t trikrat na teden, in sicer v toi I k0to ,)l) 4* uri P°P°'dne tor stane ¦> 'f 5 i »li v Gorici na dom poSiljana: vso leto ........1! V Gorici, v torek dne 25. junija 1907. ;jn*» številke stanejo 10 vin. SO CA" i»,a naslednje izradne priloge: Ob no-]P"i ..Kažipot po .6.oriškem.i4^ra4iS{aBrtKan^iii , Siiot po Mubyani i!l kranjskih mestih", dalje dva-vJ lotu „Vozni red železnic, parnikov in poštnib ^ ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". 'totfnin0 sprejema »pravaištvo v Gosposki ulici 'i'- I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« &.. Gabršček [itfoJila brez doposlanenarocnine.se ne oziramo, Vljsi in poslanice se računijo pd Petit-vrstah' 'če ,!'/l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka "X-krat po dogodbi. Večje črke po prostora, — feiiaBus in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K lavrič. Tečaj XXXVII. Uredništvo se nahaja v Gospod i ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti ' Z urednikom je mogoč ? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne;, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ra v niš t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačat! loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le u r e d n i i t v n. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npraraiStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekališču Jos Verdi, Peter Kvebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Ilovaiiski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu dolla Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Ttlafon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in; zal. Kriva Mata polki >Taši klerikalci se radi bahajo, uneto da se borijo za naše pra-l^AH če se take njihove trditve po-Ljajgod bližje, kmalu vidi vsak, kako Jjažnjive in sleparske. Kaj pomaga tanje na kakem zborovanju, če pa L kjer res treba nastopiti za naše Jjviee, ni nobenega, ki bi le besedico Lji za te pravice. Kadar so sami M seboj, takrat so klerikalci navdu-in ogreti za naše pravice, kadaf L stoji kedo izmed njih na mestu, na Lerem se treba potegniti za pravice, molči v obeh deželnih jezikih. Xa zadnjem občnem zboru »Sloge« protestovali proti novemu deželno-Hskemu volilnemu redu. Kaj pomaga lio protestovanje, ko je bil pa pred-|rinik »Sloge« za tak volilni red, ko ga odobril, predno je prišel v deželni »r ter lepo natihoma se domenil z m, da je bil sprejet v zbornici. Torej b; ni to grda komedija, de se Gre-pHS v dctželnem zboru ogreva za »iorefi, proti kateri kmalu za to nje-$n »Sloga« protestira ? Ako je Gre-|orii{u res kaj mar za dober in pra-raodernim časom odgovarjajoč fezelnozborski volilni red, tedaj bi se A uoral potegniti zanj v deželni hiši, le pa da je pomagal tam pred Lahi jkrpucati krivičen volilni red ter se po-rodil, da je bil hitro sprejet, doma poki pa godrnja, in njegovi pajdaši ž p sklepajo proteste proti temu, za je on tako pehal v deželni hiši. hka politika je pač kriva, in možje, jo uganjajo, jih zaslužijo za zajutrek za večerjo po 25 na neimenovani del pesa. Na zborovanju » Sloge « so protezah" tudi proti temu, da bi bila ;ovska šola v Gorici, ki se ima kmalu »preti, samo laška. Kaj pomaga tako ilestovanje na takem zborovanju, ko tam, kjer se treba potegniti za to, si bila taka šola urejena po dejan- skih potrebah dežele, ni nikogar izmed »voditeljev«, ki bi storil potrebne korake, da bi se ne uresničila laška nakana. Vse