-ga i%rea j«* bila lanu, priljublje-
Umrl je

•i din i-tiik
V sv tojfck*
št 11
11. av-Matrvz ji m lana l«i-slu/bo 1 4t» let n sv«*ti-ovanie.
Ant*
pane. D brat dot le/.en V< la. da j. lo-ispos tie čut, M»r<
n Vercvsek na smrt bclan.
Ijeni igralec. ustvarjalce [tilth narntlnih kmečkih ti-I iibl jaiixkfin oilru. režiser Veiovšek. je smrtnoncvar-lel. Pn d neka j dnevi j«* šel i iskat v Kraljevim <»1> hr-Primorj*'. |»a kakor čn-m> moči njegove /.»• i/.čr-12. avgusta je njegov brzojavko, da si* jt* bo-vškova silno poslabša-»Inik že /a vsiik prevoz »oImmi in naj brat hitro pri-Kialjrvieo. Z *•« I k li t i n t soil gotovo vsi Ljubljančani Hiti io to /alostuo vest o svo-
ga je povozil in tudi ne. v kateri ulii-i da j«' bil povožen, ker ni v Ljubljani znan. Prepeljali so ga v de/elno bolnišnico.
Napad na trgovskega pctnika; pclnik vsled poškcdb umrl. Dne 12. avg. so pripeljali v Ljubljano nezavestnega trgovskega aprovi-zacijskega potnika Hermana .Me-lieh« n ki je potoval tudi za tvrd-ko Si-hneider & Verovšok. dovoli da so ga pri Tržišču poleg .Mokronoga fantje pretepli. Zasli-
t i ranjenea ni bilo mogoče, ker S4- iz nezavesti ni več prebudil in je K?, avg. vsled poškodb umrl.
Peš v Zagreb. Ljubljanski profesor liobert Kenda je v. dvema dijakoma p< š d< spel v Zagreb. Iz Zagreba gredo pivko Turopolja v Sis, k in odondod preko Bosne na P! it viška jezera.
Zaradi vojaške suknje tepen. Za čas žetve j«* dobil dopust Janko Brule v. Oriča pri Trebnjem. Vo aški kroj je ostale fante z liii»";i in iz bližnjih vasi bodel v oči. Djali so. da s.- Brule le preveč postavlja /. uniformo in da pre/iia druge fante. Sklenili so ga pretepsii. Prilika se jim je ponudila. ko je pil Brule v Titanovi gostilni v Štefanu. Prišlo je več fantov, ki so ga najpreje zbadali, (totem pa dejansko naskočili in klofutali. Ker je Brule mirnega značaja, se je branil, kolikor je bilo treba, potem pa je raje odšel n Pr< neetom Blazetičem iz Kamin ga potoka. Fantje pa so prileteli in prihrumeli za obema in so Bmlea kar podrli na tla in ga obdelovali na tleh s pestmi in noži. BI a zet ič mu je hotel sicer priskočiti na pomoč, a eden fantov mu tejra ni parki at
da ga je na glavi nevarno poškodoval. Ranjeni so bili l>rulc, Bla-
/.< ti<- in neki Fenie iz Nemške
renca nad Mar. poročajo, da so napadli pijani kmečki fantje svojega tovariša Lopotarja in ga z noži tako obdelali, da jt* nezavesten obležal.
Prijet ropar. Iz Šmarja poročajo. da so ujeli sedlarskega pomočniki! Praha iz Hrvaškega, ki je izvršil pri raznih posestnikih ob meji več ropov in tatvin.
Otrok ponesrečil. V Arelinu pri Vojniku je padla enoletna vnukinja posestniee Marije Borlak s peči na tla. si strla desno nogo in dobila težke notranje poškodbe.
Z vabi j al rudarje. V Hrastniku so prijeli in zaprli nekega Kure-tii, kateri je z raznimi neresničnimi obljubami zvabljal rudarje na Prajzovsko.
Detcmoriika. Iz Makol poročajo, da so orožniki prijeli in odgnali v zapor Marijo Pelko od Sv.
The Cleveland Cliffs Iren Co.
Lumbering Departement MARQUETTE, MICH.
Iščem JOS I PI NO GERMEK. Do
ma je iz Trsta in sedaj se na-i postopalo, liaja v Illinois. Prosim cenjene j ———— rojake, če kedo ve za nje na- j slov. naj ga mi javi. ali naj se pa sama oglasi. — Joseph Lo-štreg, Skidniore, Kansas.
(29-8—2-9)
Kakor nam poroča avstro-ogr-I ski konzulat, se bo z domačini, ki I so se pregrešili proti brambnemu j zakonu in vojaškim predpisom in ki nameravajo delati pri zgradbi | novih železnic na Kranjskem, kolikor mogoče popustljivo in milo
OGLAS.
je na razpolago, ako imaš $2000. Za pojasnila obrni se na: J. 11. Roitz, Northern & Berwind Aves.. (28-8—4-9)	Pneblo, Colo.
| Največja in najstarejša notarska^ in odvetniška pisarna.
KONZUL MAX SHAMBERG
ustanovljena leta 1866. Lastniki:
'Dr. L. Friedfeld, avstrijski, i odvetnik in W. Haberfeld' 416 Sixth Ave., Pittsburg, Pa.
' Obrnite se na nas v vsih notarskih, 1 tožbenih, dedinskih in konzularnih poslih.
