atriu— to iWwMiMBto postale —■ MMu Lete XXII., žt. 270 w|ji4tu». leteioo k. U-22. »1-23. «1-24 io Italijanski bombnik; so v alžirski luki napadli tam zasidrane ladje; prj tem so eno potopili, nekoliko drugih pa poškodoval}. Takisto s0 v alžirski luki naše letalske torpedovke zadele in potopile postopoma dva trgovska parnika. Nemško letalstvo pa je zadevalo in zažigalo v Iukah francoske Severne Afrike anglo-ameriško ladjevje in je v ponovnih napadih na letališča razbilo na tleh 17 neprijateljskih letal. Naši letalski odredi so na Sredozemskem morju prestrigli pot britanskim konvojem ter torpedirali eno veliko trgovsko ladjo in eno vojno edinico. Neko angleško letalo, zadeto s topovskim strelom, je strmoglavilo v bližini Ka-latafimija; prj tem je bil en preživel: č'an posadke ujet. Učinkoviti letalski napadi na ruskih koliščih Uspešno zavračanje sovjetskih napadalnih akcij — Neprestano bombardiranje sovražnih postojank v Sev. Afriki Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. nov. s. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo danes naslednje vojno poročilo: Bojne operacije na področju Kavkaza so bile omejene na krajevna podjetja. V prostoru južno od Stalingrada in v velikem Donovem loku se nahajajo nemške in rumunske čete v sodelovanju z letali za bližnje polete še nadalje v težkih obrambnih bojih. Ob začasnem izboljšanju vremenskih prilik nad srednjim odsekom vzhodne fronte so strmoglavna in bojna letala ponovno uspešno stopila v akcijo proti sovražnim topniškim postojankam in zakloniščem. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera so bili odbiti ponovni sovražni napadi, podpirani od oklopnih sil. V prostoru pri Agedabiji so bili odbiti sunki močnih britanskih izvidniških oddelkov proti nemško-italijanskim postojankam. Letalstvo je bombardiralo zbira- lišča oklopnih vozil, avtomobilske kolone in vojaška taborišča v Cirenaiki in je povzročilo velike izgube. Pred Alžirom so bojna letala v pretekli noči zažgala trgovsko ladjo s 7000 tonami, en rušilec in neka velika tovorna ladja pa sta bila poškodovana. Pristanišča in letališča ob obali so bila ponovno bombardirana in je bila povzročena velika škoda. Po vojaško brezuspešnem poletu posamičnega britanskega letala nad severno-zapadno Nemčijo je sovražnik v pretekli noči napadel nekaj krajev v južnozapad-ni Nemčiji. Povzročena je bila predvsem škoda zaradi požarov, med drugim v Stuttgartu. Nočni lovci, protiletalsko topništvo jn mornariško topništvo so sestrelili, deloma že nad Rokavskim prelivom in nad francoskim ozemljem, 10 sovražnih letal, med njimi več štirimotornih bombnikov. Srditost tejev ob spodnjem Donu Sovjeti brezobzirno iti neusmiljeno žrtvujejo ljudi, nemške in zavezniške čete jih povsod odbijajo — Celoten konjeniški polk uničen a Berlin, 21. nov. Proti položajem, ki jih drže Nemci in Rumuni v spodnjem toku Dona, so izvršile boljševiške divizije po razdobju relativnega miru nov hud napad. Vreme je nekoliko dni po vsej južni Rusiji, zlasti pa v področju, kjer se Don in Volga najbolj približata, silno slabo ter ovira vojaško delovanje. V bitki sodelujejo pehotne enote, oklopni oddelki ter konjenica. Slednjo uporabljajo predvsem boljševiki, ki se v velikem obsegu poslužujejo kozaških eskadronov ter jih neusmiljeno žrtvujejo pri vsakem podjetju. Toda fronta, ki jo drže Nemci in Rumuni, je trdna in neomajna. Točni in pogumni topniški ogenj zavezniških čet, ki branijo položaje, kosi kompaktne množice napadalcev in jih zdesetkovane tira nazaj na njihova izhodišča. Samo na dveh točkah se je nasprotniku posrečilo napraviti nekaj vrzeli, preko katerih je za kak kilometer v globino proniknilo nekoliko sovjetskih vojakov. Toda takojšnja silovita reakcija je boljše-vikom onemogočila, da bi bili izkoristili ta skromni uspeh. Eden izmed teh prodorov je nasprotnike stal velike izgube. Uničen je bil med drugimi celotni konjeniški polk št. 124, ki je do L 1940 stal kot posadka v Voronežu. Po znatni topniški pripravi, ki je trajala od 7. ure zjutraj do poldne, so boljševiki vrgli omenjeni polk proti neki točki, ki jo je branil samo en bataljon Rumunov. Ti so bili že močno izčrpani zaradi strahovitega topniškega ognja. zato se je sovražniku posrečilo, da je v silovitem naletu potlačil junaški odpor Rumunov. Toda prodirajoče sovjetske čete niso prišle daleč. Kozaški polk je prodrl do prvih hiš bližnje vasi, kjer so nekoč bivali kmetje in ribiči, danes pa je vas samo še kup pepela in okajenih zidov. Zdelo se je, ds med porušenim zidovjem ni žive duše in kozaški jezdeci so se že mirno nastanili v vasi. kar naenkrat pa so se na levem krilu pojavili nemški tanki, najprej dva, potem pet, nato pa cel ducat. Oklopni vozovi so otvorili uničujoč ogenj na kozaško konjenico, na katero je v tem začelo biti tudi topništvo. Zaman so se ob-koljenci skušali prebiti skozi obroč- Kamor koli so se obrnili, sc srečali orkan žeieza in ognja. Iz mesarskega pokolja se ]e rešilo samo nekoliko vojakov, med njimi tudi polkovni poveljnik. Vrzel, ki jo je napravil ta konjeniški oddelek, je bila takoj nato zamašena z rezervami. Zanimivo je odkritje, da se je ravno na kavkaškem področju prvikrat pojavilo novo orožje, ki ga je Fuhrer napovedal v svojem govoru v Monakovem. Gre za posebno vrsto metalcev min in za strojno puško s 4 cevmi, ki strelja bliskovito in oddaja vsako sekundo veliko število sire-lov. To ornžie je zlasti primerno zi boje v gorah, ker nanj ne vpliva niti mokrota "niti mraz. niti druge nepr jetnosti vremena. Bilo ie do temelia preizkušeno v teku prešle zime. (Piccolo.) Mesarski o£sek ob Donu Budiamešta. 21. nov. s. Madžarski glavni stan je danes objavil naslednje poročilo: V madžarskem odseku Dona je vladal v preteklem tednu razen topovskega jtlvoboja razmeroma mir. Dva poizkusa na- pada dveh sovražnih stotnij sta bila zavrnjena z našimi prednjimi stražami. Naše topništvo je z dobro merjenimi streli pognalo v zrak štiri sovjetska skladišča streliva. Dva huda sovjetska poraza pr! Tuapseju Berlin, 23. nov. s. Na severu Tuapseja je bdi po hudem boju oibit napad, ki so ga podvzele sovjetske čete z namenom, da si osvojijo neko višino, ki so jo dan prej zasedli vviirtemberški grenadirji. Boljševiki so pretrpeli krvave izgube. V nekem drugem napadu, ki so ga sovjetske čete izvršile ob zori 22. . tm., so se njihovi napori takisto izjalovili v ognju topništva in avtomatičnega orožja nemških planinskih čet. Nemško poveljstvo je pravočasno izvedelo, kje se zbirajo sovjetske čete za napad, ter jih je presenetilo, še predno so Rusi bili pripravljeni za naskok. Ponesrečen poskus izkrcanja pri Anapi Berlin, 23. nov. s. Na obali pri Anapi je bil preteklo noč obrezuspešen sovražni poizkus izkrcanja pod zaščito brzih čolnov. Ko je skupina lalij prišla v doseg obrežnih baterij, so jo slednje obsule s hudim ognjem ter jo razpršile. Sovražne ladje so se skrile v gosti megli in pobegnile, tako da ni bilo mogoče ugotoviti prizadetih jim izgub. Globoka italijansko-bolgarska povezanost Sofija, 22. nov. s. List »Rodina«, glasilo narodnega združenja oodoficirjev, objavlja Italiji posvečen članek z naslovom »Zgodovinska akcija italijanskega naroda«. Članek pozdravlja italijansko-nemško zavezništvo, ki bo prineslo totalno zmago mladim narodom ta piše: »Sedanja borba je enaka borbi, ki so jo vodili stari Rimljani. Kakor njegovi predniki v starem Rimu, tako ve Italijan danes, da je mogoče doseči svobodo samo z junaštvom in žrtvami. Te kreposti so vtelešene v Mussolinijevih Italijanih. Med vsemi latinskimi narodi je italijanski najbolj sposoben za prave akcije in najbolj goreče ljubi svojo domovino.« Potem ko je poveličeval velike Italijanske genije od Virgila do Musssolinija, zaključuje pisec: »Danes se hrabri vojaki fašistične Italije bore za triumf idealov nove Evrope. Mi Bolgari poznamo ne samo hrabrost, temveč tudi človečnost italijanskih borcev. Bolgarski narod ne bo pozabil nikoli, kako velikodušno so se Italijani zadržali do naših vojakov po premirju, leta 1918. Ponosni smo, da je sam graditelj nove Italije, Mussolini, velik prijatelj bolgarskega naroda ...« Nezadovoljstvo v Iranu Ankara, 22. nov. a. Iz Teherana poročajo, da se Je pojavila močna opozicijska struja preti novi vladi. Opozicija je zlasti proti finančni politiki vlade, ki s svojim popuščanjem napram anglosovjetskim okupacijskim oblastem zaostruje še bolj pomanjkanje, l:i je nastalo zaradi izkoriščanja države s strani vpadnikov, Otvoritev novega akademskega leta v prisotnosti Vel. Kralja in Cesarja Italijanski kulturni delavci bodo v goreči veri in nezlomljivi volji podvojili svoje delo Rim, 22. nov. s. Nj. Vel, Kralj in Cesar se je udeležil davi zborovanja Kr. Akademije Italije ki je bilo v dvorani Julija Cezarja v Campidogliu ob otvoritvi 14. akademskega leta. V okrašeni dvorani so se zbrale najodličnejše osebnosti iz litranih, umetnikih in znanstvenih krogov. Na častnih mestih so sedeli zastopniki šefa glavnega stana in podtajnik! ministrstev Oboroženih sil. Ob straneh kipa Julija Cezarja so sedeil akademiki Italije in člani sveta guvernerstva. Navzoča sta bila tudi poveljnik armadnega zbora in povejnik zone. člani direktorija Stranke in najvišji državni funkcionarji, so sedeli v prvih vrstah Ob zvokih kraljevih fanfar je prispel Kralj in Cesar, ki so ga na stopniščih spre_ jeli predsednik Kr.. akademije Italije Fe-derzoni, minister za narodno vzgojo Bottai kot zastopnik vlade, tajnik Stranke Vidussoni, predsednik Zbornice fašijev in korporacij Grandi, podpredsednik senata Gu-glielmi in rimski guverner. Pozdravljen z veličastnimi aklamacijami je Vladar šel preko dvorane ter sedel na poseben sedež pred predsedniško mizo, kjer so bili predsednik Kr akademije Italije Federzoni s podpredsednikom Anzianom Formichijem, guverner princ Borghese in uradni govornik, akademik Baglioni. Ob Nj. Vel. Kralju in Cesarju so sedeli na desni tajnik Stranke in podpredsednik senata, na levi pa minister za narodno vzgojo in predsednik Zbornice fašijev in korporacij. Odmeval je pozdrav Kralju med novimi ovacija-mi in predsednik Kr. akademije Italije je naslovil na Nj. Ve. Kraja in Cesarja naslednjo poslanico: Poslanica Akademije »Veličantvo! Tudi to leto obnavlja Kr. akademija Italije svoje deflo sredi razplaon-telega vrhunca vojne, med najtršimi preizkušnjami naroda. Toda tudi ob zaostren ju velikanskega konflikta, ki so ga priklicale na narode, ki zahtevajo svobodo življenja in dela, ljubosumne hegemomistične sile, se množi mod gojitelji znanosti. Literature in umetnosti volja silužita z vsemi svojimi silami stvari Zmage, kakor so tudi vsi Italijani neomajno trdni in zedinjend v prt našanju sleherne nove preizkušnje ki vsake potrebne žrtve za čas« in prospeh državo. Pred Vami, Sire. ki Vas častimo kot sveta simboli in nepremagljivo varstvo Domovine, znova potrjujemo svojo nespremenljivo vero. Zaman divja sovražnik zdaj proti našim bleščečim mestom, ki predstavljajo stoletno slavo ne samo Italije, temveč svetovne kulture. Sovražnik je izgubil v žalostni zvezi z barbari z vzhoda in zapade sleherni spomin na antično rimsko in krščansko civilizacijo, se je okužil z njih biodno zavistjo do narodov, ki so bogati po zgodovini in ki so dali svetu neizčrpne sadove misli in umetnosti. Ti napadi ne bodo upogniii Italijanov, temveč bodo nasprotno vedno bolj utrjevali njih odpornega duha pod vodstvom Duceja. Vsi bodo tako junaško vneti kakor njih naimlajši bratje, ka se žilavo bore od step Dona do afriških aren. od globin Atlantika do neba nad Sredozemljem. Znanstveno delo se nadaljuje s podvojeno vnemo Naša Akademija ve, da opravlja patrio-tično dolžnost, ako nadaljuje s podvojeno vnemo in kljub težkočam sedanjega trenutka svojo funkcijo vzpodbujevalke in vzporejevalke intelektualnega udejstvova-nja države. Vsa raziskovanja in publikacije, ki so bile naznanjene, dozorevajo s svojimi uspehi Tem se pridružujejo še druge važne in pomembne kakor zbirka italijanskih vzgojeslovnih spomenikov, ki bo važen prispevek k zgodovini italijanske misli. Ti spomeniki nam bodo dali s spopolnjeno natančnostjo prenesetljivo panoramo italijanske in evropske kulture ob nastanku Preporoda. Objava Corpusa Scriptorum Dalmaticorum bo prikazala v strogo znanstveni izdaji dela genija Dalmazle od San Girolama do Ruggera Boskovlcha ter bo objektivno in neovrglivo dokumentirala, da je bila kulturna tradicija v tej plemeniti zemji latinska in italijanska. Poleg, naših že številnih raziskovalnih središč, ki so premagala sedanje gmotne težkoče in ki nadaljujejo svoj program, nastaja zdaj nadaljnje središče in sicer za primitivne kulture, ki je poverjeno učenemu in vnetemu vodstvu Rafaela Pettaz-zonia. 