tako postopanje je krivo. Tam, kjer je prostor in čas za boj za naše pravice, tam naj se oglašajo, tam naj bdijo »voditelji«, ne pa da potem, ko že leti katastrofa na nas, pišejo in sklepajo proteste. To ni nič, tako ne delajo možje, take ljudi treba čim prej tira bolje odsloviti ter jih zapoditi v kot med staro šaro. Protestovali so na zborovanju »Sloge« tudi proti laškemu licu razstave »društva za pospeševanje obrti«. Kaj vraga pomaga tak protest! Saj sta v kuratoriju tega društva dva hrabra klerikalca, Berbuč in Vidmar iz Lokavca. Zakaj vendar se ni nikdo oglasil v društvu za to, da bi imela razstava lice, ki bi ne bilo le laško ? Tudi otvoritev, pri kateri je bil navzoč Berbuč, je bila le laška; niti jedne slovenske besedice se ni slišalo. Seveda no, ker je BorbuČu za take reči toliko mar, kolikor za lanski sneg. Torej tam, kjer treba, se ni nikdo oglasil, sedaj na zborovanju »Sloge« pa sprejemajo »z velikim odobravanjem« protest proti razstavi. In Berbuč in Vidmar sta odbornika »Sloge* vanje z našimi pravicami, služijo prizadeti bič! Taka politika »Slogašev« je skrajno škodljiva goriškim Slovencem ter nas vede daleč proč od poti, po kateri se dosegajo vspehi, po kateri bi morali priti do naših pravic. Tako ravnanje je vse obsodbe vredno, in poskrbeti moramo, da neha čimprej, kajti drugače pojdemo goriški Slovenci vedno bolj nizdol od pravic, namesto da bi se jim bližali ter jih dosegali. kristjani, vero hočejo odpraviti, križe iz šole pometati, veronauk odpraviti, za ločitev zakona so itd. Ne volite kandidatov narodne stranke, gre se za vero, za Vašo najdražjo svetinjo. In iz sto in sto prižnic je bilo vsako nedeljo slišati enake stvari in v sto in sto spovednicah se je po celem Spodnjem Štajerskem govorilo enako. V imenu vere so lagali in obrekovali posvečeni duhovniki najpošte-nejše, najvzglednejše može in rodbine, v imenu vere so hujskali brata proti bratu, ženo proti možu, otroka proti očetu. V imenu vere se je nahujskalo žene, da so bile ponekod naj-strastnejše agitatorke proti kmečkim kandidatom. V imenu vere so ti gospodje pregovorili v savinski dolini več deklet iu jih podkupili, da so se lažnjivo izdajale za nezakonske hčerke g. Robleka, da so gospodje pri tem imeli pri nerazsodnih ljudeh agitacijsko sredstvo v rokah. Vsa ta divja gonja je rodila žalosten sad. Omenili smo že zadnjič Nežo Šmidl iz Pirešce v občini Pctrovče, ki jo jo popadla verska blaznost. Ko je bil g. Roblek postavljen kandidatom, ji je bil jako povolji; rekla je, da boljšega moža ni najti, da je krščanski mož in v vseh rečeh veščak; v Štirinajstih dneh je bilo vse drugače; obrekovala je Robleka in hudo agitirala za Povaleja; pravila je povsod: če lloblek zmaga, ne bo več raaš-To je komedija, to je norce- j nikov, cerkve bojo proč, razporoka bo itd.; za katero za- bila je nahujskana k temu od žalskega kaplana dr. JanČiča in od znanega hujskača Martina Lednika. Po izidu volitev je zblaznela in kričala vse mogoče o veri in duhovnikih; v mirnejših trenutkih pravi, da ji je to vse povedal dr. Jančič. Doktore! V imenu vere ste ubogo ženo napravili za žrtev volilnega boja; vemo, da vas ne peče vest, ker je nimate, toda v blaznico sedate v prvi vrsti vi. Ali pa se je res šlo za vero ? Ne! ker ni v nevarnosti! Le čujte! Pater Anzelm iz nazarskega samostana je bil hud agitator za Robiča proti Ježovniku. Tudi glede tamošm> i okraja je „Slov. Gospodar" teden za tednom vpil: gre se za sveto vero. In duhovščina je z vso paro delala za Robiča z geslom: gre se za sveto vero. Ko je pa več naših mož, ki vsak čas nastopijo kot priče, vprašalo patra Ali se je res šlo za vero? V celjskem ^Narodnem listu" Čitamo: „Dan na dan, teden za tednom je bilo nSlovancua in „Slov. Gospodarju" citati: Anzelma, če se mu res gre pri agitaciji za vero, je ta odgovoril: „Ne za vero, gre ss zi stranko." Tako je! To je prava beseda! In dasi je „Slov. Gosp." stokrat in tisočkrat tajil, da se ne gre za nadvlado duhovščine in duhov-ske stranke, je s temi par besedami, ki jih je pater Anzelm pač preodkritosrčno izpovedal, povedano dovolj. Da, šlo se je dr. Korošuu in njegovim drugoin za stranko, za nadvlado in za moč duhovniške stranke, ki se je skrila za ime »kmečka zveza". In Še en dokaz za to : „Slov. Gosp." iu „Slovenec" sta pred volitvami dosledno pisala, da, če zmagajo Ro-blek, Ježovnik iu drugi, bo vera uničena, bode zakon razrušen, sploh francoske razmere pridejo. Takrat sta lagala v imenu vere. A kaj piše ^Slovenec" sedaj? Nedolgo temu je prinesel Članek, v katerem (skoro bi rekel!) slavi Robleka in Ježovnika sot moža, ki se nista izrekla za svobodno šolo in za razporoko in sta sploh dobra kriBtjana, Vidite, ljudje božji? Pred volitvami sta bila največja falota, bila sta proti veri in proti vsemu dobremu, zdaj sta pa naenkrat prav krščanska Človeka! Ali ni to višek podlega in nepoštenega boja? Jasno izhaja iz tega: Dr. Korošcu in njegovim pandurjem se ni šlo za vero in sploh za nič svetega, najmanj za narodnost, šlo se jim je za gospodstvo, moč in nadvlado duhovščine nad slovenskim ljudstvom. Vero so le hudobno, podlo izrabljali, dobro vedoč, da je naše ljudstvo verno do dna duše, obenem pa še tudi nepoučeno in lahkoverno dovolj, da mu pod krinko vere lahko marsikaj nat-vezijo. A prihaja čas, gospodje, ko preneha tudi to. Prihaja čas, ko bo prava vera postala še globlja, a se ne bo dala več rabiti kot pretveza političnemu gospodstvu." Ta članek smo ponatisnili s posebnim namenom. Tako kakor je popisano v članku, so postopali klerikalci proti štajerski »narodni stranki*'. Ta narodna stranka je bila ustanovljena prav iz potrebe, da reši štajerskega kmeta iz nemčurskih rok. Ob tisti sloveči štajerski slogi so drli namreč kmetje kar tru- fvajset let pozneje. Nadaljevanje [=..Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ^ ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) P--S. »Oglasite se v Blois-u pri kraljevem zamiku: povejte mu svoje ime in pokažite mu to 810: prejmete dvesto pištol.« -'Prav, pravi d'Artagnan, tako prozo ljubim, «rdinal piše bolje nego sem mislil. Hola, Planchet, p^a obiskat gospoda kraljevega zakladnika, in po- - v tek! ~- Proti Parizu, gospod ? ^ Proti Parizu, da. *& oba sta zdirjala, kar so ju nesle noge njunih 'Mi, XVIII. Gospod Beaufori Lujmo, kaj se je bilo pripetilo in kateri so bili '»^a se je moral vrniti d'Artagnan v Pariz. Mh kga večera» ko Je SeI- Mazarin P° svoii na" jti V *Pali«ci, ob uri, ko ni bilo že nikogar več pri (urž\k° *e šel mimo stražl»ce» katere jedna vrata ko V nJeŠove predsobe, je čul, da nekdo notri 1 VOMVOri* ^ h0tel J6 ZV6d0ti» ° eem S6 P°g°Var- VCW, približal se je po volčje, kakor je bila njegova navada, odprl malo vrata ter vtaknil glavo skozi. — Stražniki so se glasno razgovarjali. — In jaz vam rečem, je govoril nekdo izmed njih, da če je Covsel to prerokoval, je stvar tako gotova, kot