Iščem svojega brata JERNEJA MARKPN. Doma je iz vasi O-kroglo pri Kranju na- Gorenjskem. V Zedinjenih državah biva že približno kakih »i let. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegovo sedanje bivanje, naj
ga naznani bratu: Lawrenee
Markun. :»12 E. JJ. Si.. 9, New York. N. Y. (28-;$0—S)
Apart.

\
Trgovec z zlatnino M. POGORELO,
29 E. Madison St. — Boom 1112, Chicago, 111.
Opomba: Pazite na oglas v sobotnih številkah.
Josip Scharabon
blizu Union postaje
415 West Michigan St., [»
Duluth, Minn.
Pošiljam denar v staro do- f movino in prodajam paro- j brodne in železniške listke. »
NAZNANILO.
Primoran sem poročati javnosti žalostno novico, katera me je \ne. Osuml jena je, da je umorila' zadela dne 24. julija t. 1. Bivša svoj,- nezakonsko dete.
Mrtvega našli. Jz Zg. Radgone poročajo, dii so v Orehovcih našli iiii pašniku mrtvega Spletnega prevžitkarja Andreja Ježovnika. Zadela ga je najbrže srčna kap.
moja soproga
P&IMORSKO.
na Goriškem.
Goriški letos izdat-Kakor vse mnogo do-
Lctina
kinetovalee pričakuje ne in dobre trgatve, kaže, mora biti letos brega vina. V furlanski ravnini, na Brdih in po vsej vipavski dolini kaže trta izborilo in po vipavski dolini sami računajo vino-gtadniki s 60,000 do 70 000 hektolitri pridelka, kar znači v denarju par milijonov izkupička. Tudi sadna letina je bolje izpadla nego je bilo pričakovati po aprilovem mrazu. Sledn jič pa tudi sadeži lia poljih niso slabi.
Nevihta in teča. Dne 7. avgusta dopoldne okoli enajstih je divjala v Gorici huda nevihta. Popoldni se je vreme zboljšalo, proti večeru pa so se privaliH zopet nati mesto in okolico sivi oblaki, nastal jr> vihar z velikim nalivom ii. s točo. ki je napravila po okolici velikansko škodo. Cenijo jo na 400.000 do 500,000 K. Najhujše j« razsajala toča v Gor. Vrtojbi, So-vodn i a h, Št. Petru in na Voger-skeni. V Furlaniji so bile hude prizadete občine Kopriva, Farra Muša, deloma tudi Ločnik.
Strela ubila žensko. Dne 8. av gusta zvečer ob devetih je udarila strela na Vogrskem v hišo 401etne
hran
delit
l*7tl odtr
pn
m«
vasi.
Tcča v Ljubljani in okolici. 15.
avg. kmalu po štirih popoldne se .i. vsula iiiid Ljubljano in okolico • 1« bela toča. ki je napravila na poljskih pridelkih občutno škodo. 1'adala je kakih osem minut in je t naredila zlasti mnogo kvara na >.ulm tn drevju ter vrtovih za zelenjavo. Že itak visoke cene živil bodo najbrže vnovič poskočile. Skotb- ni mogoče sedaj niti približno eeniti gotovo pa znaša več j tisoč kron. — Tudi z Goriškega 1 prihajajo poročila, da je toča 15. avg. silno klestila.
V prisilno delavnico so 16. avg. i oddali 291 e t nega malopridneža IKihaidn Majerja iz Beljaka.
ŠTAJERSKO.
Pczar. Iz Rogatca poročajo: 31. ra deževja močno na- inlija je zgorelo gospodarsko po-
I jubl jeiicu. I'pa j t cM) vendar it se morda bole/en na bolje He in da Verovš»-k ostane o-
jen.
idušil se jc. I/. Zagorja poro : Dl*e h. avgusta popoldne je I rudar Ivan Rozina, rojen I.
v < euiš.-niku pri Kamniku. Vil K iso vet*. I 'lit st peskil se je gala in /iistila delavea ilo vratu. ({ožina se je zadušil.
Nesrečna smrt. Dne 11. avgusta popoldne je šel Matevž Soian, posestnik iz Doba. na bistriški proti po pesek. Tam je po nesreči zašel v deročo Bistrico, ki je vsled
vdove Terezije Lekežič ter vdovo dopustil in je Blažetiča (ubila. Njeni trije otroci, ki so bili sunil z odprtini nožem, v bližini, so ostali nepoškodovani,
ravnotako tudi poslopje.
Neurje v Trstu. Dne 10. avg. se je vlila na Trst in okolico velika ploha s točo. V okolici in enem delu Vipavske doline je velika škoda. Tudi v Istri je neurje na-ptavilo veliko škodo, posebno v vinogradih. Zelo poškodovani so vinogradi v Piranu in okoliei. Tudi državne saline so morale zaradi vednega deževja ustaviti obrat.
Pcskušen samomor. 191etna E ma Orlando, stanujoča v ulici Scalinata v Trstu, je dne Id. avg.
isla, in uanel v njenih u rt. Trupla še ui»o našli
Nesrečna smrt otroka.
valovih ! slop je posestnika Josipa V resa.
j Zraven je pogorelo mnogo krme, Iz Za- gospodarskega orodja in tri svi-
rorja
b Savi poročajo: l)n avgusta okrog 5. ure popoldne je peljal posestnik Juri' Drolc i/. Izlak na postajo v Zagorje voz oglja. Na Ijokah pri Habatovi hiši, kjer je malo klanca, je Sel Drolc zadaj voz zavirat. V tem trenutku pa je prišlo poti konje 18 ine-M'eev staro ška iz Lok.
13. | nje.