2e se je pričelo in obeta biti kakor vedno živahno in plodno delo razredov, kljub bolečim izgubam v vrstah znanstvenikov, Paola EmiLja Pavolnia, odličnega orientalista in učenjaka primerjalne literature, resničnega odkritelja velike finske poezije Kelevale, Federica Mllosevj-cha, princa mineralogov, neutrudljivega raziskovale rudninskega zaklada Italije. Maria Bettia, eksperimentatorja najširšega slovesa, čigar ime bo ostalo povezano s spomnom njegovih originalnih raziskovanj o kemičnem vitalizmu, Antonia So-gliana, genialnega arheologa, ki sj je osvojil ugled predvsem s pompejskimi študijami. Enrica Rostagna, paleografa in učenjaka brezmejne učenosti. K spominu teh odličnih mojstrov, ki so nas zapustili, naj mi bo dovoljeno pridružiti z enakim obžalovanjem me mladega izredno nadarjenega sodelavca dr. Pietra Tomea, ki s,- je pridobil že velik sloves z dragocenimi zgodovinsko-umetnostnimi deli in ki je b i predlagan za najvišje odlikovanje za vojaško hrabrost ter je nedavno padel v borbi na čelu svoje stotnije grenadirjev. Nove nagrade Med tem ko so razredi začeli proučevati grožnje in navedbe glede običajnih nagrad Akademije, danes z zadovoljstvom sporočamo o izredni nagradi, ki je bila podeljena tistemu, ki je oživil našo antično umetnost, katera se je zdela dozdaj pozabljena. Kraljevi akademiji Italije je bila dana na razpolago vsota 200 000 lir kot izredna nagrada za umetnika, ki obnovi slavno tradicijo italijanske umetnosti žgane gline. Na predlog komisije, sestoječe iz Roberta Paribema, Emilia Cecchia in Cipriana Efi-sia Oppa je akademski svet sklenil podeliti to nagrado uglednemu umetniku Leo-niju. Njegovi »kodeksi vojne in zmage« tvorijo pravi spomenik umetnosti tehnike in patriotizma. V prihodnjem se bo odprlo Akademiji Italije še širše akcijsko področje po zaslugi izredne dobrotvornosti zaslužnega lombardskega industrijca dr. Antonia Foi-trinellija, velikega umetnika in mecena, ki ga je velikodušno navdihnil najvišji ideal zaradi katerega je bila ustanovljena Akademija ln ji zapustil svoje precejšnje premoženje, da se ustanovi fond za 6 mednarodnih nagrad za moralne in zgodovinske znanosti, za prirodoslovne znanosti, za literaturo, za umetnost, za medicino ter za dela najvišje moralne in človeške vrednosti. Izvedba vzvišene namere Antonia Foltrinellija bo akademiji Italije naložila nalogo velike odgovornosti do znanosti in kulture v vseh državah. In mi upamo, da bo dostojno opravljena tudi zaradi tega. ker bo ta nova misija, naložena akademiji, naredila iz Rima po zmagovitem miru svečan sedež priznanja in sodbe za najvišje izraze intelektualne proizvodnje na vsem svetu. Sir! S takimi vzpodbudami in takimi namerami marljive zvestobe visokim ciljem našega zavoda, hočemo delati tako, da bo lahko Italija tudi po nadčloveškem vojnem naporu obdržala mesto, ki ji pripada v duhovni hierarhiji med narodi. V duhovnih vrednotah so dejansko že 3000 let sila in slava naše Domovine. Iz njih izhaja bolj kot kdaj v viharnih okoliščinah vojne nepogrešljivo jamstvo za bodočnost naše nesmrtne domovine.« Otvoritev akademskega leta Ob večkratni prekinitvi z odobravanjem Vladarja in ob svečanih manifestacijah prazničnega avditorija je bil govor predsednika Kr. akademije Italije sprejet z najtoplejšimi ovacijami. Takoj nato je Eksc. Federzoni dal besedo akademiku Italije Silvestru Baglioneju, ki je imel otvoritveni govor akademskega leta in je govoril o zanimivi temi- Edinost znanstvenega, umetniškega in moralnega mišljenja. Odlični znanstvenik je izvajal, da se dado vsi miselni problemi v umetnosti, literaturi in morali reševati z enotnega gledišča, kakor je enoten človeški duh, ki jih raziskuje. Duce je imel prav, ko je otvoril akademijo z besdami, da je akademija nujno elektična. Po odobravanju, ki je kronalo učeno otvoritveno predavanje, je predsednik Kr. akademije Italije proglasil v imenu vzvišenega Kralja in Cesarja 14. akademsko leto za otvorjeno. Zopet so se razlegali pozdravi Kralju, katerim so sledile navdušene ovacije. ki so spremljale vladarja, ko je ot'šel skozi dvorano Julija Cezaria. Ko so se zastopniki oblasti pok'onili Nj. Vel. Kralju in Cesarju, je Vladpr odšel 3 Campidoglia. Raport inšpektorjev PNF pri tajniku Stranke Rim, 22. nov. s Tajnik Stranke je zbral k raport u na sedežu Littoria inšpektorje PNF. katerim je dal navodila glede akcije, k: naj jo opravijo ob obiskih pri federacijah bojevniških Fašijev v svrho vzpore-ditve funkcij na podlagi navodil nacionalnega direktorija. funkcij, ki jih morajo v tem izrednem trenutku zvezni tajniki opraviti zlasti na področju podpiranja in propagande. Albanija neločljivo zvezana z Italijo Programatičen govor predsednika albanske vlade Tirana, 22. nov. s. Predsednik ministrskega sveta je imel davi v gledališču Sa-voia notranjepolitični govor. Navzoči so bili predsednik fašističnega višjega korporacijskega sveta, vsi člani vlade, najvišji civilni, vojaški in cerkveni predstavniki glavnega mesta ter hierarhi, ki so prišli nalašč za to v Tirano iz vseh pokrajin. Potem ko je podčrtal bedni obstoj albanskega naroda v 30 letih pred unijo z Italijo in ožigosal 151etno Zogovo diktaturo, ki je moralno pokvarila narod in ga spravila na raven bede in korupcije, kakršne nikoli prej ni bilo, je ministrski predsednik znova potrdil svoje neomajno zaupanje v usodo skipetarskega naroda. Ko se je pomudil na kratko pri primerjavi med sedanjim albanskim stanjem in stanjem drugih vojujočih se narodov, je Eksc. Kruja proglasil svoje prepričanje, da bi Albanijo zadela enaka usoda kakor Grčijo in Jugoslavijo, ako se ne bi zvezala z Italijo z neločljivo vezjo. Zmage Osi na Balkanu so pripomogle k ustvaritvi Velike Albanije. Po omenitvi mahinacij Anglije in nedavno tudi Amerike na Balkanu je ministrski predsednik dodal, da Albanija kakor v preteklosti tako tudi sedaj in v bodočnosti lahko pričakuje svojo rešitev samo od Italije. Kruja je nato očrtal udejstvovanje vlade za vedno večjo utrditev edinstva med vsemi Albanci. Zaključil je svoj govor z zatrdilom, da je albanska vlada prepričana, da so narodni in imperialni interesi Italije in Albanije istovetni z narodnimi interesi albanskega ljudstva in da bodo vsi napori usmerjeni zdaj in vedno h konsolidaciji in ojačenju teh interesov. Govor predsednika Kruje je oddajala radijska postaja v Tirani, obenem z ostalimi postajami v državi. Poslušalci so ga_ poslušali z živim zanimanjem in so izražali svoje odobravanje. Govor se je pričel in se zaključil s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju. Odpor Bolivije proti Zedinjenim državam Parlament je odklouiTodobritev pogodbe s Severno Ameriko in s tem prisilil vlado k odstopu Buenos Aiures, 21. nov. s. Poslanska zbornica v Boliviji ni odobrila pogodbe, ki jo je vlada sklenila z Zedinjenimi državami, in je s tem vlado prisilila, da je denrsionirala. Sestava nove vlade je bila poverjena Toma-su Manuelu Eiru. Padec bolivijske vlade je napravil velik vtis, ker se je z njim odločno izrazilo sovražno razpoloženje naroia proti popuščajoči polifki vlade. Glasovanje v poslanski zbornici je bila obsodba trgovinskih sporazumov, ki jih je bolivijska vlada sklenila z vvashingtonsko vlado. Glasovanje je še večje važnosti zaradi številnih kritik, k so bile iznešene pred glasovanjem in ki so pokazale, da so si Zedinjene države vzele levji delež, prepustile Boliviji pa težka bremena, za katera ni bilo nobene primerne odškodnme. Kriza, ki se rešuje s sestavo nove vlade ne izključuje političnih komplikacij, ki povzročajo prelsedniku republike mnogo skrbi, kajti predsednik nima nobene možnosti spremeniti mnenje zbornice glede sporazumov z Zedinjenimi državami. Izven Bolivije je kriza velike važnosti, ker je odkrit odpor proti vsiljivemu delovanju severno-amriških emisarjev. Bolivijsko zadržanje utegne ohrabriti mnoge bojazljivce v vseh republikah Južne Amerike. Churchill je potisnil svojega tekmeca Crippsa na stranski tir Rim, 22. nov. s. V Londonu poročajo uradno, da je Stafford Cripps zapustil vojni kabinet in da ga je nadomestil Herbert Morrison. Morrison je ohranil notranje ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost, Cripps pa je imenovan za ministra letalske proizvodnje. Cripp6 je izjavil, cla ne namerava ostati v vojni vladi, ker bo imel mnogo dela tehničnega značaa na svojem novem mestu. Eden je postail šef večine v spodnji zbornici in je ohranil funkcijo zunanjega ministra. Polkovnik Lewel;ling je imenovan za ministra s sedežem v Wa-shingtonu in poverjena so mu vprašanja, tičoča se vojnih dobav Polkovnik Oliver Staniey je imenovan za državnega tajnika za kolonije. Lord Cranbornt je imenovan za lorda zasebnega pečata namesto Crppsa. Cranboro ni postaj člane vojne vlade. Rim, 22. nov. s. S pretvezo preosnove vlade je Churchill izločil Stafforda Crippsa iz vojnega kabineta. Da bi se nezadovoljnost Staffcrda Crippsa ne povečala, se je zatrdilo osebam, ki so mu blizu da ni mogel ostati y, vojnem kabinetu, ker bo I morail opravljati težke tehnične naloge r svoji novi funkciji, ReMiica je. da je Churchilli, ki ga osebnost Stafforda Crippsa ni toliko motila, kakor globoka nasprotja, ki jih je imel z njim v nedavni preteklosti, in še bolj dejstvo, da je bil v mnogih političnih krogih in tudi v listih Stafford Cripps označen za verietnega Churchil"ovega naslednika v svojstvu m n istrskega predsednika, izkoristil priliko, ki se mu je nudiSa, da se ga odkriža in ga »konfinira« v službi tehničnega značaj«, ki bo Crippsu odvzela sleherni politični vpliv. Da je Stafford Cripps lahko dobil to mesto, je bil žrtvovan polkovnik Lewelhng, k- so ga poklali v Washingron z nalogo, ki n; določena glede dela. pač pa je v zvezd s čisto določenimi postranskimi dohodki, kar je za polkovnika Lewellinga kJ je figura tretjega reda, najvažnejše. V ostalem je Lehelling že navajen naglih premeščanj. Samo nekaj mesecev jt bul minster za letališko proizvodnjo in na to mesto je prišel po predsedništvu v Boardu of T rade. ki je trajalo komaj tri tedne. Navdušen sprejem Visokega komisarja v Črnomlju V nedelja je Eksc. Grazioli že drugič obiskal Belokrajino Pomemben nagovor na prebivalstvo Ljubljana, 23. novembra. V nedeljo je Eksc. Emilio Grazioli, Visoki komisar za Ljublsjnsko pokrajino, uradno obiskal mesto Črnomelj. Visoki funkcionar je počastil s svojim obiskom to skraj. no točko Ljubljanske pokrajine že lansko leto. Prebivalcem je ostal prvi obisk v najlepšem spominu. Tudi letošrji obisk se je spremenil v veliko manifestacijo lojalnosti prebivalstva do oblasti, žz na poti, na postaji v Grosupljah je Eksc. Grazioli sprejel zastopnike krajevne oblasti in poveljnika protikomunistične milice. Po prijetni vožnji po lepi Dolenjski se je vlak ustavil na novomeškim kolodvoru, kjer je visoki goti doživel prijetno presenečenje. Pred kolodvorskim poslopjem je bila postrojena četa Gilla s poveljnikom. Eksc. Grazioli je izstopil iz veza in obšel četo. ki ga je strumno in navdušeno pozdravila. Razgo-varjal se je tudi z učenci, nakar je izpregovoril nekaj prisrčnih besed z zastopniki oblasti. Otvoritev nove karabinjerske postaje Točno ob določeni uri je vlak dospel v Črnomelj. Mesto je Visokega komisarja pozdravilo z izredno toplino in prisrčnostjo. Po cestah, koder je v teku obiska hodil Visoki komisar, so skupine mož, žena in otrok pozdravljale odličnega gosta z rimskim pozdravom. Ob vhodu v mesto je bil postro-jen častni odred polka, ki tvori črnomelj-sko posadko, z zastavo in godbo. Eksc. Grazioli je obšel častno četo in se poklonil zastavi. Ko je bil prisostvoval odkritju tablice ceste »Isonzo«. posvečene spominu prve divizije, ki je stopila v mesto, se je Eksc. Grazioli napotil k otvoritvi nove karabi-njerske vojašnice, ki je lepo poslopje ter je popolnoma v skladu z zahtevami službe. Po blagoslovitvi poslopja je župan Pavel Klemene v imenu hvaležnega prebivalstva izročil Kr. karabinjerjem zastavo za vojašnico. Zastava je bila nato blagoslovljena in izvešena na drogu na pročelju ob vhodu. Po kratkem obredu je Visoki komisar nagovoril župana z besedami priznanja za to simpatično gesto prebivalstva. Podčrtal je vrline Kr. karabinjerjev, ki se ramo ob rami z drugimi Oboroženimi silami, zvesti svojemu junaškemu izročilu, bore proti komunizmu. Poudaril je tudi pomen darila, ki ga je prebivalstvo poklonilo prav karabinjerjem. V spremstvu generala Maccari-ja. inž. Cassanega, polkovnika srebrne svetinje Ciancabille in drugih osebnosti je Visoki komisar posetil vojašnico in pri odhodu iz nje prisostvoval odkritju plošče na trgu Littorio. Navdušeni pozdravi prebivalstva Razen tega je Eksc. Grazioli otvoril tudi hišo okrajnega cestnega odbora. Ko je stopal proti trgu, so ga od vseh strani navdušeno pozdravljale skupine moških in žensk. Med drugim ga je ustavila z živahnimi klici