bi se bila že zgodila. Jaz ga sicer ne poznam, toda slišal sem praviti, da ni samo astrolog temveč tudi mag. _ Vraga, prijatelj, če sta si vidva dobra, čuvaj se! s tem mu ne izkažeš ravno kake usluge. — Zakaj ? — Ker ga lahko obdolže. — Ba! Dandanes ne sežigajo več čarovnikov. — Ne! meni se pa zdi, da ni še tako dolgo, odkar je dal pokojni kardinal sežgati Urbana Gran-diera. Jaz že vem nekaj o tem. Stražilsem gromado, in videl sem ga, kako se je pekel. -¦ Dragi moj, Urban Grandier ni bil čarovnik, on je bil modrijan, in to je vse kaj drugega. Urban Grandier ni prerokoval prihodnosti; poznal je preteklost, in to je včasi mnogo slabše. Mazarin je privzdignil glavo v znamenje, da se strinja s tem; toda hotel je zvedeti prerokovanje, o katerem se je govorilo, zato je ostal na mestu. — Ne rečem, nadaljuje prvi stražnik, da ni Covsel čarovnik, toda rečem ti le to: če objavi svoje prerokovanje, je to gotovo sredstvo, da se ne izpolni. — Zakaj ? — Tako. Če se midva boriva in ti rečem jaz: »Sedaj ti zadam primo ali sekundo« — boš ti seveda pariral. No, prav! če pove Covsel dovolj glasno, da ga bo kardinal čul: »Pred tem in tem dnem ta in ta jetnik uideš potem je pač jasno, da stori kardinal vse, kar je v njegovi moči, da jetnik ne uide. — E, moj Bog, se oglasi nekdo drugi, ki je navidezno spal na klopi, ki mu pa vkljub temu. ni ušla niti besedica pogovora, e, moj Bog! kaj mislite, da more človek ubežati svoji usodi? Ce je tam gori zapisano, da se vojvoda Beaufort reši, se Beaufort reši, in vsa skrb kardinalova ne bo nič pomagala. Mazarin se je stresel. Bil je Italijan, torej prazno-veren; stopil je naglo med vojake, ki so prekinili pogovor, ko so ga zagledali. — Kaj ste rekli, gospodje? je rekel s svojim laskavim glasom, da je gospod Beaufort ušel, ali kaj? — O ne, Monseigneur, odvrne neverni vojak; za sedaj se ni treba bati. Reklo se je samo, da se gotovo reši. — In kdo pravi to? — Saint-Laurent, se obrne stražnik proti pripovedovalcu, povejte še enkrat stvar, povejte! — Monseigneur, pravi stražnik, pripovedoval sem razločno in priprosto tem gospodom, kar sem čul praviti o prerokovanju nekega Covsela, ki trdi, da uide Beaufort pred binkoštno nedeljo, pa naj ga še tako skrbno stražijo. — Pa kaj je ta Coyael sanjač ali norec? nadaljuje kardinal, Se vedno smehljaje. — Ne, odvrne stražnik, ki se ni dal odvrniti od svoje vere, prerokoval je že mnogo stvari, ki so se zgodile, tako na primer, da porodi kraljica sina, da bo Colignv ubit v dvoboju z vojvodo Guise-jem, sled-niič, da bo koadjutor imenovan za kardinala, No, glejte! kraljica ni porddila samo prvega sina, temveč dve leti pozneje-še dragega, in Colignv je bil ubit. inoma v nemške vrste, »narodna stranka" pa je v tem pogledu že obilo odpomogla. Ta stranka jo res narodna, .gospodarska, kmečka • stranka. Kot taka seveda ne mara nadvladja klerikalizma. Zato pa so jo farovSki gospodje razglasili hitro za protiversko stranko, dasi nima v svojem programu nobene točke, nad katero bi se mogel kdo spodtikati. -Ali agiti-rali so proti stranki prav tako, kakor pri nas proti narodno-napredni stranki z brezversko šolo, z razporoko, da bodo križe metali iz šol itd. »Narodnjake* na Štajerskem zmerjajo z brezverci edino le za to, ker se nočejo slepo pokoriti komandi iz farovža. Tako je povsodi jednako. Kdor ni s fa-rovžem, je brezverec. Taki brezverci so tudi naši agrarci, pa če Se tako božajo verski čut v svojem