Nevihta, strela, pežar. Iz celjske okolice poročajo: Dne 9. avg. proti večeru smo imeli tod hudo nevihto. Okoli pol šeste ure je u-darila strela v gospodarsko po-slopje posestnika in občinskega odbornika v celjski okolici, Fran-ilekletce rudarja Stu- <-a S riba rja. po domače Vrečarja ki je bilo bn*z vsake- v Zadobrovi. Šribarjevi so ravno-
Cenjenim rojakom priporočam
tvoja
NARAVNA VINA
Ls najboljšega grozdja.
Lanski rdeči Zinfandel 35«
gal.; Riesling 40^ gal. Vino od le-! ta 1911. Zinfandel 40* gal.; belo vino Riesling 45* gal.; staro belo vino od leta 1910. 50* gal. 100 proof močan tropinovec 4Va gal. $12, 10 gal. $25.
Vino pošiljam po 28 in 50 gal Vinarna in distillerija blizo postaje.
Pošljite vsa pisma na: S. Jakše Vinery, Box 161, Santa Helena, Cal.
Cenjenim eloTenekim tn hrvatskim podpornim in pevnkim društvom se toplo priporočam »a obilo naročil. — V zalogi imam vr=e kar potrebujejo foa-porae ali pevske društva. — Vzorec pošiljam poštnine proeto : Pišite ponj.
Moj postni nuiiT ie: LOCK BOX 318
Marija Pehar, rojena Krenker, j
pobegnila je omenjenega dne z j nekim pri meni stanujočim Antonom Gracarjem. Pobrala mi jej ves denar, nekaj obleke, več kuhinjskih potrebščin in tudi oba moja sinčka. Ona je stara 24 let, je velike in drobne postave, čr-uih las ter vblagoslovl.jeiicm stanu. Tukaj ima stariše, tri sestre m Šest bratov in ie vse zapustila, samo da je dobila pokvečenega Toneta, katerega ni nobena hote-\-a. Fantička sta stara Rudolf 7 et, Franc j>a 5 let ter oba govo-ita angleško in slovensko. Anton Crfacar je star let- in je doma iz Terbinc. občina Mirna, okraj Xovo mesto. Visok je šest čevljev. črnih las in velikih črnih brk. Obraz ima kozav in spodnja obrv na levem očesu je zatrgana. da ga vsakdo lahko pozna, posebno se ga lahko spozna tudi po komični hoji; bodi, kakor da bi bil zvezan pod koleni in vpognjen, kakor da ga trebuh boli. V Združenih državah biva že 10 let in govori slovensko in malo angleško.
Prosim cenjene rojake, če kedo '.na za to ljubeznivo družino, da mi javi, mu bom zelo hvaležen in lam tudi $5 nagrade.
Rudolf Pehar, P. O. Box 135, Garona, Kan.
(29-8—2-9)
m m </||W trn i
8LOVEN8KI POQREBNIK,
Kadar potrebujete pogrebnika obrnite se na me. Pri meni dobite vse potrebno, krste, vozove, vence, sveče i. t. d. po najnižji ceni. Pokličite me po City telefoa Štev. 2201 B.
Kadarkoli me potrebujete, bodisi ponoči ali podnevi, takoj bom došel na lice mesta. Pri meni dobite najlepše vozove za ■vatbe in po najnižjih tena.
Cenjenim slovenskim društvam in posameznikom se toplo priporočam.
MARTIN BARENTINČIČ
314 IimI Stmt. car. 4th An.. Maton, F*.. Caalria City.
I^IV M^i —	>1

300.000 šivov za 1 cent
Te vrste ekonomijo a!i varčnost je povzročila elektrika v tvorničar-stvu za obleko. Vsak šivalni stroj, katerega goni motor in kojega rabijo šivalci prve vrste, donese ravno še enkrat toliko dobička kot poprej, ko se ga je gonilo z nogo.
Elektrika pomeni hitrost in ekonomijo v obratu.
Kar je storila tvrdka Edison izdelovalcem oblek, stori lahko tudi za vas. To jesen vas čaka v trgovini veliko dela. Pripravite svoje delavnice za hitro delo. In uvedba električnih motorjev naj bo del teh priprav.
The New York Edison Company ^f^
55 Duane Street	At Your Service	Phone Worth 3000
Branch Offices for the Convenience of the Public:
Address: 424 Broadway 12b Delancey St
Phone: Sprintr 9890 Orchard 1960
Address: 124 West 42d St
Phone: Bryant 5262
Address: 27 Kast 125th St 362 East 149th St
Thone: Harlem 4020 Melrose 3340
All Branch Offices (excepting Broadway) Open Until Midnight
Night and Emergency Call Madison Square 6001
Prank: Sakser
Glavni urad: 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE
e
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, a
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.

če Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
fea varuha n a ci'sti, ter jr OHtalo • kar domlatili in ^ospodur so jo so mrtvo na licu rne»ta. Jvmj ji jo J nahajal z delavci na podu, ko je
švignila tik za njim električna
Mtopil na glavo in jo zmečkal, kn-lo pa ji jr nlo čez prsi. Vozniku Droleu se ne pripisuje v tem ozi-ru ni kaka krivda.