pestra skupina ciganov, ki jih je bil odlični gost srečal že pred letom dni in ki so se mu zahvalili za njegovo pomoč. Visoki komisar jim je bil namreč ukazal zgraditi prostornejše in boljše barake, nego so bile njihove dosedanje koče. Starešina ciganov je naslovil Visokemu komisarju besede zahvale in obetal popolno zvestobo. Na trgu je bilo zbrano vse prebivalstvo. Skupina otrok je mahala z zastavicami ter ob prihodu Visokega komisarja vzklikala Duceju, dočim so vsi. odrasli in otroci, pozdravili gosta po rimsko in mu navdušeno vzklikali. Na obeh straneh odra so bili zbrani častniki in vojaški zastopniki z godbo. Ko je stopil na trg, sta Visokega komisarja pozdravila dva otroka v stari belokrajinski noši ter sta ga prisrčno pozdravila v imenu vsega prebivalstva. Visoki komisar je nato stopil na oder, kjer ga je v imenu prebivalstva pozdravil župan Klemeno in ga prosil, naj izroči Duceju zahvalo črnomeljskega prebivalstva za vse, kar je fašistična Vlada storila za mesto. Tudi dekan Pavel Bitner je pozdravil Eksc. Graziolija. spominja.ioč se obiska pred letom dni ter obžalujoč, da je zločesta akcija komunistov in zapeljanih mladičev oropala deželo njenega smeha in blagostanja. G. dekan je dalje opisoval sedanje stanje, ki ga je povzročil komunizem, ter je Visokega komisarja prosil naklonjene podpore za težko prizadeti okraj. Nagovsr Eksc. Visokega komisarja Nato je povzel besedo Visoki komisar, ki je predvsem naslovil prisrčen pozdrav Oboroženim silam in poveljniku divizije Isonzo, ki je prva prinesla trobojnioo v ta oddaljeni del Domovine. Posvetil je svojo pobožno misel padlim vojakom in onim domačinom, ki so ramo ob rami z italijansko vojsko žrtvovali življenje v boju proti komunizmu. Spomnil se je svojega poseta v Črnomlju pred letom dni ter je potrdil, da je vse ono, kar je bil izrekel kot predstavnik fašistične Vlade, bilo izvršeno. Toda takrat, je dostavil, je že opozoril, da se mora prebivalstvo izkazati za vredno tega, kar je Italija nameravala storiti v korist slovenskega ljudstva ter povrniti to z enako lojalnostjo in s popolnim spoštovanjem napram Italiji. Naglasil je tudi, da mora vsakdo v dobri veri priznati, da jc bilo to najmanj, kar je lahko veliki Zmagoviti narod zahteval od prebivalstva te pokrajine. Prav tako je že takrat izjavil, da se radodarnost in človekoljubje Rima ne sme smatrati kot nekaka slabost. To leto je skupina komunističnih zločincev, ki jim je prvi čas nasedlo mnogo prebivalstva in jim dajalo pomoč, izzvala poboje in pustošenja v Ljubljanski pokrajini. Vojaki so bili podlo zahrbtno napadam, dasi so prinašali pomoč in bili polni razumevanja za potrebe slovenskega pre bival§tva. Ukrepi za iztrebljenje nereda niso izostali, niti niso mogli izostati. Blazna je bila utvara, da bi jačje ali slabše skupine komunistov lahko nadomestile oblast fašističnega Imperija v tej pokrajini. Samo blazniki so lahko mislili na kaj takega z edinim namenom, da bi s svojo sleparsko propagando zasejali zmedo. S povrat-kom popolnega reda bodo mnogi strogi ukrepi spet preklicani ah omiljeni. Mirna bodočnost leži v rokah prebivalstva. Kadar bo odpor proti komunizmu splošen, bodo komunisti nehali s svojim delovanjem ter predvsem izgubili vsako nado na uspeh v tej pokrajini. Na vsak način naj bo za oni del prebivalstva, ki še nima jasnega pojma v pogledu komunističnega delovanja, ta krvavi nauk zgovoren opomin, saj se je prebivalstvo sedaj imelo priliko popolnoma prepričati; kaj hoče in kaj namerava storiti komunizem. Ko je izrazil nado, da bo ta brzi povratek vedrosti v duše in srca omogočil obnovo in nadaljevanje plodonosnega dela v pospešenem ritmu, je Visoki komisar končal svoj govor s pozdravom Kralju Cesarju in Duceju. Obiski visokega gosta še dolgo po govoru visokega predstavnika mu je ljudstvo navdušeno vzklikalo ter pritrjevalo njegovim besedam. Ko je stopil z odra, ga je obkrožila množica in on se je razgovarjal s posameznimi predstavniki ljudstva. Od tu se je Eksc. Gra-ziolij napotil v stolnico, na okrajno glavarstvo, na poveljstvo posadke in na občino. Z županstva je odšel Eksc. Grazioli na vojaško pokopališče, kjer se je poklonil Padlim ter položil venec cvetja na veliki križ, ki obvladuje božjo njivo. Nato je Visoki komisar posetil še sedež Dopolavora, kjer se je tovariško razgovarjal z navzočimi vojaki in sedež GILLa, kjer je obedovalo kakih 50 šolskih otrok. Pri njih se je ustavil nekaj časa, zanimajoč se za družinske razmere otrok. Naposled je Visoki komisar posetil še vojno bolnico, kjer se je razgovarjal z ranjenci in bolniki ter jim izročil v imenu Duceja nekoliko darov. Popoldne se je med pozdravi oblasti in ovacijami ljudstva Visoki komisar odpeljal nazaj proti Ljubljani. Nove cene za tobak, cigare in cigarete Ljubljana, 23. novembra Da se prilagodijo cene tobaku in tobačnim izdelkom v Ljubljanski pokrajini novim cenam v ostalih pokrajinah Kraljevine je Visoki Komisar z veljavnostjo od današnjega dne predpisal naslednje nove cene (prva številka zna« ceno za 1 kg tobaka, 200 cigar ali 1000 cigaret, druga številka pa ceno za 1 komad): Rezani tobak 1. Rez. tobak Dalmazia 300.— — 2. Rez. tobak I.a vrste, Gospodarstvo Dobra vinska letina v Evropi močan 150.— — Smotke 1. Cavour 1000.— 5.— 2. RegaJia 1000.— 5.— 3. Toskanke boljše vrste 260.— 1.30 4. Polovične toskanske boljše vrste 130.— 065 5. Virginia 300.— 1.50 Smotldce Roma 200.— 0.50 Cigarete 1. Savoia 1200.— 1.20 2. SerragUo 750.— 0.75 3. Macedonia extra 650,— 0.65 4. A. O. I. 500.— 0.50 5. NazionaJi 350.— 0.35 Ljudstvo soglasno ob&ufa komunistične teroriste in njihova zločinstva Poročali smo že, kako so pod Gorjanci našli grob s trupli župana velike šmihel-stopiške občine Franca Brulca, njegovega sina in še nekaterih drugih nesrečnežev, ki so jih partizani pomorili skupaj z županom. Objavili smo tudi uradni zdravniški zapisnik o obdukciji žrtev, zapisnik, ki neizpodbitno dokazuie zverinsko podivjanost komunističnih teroristov. Iz njega izhaja, da so morilci župana Brulca in njegove sotrpine grozno trpinčili, preden so jih ubili, in da so jih potem, vsaj nekatere od njih, pokopali še žive. Prebivalstva vse širne novomeške okolice, v kateri je bil pokojni župan Brulc j splošno znan in č;slan, se je polotilo egor-čenie že poleti, ko je postalo jasno, da so Brulc, njegov sin in mnogi drugi občani postali žrtev komunističnih morilcev in da ni več dvoma, da so umorjeni. To ogorčenje se je stopnjevalo do viška in je zajelo prav vse ljudi, ki se niso z dušo in telesom zapisali pogubnemu komunizmu. ko so konec oktobra našli trupla umorjenih in se je na njih videlo, kako grozno smrt so pobesneli teroristi pripravili svojim žrtvam. Ogorčeno ljudstvo je dalo svojim čustvom izraza z izredno veliko udeležbo pri pogrebu najdenih žrtev. Iz vse okolice se je zbralo toliko ljudi, da stopiška ne nobena druga bližnja župnija še ni videla tako veličastne pogrebne svečanosti, kakršna je bila ona v Stopičah, ko so pokopavali župana Brulca in njegove sotrpine. Zgrnila se je nepregledna množica ljudstva, z njo župani vseh okoliških občin in tudi zelo veliko število Novomešča-nov. Pogreba se je udeležil tudi general poveljnik Armadnega zbc*ra Eksc. Robot-ti z več visokimi oficirji. Njihova navzočnost je naredila na množico najgloblji vtis. Po končanih pogrebnih svečanostih so se možje in fantje, žene in dekleta globoko presunjeni vračali na svoje domove. Njihova srca so bila vsa prežeta in prekaljena z odločno misli jo in s trdnim sklepom, da bodo usmerjeni vsi njihovi napori k popolnemu iztrebljeniju vsake komunistine miselnosti in vsakega komunističnega izživljanja med našim poštenim ljudstvom. Takega sklepa pa ni storilo samo ljudstvo pod Gorjanci. Storili so ga prav tako prebivalci vseh drugih predelov in ga že tudi dosledno izvajajo. Zato se množe poročila, kako prihaja zaslužena kazen nad teroriste po vseh krajah. Povsod se bore proti njim pogumni kmečki možje in fantje, ki hočejo temeljito iztrebiti to nesrečo. Zabeležili smo že vrsto poročil, kako so bili prijeti razni parttzanslci kolodvodje in njihovi pajdaši ter storjeni neškodljive. Lepo je tudi število partizanskih gnezd, ki so bila razkrita in temeljito očiiščeoa. Pravkar prihaja poročilo o uspehu, ki so ga dosegli člani vaške straže v ljubljanski okolici. Vaške straže od Dev. M. v Polju, z Dobrunj in Bizovika so v soboto zjutraj priredile skupen pohod skozi gozdove proti Orlam. Okrog poldneva so fantje naleteli na partizansko taborišče, v katerem so si ravno pripravljali obed. V polkrogu so taborišče obstopili in ga napadli. Partizani so bili presenečeni in zmedeni, tako da so po večini začeli takoj bežati. Le nekateri so se postavili v bran. Razvila se je kratka borba, v kateri je bilo pet partizanov ubitih, ostali pa so se razbežali v gozd. Med člani vaSkih straž ni bilo nikakih žrtev, razen lažje rane, katero je eden od njih dobil v levo roko. V taborišču so fantje našli precej hrane, orožja in orodja ter Eekaj zanimivih zapisnikov. Vse prebivalstvo je z veseljem sprejelo vest o tem lepem uspehu vaških straž. Tobaki za njuhanje 1. Macubino 80.— — 2. španski sun 120.— — Od istega dne dialje se prodajne cene za tobačne izdelke, izdelane v tukajšnji tobačni tovarni, spreminajo takole: IZDELKI LJUBLJANSKE TOBAČNE TOVARNE Rezani tobak Po podatkih, ki jih je zbral Mednarodni institut v Rimu, je letošnje vinsko leto ugodnejše, kakor so billa predhodna leta Vremenske prilike so biile povsod ugodne, zato je tudi letina po kol*č:r>i večja kakor prejšnja leta, na dobro kakovost pa je vplivalo sončno jesensko vreme. V Franciji, ki je med vinogradniškimi državami na prvem mestu, se ceni letošnji pridelek na 50 milijonov hektolitrov nasproti 42.5 odnosno 44.8 mili iona hektolitrov* v prejšnjih dveh letih Verjetno pa je, da bodo za potrošnjo veljale tudi v novem letu do6oda.nje omejitve. Tudi v Italiji je pridelek večji. Zlasti je letos odlična kakovost vina. Prdelek se ceni na 38 milijonov hektolitrov nasproti 36 milijonom v prejšnjem letu Pro zvajalci morajo na podlagi izdanih predpisov prijaviti svoj pridelek in morajo eno petino pridelka rezervirati za vojsko in za desrti-lacij6ke svrhe. ostalih 80 %> pa bodo lahko prodala na trgu. Tudi Španija je zabeležila večji pridelek. Po dosedanjih podatkih rimskega instituta je španska vinska letina dosegla ietos 17 milijonov hektolitrov nasproti 16 milijo noro v prejšnjem letu. Le iz severozapad- nega dela Španije poročajo, da je bila letina slabša. V Portugalski so ob koncu septembra cenili pridelek na 7 do 8 milijonov hektolitrov; ker pa je pozneje nastopilo slabše vreme, bo morda končni rezultat nekoliko manjši. Obilno letino je imela zlasti Madžarska. kjer se ceni pridelek na 5 milijonov hektolitrov. Tudi v Grčiji in Rumuniji sr- zabeležili boljšo letino kakor v prejšnjih letih, prav tako v Srbiji. Le Švica je zabeležila letos nekoliko slabšo letino v višini 0.78 milijona hektolitrov (prejšnje floto 0.85). V Severni Afriki je letina nad povprečjem. V Alžiru se ceni na 15 milijonov hektolitrov', to je nekaj več, kakor znaša povprečje. Pridelek pa bi bil znatno večji, če ne bi nastopila suša in če bi imeli vinogradniki na razpolago dovolj modre galice. Mednarodni institut v Rimu ceni letošnji svetovni vinski pridelek na 175 milijonov hektolitrov. Pri tej količini je letošnji svetovni pridelek^ za 8 °/n večji kakor v prejšnjem letu in za 17% večji kakor v letu 1940. vendar zaostaja še za ll°/o nasproti povprečnem pridelku v letih 1934 do 1938. V splošnjem ima letošnje vino večji odstotek alkohola kakor v prejšnjih letih. 1. Savski 220.— _ 2. Extra za pipo 300.— — 3. I.a vrste za pipo 180.— — 4. n.a vrste za pipo 120.— — Smotke 1. Virginia 300.— 1.50 2. Portorico 250,— 1.25 3. Domače kratke 150.— 0.75 Cigarete 1. Neretva 450.— 0.45 2. Morava 400.— 0.40 3. Zeta 350,— 0.35 4. Ibar 300.— 0.30 5. Drava 250.— 0.25 Tobak za žvečenje 150.— — Tobak za njuhanje 60.— — Ljubljana, dne 21. novembra 1942-XXI. Izpred vojnega sodišča Vojaško sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil Slovenija - Dalmazia, odsek v Ljubljani je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti 1. Mraku Dušanu, sinu Petra in Marije Leskovec, rojenemu 5. 3. 1934 v Logatcu in tam stanuj očemu na štev. 7, dijaiku, 2. Semrovu Josipu, pok. Josipa m Marije Turk, rojenemu 23. 9. 1910 v Zgornjem Logatcu in tem bdvajočemu, mizarju, 3. Molku Alojziju, pok. Ivar^ in Marije Puc, rojenemu 11. 6. 1911 v St Jurju, bivajočemu v Logatcu, mehaniku; vsj trije se nahajajo v zaporu. Obtožen,- so: vsi trije zločina po 51. 1, naredbe z dne 3. 5. 1942, ker so v področju Logatca v nedoločenem času do 10. septembra 1942 sodelovali prj združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega Si družbenega reda v državi; Mrak še posebej zločina po CL 110 k. z. in ČL 5. naredbe z dne 3. 