programnem oklicu. Za slovensko in hrvatsko šalo v Aleksandriji. Okrožnica, ki poživlja na nabiranje za slovensko in hrvatsko šolo v Aleksandriji, se glasi: Domoljubni Vali rojaki v Aleksandriji vemo, kako mnogi Slovenci so se tu otujili svoji domovini. Živimo raztreseni v velikem mestu brez skupnega središča, ki bi nas družilo. Hujše je to glede otrok Slovencev, ki še to malo, kar slišijo v domači hiši slovenskega jezika, pozneje pozabijo, ker se ga ne uče v šoli, in tako se odtujijo domovini. Da 6i zboijšali te žalostne razmere, ki gotovo niso častne našemu narodu, se je osnovalo društvo Slovencev in Hrvatov, z namenom, da bi ustanovili za nje ljudsko šolo v Aleksandriji. Temu povabilu se je odzvalo lepo Število naših domoljubnih rojakov — vendar troški so veliki — in naši ljudje niso bogati. Radi tega se obračamo na Vaše plemenito srce s prošnjo, da nam pomagate pri tem domoljubnem podjetju, ter da isto tudi svojim prijateljem priporočiti blagovolite. Darove izvol te poslati tajniku: gosp. Phii de Wolff,avocat a la Cour — Alexandrie. Imena darovateljev objavimo v časnikih v domovini. V nadi/da se odzovete tej naši domoljubni prošnji, se Vam p. n. g. vnaprej zahvaljujemo Vaši rojaki na tujem. Aleksandrija, meseca maja 1907. Za predsednika: podptedsetaik Anton Uban, tajnik Dr. FML Vit. Wolff lastnik tovarne. odvetnik. Domače in razne novice. PrOMMljS.~~ Dne 27. t. m. opoldne bo v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran doktorjem filozofije gosp. Fran Šturm, naš sotrudnik v podlistku. — Naše PonČIl 88 je včeraj g. Viljem Kelec, asistent državne železnice, z gospodično Ivanko Z u p an o v o. Naše čestitke! Določbe za msekelskl zlat i Pragi. — Vozi se v Prago in nazaj v civilni opravi. Na se lahko vozi z vsakim osebnim vlakom in je dovoljeno vožnjo prekiniti enkr a t za 24 ur. V društveni obleki je dovoljeno biti od 28./6. pa do 2./VII. Društvena obleka mora biti v najstrožjem redu. Izletni znak, ki služi kot legitimacija za skupno stanovanje in kot vstop-pnica k vsem prireditvam, naj se močno pritrdi na levo stran prs pod trobojui trak z napisom društvenega sedeža. Trakovi se razdele v sredo večer pri redovnih vajah. Vsak vdeležnik v društveni obleki si mora preskrbeti od br. blagajnika potrdilo, da je plačal društvene prispevke do meseca maja, ker sicer legitimacija ne velja. Sprevoda vdeležiti se mora vsak, ki je v društveni obleki, brez razločka na funkcije (starosta, podstarosta itd.) v četah ozir. praporih pod vodstvom prapornih poveljnikov. V društveni obleki biti med gledalci je. prepovedano najodločneje. Članov, ki se niso vdeležili ozir. ne znajo redovnih vaj, se ne sme prepustiti k vdeležbi v društveni obleki. V tem oziru pravi določba: „In v dušo naj peče vsakega vaditelja pojav »Sokola", ki ne zna niti stati niti hoditi in j e gledalcem v posmeh." Dalje: »ftlet je slavnost moči, srca in duha, ne trebuha in telesnih vžitkov j ti pri- dejo najpozneje na vrsto in naj se jim zadosti ob času in na način, ki ne ovira prve važnejše Kar najstrožje se ukazuje, da tudi nočno življenje v mestu ne sme nikdar prestopiti mej dostojnosti in da se je izogniti vsemu, kar bi moglo omadeževati dobro sokolsko ime. Da se zajamči izvedba vseh teh določil, se je v tehničnem odseku C. O. S. osnovala nadzorovalna komisija, ki ji je dana najširša oblast in ki se preveri, da se ni govorilo gluhim nsešom, ki dožene na licu mesta krivca, mu odvzame sokolske