Avtomobil je povozil v Ljub-
iš k m v poslopje. Bilo je seveda vs<» naenkrat v ognju. Le s težavo so rešili živino in nekaj vozov, vse drugo je pa z blizu stoječim veli-ljani dne 13. avg. delavca Josipa ; kim kozolcem vred pogorelo do ropar iz Bilj. Kropar ne ve, kdo i tal. Ene*ga junca in eno svinjo so
- Podružnice -		• __• Al.'l. * _ _ 1» A	- Podružnice -
	Ljubljanska kreditna banka ▼Ljubi	1 am Stritarjeve ulice 2	
- Spljit, Čilim, Tr«t, -	•prejem« vloge na knjižinj in na te- y| 3 Ol koči račun ter je obresh^je po čistih fr4 |0 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Naš dopisnik za Zjodu^yene države je tvrdka FRANK SAKSER, S2 Cortlandt St, New York.		- Spljet, Celovec, Trst, - j
- S»ra|iw. Gorica, C«f|« -			- Sarajevo, Gorica, Gelji - j
in Gridiž.			(n Grada!.
n^lniik« glavnica k. a,ooo.ooo.			• Rezervni fond « j K. l.OOO.OOO.
GLAS NARODA. 29. AVGUSTA, 1913.
Povest povesti.
Marija K met. i.
Hilo je o počitnicah, v začetku meseca septembra, ko me je gospa z gradu Dvorec povabila popoldne na čašieo kave. Preje je bilo deževalo, zdaj pa so legale svetle, bele megle po košatih gozdnatih gričih, se počasi vzdi-govale in se razhajale v vrhovih. Solnce je plašno zrlo izza beline na v -bu, kaplje na drevju so blestele in čas za časom padale po listnatem potu kraj široke reke. Neka mračna tihota je zavijala Dvorec v meglene misli, in v sobi, kjer sva bili z gospo Hrigito. je hilo vsepolno plašnih, sivih senc, ki so se zvijale po stenah, izginjale na stropu in spet lazilo?K|aj,ot skozi visoka okna. Po stropu pa so se svetlikale lučke, ki so {»riba jale z reke, ki se je lesketala v Molncu.
Nekaj časa sva govorili s staro gospo Hrigito o letini in delavcih, o deklah in slabili razvadah služinčadi, ('asih se je zamislila gospa, gledala je tako mirno skozi okno, da bi človek mislil, da je okamenela ta suha, visoka postava, da so zastale te velik«* sive oči... Še vedno je bila postavna gospa Hrigita, četudi je bila že zelo v letih. Vsi so jo spoštovali iu človek se j«- nehote priklonil, ko j«* videl to mirno, dostojanstveno ženo, ki je z očesom in brez besedi zaukazovala in poveljevala. Cisto sama je živela v gradu, le časih, enkrat v letu, jo je obiskal gospod, sred nje starosti, enako miren iu dostojanstven, o katerem j«- rekla gospa, da je njen daljni sorodnik, nekak sin njenega nečaka. 1 živela je leto za letom na Dvorcu, hodla leto za letom po istih sobah, istih poljih iu travnikih, poveljevala z istim mirom. Nikdar j«' ni človek videl da bi se smejala ali bila živahna iu vesela. Še kot otrok sem imela veliko spoštovanje do te gospe, in kadar sem jo videla, ko smo vsi zatopljeni v igro na travniku strmeli v ta bledi obraz, smo s«* razkropili na vse strani, ali pa odprli usta iu zijali vanjo polni strahu.
"Pravijo, tla je zakleta", je dejal nekoč deček, iu od tedaj smo jo gledali še z večjim strahom.
Ko mi je pa takrat, ko sem šla k birmi, dala lep šopek krasnih belih rož. da jih dam škofu ob sprejemu v vas, s«- mi j«' naenkrat prikupila, iu tudi ona me je imela rada. Večkrat me j«> poklicala v grad in dala sadja ali slaščic iu me vselej narahlo poliožala po ra/kuštrunih laseh. In tako so tekla let«, bila s»in že v mestu, v Šolah, dobila seiu službo v mestu,
daleč od Dvorca, le na počitnice sem prihajala domov. In neke počitnice me je gospa Hrigita z gra du povabila večkrat k sebi na kavi. V.-dno sem se čudila njeni sve-žosti v mislili iu njenemu krepkemu zdravju. Nikdar ni zbolela, nikdar se prehladila. in ko me jt
če bi odšla v mesto za vedno, kakor da bi vsa ta rodovitna zemlja vstala in klicala po osveti zato, ker jo zapuščam zdaj, ko sva si tako dobri prijateljici." Utihnila j«' in jaz sem jo z začudenjem gledala. Nato je spet povzela: "Kaj mislite, kaj bi mi naj bilo več. kakor mi je ta grad in ta zemlja, v kaj naj bi verovala, komu se bolj zaupala? — Narava, ta velika krepka narava zunaj, ta tne drži kvišku. Tako zdrava je in močna, in res mi je žal teh dandanašnjih ljudi, ki so vsi polni bolezni, in tako nekako duševno bolehni so. Odkod to, kaj mislite?"
Kaj bi ji odgovorila? Sem mari vedela odkod je res ves ta propad mladih ljudi, ki se presedavajo v slabotnih nazorih. Dejala sem le:
"Odkod res. gospa, tudi splošno opažajo to."