10. 1941, ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval pri prevratnj. propagandi 6 tem, da je razširjal knjižice komunistične in protiitalijanske vsebine; Mrak, Šemrov in Molk so obdolženi nadalje: zločina po ČL 110 k. z. in. čl. 16 naredbe z dne 3. 10. 1941, ker so sodelovali pr, oboroženem krdelu. Prva dva sta dobavljala orožje in munjcijo partizanom, slednji pa je popravljal orožje kot mehanik; nadalje zločina po čl. 2 naredbe z dne 24. 10. 1941, ker so brez dovoljenja bili v posesti vojaškega orožja in municije. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Mraka Dušana, Semrova Josipa in Molka Alojzija za krive pripisanih jim zločinov ter jih obsodilo na dosmrtno ječo, na trajno prepoved opravljanja javnih služb, na zakoniti preklic za ves čas kazni, na izgubo oporečnosti ter moževe in očetovske oblasti, na solidarno plačilo razpravnih stroškov ter na plačilo stroškov za vzdrževanje v zaporu, vkjučno za vzdrževanje v preiskovalnem zaporu. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku po enkrat v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Trieste. Dodatki k nekaterim racio-niranim živilom za mesec nsvember Prevod javlja: V izvršitev Ducejevih ukre pov za zvišanje obrokov nekaterih živil so izdana naslednja navodila, ki veljajo za mesec november: 1. Kruh: k običajnim že določenim količinam za tekoči mesec se bo vsem delavcem in maloletnim od 9. do 18. leta izdal dodatni obrok za ta mesec v količini 750 g kruha (50 g na dan za drugo polovico tekočega meseca), ali 650 g pšenične moke ali 1125 g koruzne moke). 2. Sladkor: razen že določenih obrokov za tekoči mesec se bo razdelil dodatni obtok za isti mesec v količini 400 g za otroke do 3 let in 100 g za mladino od 14. do 18. leta. 3. Dodatki za juho: dodatno k že razdeljenim obrokom za tekoči mesec bo razdelje no otrokom do 3 let, dodatna količina 1000 g riža za tekoči mesec. Razdelitev posebnih nakaznic za zgoraj omenjene dodatne obroke kruha in dodatkov k juhi je že v teku. Gospodarske vesti = Dodeljevanje merjaščkov za pleme Po nalogu Ministrstva za kmetijstvo in gozdove se bodo v prihodnjem mesecu razdeljevali potom Ekonomskega zavoda za živinorejo merjasci pasme hitrega razvoja. Rejci naše pokrajine, ki nameravajo nabaviti merjasce, naj predložijo prošnje okrajnim glavarstvom ali kmetijskemu inšpektoratu v Ljubljani, Puccinijeva ul. 9, najkasneje do 30. novembra 1942-XXI. t= Racionalizacija v nemški cementni industriji. Na nedavnem sestanku nemških strokovnjakov za gradbeni material so bili iznešeni zanimivi podatki o tem, kako je v zadnjih desetletjih napredovala racionalizacija v cementni industriji. Za proizvodnjo ene tone cementa je bilo leta 1913 potrebnih 12 delovnih ur, leta 1933 še 6 in četrt ure, leta 1939 pa le 2.2 ure. To je ogromen prihranek pri delovnem času, če se še upošteva, da je Nemčija pred vojno izdelala 16 milijonov ton cementa na leto. V zadnjem času je racionalizacija v proizvodnji še nadalje napredovala. Sedaj smejo cementne tvornice izdelovati le 6 različnih vrst cementa, ki zadoščajo vsem tehničnim potrebam. = Ustanavljanje Industrijskih podjetij na Hrvatskem. Kmalu po ustanovitvi Neodvisne Države Hrvatske je bilo določeno. da se čim prej ustanovijo nova industrijska podjetja kot nadomestilo za one obrate, ki so obstojali v mejah bivše Jugoslavije, pa so ostali izven meja nove države. V zvezi z načelom, da se k ustanovitvi teh podjetij pritegne predvsem hrvatski kapital, je bila v aprilu letošnjega leta izdana zakonska odredba, k; priznava davčne in carinske olajšave ter državne kredite za taka podjetja, pri katerih je pretežno udeležen hrvatsk: kapital. Ker pa se je izkazalo, da te omejitve otež-kočajo udeležbo italijanskega in nemškega kapitala pr| ustanavijaniu podjetij in ker udeležba inozemskega kapitala prej privede do uresničenja načrtov, saj vpla- Kazni zaradi prekrškov predpisov o prehrani in preskrbi Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misariatu sporoča: Ok*ajno načelstvo v Ljubljani ije v mesecu oktobru izreklo naslednje kazni glede prekrškov določil o trgovini z živili: zaradi nakupa radoniranega blaga brez odrezkov: 2agar Dora, stanujoča v Ribnici 200 lir globe -n zaplemba blaga, Jeras Vinko, stanujoč v Ribnici, 100 lir globe in zaplemba blaga, šircclj Cecilija iz Bizovika 100 lir globe in zaplemba blaga, Božič Marija iz Ljubljane 100 lir globe in zaplemba blaga, Omalien Božo iz Višnje gore 200 lir globe in zaplemba blaga, Hriber_ nik Zdravko iz Ljubljane 200 lir globe in zaplemba blaga. Ker ni prijavil prašičev: Zalaznik Ivan iz Zaklanca, 200 'ir globe. Zaradi skrivnega zakola ln nedovoljene prodaje mesa: Fink Alojzij iz Račne 1000 Ur globe, Podržaj Alojzij lz Cušperka 100 lir globe, Fink Joisp z Rudnika 1000 lir globe, Nik Matija z Rudnika 1000 Ur globe Adamič Agata z Grosupljega 500 lir globe, Kenk Jakob iz Notranjih goric 1000 lir globe, 10 dni zapora in zaplemba blaga, štefančič Ivan z Brezovice 500 lir globe, Kavčič Matija iz Loga 500 lir globe. Tor-nič Jakob iz Spodnjega Kašlja 1000 Ur globe ln zaplemba blaga. Hren Anton iz Malega Mlačeva 500 liir globe ln zaplemba blaga. Zaradi prodaje tkanin brez odrezkov: Krenos Ivana lz Zaloga 500 lir globe. Zaradi nepravilne prijave in pomanjkljive oddaje žita: Lazzprini Ludvik z Bo-štanja 2000 lir globe in 30 dni zapora. Zaradi nedovoljene oddaje mleka: Žab- je k Alojzij iz Gornje HruSice 500 Ur globe, Satler Kocjan iz Kleč 500 Ur globe, AhUn Frančiška z Ježice 500 Ur globe, Dečman Lovro s Stožic 500 lir globe, Dimnik Ivan j iz Jarš 500 Ur globe. Smole Erna z Rudnika 200 Ur globe, Krušič Ivan lz Ljubljane 200 lir globe. Ker nI oddal posnemalnika: Zaje Miha z Muljave 100 lir globe. • • * Okrajno s®dišče v Ljubljani je v mesecu oktobru t. L izreklo naslednje kazni v istih zadevah: Zaradi navijanja cen Pavič Ta-dija, trgovec, Kolodvorska 7, 1500 Ur glo-eb, 1 mesec zapora. Zaradi nezakonite posesti živilskih nakaznic: Zalar AmaUja, učiteljica, Ljubljana, Rožna dolina H/149 200 Ur globe Ra-bič Frančiška, gospodinja, Ljubljana, Rožna dolina H/140 200 lir globe. Zaradi opustitve inventarizacije in zaradi nakupa tkanin brez točk: Bajda Marija, trgovka,, Pred Škofijo 16, 900 lir globe. * • • Okrajno načeistvo v Logatca je v mesecu oktobru v istiih zadevah izrek1 o naslednje kazni: zaradi skrivnega zakola: Hodnik Ivan, Dolenji Logatec 8, 500 Ur globe; zaradi prodaje racioniranega blaga brez odrezkov: Otrin Katarina, Rovte 140, 500 lir globe. Okrajno načelstvo v Črnomlju je v mesecu oktobru kaznovalo Skubica Julija, gostilničarja in mesarja v Črnomlju, na 25 dni zapora, 1500 Ur globe ln en mesec dni zapora obrata zarad; navijanja cen. čajo inozemski interesenti glavnico po večini v strojih, patentih itd., se je hrvatska vlada odločila priznati iste ugodnosti tudi za podjetja z inozemskim kapitalom V bodoče se smejo torej domač* in mezem-sk,- interesenti pod enakim; pogoji udeležiti pri ustanovitvi novih podjetij. V teku zadnjih mesecev so bila važna podjetja ustanovljena s pomočjo inozenaskega kap.tala n z. udeležbo države. Tako je b la ustanovljena velika družba za sladkorno industr jo, družba za pro.zv^anjo aluminija in družba za proizvodnjo kemičnih izdelkov (umetnih gnojil m modre ealire;. = K podržavljenju židovske imovine na Hrvatskem. V začetku meseca smo poročali, da je Poglavnik izdal zakonsko odredbo o podržavljenju židovske imovine, jx> kateri postane vsa imovina oseb, ki se v smislu zakonske odredbe o rasni pripadnost: smatrajo za Žide, s proglasitvijo te naredbe last Neodvisne Države Hrvatske z veljavnostjo od 10. februarja 1941. Prav tako postanejo državna last vse zapuščine takih oseb, umrlih po 10. februarju 1941. židje so morali v osmih dneh izročiti davčnemu uradu vse delnice, zavarovalne poUce, vrednostne papirje, vložne knjižice in dragocenosti. Denarni zavodi, podjetja, tvrdke in zasebniki, ki imajo dospele obveznosti nasproti židovskim osebam, pa morajo v 30 dneh te obveznosti vplačati pri uradu za podržavljeno imovino, o nedospelih obveznostih pa morajo predložiti prijavo. Upniki židovskih oseb pa morajo v treh mesecih prijaviti uradu za podržavljeno imovino vse terjatve proti židovskim osebam in vse pravice na njihovo imovino. Hrvatski državni zakladni minister je te dni podaljšal rok za izr-očitev židovske imovine do konca novembra, in sicer zaradi znatnega obsega poslov pri prevzemu in v skladišč en ju židovske imovine. Navodila zakladnega ministra še opozarjajo, da židovske imovine n iveč in da je vse ono, kar je bilo nekdaj last Židov, danes last države. Zakonska odredba se ne nanaša na osebe, ki so jim z odredbo Poglavnika priznane arijske pravice. Prav tako se ne nanaša določba o izročitvi imovine na one osebe, ki so posamezne dele židovske imovine kupile od urada za podržavljeno imovino, od bivšega ravnateljstva za obnovo, ali od organov, ki so bili za to pooblaščeni. Vsi ostali, ki so na kakršen koli način prišli v posest židovske imovine, morajo to posest izročiti do konca t. m. To se nanaša na vso židovsko imovino, kakor je obstojala na dan 10. februarja 1941. Poleg nepremičnn se mora izročiti tudi ostala židovska imovina, predvsem drage kovine in dragocenosti, umetniške slike, delnice, zavarovalne police, vložne knjižice in ostali vrednostni papirji, filatelistične zbirke, preproge, stax ne, predmeti umetniške vrednosti itd. Oni, ki uživajo stanovanja Židov, morajo predložiti točen popis vseh predmetov židovske imovine, ki so jim izročeni, dragocenosti pa morajo izročiti takoj. Od 1. decembra se bo proti vsem onim, ki so zavezani izročiti imovino ali napraviti prijavo, najstrožje postopalo. Po zakonski odredbi se lhako izrečejo kazni do 10 milijonov kun. r= Iz hrvatskega gospodarstva. Z znatno glavnico 11.5 milijona kun je bilo te dni v Zagrebu ustanovljeno elektrotehnično podjetje »Kontakt« d. d. s sedežem v Zagrebu. 5.5 milijona kun je bilo pri ustanovitvi vplačanih v gotovini, 6 milijonov kun pa s stvarno vlogo. Nova družba se bo bavila z izdelovanjem elektrotehničnega materiala in akumulatorjev. Pri podjetju je udeležena berlinska tvrdka Accu-mulatorenfabrik. i= Poštna hranilnica v Srbiji- Po izvršeni konsolidaciji je Poštna hranilnica v Beogradu ukinila predpis, po kateri so se vloge preko 20.000 din izplačevale šele po trimesečni odpovedi. Sedaj se vse hranilne vloge lahko takoj dvignejo. Obrestna mera znaša 2pri vlogah z odpovednim rokom pa 2.5 odn. 3.5%. Od lanskega aprila so nove vloge dosegle 100 milijonov din. Čekovne vloge pa se gibljejo na višini 1 milijarde. — Oživljanje turške zunanje trgovine. Odkar je bil pred meseci po obnovi obeh porušenih mostov preko Marice ob turško-bolgarski meji obnovljen železniški promet Turčije z evropsko celino, je turška zunanja trgovina zopet v znatnem obsega oživela, kar velja tako za turški uvoz. kakor tudi za turški izvoz. V septembru je Turčija zabeležila rekordne izvorne številke in je celotna vrednost izvoza d^egla 18.7 milijona turških funtov. Turčija je v tem mesecu izvažala predvsem bombažne odpadke, baker, olje. suho sadje, kože, opij, jajca, riž itd. Ker je zaenkrat izvoz bombaža blokiran, izvaža Turčija predvsem bombažne odpadke, ki so zaradi tega v ceni znatno narasli. Iz evropskih držav Je Turčija izvozila najrazličnejše industrijske izdelke, in sicer predvsem iz Nemčije, Italije, Madžarske, Bolgarije, švedske in Švice. INSERIRAJTE V „ JUTRU" Qenijalnost se ne da priučiti Nekaj zgledov izredne nadarjenosti — Ob 34®letnici Otona Guerickeja Pretekli petek je minilo 340 let, kar se je v Magdeburgu rodil Oton pl. Guericke. Mož je v znanosti posebno pomemben, ker se je izkazal kot genialen laik z vsestranskimi sposobnostmi. Po njih bi ga lahko delno primerjali z največjim genijem vseh časov, z Leonardom da Vincijem. Bil je iz-prva pravnik, nato matematik, mehanik in inženjer Leta 1627 ie postal mestni gradbenik v Magdeburgu in ko je bilo to mesto porušeno, je prestopil v švedsko službo ter je bil od 1645 do 1676 magdeburški župan, nato pa se je preselil 1681 v Hamburg, kjer je nadaljeval svoje izume, in je tu tudi umrl 11. ma^ 1686. Guericke,. ki je prvi določil velikost zračnega pritiska in elastičnost zraka, ker je izumil zračno črpalko, je študiral pravo prav tako kakor njegov sodobnik Pierre Fermat (1601—1665), ki velja za ustanovitelja verjetnostnega računa in začetnika diferencialnega računa. Prav tako kakor Fermat, čigar problemi venomer zanimajo vse učene matematike, je bi1 tudi Guericke visok državni uradnik. Guerickejevi izumi Pod švedskim kraljem Gustavom Adol-fom je bil Guericke poveJjnik mesta Mag-deburga. Zgradil