znake in ga prijavi v izključitev nadalnje vdeležbe in iz društva." Gre se k reprezentančni slavnosti desettisočev. Treba je, da se vsak v de povsod in vsak Čas po svoji najboljši vesti. Vsa prireditev je kakor velikansk, kompliciran stroj; in če ne fungira eno samo kolesce, je delo nemogoče, treba zategadelj^ da je vsak ob določeni uri na svojem mestu in da se prezpogojno pokori funkcijonarjem, ker to je edino jamstvo za vspeh. Kje se zbira „Slov. sokolska zveza" za sprevod dne 20. junija, se naznani ob prihodu v Prago. Vsak naj prej, predno pride na zbirališče, odpravi svoje telesne potrebe, ker pozneje ne sme z ozirom na kraj nobeden vodnik dovoljevati v ta namen izstopa iz vrst. Kaditi je prepovedano. Red v skupnih stanovanjih: 1. Hitro, ko se pride v spalnico, k počitku. 2. Zjutraj ostati zgodaj na znamenje načelnikovo in potem skupno zapustiti spalnice. 3. Čez dan ni dovoljeno tam bivati, razun bolnim. 4. Rabiti se sme le odkažano posteljo. 4. Kaditi je v spalnicah prepovedano. O pozdravih: 1. Četa pozdravi četo na povelje desno ali levo glej. Po izvršenem povelju si četi zakličeta kratko „Na zdar!" Vodnika in starosti si salutirajo. 2. Posameznik pozdravi četo vedno naprej z „Na zdar!" in salutiranjem, enako odzdravita le vodnik in starosta. 3. Posameznik pozdravi posameznika s pozdravom in salutiranjem. 4. V zaprtih prostorih je sneti čepico. 5. Če se snide z nepoznanim bratom, se predstavi s svojim imenom in imenom društva. Med vožnjo v Prago je' dovoljeno izstopati iz vlaka le popolnoma oblečen, ker to zahteva čast dostojnega sokola. Vsak naj si vzame s saboj glavnik, ščetko, obrisalkc in drugo za snago potrebno. Redovne vaje „ Sokola" v Gorici se vrše danes in jutri večer od 8VS—9V2- Legitimacije se dobe pri društvenem tajniku br. Jakšetu od danes naprej. Odhod iz Gorice ob 2.55 popoldne v četrtek dne 27./6. t. 1. Slovenski sprejemni odsek V. vsesokolskega Zleta 1 Pragi, sestoječ iz slovenskih praških akademikov ter odobren od osrednjega Češkega sprejemnega odbora, javlja vsem Slovencem, M še mislijo udeležiti vsešokdlskega zleta, da jim bo na razpolago z vodniki in vsemi potrebnimi informacijami kakor pri dohodu tako celi čas njihovega bivanja v Pragi. Udeleženci nesokoli, ki še niso preskrbljeni s stanovanjem, naj se blagovolijo takoj pismeno obrniti na predsednika tega odseka: Viljem Kukec, tehnik, kr. Vinogradi, Brandlova ul31./HI. Glasbena Šola našega „P. in glasb, d." je sklenila šolsko leto z javno skušnjo v nedeljo predpoldne" v dvorani .Trgovskega doma". — Občinstva se je zora* iko, kolikor pri kaki dobro obiskani predstavi Vstrajalo je večinoma do konca. Skušnja je trajala 2 V, uri. — Učenci in učenke so se vrstili hitro drug za drugim od I. do IV. letnika, menjaje vaje na klavir in na gosli. — Ne bomo opisovali vsake točke posebe niti imenovali posamičnih učencev,, ki so se več ali manj skazali v napredku, rečemo le toliko, da je bil ta nastop naše glasbene šole prav vesel pojav našega kulturnega napredka v Gorici. Občinstvo je bilo s pohvalo sicer jako darežljivo, cesto celo prav bogato, toda ne neopravičeno. Vsakogar je veselil lep napredek šole v celoti in posameznih učencev. — Gospoda učitelja M i c h 1 in K o m e 1 moreta biti zadovoljna z vspehi, ki sta jih pokazala na javni skušnji. Pogumno naprej! Sprejemni Izpili na tukajšnjem gimnaziju se bodo vršili dne 1. julija t. 1. Za srerfnje žole in vseučilišče sta odposlali