"Kaj ne? tako činerikavih 111 nih ljudi kakor je dauda uašnji mladi*/, se ne vem spominjati. Nimajo trdnega cilja, ne krepke moči. kar pešajo. Tu naši kmetje na primer, saj bi šlo, če bi se trdno oprijeli dela, in bi imeli res neomajano voljo, da morajo kaj doseči. Zemlja se joka, verjemite mi, joka se in toži, ko jo lastni sinovi zapuščajo in odhajajo v Ameriko. Kaj je tam? Pokopljejo svoje moči pri mrtvih strojih, prisluženi denar zapijejo, ali če pridejo z denarjem nazaj, so že tako opešani, da kmalu u-uirjejo. In zemlja, naša zemlja prehaja v tuje roke. ali pa — ah — vse gre kratkoinalo v nič —" je prenehala nejevoljno in se ozrla proti oknu. Jaz spet nisem vedela, kaj hi rekla, kaj naj vendar, se m si mislila, ko pa niinain nobenih izkušenj, nobenih takih ki bi bile vredne, da bi se govorilo o njih. Vendar sem rekla:
"R-es je, zdi se mi, da bi mladina lahko več naredila, posebno če je telesno zdrava. Seveda, oui reveži, ki so pohabljeni..."
Čudno me je pogledala gospa in mi mirno segla v besedo. "Oni so živi mrliči".
"Mrliči?" Pogledala sem jo tudi jaz sva začudena, pa gospa Hrigita mi ni odgovorila, le roke je sklenila, jih krepko stisnila, da je zapokalo v členkih in zavzdihnila.
• ^ •
r
m w
► SLOVENSKO ZAVETIŠČE. * l
1

m a m m
a a a

j
OUTMI ODBOR:
SI Cortland St., Naw Xerfca Podpredsednik: Paul BchneUer. Calumet, Mich. Tajnik: Frank KrlCb ISIS S. Lawndala At«., talk: Qm. k lwdth. Br. Ulna
- M^si Mi

TOKU:
DirektorlJ obstoji la jednega mma opnlka o« mk Slorensklh ors&nlsadj, od vsak Slovenskih listov In od vseh aamoatojnlb druitev.
■a snaiake, kaJUleo tn vae drago se okrnit« na tajnika: Frank Kiti, SS1S «. Lewndeie Ara. CMeac*. 111. Vadi daaarno poUJatra poAUjajtO M la
Narod ki na akrM aa itq]» rm, nima prostora mod dvUlaovanlml Qonk kl no podpira narodnih uvodov, ni vreden ain svojec
Spominjajte se ofc vseh prilikah Slovenskega BavetUW.
časih ob prihodu v počitnicah Ugledala, je dejala :* "Moj Hog. kakšni ljudje ste z«lai, kakšni mladi ljudje naj bodo to! Saj ste bledi iu slabi, kakor bi imeli šestdeset let za seboj. Čudno, kam prehaja v»a tista živa moč od
n«
vaših le zdravi j«* za n Riti da t kakor
Verjemite, tla smo v •tih. cveteli kakor rože, iu krepki ' \ iu prijela me >ko iu mi odka/.ala prostori icm ji verjela, da je cvetela roža, !*nj je bila še sedaj tako močna, ( asih sem mislila, da mora biti ona najsrečnejši človek na svetu; pa kmalu sem videla, da m- motim, zakaj, časih je tako neizmerno žalostno zavzdihnila, da sem vedela, tla jo nekaj teži iu tlači kakor vse druge...
To pojtoldiie torej j«- sedela kakor navadilo vselej, kadar sem prišla, v starem naslonjaču, na-tdoujena nazaj iu roke iztegnjene ob straneh naslonjača, da so se ua-tačno videle modre žile na ozki, beli koščeni roki. Zavedala se je vedno modre krvi, ki se je pre tekala po njenih žilah in je rada pravila o plemenitaših in visoki gospodi iu njenih časov. Danes pa sva govorili o razvajeni slu-iinčadi, in jaz sem ji nato pravila o mestu, iii h koncu sem pristavila: "ln gospa — nikdar ne mislite, da bi šli v mesto?"
"V mesto?" »e j«» začudila, p<»-teui pa je zamahnila z roko. "Kaj bi z mestom, sedaj — kakor prirasla sem na te zidove, te visoke, mračne sobe in na vso to okolico. Saj bi se mi zdelo, kakor da bi se vadignila polja in vstali travniki,
II.
Nekaj «asa je molčala,, potem me j«- pogledala z globokim po-gletloui in mi dejala nekako s pretirugačenim glasom: "Sicer ni moja navada praviti komu, kar vam boni zdaj povedala, pa nekako — no, rada vas imam — poslušajte torej".
Napeto sem zrla v gospo, kaj vse to pomeni, komaj seru si upala dihati, ko je gospa pričela z mirnim in tihim glasom:
"Hiia sta mož in žena. zdrava m mlada po duši in telesu. In živela sta srečno. Žena ni bila ena izmed onih. katerim je zunanjost in ohh-ka vse, polagala je resnost
in kriknila: "Ti si mi prikrival nekaj groznega, izvijal si se mi, nisem mogla do tebe. Zdaj, zdaj te imam! Govori — govori resnico! Kaj je z najinim otrokom?"