je most čez Labo. čeprav je kot študent v Leydenu le mimogrede po_ slušal tudi nekaj mehanike in fizike. Pozneje. ko je postal magdeburški župan, so mu bile večkrat poverjene važne diplomatske naloge, med katerimi pa si je vedno znal utrgati toliko časa. da se je vrhu vsega bavil še s pivovarstvom in kmetijstvom. Pri vsej veliki zaposlenosti je izumil vodni barometer in tlakomer, določil je težo zraka in je postavil tezo: da je zrak nujno potreben za gorenje. Naposled je sestavil preprost električni kolovrat, ki je pa kljub vsem pomanjkljivostim zadoščal, da je z njim dokazal električni odboj in svetlika-nje kovinskih konic pri uhajanju elektrike. Prvi si je upal izreči trditev, da se da vračanje kometov že v naprej izračunati. Prav posebno je treba naglasiti, da datirajo vsi ti izumi in odkritja iz dobe njegove največje uradne zaposlenosti in ne morda iz poznejših let, ko je bil že v pokoju. Svoje izume je tudi obdelal v zanimivih razpravah in knjigah. Posebno zanimiva je »Zgodovina obtege, premage in razdejanja Magdeburga«. Genialni samouki Kakor rečeno, zasluži Oton Guericke posebno priznanje zaradi tega, ker je s svojim genialnim delom potrdil staro pričevanje zgodovine, da se mora človeštvo zahvaliti za največja odkritja in izume ne zgolj poklicnim znanstvenikom, marveč laikom in amaterjem, in da izvirajo premnoga velika znanstvena dela izven vseučila-ških krogov. Seveda ni mogoče podcenjevati pomena temeljite strokovne izobrazbe ali karkoli očitati visokim šolam. Genialni samouki zgolj potrjujejo stari nauk, da se genialnost ne da priučiti. Kdor hoče v kateri koli stroki doseči več kakor njegovi tekmeci, mora preko tistega, kar se je bil naučil, doprinesti vse bistveno sam, iz lastnih moči in sposobnosti. Naj ob tej priliki navedemo poleg Guerickeja še nekatere take duhovne laike. Veliki odkritelj zakona o ohranitvi energije Robert May«r ni bil fizik, marveč zdravnik. Kopernik ni bil zvezdoslovec, marveč kaplan. Hersehel, ki je odkril planet Uran in še mnogo drugih zvezd, je bil po poklicu godbenik. že pred Guerickejem sta dva navadna laika zelo razširila naše fizikalno znanje. Baptista Benedetti (1530—1590) j a že kot 23 leten razrešil vse Evklidove probleme, ne da bi bil katerikrat obiskoval šolo. Pozneje je dokazal, da kažejo gmotna telesa tudi med gibanjem vztrajnost, da padejo iz neke določene višine vsa v istem času na zemljo, ne glede na različno težo. Slednjič ie odkrii tudi centrifugalno silo, ki žene vsa v krogu se vrteča telesa proč od središča. Drugi tak laik je bil Simon Stev»en (1548—1640). Bil je naj prvo trgovec, potlej izterjevalec davkov in slednjič prvi nadzornik terenskih in vodnih naprav v svoji domovini Nizozemski. Razen izboljšanja topništva in trdnjavskih naprav je postavil prvo pravilno teorijo o poševni ravnini, razjasnil je ravnotežje v cbčujočih posodah in uvedel 1596 decimalni račun, katerega uporabo je skušal doseči za vse mere in uteži. Izr.ašel je tudi sani na jadra in je bil znamenit geograf. Bolj znan od teh dveh utegne biti nemara Gianbattista della Porta (1538— 1615), ki je izumil laterno magiko in temnico ter je s tem položil temelj današnjim fotografičnim aparatom. Najbrž le malokdo ve. da je bil ta znameniti mož bogat napoljski plemič in da se je le kot amater bavil z znanstvenimi vprašanji. Tomaž Young in drugi Zdaj pa preskočimo 200 let in nadaljujmo vrsto genialnih raziskovalcev iz laiških krogov s Tomažem YoungOm (1773—1829), ki je bil nedvomno eden najpomembnejših med njimi. Po poklicu je bil zdravnik, a se je večinoma bavil s čisto drugimi rečmi. Objavil je pomembna dela o mehaniki, toploti, akustiki, teoretični kemija ln o gradnji ladij. Največ zaslug pa ima kot reformator nauka o svetlobi, ker je zgradil teorijo o intsrferenčnih pojavih vsakega valovanja. Dslje je najnatančneje med vsemi učenjaki določil gostoto zemeljske gmote, dognal vzrok plime in oseke, izračunal povprečno dobo človeške starosti in se vneto udeleževal razvozlavanja hieroglifov. Vrh vsega tega je bil na glasu kot izvrsten glasbenik in poznavalec umetnin ter spreten športnik, ki je marsikateremu poklicnemu jahaču izpred nosa odnesel zmago. Humphrey Potter je bil še skoro otrok, ko se mu je posrečil jako važen izum. Eil je zaposlen pri eni izmed prvih vodnih črpalk na paro, kjer je moral odpirati in zapirati parne in vodne ventile. Pri tem enoličnem poslu se je zelo dolgočasil pa je prišel na srečno misel, da je privezal ventile z vrvicami na neke druge dele stroja, tako da so se po3lej avtomatično sami odpirali in zapirali. Izumitelja balona brata Montgolfierja sta bila tvorničarja papirja. Izumitelji posameznih tipov vodljivih zrakoplovov — prM vsemi grof Zeppelin — so bili skoraj sami častniki, ki od strokovnjakov ne le da niso bili deležni izpodbude in podpore, marveč so jim ti delali celo ovire. Da Gnerre (1793—1851), ki ga slavijo kot izumitelja današnje fotografije, je bil izpočetka davčni uradnik, kasneje pa slikar. Pred njim sta se bavila z isto zadevo fizika D»vy iin Vedgew«od, ki pa nista dosegla nobenega uspeha. Edino naš ožji rojak Puhar je poleg Daguerrea dosegel tako lepe uspehe, da ga po pravici uvrščamo med izumitelje fotografije in s tem med genialne laike, saj tudi Puhar ni bil po poklicu kemik ali tehnik, marveč duhovnik. Tudi telefon so izumili sami laiki: Page. ki je 1837 delal prve poizkuse z električnim prenašanjem govora, je bil agent. Filip Redss, ki je sestavil prvi za silo upo- rabni telefon^ je bil izprva učenec " nekem barvarskem podjetju in se je pozneje z lastno pridnostjo in nadarjenostjo p»-vzpel do učitelja. Graham Bdi, ki velja za pravega Izumitelja telefona, pa je bil učitelj na gluhonemnSci. Nihče med njimi ni bil star nad 30 let. Ob 340 letnici rojstva Otona Guerickeja lahko torej spričo navedenih kratkih in nepopolnih primerov spoznamo, da laikom in samoukom svet strokovnjakov in učenjakov nI zaprt, marveč da prav lahko z njimi vred tekmujejo v prizadevanju za napredek človeštva. Iz zgodovine dolenjskih mest Slovenska zemlja je po besedi univ. prof. Antona Melika izrazito ozemlje prehodov in razpotij, v njej se stikajo Alpe z Dinarskim gorskim sistemom in sega od Jadrana in severnoitalskih ravnin tja v Panonsko kotlino. Slovenija leži hkrati v stikališču treh glavnih evropskih jezikovnih in narodnostnih skupin; Slovanov, Germanov in Romanov, kar vse je bilo vzrok, da ni naša zemlja nikoli mogla postati jedro večje ali trajnejše politične tvorbe. Lahka prehodnost pa ni na naša tla samo vabila različnih ljudstev v času njih velikih premikanj, temveč je tudi v mimejš-h obdobjih služila razvoju prometa in trgovine; sledovi tega segajo tja v sivino prazgodovinske dobe. Tako je bila dolina Krke s sosedno Belo Kraj:no in Ribniško dolino, odkar vemo, važna prometna vez med Pcdonavjem in pokrajinami ob zgornjem Jadranu, ki so jo Rimljani z izgraditvijo nekaterih izbormh cest še z boljšali. Te rimske ceste so seveda tudi v srednjem veku služile prometu in ob njih so začela rasti nova mesta. Dolenjska pripada k onim pokrajinam, v katerih se mestne naselbine niso ohranile iz dobe rimske na.1 vlade, temveč so nastale šele v srednjem veku, pri nas na Dolenjskem od 13. stol. dalje, številne najdbe nam sicer pričajo, da je bila Dolenjska že v davni dobi dovolj gosto obljudena, vendar na tleh današnjega Novega mesta in ostalih mest za stari vek niso izpričana ali dokazana večja naselja. Edino Krško je nastalo v bližini neklaj največjega rimskega mesta v teh krajih, ki se je nnenovalo Neviodunum. To in ostala naselja pa so večinoma propadla v viharnem obdobju preseljevanja narodov. Ko so se naši predniki v 6. in 7. stol. po Krist. naselili na današnjih slovenskih tleh. so morali spočetka priznavati nad oblast Obrov, ki jo je zamenjalo gospostvo Frankov, nakar so izgubili še svoje domače kneze, namesto katerih so začele v r.aše kraje prihajati razne nemške velikaške rolbine. Tem so nemški vladarji z obema rokama razdajali zemljo, ali pa jo podeljevali nekaterim nemškim skorijam, od koder so ootem prihajali me.l nas nemški kolonisti. Z nemško nadvlado so naše pokrajine doživljale tudi večkratne upravno-teritorialne spremembe, iz katerih so sčaisoma nastale one zgodovindske pokrajine ali dežele, znane pod imeni: Koroška, Kranjska, štajerska. Starinsko mestece Višnja gora pred 250 leti Oton pl. Guericke in njegov poskus, izvršen v Regensburgu: 16 konj, vprezenih po 8 na vsaki strani, skusa zaman odtr gati obe polkrogli drugo od druge,potem, ko je Guericke iz krogle izčrpal zrak, da dokaže silo zračnega pritiska. Slika je posneta po starem bakrorezu. Dolenjska, ki je btla svoj čas bi^al del velike Karantanije, je kasneje pripadala k Savinjski marki in zatem dobila naziv Slovenska marka, medtem ko so sosedno Belo Krajino nazivali Metliško marko ali kratko Metliko. Bela Krajina je bila do 12. stol. del hrvatskega kraljestva, kot tudi spodnje Podgorje med Gorjanci in Krko in od Bregane pa skoraj do Novega mesta. Tudi v naši Dolenjski je polagoma največ oblasti vsaj formalno pripadlo oglejskim patriarhom, dejansko pa so imeli vso moč v rokah posamezni dinasti, to so bili člani raiznih velikaških rodbin, ki so se vrstile v skoraj neodvisni vladi nad našimi kraji. Med njimi je treba posebej omeniti koroške Span-heimovce, ki so Hrvatski iztrgali desni breg dolenje Krke in v Kostanjevici pod Gorjanci osnovali drugo sre lišče svojih posestev južno od Karavank (prvo je bilo Ljubljana). Belo Kraij'no so odvzeli hrvatskemu kraljestvu gospodje Višnjegoiski, nemški sorodniki iz slovenske krvi izhajajoče koroške grofice Heme. Ti so imeli v svojih rokah tudi novomeško okolico z gradovi Hmelj-nikom, Mehovim, Režekom itd. Stiški samostan, pobožna ustanova Višnjegorcev, je bil mimo drugega tuli lastnik Ločne in Bršlina ter onega poiožnega griča v okljuku Krke, na katerem je bilo kasneje zgrajeno Novo mesto. Približno med leti 1200 do 1500 se je za slovensko zemljo razvila dolgotrajna borba med raznimi velikaši. Med nj-rni je poleg že zgoraj navedenih patriarhov iz Ogleja, Spanheimovcev in Višnjegorcev treba omeniti še Celjane, Gorizijske grofe in Habs-buržane, medtem ko vlada češkega kralja Pfemysla Otakarja H. pomenja za naše kraje le kratkotrajno epizodo. Habsburž ni so od konca 13. stol. dalje hoteli za vsako ceno ob vzhodnem robu Alp ustvariti svojo novo blast ln preko slovenske zemlje prodreti na Jadran. Leta 1335. se je ta tekma tudi odločila v njihovo korist. Prav to obdobje borb za našo zemljo pa je obenem čas nastanka naših dolenjskih mest. Vzroke za njih ustanovitev moramo iskati v prvi vrsti v politi čno-gospodarskih težnjah posameznih velikaških rodbin, ki so si ob geografsko ugodnih in prometno važnejših krajih Dolenjske hotele zgraditi nova oporišča svoje moči, v 15. stol. pa je pospeševala nastanek naših mest tudi skrb za izgraditev utrjenih položajev za obrambo pred turškimi navali. Izbira kraja za ustanovitev novega trž'šča ali mesta in strateško-obrambni oziri so pri večini naših manjših mest, posebej pri dolenjskih, ustvarili posebni tip mestne naselbine, ki ga označujemo po dr. Jožetu Rusu kot mesto na pomolu, kar pomeni mesto, ležeče v ravnem dnu kotlin in podolij, bolj ali manj obdano s prirodnimi jarki tekoče vode (Kostanjevica, Novo mesto, Črnomelj, Metlika) aH pa mesto na bregu reke (Krško) ali gorskem obronku (Višnja gora). Najstarejše dolenjsko mesto je Kostanjevica. Na tleh današnjega mesta se najprej omenja fara že leta 1220. K njej pripadajoča naselbina se leta 1249. imenuje trg, leta 1252. pa že mesto. Koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki je Kostanjevici podelil mestne pravice, je v njeni neposredni bližini leta 1234. zgradil samostan z znamenito gotsko cerkvijo, v kateri si je obenem s svojo ženo Juto izbral tudi svoje zadnje počivališče. Bernardov sin Ulrik je s srečno rodbinsko zvezo združil v svojih rokah še posestva dveh izumrlih rodbin: grofov Andeških in vojvod BabenberškJh. S tem je postal najmogočnejši deželni knez naših krajev, a je že leta 1269. umrl brez potomca nakar si je vso spanheimsko dediščino v boju z Ulrihovim bratom, oglejskim patriarhom Filipom, pridobil spanheimski češki sorodnik in dedič Premysl Otakara H., kateremu se je seveda podala tudi Kostanjevica. Poznejši gospodarji Kostanjevice so bili med drugimi tudi Frankcpani in Celjani, končno pa Habsburžani. Na robu Krškega polja ob Savi in v bližini nekdanjega Nevioduna se je v srednjem veku razvilo Krško, ki je prvič, a le kot posetvo, omenjeno v listini kralja Arnulfa leta 895. V 12. stol. je s tem imenom že označen gral, ki je postal najvažnejša posestna postojanka bavarske velikaške rodbine Bogenskih, po njih izmrtju prešel v last salzburšltih