peticijo zbornici poslancev tudi županstvi v Nabrežini in Slivnem. Iz Avberja na Krasu so poslali na državni zbor peticijo za slovensko vseučilišče in slov. srednje sob: Županstvo, Kmetijska podružnica, Peveko-bralno društvo. Županstvo v Kalu je odposlalo dne 21. junija t. 1. peticijo poslanski zbornici na Dunaj; v kateri zahteva srednje šote s slovenskim učnim jezikom in slov. vseučilišče. Istotako je storilo županstvo v Štorjah. Občni zbor »Sloge" se je vršil — po „Gorici" ob-obilni udeležbi; po »Slovencu" ob precejšnji udeležbi; v resnici pa ob slabi udeležbi. Pokazalo se je, da »Sloga" ne velja nič, še duhovniki ne marajo več m njo. Ni čuda, da so izvolili za predsednika zopet dr. Gregorčiča, za katerega tudi ne marajo več. Tako stoji sveti mož dandanašnji, da če ga ne vržejo naprednjaki, ga vržejo pa klerikalci sami! Gregorčič to sluti; zato se umika previdno že sam, pa se mu ne posreči, ker ga hočejo prav z velikega stola vreči ob tla. Zadnje vesti iz odborove seje slov. bral- nega~wr podpornega društva v GorieL-----Po dolgem pogajanju se je posrečilo pridobiti za dan veselice izvrstnega komika, ki bo zabaval občinstvo s svojimi raznovrstnimi burkami. — Nadalje je odbor sklenil, naj se imenuje med raznimi ulicami, ki bodo za ta dan prirejene na vrtu radi zabavne pošte, eno ulico z imenom: „Dijaška ulica" Uvažuje dejstvo, da oni dan skonča šolsko leto na tuk. gimnaziji, je pričakovati, da se te veselice udeleži naše dijaštvo obilnoštevilno in se po trudapolnem* naporu zabava v domaČi družbi. Nadalje nam je omeniti, da so poslali nekateri slov. trgovci odboru razne darove, da s tem povečajo uspeh zabavne pošte. Ista obeta biti res nekaj imenitnega. Paviljoni za pošto in dekoracijska dela so v najlepšem tiru. — Lahi proti slovenskemu moškemu učiteljišču v Gorici. — Slovenski oddelek moškega učiteljišča v Kopru se ima premestiti v Gorico. To priliko so zopet porabili laški »caporioni", da pokažejo svetu nekoliko umetnega ogorčenja proti nameravani namestitvi v Gorici, češ, da je to naperjeno proti italijanstvu Gorice, da je italijanstvo v Gorici v nevarnosti itd. V soboto je bila seja občinskega sveta, v kateri sta imela glavno besedo neizogibna dr. Venier in dr. Pinavčig. Privabili so k seji tudi nekaj več ljudij, katere so poprej podučili, kako morajo ploskati in vsklikati v zbornici. Oba laška dohtarja sta grmela proti slovenskemu učiteljišča v Gorici, podila to v Tolmin ter kriče" „ branila" italijanstvo Gorice. Venier je govoril tudi o »Regione Giulia". Sklenili so protest proti premestitvi slovenskega oddelka moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico, župan, ki je državni poslanec, mora protestov ati na Dunaju, protest se pode tudi namestništvu. Potem so poslali tudi pozdravno brzojavko v Pulj na župana glede" na volitve v tretjem razredu. — Bila je zopet prava komedija. Bila je zopet jedna tistih sejr v katerih grmijo proti »slovenski nevarnosti" v Gorici. Slovencem v Gorici vzbujajo taki „špasi" mestnih očetov le posmeh. Če bi ti ljudje vedeli, kako se smešijo, bi lepo molčali. — Včeraj opoldne je bila zopet seja mestnega sveta. Navzoč je bil tudi dvorni svetnik, grof Attems, ki je takoj ob otvoritvi seje protestiral proti govoroma dr. Venierja in dr. Pinavčiga, rekoč, da vlade pri določbi za premestitev učiteljišča v Gorico niso vodili politični, ampak le didaktični oziri; pro-testoval je tudi proti imenu »Regione Giulia", ker