Ni imel moči, da bi bil skočil kvišku, zaječal in molčal. Ona pa je divje zavpila: "Kaj je z otrokom?! Ne prikrivaj mi ničesar! — Govori!" In prijela ga je za roko in mu srepo pogledala v oči. On pa je mahnil z rokami in govoril blebetaje kakor norec: "Hrom je — za vse življenje hrom — brez pomoči". In je naslonil glavo na mizo in brvzglasno zaihtel. Ona pa je —" Tu se je stresla gospa in stisnila ustnice. Jaz sem zadrževala sapo in rekla boječe:
"Kaj je ona.'" Tedaj ur je gn-spa spet mirno pogledala in povzela :
"Ona pa je odšla mirna in kakor steklena iz sobe, vzela otroka, se vrgla na zofo in ga polju-bovala kakor v brezzutnni strasti. Potem pa je govorila sikaje in trpko: "Ti moj dragi, ti moj ljubi — ti moj otrok! Na svet sem te priklicala — in kaj — kaj sem ti dala za na pot? Ah — kaj sem ti dala? Hromeč si — hromeč! — Ah!" — In j,, padla in se stresala v joku — a otrok otrok se je smehljal —" Spet je prenehala gospa Hrigita in čudno motno so se ji zasvetile oči. Zamižala je, pa spet pričela:
Živela sta mesec dni, oba — oče in mati — kakor v trdi okame-nelosti, iu besede so jima bile kakor ognjene pšice. Rezke in ostre gube so s«- jima urezale v obraz. Slednjič se je oče udal usodi, je hodil po svojih opravkih kakor preje, a ni si upal pogledati ljudem v oči. Kakor bi bil storil velik zločin človeštvu se je zazdel sam sebi, kakor bi bil stokratni ropar in morilec. Ljudje so izvedeli o hroinosti njegovega otroka, a nihče ni črhnil besedice, s pomilovanjem so zrli nanj. On pa je tiho delal, tiho hodil, tiho govoril . ..
"Mati — Težko je zasopla gospa, meni je bilo strašno čudno, nisem se je upala pogledati, kakor iz daljave sem slišala spet oni mirni, tihi govor:
"Mati je preždela cele dneve
Ko se je vrnila, je odšla v otrokovo sobo, kjer je otrok spal. Tiho in oprezno je pokleknila pred po-stelo in se stresala, kakor bi jo bili kosali živo in govorila je pridušeno in hropece: "Odpusti, odpusti, ne morem — ne morem!" Pa kar naenkrat, kakor bi jo bil pičil gad, je skočila kvišku, vzela stekleničico strupa in ga vlila v otrokova usta..."
In kakor z velikim trudom in neznosno bolečino je pristavila tiše: "... V otrokova usta — in otrok se je nasmehnil, požrl pijačo, se zvil v dve gube iu izdihnil. . . "
Postajalo mi je mrzlo in vroče, plašnd sem pogledala gospo Hrigito. Skoro bi bila kriknila. Go-spa je počasi sklonila glavo iu se sesedla v dve gube. Debele solze so ji počasi polzele po mrtvaško bledem licu. In iztegnila je tru-doma roko proti meni. Razumela sem, tiho vstala, se priklonila in odšla.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare št. 72 v Hostetter, Pa., naznanjam, da bode dne 7. sept. glavna letna seja in volitev uradnikov. Seja se prične ob 1. uri popoldne in vsak član se mora iste tudi udeležiti; izvzeti so le oni. ki imajo potne liste. Ako ima kedo potni list že potečen, naj istega obnovi, ker inače se bode z njim postopalo natanko po pravilih.
Pozdrav vsem bratom delegatom društva sv. Harbare!
Frank Segula, tajnik. V	(28-29—8)
Koledar za leto 1914
se že marljivo tiska in bode letos obširnejši nego je bil dosedaj. Obsezal bod<ij razne zanimive kratke povesti, obilo slik in dragih zanimivosti. Cena mu bode kakor dosedaj 30 centov a pošto vred.
Upravništvo Glas Naroda.
HARMONIKE
bodisi kakorinekoli vrst® isdelujem in popravljam po najnižjih cenah, s delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane. ■ljivo vsakdo pošlje, ker sem 2e nad 16 let tukaj vtem posla in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek varnem kranjske kakor vse druge harmonike ter rsCanasi po dela kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland, O.
Hamburg-American Line.
Edtna direktna proga med
NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PH1LADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM
oskrbljena a parni ki na dva vijaka: Kaiaaris Asgsats Victoria, Aaarika, Pre«** Graat. Praniaat Liacob, Clevelaad, Ci.eiaa.ti, Pretoria, Patricia. Peasaybaaia, Graf "iNifii.
Pris« Oakar is Piši Adalbert, katerim Bledi v kratkem nov parnik na itiri vijake in turbino
imperator
919 Čevljev dolg, 60.000 ton, najveCjl par-
nlk na sveto. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se na:
Hamburg-Amerieai Line,
41-45 Broadway, New York City
ali lokalne agente.
■r VAŽNO ZA VSAKEGA
SLOVENCA! "VOl Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz (tarega kraja naj obiičs PEVI SLOVENSKO-HEVAT8E3
M OTEL
AUGUST BACH, 146 Washington St., Now York, Corner Cedar Si. Na razpolago so veda« Hate ■obe in dobra domača hrana jk> nizkih eeaah.
Pozor, rojaki!
ni noč
NAŠI ZASTOPNIKI, fcsterl so pooblaičenl pobirati naroCnlno za "Glaa Naroda" In knjige, kakor tudi
za vss drugs v naio stroko spadsJoCs posia.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. j Ueadvlli«, Colo.: Jerry Jamnlk
Pueblo, Colo.: Peter Culi« ln J. H. I Itoltz.
Dobil aaaa Im Waahlnatona za avoja zdravila aerfalno iterilko. k term jamS. da ao a n r a rila
pran ln koristna.
P« dalcaci £a*u m ml Ja pomračilo Im najti pravo Alpan tinktn-ro in Poanado prosi tmnada-nja In aa nit n 1 bilo, od kate-
RED STAR LINE.
I Plovitba medlNew Yorkom fjti Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parniko? ž brzoparniki na dva vijaka.