nadškofov in končno postal sedež uglednega rodu Krških gospodov, katerih zadnji je umrl leta 1322. Pod gradom je najbrže že zgodaj nastaS trg, vendar je prvo javnopravno listino o trgu izlal šele Friderik Celjski leta 1421. Po izumrtju Celjanov je Krško z delom ostale celjske dedščine prišlo v roke Habsbur žanov, mestne pravice pa je dobilo z ustanovno listino leta 1477. Višnja gora je že v 12. stol. znan grad in sedež mogočne rodbine Višnjegorcev, v 13. stol. se pod gradom že omenjata mitnica in trg, mestne pravice pa so bile trgu podeljene v letu 1478. Vsa ta mesta pa so končno z Dolenjsko in Belo Krajino vred prišla pod oblast Habsburžanov, ki so si v drugi polovici 14. stol. ob srednji Krki tudi ustanovili posebno mestno naselbino kot središče svojih posesti: Novo mesto, kateremu je 7. aprila 1355 vojvoda Rudolf IV. podpisal ustavno pismo. Novo mesto, že po naravi zavarovano na treh straneh s skalnatimi do 15 m visokimi, strmo proti Krki padajočimi bregovi, je kmalu dobilo tudi svoje obzilje, katerega ostanki so deloma še danes dobro vidni. Mesto je kmalu postalo novo gospodarsko središče ob Krki, kjer se je križala važna trgovska pot iz Hrvatske proti Ljubljani z ono v smeri proti morju. (Odlomek iz Jar-čeve razprave v knjigi »Dolenjska*«.) KULTURNI PREGLED Umetniki in občinstvo V nedeljo dopoldne je imel umetniško vodstvo na razstavi četvorice priznanih umetnikov Kregarja, Omerse, Putriha in Kalina njihov starejši tovariš prof. Ivan V a v p o t i č. Z obsežnim znanjem je prikazoval poslušalcem umetniške in tehnične značilnosti posameznih razstavljenih del. Spregovoril pa je tudi tehtno besedo k problemu: občinstvo in umetnost. Redki so trenutki v Jakopičevem paviljonu. je dejal, da bi se zgrinjale množice po teh sobanah. Morda kdaj pa kdaj kakšno nedeljo, toda preko tedna samevajo; le včasi se pojavi kak tih obiskovalec, starejši gospod, ali pa študent z dekletom. življenje prihaja v te prostore le tedaj, kadar prihrumi glasen in ves razigran kak šolski razred s svojim učiteljem. In meceni? Zaman jih kličejo raz stene najvrednejše stvaritve našega duha, kličejo jih plastike tolikih kvalitet, kakor Jih le redkokdaj zaznamenuje zgodovina slovenske likovne umetnosti; ne prikličejo Jih. .. . , Stojimo pred dokumentacijo — je Izva-jah slikar Vavpotič — sila bogate, visoko-vredne tvorb; četvorice mladih slovenskih umetnikov, ki niso šele prišleci, marveč umetniki, katerih imena pomenja jo prave vrhGve v močno narasli družini slovenskih umetnikov. Naši slikarji in kiparji so vprav z zagrizeno žilavostjo na delu od zore do mraka; neugnano teže za svojimi najvišjimi cilji Pri umetniku je že tako, da mora ustvarjati, ker ustvarja iz čista notranje potreba, iz instinktivnega hotenja, ki bi ga lahko istovetili z neutolažljivo žejo po vedno novih stvaritvah. Tako 3e polnijo ateljeji do stropa in nekega dne, ko je že vsega preveč, se odloči prvi, pridruži se mu drugi, tretji in četrti tovariš: »Razstavili bomo, da položimo račun o našem delu, da dokumentiramo javnosti: tu smo, še živimo in delamo, še snujemo in se borimo. Ce nas že nočete priznati, oglejte si vsaj naša delo!« Ob otvoritvah razstav je podoba kar slavnostna. Toda pozneje —. Mesece napornega dela je bilo treba; umetnik si je pritrgoval od ust, da je dajal za barve, platno, mavec; koliko ponesrečenih poskusov je bilo treba, in vendar ni zgubil veselja do dela. S kolikimi upi, morda celo visokoletečimi načrti je začel razstavo, a minil je teden, dva, trije in ko je delal bilanco, je žalostno dognal, da je vse plo-dovitne mesece delal za — dobavitelja okvirjev ali v dobro kamnoseškemu podjetju. Pa boste rekli, — je nadaljeval zastopnik umetnikov pred razstavljenimi slikami tovarišev, — da so Slovenci vendarle mnogo storili za svoje umetnike, za svojo likovno umetnost, morda celo več, kakor je narod dolžan storiti! Naštel je nekatere vidne znake tega zanimanja. Vzlic vsemu — je dejal — pa ostaja dejstvo, da kader obiskovalcev naših umetnostnih razstav ne presega, marveč komaj dosega število 400. In to so že cela leta vedno eni in isti obiskovalci, ljudje, ki jih vidimo tudi na vseh koncertih in v gledališčih; tisti, ki vrhu tega kupujejo domala vse, kar izide na našem knjižnem trgu, vse to pa s štedenjem pri važnih življenjskih izdatkih, zakaj zvečine so to uradniki, zdravniki, odvetniki, profesorji, duhovniki, tovarnarji, trgovci in obrtnjki in le malokdo med njimi je bogataš. Taki ljudje so si nabavili sčasoma kar na moč čedne kakor je naša četvorica, ni tak, da bi razstavljavcem olajšal skrb za breme, ki so si ga naložili z razstavo, še slabše je s prodajo umetnin. Prof. Vavpotič je omenil razstavo Zorana Mušiča, o kateri je dejal, da je bila vprav odkritje velikega talenta, m vendar ni bila prodana niti ena slika, dasi so bile cene skromne do skrajnosti. Na neki nadaljnji razstavi eden naših najboljših koloristov, tudi tu razstavljajoči Nikolaj Omersa, ni prodal menda prav ničesar. Na sedanji razstavi četvorice sta doslej prodam menda samo dve Kregar-jevi sliki. Prof. Vavpotič se je zlasti zavzel za to, da bi pri okraševanju mesta mislili poleg arhitekture tudi na plastiko. Ali se bodo našli meceni, ki bi kupili ta ali oni kip, to ali ono pomembno sliko za naše javne zbirke ali za okras naših kulturnih zavodov ? Tako je govoril na naslov slovenskega občinstva eden izmed predstavtteljev naše upodabljajoče umetnosti v hipu, ko je uvajal tokrat dokaj številne obiskovalce v zrelo in pomembno umetnost četvoricr, ki razstavlja v Jakopičevem p&riljonu. Nikolaj Omersa: Kipar Putrih knjižice ter manjšo ali večjo galerijico slovenskih umetnin. Ljubljana bo štela kmalu že sto tisoč prebivalcev. Ali nI število 400 vedno enih in istih, za umetnost res vzgojenih in vnetih stalnih obiskovalcev vendarle preskromno za tako mesto? Ni dvoma, — je ugotovil prof. Vavpotič, — da so naši koncerti v zadnjem času dobro obiskani, gle-noina in da se naše kulturno življenje razširja in poglablja. Toda .i iiAovua umetnost je še najmanj deležna te pozornosti. Obisk razstav tudi tedaj, ko gre za umetnike takih kvalitet, Ob slovenski operetni noviteti Slovenci gradimo svojo kulturo v vseh njenih zvrsteh z delovanjem darovitih posameznikov. Dosegli smo razmeroma zelo lepe uspehe in marsikatera slovenska umetnina se lahko postavi ob dela velikih tujih mojstrov. Visoka raven našega umetnostnega delovanja pa nas ne more zmotiti, da ne bi objektivno gledali na nekatere pomanjkljivosti v marsikateri panogi umetnosti, tako predvsem v naši operni ln operetni tvorbi. Priznamo, da smo tu precej zaostali za drugimi velikimi narodi in tudi za narodi našega slovanskega rodu, ki so kot n. pr. Cehi po številu majhni, a ravno po glasbeno-dramskih tvorbah daleč pred nami. Morda je vzrok temu, da nam dramska umetnost kot tvorba (ne kot reprodukcija) ne leži preveč; vsekakor si bomo morali ustvariti celo vrsto del, če naj kdaj kasneje iz njih vstane močno in veljavno delo, ki si bo našlo pot izven meja naše domovine. Z množico opernih in operetnih del, ki se seveda ne dajo izvršiti po naročilu, pa si bomo ustvarili tradicijo ustvarjanja in reproduciranja, ki bo po svoje močno pripomogla k dvigu glasbeno dramskega delovanja. Motriti moramo torej vse nove umetnine, ki v tej panogi nastajajo, z neko dobrohotnostjo, ki sicer ne sme izključevati objektivnosti, vendar mora kazati razumevanje za našo rast in ne sme zahtevati zrelih sadov ob času, k > se prav za prav šele popki razvijajo. Niti nas ne sme motiti, da je marsikatero tuje drevo glasbeno dramske umetnosti v najlepšem razcvitu. Domače umetnine, pravilno usmerjene in z nekim znanjem narejene, so za nas dostikrat važnejše kakor tuje boljše in slavnejše. Tudi če sodimo s precej strogim umetniškim merilom, ne moremo reči o Dobej-čevi opereti »Slepa miš«, da je v vrsti slovenskih operetnih tvorb povprečno delo. Ne, to je 'prav dobro, zabavno, glasbeno prijetno delce, a brez večjih pretenzij. Avtor je sam .nakazal svojo smer v pogovoru z Mašo Slavčevo, kakor čitamo v »Gledališkem listu«. Povrnil se je k slovenski či-talniški spevoigri, ki je v dejanju preprosta, v glasbi pa popolnoma neproblematična. Dobejc, ki je verjetno tudi avtor besedila (v sporedu to ni omenjeno), je dejanje razpletel preprosto, vendar Je po zasnovi bliže opereti kakor slovenski spevoigri. Od vsega početka nam je jasno, kako je z Matičkom Mlinarjem in njegovo Ma-ričko. Ni nobenih skrivnostnih princev, ki se odevajo v ciganske obleke, ni imenitni-kov, ki bi inkognito nastopali in bi se potem ob višku dejanja razkrinkali kot lju-domili dobrotniki; celo folklornega elemen- 4 = *R«!eE, 9$. XT. 19i-f^-SfŠT: Kronika * Na polju slave sta padla pešec Mario Mauzi, rojen 1919, in črna srajca Santo Torsa, rojen 1907. Prvi je žrtvoval svoje mlado življenje na balkanskem, drug: pa na ruskem bojišču. Torsa se je boril na španskem in grškem bojišču. Oba sta rodom iz milanskega okoliša. * Vojni ranjenci v papeževi avdijenci. V splošni avdijenci, ki ji je prisostvovalo okoli 3000 oseb. je sprejel papež Pij XII tudj večjo skupino vojnih ranjencev, kj st zdravijo v rimskh vojnih bolnišnicah, ter vojakov in častnikov. Med sprejetimi je bilo tud; okoli 600 parov mladoporočencev Ob sklepu je papež zasedel prestol v bla-goslovitvenj dvorani ter je spregovoril o vzorih "krščanske druž ne. * Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 93. z dne 21. novembra 1942-XXI. objavlja naredbe Visokega komisarja: ustanovitev izpraše-valne komisije za mojstrske izpite; določi tev najvišj h cen za sir, odločbe Visokega komisarja: Izmena vodje Nadzorstvenega urada za zaščito štednje jn dajanje posojil; izmena člana Posvetovalne komisije za dokončno odločitev glede valutnih prekrškov in ustanovitev ribarskega okraja Borovniščica. * Italijan sko-danska kulturna manifestacija. V Kodanju so snemal; italijanski film »Z radijsko železnico po pokrajini sonca in cvetlic«. Organizacija tega filma je bila v rokah gospe Bodjl Borge Cicca-rela. Sodelovali so tudi zastopnik; dnevnika »Berlinske Tidende«. Film o snemal; v navzočnosti predstavnikov italijanskega poslaništva v Kodanju. Udeležili so se sn.i-manja vsi član; kodanjske -talijanske kolonije ter številno kodanjsko občinstvo. * Nadškof iz Lucce je birma! vojnega ranjenca. V vojaški bolnišnici v Arlianu je nadškof lz Lucce mons. Torrini birmal vrlega pešca Catalda Caneja iz Palerma, ki se zdravi v omenjeni bolnišnici kot vojni ranjenec. Birmovanju je prisostvovalo bol nišniško osebje z bolnišničnim ravnateljem na čelu, razen tega ves častniški zbor iz Lucce. Birmancu je bil boter eden od častnikov. * Zanimiva zgodovinska odkritja v Andih. Direktor argentinskega prirodoslov-nega znanstvenega muzeja dr. Edvard Ca-sar.ova se je vzpgl skupno s številnimi člani znanstvene ekspedcije v pokrajini Jujuy do višne 5100 metrov. Na neki planoti je odkril starinsko pokopališče ter druge zgodovinsko pomembne predmete. Razen tega je bilo najdenih več mumij, segajo v dobo 600 let nazaj. * Sodba v velikem procesu. Pred velikim kazenskim senatom v Budimpešti je trajal proces, v katerem je sedelo na obtožni klopi 60 obtožencev-komunistov. Sodba bo razglašena 24. novembra. posijalo sonce, ki je izvabilo mnogo izletnikov v okolico. Ozračje se je ogrelo do 6° C. Vendar je v mraku začel briti sever in je nastopil hladen, toda jasen večer. Tam dol nad Javorjem je v svojem krvavem žaru vzhajala luna, ki je nato v noč oblivala mesto in pokra j no s srebrno mesečino. Bolj in bolj je v jasni noči nastopa] mraz in proti jutru je močna slana vse pobelila. Ljubljana se je zbudila dav; pod tanko belo odejo, kakor da je lahno zasnežena. Mraz je bil v aonedeljek zjutraj prav občuten, saj je živo srebro doseglo tako nizko stopnjo, kakršno od minule zime nismo več zabeležili. In sicer smo imel; davi kar —5.8» C. Ljubljančani in Ljubljančanke, ki so moral,- zgodaj po svojih opravkih, so zlezli v tople plašče. Bar-jani in perice iz Bizovfca. kakor tudi drugi okoličani pa so nam pripovedovali, da sta mraz jn slana tam zunaj v okolici še vse bolj občutna kakor v mestu. Zamrznjene so mlakuže in jarki, pa tudi ob po-točn h strugah je začelo zmrzovati. i!iniininiiiiiwiii NAROČITE SE NA ROMANE DOBRE KNJIGE lis L'!liliu:uiuii:ii:ili!j||||||l|!iiliil|(iiiiii|liuiij||||||i|||||ji||l;;ll,ji u— DriL tehniSka srednja ioh. PriEe- tek pouka za I. in IV. letnike arh. - gradbenega, strojnega in elektrotehniškega odseka ter za I. letnike Drž. delovodske gole (elektroinstalaterski in mizarsk; mojstrski oddelek) bo v četrtek, dne 26. novembra t. 1. ob 8. uri. Pričetek pouka za ostale letnike ;n oddelke bo objavljen naknadno. čim bodo urejeni šolski prostori. u—- Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli zadnje dni naslednje ponesrečence: Z zlomljeno levo nogo je iskal zdravniške pomoči 24 letni avtoizvošček Marjan Škerjanc. Alojz Zaje, 30-letni posestnikov sin iz Višnje gore. ima poškodovano desno roko. Železna plošča je padla na levico 22-letni delavki Ljudmili Kavčnikovj in ji jo močno poškodovala. Poleno je priletelo v desno oko 6 letni učenk; Alojzij; Ambroževi iz Stične. 