poknežena grofija Goriško-Gradiščanska z Istro in Trstom tvorijo Primorje (Litorale) in ne »Regione Giulia". Poskočila sta sicer po-koncu Venier in Pinavčig, ali govorila nekam bolj strahoma, ker je bil navzoč zastopnik vlade (kadar so sami, so bolj korajžni, če imajo zastopnika vlade pred seboj, pa jim zleze junaško srce v hlače), in dogodilo se je celo to, da jima je vzel župan Maraui besedo. Venier je bil začel govoriti nekam preveč italijansko, zato mu je župan hitro odtegnil besedo; Pinavčig pa je bil začel nekoliko preveč napadati vlado, zato mu je hitro pretrgal govor župan. Pinavčigov predlog, da naj se izreče, da je vlada odločila premestitev slov. učiteljišča v Gorico iz političnih ozirov, ni bil sprejet. Na to je seja končala, in junaka sta šla domov; še kositi jima ni bilo treba, sita sta bile blamaže.- Nesramnost laških dohtarjev, ki nastopajo v mestnem svetu goriškem proti Slovencem, je res velikanska. Ti ljudje živijo od Slovencev. Laški dohtarji imajo najete ljudi, ki priganjajo okoličanske Slovence v njihove pisarne. Od teh ljudi se redjjo, potem pa skrajno nesramno nastopajo povsodi proti Slovencem, katerim odrekajo vse pravice, samo to pravico imajo Slovenci: nositi denar v laške žepe v Gorico 1 In res: naši okoličani in tudi drugi kar derejo v lašfc« pisarne. Tako podpirajo naše Dan J tejše sovražnike. Kadar se spametijo - j hitro preide laškim dohtarjem volja""" m| Slovence, ker bodo presneto tenko' m.?l kar jih bo sploh l pi8ka| S Tolminskega. -- Zvedeli smo La DekaJ učiteljska imenovanja, ki jih je sklenil J okrajni šolski svet. Radi bi znali za vsa J naša zastopnika dosedaj še nista priobčilaj za učiteljstvo važnih premeščenj, tako J moramo od drugih iz Tolmina pozvedovati Ampak že imenovanja, za katera «' doznali, v precejšnji meri razburjajo ujjJ stvo. Pri nas se premešča definitivne nguj kar svojevoljno. Službe se razpišejo, a «e i oddajo, če ni med prosilci zaželjenega Be 1 minčka. Tako je bila razpisana služba Slapu; oglasilo se je več prosilcev, a ,j0 J nihče, ker je tako želela — Milka. Učitelj ki imajo že po par_ let drugo skušnjo, a* imenovati za definitivne, potrebnim učiteh*3 odrekajo predplače, pač jih pa dajo »J lizunom in denuncijantom, ki morajo v Itai| bežati pred roko pravice. In tako pre lepo dalje, nihče se ne zgane. '-. vem, zakaj imamo naše učiteljsko itruStvi Ali odbor, posebno predsednik in tajnik sta takorekoč neodvisna, prav nič ne ci ukreniti proti takim razmeram ? Mi Sm01 liko pričakovali od tega odbora, posebao nekih oseb, da enkrat odločno stopijo na ood Saj smo že večkrat pokazali, da je »j{ J teljstvo drugega mišljenja kakor je go?oi prisiljena zaupnica. Torej zato, poklicani variši: na delo I mi smo za vami! Nagla Smrt, — Včeraj dopoldne okoli ure je zadela na vajah pri Krminu kap srce ljubljanskega brigadirja Vavra. Pa je s konja in ostal mrtev. Pri vajah je j tudi poveljnik 3. voja fml, Potiorek, Val pokopljejo jutri pop. v Gorici. j »Kmečka Stranka" je naznanila v »Edina! da sklicuje shod v Tomaju 29. t. m. Torej j Krasu, kjer je zmagal pri državnozborsH volitvah ~ kmetski kandidat. KraševciJ dobro vidijo, da je že narodno-nanredi ljudska stranka dovolj kmečka; saj jim] dala poslanca, kakoršnega so želeli, C'J torej sedaj nova, prav posebna krnel stranka? Kraševci vidijo, da je ni potreba j da bi se na ta način le cepile moči in električna naprava, oder, gledališke na- nm m> 385° K> v P°k