ICELAND 11,904 ton
FINLAND
IS,760 ton
OOOIILIVB
12,760 ton
VADULLAJTB
IS,017 ton
LAPUkND 18,694 torn.
Kratka in ndobna pot za potnike v Avstrijo, sa 0*r*ko U#-rensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Aatwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška xve«a.
Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2. 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožns listka obrniti ee je na"«
RED STAR UHNB
Hm. 9 Bnmfwmy NEW TORE. M Slato Sb-Mt. BOSTON. MASS. 131» Wafarat Str »t. PHILADELPHIA. PA. •19 Steni At«., SEATTLE. WASH.
N. V. nr. Wukimftea ft U SmfcS
CHICAGO. ILL. 1599 "F* Strwt. H. W. WASHINGTOWN. D. C.
219 5*. Ckarlca Street. NEW ORLEANS. LA. 11 * Locmst Streets, kST. LOUIS. MO.
333 Malm Street. WINNIPEG. MAN.
319 Gee____
SAN FRANCISCO.
121 S«. 3rd Street J MINNEAPOLIS. MlWR.
3IH«epital Street. MONTREAL. CANADA.
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
'GLAS NARODA", NAJ.
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE.
(Francoska parobrodna družba«
Direktna črta
4o HA VSE, PARIZA, i VICE, IN0M08TA in LJUBLJANE, F»o*tnl Bksprss p earn lici soi* LA PROVENCE" , 'LA SAVOIE" *iA LORRAINE" "FRANCE"
■a Iva vUafes	aaMMHi^«
ma In dote I lalia raaaU-ln mm ba|( rrf h|al«ll. tsLs mUs t 6. tadnlk
_ _i tntMa. BaamMtteaam v
to kiUKata f 8 d nah popolnoma aa>
Da
JAKOB VAHM
r. o.
tudi na dušo in l»ila jt- izobražena priklicala na svet, ona — otroka,
>t'i pri otroku, nosila mu jej Primero, Colo: Mike Krivec, rože in mu pravila pravljice. A j (T^,d^nk0lIki^n°k0,,c": L°UlB CouUn° vsaka beseda je bila tiha, nema j Wsiaenburoi coio.*: Anton BafUch pranja za oprošeenje, da ga je; {SS^Si^ jSZ'wSgnL?—-
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad*
aisvsnle Publishing Company,
8S Gertlandt itreef, New Tork
Poštni parnlkl mt»t
"CHICAGO" ' LA T0U1AME" "KOCHAHBEAD" "MIACAKA"
Qlavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK,
csraer Pesrl St, Chesebroafb Bnlldlsf. Firaiki odplaieie ed tedaj aaprej vedae eb četrtkik is prutaaa&i Her. 57 iNertb River ia eb sebotib pa is prutaaiiča 84 Nerth Kirsr, N. I.
•LA PROVENCE 3. sept. 1913. *LA PROVENCE 24. se])t. 11)13. tFRANCE 10. septembra 1913. fFRANCE dne 1. okt. 1913. * LA SAVOIE due 17. sept. 1!I13. -LA LORRAINE 8. okt. 1913.
POSEBNA PLOVOTA V MAVEE:
•CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 30. augusta 1913. ob 3 popol. •LA TOURAINE odpl. s pom. št. 57. dne 6. sept. 1913. ob 3. popol. •NIAGARA odpl. s pom. St. 57. due 13. sept. 1913. ob 3. popol. fROCHAMREAC odpl. s pum. št. 57. dri«- s. pt. 1913. ob 3 pop. Psrsiki i zvezda zszsssiorssl Insjs pajdvs rllsks. tarsfci i križaš imqs ps itiri rijaka.
iu duhovita. Mož j,- bi! mož dela i« trdne volje, žive! je le domu iu delu.
Porodil se jima je otrok, deeek, — m v nesrečo — bil je lirom. izpo.Vtka t<ega ni opazila mati. Oee, ki je imel zdravniške študija, pa vendar ni živel izrecno temu poklicu, ■ ampak je bil postal rajši poljedelec in je skrbel za svoje obširno posestvo in doma-eijo. Torej, oč-e je sicer nekaj o-pazil, dozdevalo se mU je nekaj, pa ni hote! verovati sam sebi, ne vsem knjigam, ne celi zdravniški vedi. Prestrašilo se mu je zdelo kaj takega. Opazoval je otroka, ga preiskava!, stikal p0 novih knijgah o tej bolezni — pa vse ni nič pomagalo. Otrok je rasel, pričel govoriti, izhodil pa ni. Oče je presedel na skrivoma cele noči, se mučil in študiral, študiral... Skoro zmešalo bi se mu bilo. Mati l>a ga je povprašala, čemu otrok ne izhodi, kaj mu je. On jo je tolažil kolikor je mogel, češ, da se to dogaja dostikrat, da ne izhodi-jo otroci tako brž, časih celo šele po štirih letih. Na skrivnem pa je begal od zdravnika do zdravnika, pustil v ženini odsotnosti preiskati otroka — in s strahom in grozo je zaznal, da je otrok hrom, hrom za vse življenje. Nobene pomoči ni bilo zanj, tudi vse klinike bi bile brezuspešne. Tedaj se je postaral za več let, in* žena mu je čitala skrb in starost z obraza.