13 letna dijakinja Marija Dermastjeva pa se je pr; padcu potolkla Po glavi. Na voz se je obešal 9 letni sm ključavničarja Miroslav Meden iz Ljubljane; po nesreč: je vtaknil levo nogo med kolo, k; mu jo je zlomilo. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino Je darovala v počastitev spomina blagopokojne ge. Babičeve družba njene vnukinje ljr 300. gospod dr. Miroslav Hribar pa od svojega zdravniškega honorarja lir 150. Plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala! u— Konjsko meso se bo prodajalo v torek, sredo in četrtek od 8. do 12. Marn-šek, Prečna ul. 6. Iz Hrvatske štednja z električnim tokom. Uprava zagrebške mestne elektrarne je zaradi vedno večjih težkoč pri dobavi premoga, potrebnega za pogon, ponovno pozvala vse potrošnike, naj nikar ne trosijo več toka kakor ga nujno potrebujejo. Regulacija reke Krapinice. V najkrajšem času se bodo začela dela na regulaciji reke Krapinice, ki vsako leto poplavlja velike površine zemljišča, odnaša zemljo in s tem napravlja veliko škodo kmečkemu prebivalstvu. Načrti za regulacijo so že izdelani, delo pa bo opravila državna častna delovna služba. Na krovu italijanske vojne ladje med plovbo: priprava torpedov zornost kakor tehnični strani posveti tudi organizacijskim potrebam vsakega športnega kluba. Tekmo je sodil g. Makovec, manj neoporečno kakor običajno, toda izredno pozorno ob svoj i uri. Livorno se ne da ustaviti V finalni tekmi za pokal NUD so zasluženo premega.li močno enajstorieo Marsa ŠPORT Dober dan dopolavorskih nogometašev Presenetljivi izidi v VIII. kolu nog. prvenstva v Italiji ! i^s U u— Nov grob. Prešel la se je v večnost soproga carinskega uradnika v pokoju ga. Natalija Erženova, roj. Caisutti. Zapušča soproga, sestro in drugo sorodstvo. K večnemu počitku jo bodo spremil; v torek ob 15. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Svojem internfrancev ln vojnih ujetnikov. Mestni urad za poo-s vojnih uietnkov in internirancev v Kresiji, soba 44, vhod z Lingarjeve ulice 1, prosi svojce prijavljenih internirancev ;n vojnih ujetnikov, k: so se prijavili za podporo pr; mestnem soc:alno-političnem uradu, naj takoj sporoče povratek 'r^em ranča iz internacije ali voinesa rjetnik?. z ujetništva. prav tako pa tudi VS3 druge morebitne spremembe u— Oseb.fe špecerijskih trgovin in mlekarn opozarjamo naj z zdravnišk!m pregledom np odlaša na z^ln.je Im tedna tem e? naj gre takoj v mesto lizikat k zclra nškemu pres^du da zad ije dni ne bo prevelikega navala ki b; po /zročil zamudo časa Mf.-tni f:^kat je zdravniški pregled osebja špecerjskih trgovin zato določil zadnji teden meseca, ker ta teden špeceriske trgovine nm=.'n tcltko dete ket prve dn; meseca. 7,iravniški pregled v mestnem fiz k?iu v V; p.n i -I MflirStrJVfM 1- i cir> na I Pnrrti T->1,, C f. Imnll p.,^4/, — A A —T-- prišli do zadoščenja Marsovci ki sio po svojem levem krilu izenačili prednost 1:1. Toda tako ni ostalo dolgo! Dopoikvoristi si niso dafli vzeti pobude, temveč sio zmerom odločneje SBlilli na nasprotn kovo polovico. Po krasno strelja,nem prostem strelu so fie krasti oje izkoratiili siituae H.jo pred Marsovimi vrati ter efektno spet prešli v vodstvo. 2:1 za Dopolavoro Trda to še ni bilo vse! Njihov napad je še naprej obdržal prvo besedo in po ideailncnm sitrelu z leve, ki je bil že namenjen v vrata, pa je zadel prečko, je žoga jk> zasilugi desne zveze Dopolavora že tretjič obledela v Marsovi mreži. 3:1 za Dopolavoro. Mars še ni opustil vsake nade, tcda vse njegovo dello ni iimelo pravega poleta, posebno nekoristna pa je bila njegova kril'ska vrsta, ki to pcnt ni znala ustvariti nobene prave zveze. Sredi igrišča so vse žoge ostajale na Bergamu so imeli svoje veselje z Atalan-to, ki je z najtesnejšim izidom 1:0 od-ščipnila nevarni Fiorentini obe točki. La-zio je premagal Rcmo s 3:1, brez debate in čisto zasluženo. Doma je Fologna spet prišla do sape, to pot v dvoboju z Genovo, ki je morala z 1:3 pustiti ves izkupiček. Na vročih tleh v Bariju je gostovala Juventus iz Torina in dobila s 3:2. Livorno se ni dal ustaviti: zadnjo nedeljo ie razočaral domačo publiko in oddal točko Bariju, v nedeljo pa je šel gostovat na stadion v Milan in to pot je bila Ambrosiana, ki mu je po porazu z 0:1 dobavila spet dve nadaljnji točki. Po točkah je položaj klubov v diviziji A po VIII. kolu naslednji: 1. Livorno 15. 2. Torino 10. 3.—5. Genova. Lazio. Fiorentina 9. 6 —10. Roma, Juventus. Milano. Ambrosiana. Bar: 8, 11. nogah nasprotnika. Prav pred koncem pa Bologna 7, 12,—13. Triestina. Atalanta 6. se je Marsu le še ponudila ugodna prilož- 14.—16. Liguria, Vicenza. Venezia 5 točk. 1.1. -Mars 3:2 (8:0) Tekma je imela svoje težišče v drugi polovici, kar je v ostal! em razvidno že iz rezultata samega. Do odmora sta imeli mo št vi preveč opravka sami s seboj, da bi bili lahko računali še z uspehi nad nasprotnikom To velja najbolj za Marsovce, ki so v sprednjih vrstah »plavali« po vseh predpisih. tako da se Dopolavoristom niti ni bilo treba truditi preveč, da so obdržali (Roma in Liguria sta igrala eno tekmo manj.) V nižjem razrezfu nost in po prisebnosti desnega krik je žoga še enkrat obsedela za hrbtom Doipo-lavorovega vratarja. Bilo je še nekaj vročih minut, toda Mars se je osvestil prepozno, da bi poskusni izravnati. Bik je prijetna tekma, ena izmed redkih iz letošnjega sporeda, ki se je končala z zasluženo zmago boljšega nasprotnika. Ta boljši del je bila včeraj enajstorica Dopolavora, ki se je pred kratkim sploh prvič predstavila na nogometnem ig-išcu in ie j , . r .. I ividiei rtiiiirt. i_it;iiu zafo ta njen prv, uspeh vreden se večje opomogla Anconitana. ki je po če pohvale. Zenmo m upamo, da ji bo ta prva Vem remisu s Savono zabeležila v n lovorika služila za novo izpodbudo pri na- - - -daljnjem delu, pri čemer pa naj enako po- tud.i ni ostalo brez presenečenj. Značilno je, da je ta dan vodilna Spezia na lastnem terenu izgubila točko v dvoboju z nič kaj slovečo Fanfullo, še slabše pa se je godilo obema moštvoma na častnih mestih, od katerih je Napoli izgubil v Pisi, Padova pa na gostovanju proti šibkemu nasprotniku Mater iz Rima. Lepo si je četrtko-edeljo še zmago, to pot doma proti Palermu. Najslabše plasirana je za zdaj Pescara. Izidi VIII. kola v diviziji B so bili naslednji: Pisa—Napoli 2:0, Pro Patria—Pescara 1:0, Savona—Novara 1:0, Cremonese— Alessandria 2:1, Udinese—Medena 0:0, Siena—Brescia 2:1, Anconitana—Falermo 2:0, Spezia—Fanfulla 2:2 in Mater—Padova 4:2. Iz divizije C beležimo vsak ponedeljek samo izide tekem iz okrožja A," v katerih nastopajo: Gorizia—Ampelea 2:0. Ponziana —Magazzini Generali 2:0, Fiumana—Grion (Pola) 1:1. Mednarcifea tekma v Bratislavi Nemčija - Slovaška 5:2 (2:0) Pred 15.000 gledalci je bila v nedeljo v Bratislavi odigrana mednarodna nogometna tekma med Nemčijo in Slovaško, ki so jo Nemci dobili s 5:2 (2:0). Ta zmaga je bila za nemško nogometno reprezentanco obenem jubilejna, saj so z njo slavili svoj 100. uspeh v meddržavnih nastopih. Gostje so prevzeli prvo besedo kar od vsega početka in že v nekaj minutah so imeli svo.i gol v dobro po zaslugi Kling-lerja. Potem je minilo precej dolgo brez i spremembe in šele tik pred odmorom .je isti igralec povišal na 2:0. V drugi polovici so Nemci kmalu spet po Klingerju zvišali še na 3:0, potem pa precej popustili. Domačini so spretno izrabili priložnost in v kratkem presledku nadoknad;li dva zgoditka. Nemci jim uspehov n;so ostali dolžni, temveč po Adamkievviczu in Deckerju postavili končni izid. Tekmo je sodil hrvatski sodnik Bažant. Rad?.o Lftibllana TOREK, 24. NOVEMBRA 1012/ XXI. 7.30: Slovensko glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20; Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved Č3sa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Si! v Slovenščini. 13.17: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Simfonična glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester vodi dirigent Spaggiari. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15*: Plošče r,La Voce del Padrone — Columbia«. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje p:-of. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Lirična prireditev družbe El AR: BIZET: Car-men. V odmorih; Prelavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. 21.10 (priol.): Poročila v italijanščini. ta ni mnogo vključenega v dejanje. Vse je lahko umljivo in bi bilo še bolj, če bi bila izgovarjava igralcev vsf.ej neoporečna, zlasti v dialogih. Vsebina obravnava vaško življenje zaj-čjerejca Matička, ki ga reši pred polomom neka siovensko-amerikanski dedinja z malce čudnimi mahinacijami Mistra Listra. Liričnemu paru Marička—Matiček je prijetno postavljena nasproti komična dvojica Miha Korenina—špelca. Na ta dva se prav za prav koncentrira naša pozornost, saj je v njiju združena vsa komika, kolikor jo premore umerjeni slovenski temperament. Od drugih karakternih drobcev sta omembe vredna zlasti prizor s štirimi sod-nijskimi biriči in dve sceni s slovenskimi fanti, ki po jo c.dhodnico Matičku, ko stopa v zakonski stan. Kratko: dejanje je za opereto pr .nerno zasnovano in nepogrešljivi »amerikanski element«, ki je že nekajkrit dal snovi za podobne tvorbe, je tudi tu dobrodošel. Do tipične slovenske operete pa je seveda še daleč. Vprašanje je, ali se da doseči ta cilj s prikazovanjem vaškega življenja ali z našim meščanskim okoljem, ki naj bi mu bil primešan močan krajevni kolorit. Mislim, da bi morali predvsem imeti močno operno produkcijo, iz katere bi se potem mogla razviti kot nekaka lažja stran lahka komična opera in opereta. Taka bi bila potem tudi kvalitativno višja, kakor pa če posnemamo plehke-in slabe tvorbe tujih narodov, saj je ravno opereta v mnogo hujši dekadenci kakor opera. Glasbeno je naše delo precej pestro. Med folklorne elemente se meša slog dunajske romantične operetne pesmi k la Stolz in Lehar, pa tudi ameriški jazz im? svojo besedo v nastopu temperamentne Moli. Glasba je torej močno raznolika, v Izrazu večidel prav dobra In zavzema zlasti v spevih Maričke ob koncih drugega dejanja velike dimenzije z uporabo vsega ansambla. O kaki posebni njeni vrednosti ne moremo govoriti, to tudi ni njen namen, ka- kor pri opereti sploh ne. Instrumentacija je vseskozi zelo io' "a, le tu in tam nekoliko gosta, sicer pa prozorna, spietna in izdelana z očitnim poznavanjem orkestra. Neznani avtor (J. E.) je svojo nalogo dobro opravil. Glede dejanja in poteka pripominjam, da se prvo dejanje nekam težko razvija Režiser naj pazi na to, da tam, kjer ustvarjalca zapušča lahka fantazija in si mestoma nekoliko okorno pomaga kakor ve in zna, da tam ne otežkoča razvoja z razvle-čenjem toka, temveč naj nadomesti pomanjkljivosti z živim, lahkim tempom, ki večinoma neopazno pomaga preko nerodnih mest. Izvrstno je drugo dejanje, ki mu tretje sicer ni kos, vendar uspešno zaključuje razmeroma dolgo delo (pri premieri polne tri ure!). Igralci so bili odlični. Predvsem Mlejnikova igralsko in glasovno, saj ima tudi glasbeno precej zahtevno vlogo, njej ob strani Sancin, prijeten Matiček, čigar temperament je imenitno zadel. Nato drugi par Zupan-Poličeva, stara ljubljenca naše operetne publike, ki sta izzvala mnogo smeha posebno v drugem dejanju v svoji »športnic sceni. Manjše, a nič manj zanimive in, če hočete, prijetne vloge pojo Barbiče/a, Anžlovar, Pianecki, Jelnikar, Rus, Sekula, Marenk in škeleto-va. Poleg zgoraj omenjenih štirih glavnih igralcev učinkuje posebno Barbičeva kot emancipirana Američanka na svoj simpatični dekliški način. Samozavesten, celo impozanten je Anžlovar v vlogi prebrisanega Američana. Orkester bi se sem in tja nekoliko bolj potrudil, posebno godala so bila pri premieri precej »različnih misli«. Vsaj točno skupno igro smemo za- Naročite se na romane Dobre knjige htevati. Zbor je bil, tudi fiziognomično v posameznih tipih, zelo na mestu. Koreografija dobra, kostumi dveh dečkov v zadnjem dejanju pa vse prej kakor slovenski. Bilo je obilo cvetja, priznanja in navdušenega ploska avtorju, dirigentu Simonitiju, režiserju Golovinu in vsem igralcem. Marijan Lipovšek ZAPISKI Auguste Rodin Pred 25. leti je umrl eden največjih kiparjev novejšega časa Augruste Rodin. Bil je med tistimi umetniki, ki se pečasi in trudoma vzpenjajo k priznanju in slavi; šele v njegovo starost je posinilo sonce slave. L. 1864 je tedanji 