In nekoč ga je zasačila, ko je slonel ves sklonjen nad otrokom, ga preiskaval, nazadnje pa se je sesedel na stol, izbnlil oči v strop in hropel. Tedaj pa je ona skočila k njemu, objela ga krog vratu
ki je bil hrom. Z vsako besedo, z j vsako rožo, ki mu jo je prinesla, I
Chieaao. III.: Frank Jurjovas. L a Salle, III.: Mat. Komp. Joliet, lit., in okolico: Frank Žagar. Mineral, Kana.: John Stale. ,	. Waukagan, lil.:. Frank Patkovlak In
ga je prosila odpuščanja. Otrok Math. o*rin.
pa jo je nemo g!edal in jo polju-1	JS* ŽSrta.
bijal na ustnice. Spet se je pre-. Ke^®ntenac' Kana- ,n okolico: Frank
kinila gospa Rrigita iu pogledala £2fberyr Kana. In okolico: Martin Kos nekam V daljavo.	v«'e Summit. Md.: Frank Kocjan.
Calumet, Mich ln okolico: Pavel Shalta
Nekoč sta bila na vrtu", je spet povzela, '*in belo cvetje se je razsipalo nad nijma. metulji so letali krog njiju. Otroci so tekali za metulji i>i jih lovili. In tedaj je nekaj sladkega pripolzelo na obraz hromega otroka, raztegnil je ročici in je hotel ujeti metulja. Pa ta mu je odletel nad belo cvetje. Tedaj je milo pogledal otrok mater iu ji dejal: ''Mamica, zakaj ne tekam kakor oni-le? Metulja bi rad!" Ona je stisnila ustnice in se prijela za prša. Hočeš metulja?" mu je rekla. "Ujainem ti ga!"
"Ne, ne — mamica", je del o-trok, 'sam ga hočem ujeti! Pusti me iz tega voza!" In v trenutku se je vzpel iu padel — na tla. Ona se je stresla, pobrala otroka, ga pritisnila k sebi in govorila: "Odpusti, dragi, mili!" — Otrok jo je začuden gledal, in ustnice so se mu pretegnile, in debele solze so mu polzele izpod gostih trepalnic.
"Mama, mamica — ne morem hoditi, ne morem.." "Odpusti!" je kriknila ona, ga divje poljubila in odhitela z njim z vrta."
Gospa je spet zamižala in zavzdihnila. Meni je tako čudno butala kri v glavi, a nisem si upal» erhniti besedice. Spet sem zaslišala oni glas, ki je udarjal monotono ob stene.
Isti večer je odšla za hip v trg.
In M. F. Kobe
Msnlstlqua, Mich. In okolico: B. Ko-tslan.
South Range, Mich. In okolico: M. D.
Likovlfi.
Chisholm, Minn.: K. C (on a in Frank Medved.
Ely, Minn. In okolico: Ivan Gouže, Jakob S ker Jane in M- L- Kapach.
Eveieth, Minn.: JurJJ Kotse In Alois B&udek.
Gilbert, Minn. In okollcs: Louis VeseL Hlbblng, Minn.: Ivan Pouie. Nsehwauk, Minn.: Geo Maurla. at. Louie. Mo.: Mike Grabrlan. A Idr I d ge, Mont.: Gregor Zobee Brooklyn, n. V.: AloJrlJ Ceiarek. . Little Fa I la, N. V.j Frank Grefforte. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J, Ms* rlneiC in Chaa. KarUnffer.
Bridgeport. Ohio In okolico: Frank Hočevar.
Barbeton, O. In okolico: Alois Balaat. Coll In wood, Ohio. Math. Blapnlk. Lorain, O. in okolico: Andre> BornbaA Voungetown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Juatln. Allegheny, p«, m okolico: M. S3sii«a. Braddock. Pa.: Ivan Germ. Burdlne Pa. ln okolico: John KertUi-nlk.
Conemaugh, Ps.: Ivan Pajk. Clarldge, Pa.: Anton Jerlna. Canoneburg, Pa.: John Koklich. Brougthon. Pa. In okolico: Anton Deflator.
export. Pa. in okollcs: John Prastor.r -
Forest City, Ps.: Karl Zalar. . Irwin, Pa. In okolico: Frank Johnetown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Landa. Ps.: Geo. Bchults.
Moon Run, Pa. In okolico: Fr. M__
Pittsburg, Pa.: Ignacij Podvasnik, Urh Jakoblch in l^nats Magister. Unity ata.. Pa.: Joaeph SkerlJ. ateelton. Pa.: Jos. A. Plberalk. Wlllock, pa.: Frank Seme. Wtllock. Pa. in okolica: Joaeph Peternel.
Wlllock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel.
Winterquartera, Utah: Louis Klasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta Ravenedale, Waah.: Jakob XtomAsk. Thomas, W. Vs. In okolico: Josip Baa, In Frank Bartoi.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la John Vodovnlk.
Avstro-Amerlkanska črta
(preje bratje Cosulich)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence jn Hrvate.
Wsot AlHsTWIa: Frank l Rock apringe. Wye.: A. Ji
nstte la TaL
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Cena vožnih listkov iz New Yorka za III. razred so do:
Tal spodaj aavedeni mofl pavfr fcrodi mm dva vijaka imaja
brezžični braojavi JIUCB,	LAT7SZ,
KASTHA WASHINGTON. ARGENTINA! OCEANIA«
riii— HAN* ismm &
»STA LJUBLJANE mieirw
EAGBEBA
KAKLOVG ____________________________________
Martka JFaahia^toa ia Kaiser Fraax Josef L stane |3.09 veiT
rr tAKHBn de' ali lfcui Maiiha Washiagton in Kaieer Frana 7om|
165.00, dragi$60 do
Phelps Bros & Ca, Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.
yrfk.___

4r iŽfclpŠcž
d