24-letni Rodin izročil Salonu svoje prvo delo, ki so ga zavrnili zaradi »pomanjkljive nadarjenosti«. Ta neuspeh ga je odvrnil z umetniške poti v kamnoseško obrt. vendar mu njegov skriti genij ni dal miru. Po trinajstih letih je spet stopil pred javnost kot kipar, toda kip mladeniča, ki ga je razstavil, je vzbudil v sicer tako mondenem Parizu — pohujšanje in sodno preiskavo. Tudi pozneje je imel večkrat konflikte z javnostjo; nekatere njegove spomenike so poškodovali ali jih sploh niso pustili postaviti; tako je znan škandal z njegovim Balsacom, ki je šele 1.1939 dobil prostor na vogalu bul varja Raspail na Montparnassu. Rodin je preživel večji del svojega nikakor ne kratkega življenja v siromaštvu in v umetniški osamelosti. Tako je tudi on stopil med tiste, ki nas prepričujejo, da je velika umetnost vedno nastajala v borbi in da je bila vsaj do svoje zmage oddaljena prevladujočemu okusu. Proti volji svojega časa Je postal Rodin velik umetnik in eden izmed redkih mojstrov, ki so se dvignili nad povprečnost svojega časa in se uvrstili med njegove umetniške vrhove. Dandanes sicer nc hodi kiparstvo po nje- govih poteh, vendar je Rodinov genij, ki razodeva neke vrste »stvarjalno demoni-jo«, razsvetlil pota tudi prihajajočim. Njegova umetnost je odmevala po vsej Evropi. Razstava v Pragi na začetku tega stoletja jc bila dogodek za vso srednjeevropsko skulpturo. Primer nemškega pesnika R. M. Rilkeja. ki je odrinil v Pariz zato, da bi spoznal Rodina in ki je postal pozneje mojstrov osebni tajnik, je posebno značilen dokaz širokega vpliva Rodi-nove umetnosti in v nji izražene osebnosti. Ob smrti Augusta Rodina je pisal kritik F. X. šalda med drugim: »Vsi, ki so se mu kdaj približali, so čutili, da je tu eden izmed vrhov sodobne umetnostne misli. Roriinovo delo je s svojo zgovornostjo, s svojim patosom takoj pokazalo, da je simbolično in da predstavlja več kakor sebe: tudi svojo dobo, svoj vek. To delo je človeka s&mo sililo, da se je spomnil velikih reprezentantivnih stvarjalcev preteklosti: Houdona, Michelangela, Donatella, kiparjev gotskih katedral, pa Feidiasa, Praxitela, starih Egipčanov, ter jih primerjal ž nj;m. Vsi čutimo, da se je utelesilo v Rodinovem delu največje umetnostno prizadevanje sedanjosti in da z njim stopa pred sodni dvor zgodovine naša doba kot celota in kot ed' niča v vsej svoji veličini in sili, pa tudi kajpak z vsemi svojimi slabostmi.« V razgovorih z Judito Claudelovo in z Pavlom Goellom, v spominih R. M. Rilkeja in v spisih drugih njegovih sodobnikov se je verno ohranila človeška in umetniška fiziognomija tega mojstra. Tik pred prvo svetovno vojno je »tal Rodin v ospredju evropske upodabljajoče umetnosti. Med tistimi, ki so se učili v neposrednem stiku z avtorjem »Meščanov Calais-kih«, >Misleca«, »Poljuba« in drugih velikih del. je tudi največji kipar južno-vzhodne Evrope, Hrvat Ivan Meštrovič. Rodin je bil po svoje močna osebnost, živel je v svoji vili v Mendonu in v pariškem Hotelu Brion, kier je danes Rodinov muzej. Ugo Ojetti ga je poznal osebno in pravi o njem (Ccse viste, II): »Govoril je o umetnosti preprosto in eksakt-no, ponosno, a tako skromno, kakor govori o svojem delu zidar ali kmet o svojem kopanju in košnji.« Za njim so ostale trajne sledi, kakor za vsemi, ki so hoteli s svojim stvarjalnim genijem preko umetnosti povzdigniti človeka in olepšati njegov obstoj v minljivem zemeljskem življenju. Popravi! v sobotni številki je ostala v članku »Razstava četvorice« nerodna tiskovna napaka: v odstavku o kipih K. Put-riha čitaj namesto: 2ena z bikom — »žena z listom«. N°v« italijanske knjige. V Mondadori-jevi zb rki »Quaderni della Medusa« je izšla kr,jiga Leva Tolstoja »Racconti e ri-cordi« v prevodu znanega pisatelja Corra-da Alvara in z ilustracijami Tolstojeve hčeri Tatjane. — Izšel je drugi zvezek Fran-cesca Flora monumentalnega dela »Storia della letteratura italiana«. Obsega na več ko 1000 straneh slovstvo 14., 15. in 16. stoletja. Doslej so izšle tri knjige Florovega dela. ki pomeni dogodek v italijanski slovstveni zgodovini. — Po uspešni zbirki Poezij V. Cardarellija je izšla, v zbirki »Spec-chio pesniška knjiga drugega pomembnega pesnka, Salvatora Quasimoda »Ed e subi-to sera«. — Izšrl je tretji zvezek slovečega mrmoarskega dela Giuseppa Coranija »Dal dispotismo illuminato alla rivoluzione«, ki obravnava dobo 1767-1792. Zajetni zvezek je izšel v zbirki »Collezione Settecentesca«. — Milanski I. S. P. I. je izdal v dveh knjigah italijanski prerod W. L. Langerja »La Diplomazia dell';mperialismo«. obsežno po-litično-diplomntsko zgodovino za razdobje 1870-1902. 70 let Franca šemrova poStnega tajnika v pokoju Gospod Franc š e m r o v, poštni tajnik ▼ pokoju, se je rodil leta 1872 kot sin revnih staršev v Ljubljani. V ljudsko šolo je hodil na Grabnu, v srednjo šolo pa na višji državni gimnaziji na Vodnikovem trgu. Maturiral je 1893 in vstopil po enolet- nem čakanju v poštno državno službo. Po dovršeni praksi in absolviranem poštno-prometnem tečaju v Triesteju je bil imenovan za asistenta na ljubljanski glavni pošti. kjer je ostal do prevrata. Služboval je v mladih letih večinoma pri denarju; trgovski stan, s katerim je imel največ opravka in čigar mnogi člani so kasneje postali samostojni trgovci, se ga spominjajo in hvalijo njegovo mirnost in ustrežljivost. Leta 1905 se je poroč.il v Gorizia z Marijo, hčerko pok. notarja Josipa Kavčiča. V srečnem zakonu sta se rodila sin in hči. Med svetovno vojno je imel mučno afero. V letih 1914 in 1915 do vojne napovedi Italije so ljudje radi stikali po italijanskih listih, zlasti po »Corriere della Sera«, da bi zvedeli, kako zunanji svet sodi o dogodkih Avstro-Ogrske na bojnih poljih, šem-rov je bil aretiran, ker je liste prebiral in izdajal drugim. Pričelo se je preganjanje od policije do vojnega in okrožnega sodišča in slednjič do disciplinarne komisije zaradi »zločina« motenja javne varnosti in reda. K sreči se je povsod srečno izteklo, le disciplinsko sodišče ga je obsodilo na ukor. Ves potek od aretacije do konca je trajal 10 mesecev, šemrov je med tem časom živčno veliko pretrpel, saj sta bila služba in obstanek na niti. Po prevratu je bil iz glavne pošte pre-jneščen k novoustanovljeni poštni direkciji v Ljubljani na Sv. Jakoba trgu, kjer je dobil nov delokrog. Da se v njem spo-polni, ga je poslal rajnki direktor dr. Janko Debelak h pcštni direkciji v Gradec in nato na Dunaj študirat poštno ekonomsko službo. Vrnivši se je natsopil ekonomsko službo. Vrnivši se je nastopil eko-docent v pcštnoprometnih tečajih. Kmalu nato je bil pozvan v ministrstvo pošte pod ministrom dr. Lukiničem na začasno službovanje, kjer je ostal 7 mesecev. Ponudili so mu prevedbo v ministerijalni stalež, pa je odklonil, ker takrat stanovanjske razmere za uradništvo v Beogradu še niso bile urejene. In tako se je vrnil. Naročnik »Slovenskega Naroda« je že 37 let. Mnogo se je udejstvoval v stanov-sker"i in strokovnem življenju. Stanovsko gibanje poštnega uradništva se je pričelo v začetku 20. stoletja, pobuda je izšla z Dunaja, šerr.rov je prvi spodbudil tovariše v Ljubljani, da so ustanovili podružnico dunajskega društva poštnih uradnikov, in ee je ponudil za prvega tajnika. Za zboljšanje gmotnega položaja poštnega uradništva je bilo prirejenih mnogo shodov, tako v Celovcu, Goriziji. na Bledu in v Ljubljani. Povsod je nastopal šemrov kot govornik in poročevalec. Dvakrat je zastopal ljubljansko podružnico na osrednjem obenem zboru na Dunaju. Šemrov je od nekdaj pridno raziskoval zgodovino pcšte, o njej je pisal članke v strokovnih listih pa tudi v dnevnem časopisju. Leta 1926. je izdal za 30-letnieo ljubljanske poštne palače brošuro »Ljubljanska pošta« z opisom zgodovine pošte (prvikrat v slovenskem jeziku) na ozemlju bivše kranjske dežele. Brošura je nato služila za predavanje v poštnih tečajih. Pri poštni direkciji je šemrov nadalje služil kot proračunski referent do svoje upokojitve leta 1932. Skupaj je pri pošti služil 37 in pol leta. Bil je sicer odlikovan, vendar za svoje delo ni bil ob upokojitvi zadostno nagrajen. Krive so bile takrat nezdrave razmere v poštni stroki, ki niso dovoljevale iz »budžetsklh odrov« poštnim prometnim uradnikom one stopnje napredovanja, ki so jo druge sorodne stroke že poprej dosegle. Neumoren, kakor je šemrov bil, je nudil svoje zmožnosti in marljivost tudi drugod. Bil je soiikvidator »Prvega uradniškega gospodarskega društva v likvid.« Ko je to prenehalo je stopil kot uradniški sotrudnik v upravo »Jutra« in »Domovine« in je to službo opravljal do konca 1941, polnih 20 let, v zadovoljstvo svojih gospodarjev. Zdaj so mu pri srcu le spomini na svoje drage sošolce iz gimnazijskih let in na maturo leta 1893. in kliče na mesečne sestanke vse tovariše iz ljubljanske, novomeške in celjske gimnazije, pa tudi Iz realke, ki prebivajo sedaj v Ljubljani. Vsako peto leto se praznuje en dan tak spomin z vsemi tovariši tudi izven Ljubljane. Vsi šolski tovariši, kakor tudi poklicni kolegi žele od srca, da bi jubilant srečno preživel vojne čase in da bi ga usoda ohranila zdravega in čilega do skrajnih mej človeškega življenja. Na razstavi Najbrže bo marsikdo, ki bo zagledal ta naslov, godrnjal in zabavljal, češ, kaj pišejo o razstavi ljudje, ki se na umetnost in zlasti še na slikarstvo prav nič ne razumejo. Zato moram sebi v obrambo in cenjenemu bralstvu v tolažbo navesti, da ni moj namen pisati kritike o slikah in o razstavah sploh, temveč nameravam le na splošno in povprek razpravljati o ljudeh, ki razstave obiskujejo, oziroma jih ne obiskujejo in zakaj jih obiskujejo in zakaj jih ne. I. Zgodi se, da gresta prijatelja na sprehod v Tivoli, dopoldne za dober tek in tečno prebavo, hodita gor, hodita dol, se pogovarjata o tem in se pogovarjata o onem in naenkrat vzajemno in soglasno ugotovita, da je promenada sila prazna in ie hud mraz, ter ni nikjer kratkokrilih ljubljanskih go-spodičen, da bi se ob pogledu nanje razveseljevalo oko in grelo srce ter bi jima hitreje mineval čas. Pogledata na uro. Komaj enajsta je minila. Domov se še ne izplača, v slaščičarni bi si s tortami pokvarila tek, v kavarni sta že včeraj preglelala vse časopise — torej kam? Pa se jima pogled ustavi na lepaku ob progi: »V Jakopičevem paviljonu razstava ta in ta, odprta ves dan«. Sijajna ideja. Na razstavo pojdeta in s tem opravita tudi svojo kulturno dolžnost! Ob vholu jima prijazno zaveje topel zrak naproti. Res pametna reč taka razstava. Prebiješ čas, pogreješ se in zraven tega še uživaš ob lepih slikah in kipih. Hodita po dvoranah, se ustavita pred to sliko, premotrita ono, kritizirata, hvalita in tako dalje Natančnejših in basvenejših podrobnosti njihovih opazk si pa žal ne upam podajati, kajti težko in zamotano je soditi o občutkih take mladeniške duše, zlasti še, če ima človek malo opravka z moškimi, predvsem pa še na razstavah, Tako torej preživita prijetno uro na toplem, povečata svoj tek ob pogledih na razna zapeljujoča tihožitja in ob določeni uri odi leta domov s ponosno zavestjo v srcu, da sta storila kulturi in civilizaciji dopadajoče delo in se na tihem smehljata v mislih, kako bosta zrastla v očeh deklet, ko jim bosta razlagala svoje današnje umetniške vti- se! — II. Popoldne, že bolj proti mraku pride v razstavo tesno se držeča dvojica. On in ona. On kupi karte, ona sramežljivo poveša oči. Odideta v dvorano na desno. Razstava je že skoraj prazna, blagajničarka in paznik stopicata okrog peči. V sobi na desni vlada čudovita tišina. Neverjetno dolgo se mudita mlada ogledovalca v njej. V tej temi pravzaprav že ničesar več ne vidita! Pa stopi paznik z glasnimi, premišljenimi koraki v sobo, da bi jima prižgal luč. »Oh, hvala lepa,« zardi ona, »res ni treba! Saj tuli tako kar dobro vidiva!« On potrjevalno zahrka. Paznik pokima, dvojica se presoli v sobo na levo. Molk se nadaljuje, šele na tretji paznikov opomin, da bodo za danes zaprli, zapustita razstavo ... Treba je pač razumeti mlade ljudi. Mraz je zunaj in skoraj že ffma in človek nikjer več ne najde primernega zatočišča. V Jakopičevem paviljonu pa je prijetno toplo, samotno in sploh zelo priporočljivo. Ce jo mama zvečer vpraša, kod je hodila vse popoldne, ji lahko — za spremembo, da ji ni treba zmerom praviti, da je b;la pri prijateljici — pove, da je šla na razstavo. »Na razstavo? Ah res? Kaj pa si videla?« »Oh veš mama, vse polno slik je bilo. slik in kipov in kipov in slik in zelo lepo je bilo...« In mama je čisto ginjena. dia ima tako umetniško navdahnjeno hčerko. III. Dopoldne kdaj se tudi primeri, da pride cel razred deklet na razstavo. Razredna blagajničarka plača za vsako liro ali dve in že so vse tri dvorane polne klepetajočih go- spodičnic, ki zvedavo in zadovoljno gledajo naokrog, ter se veselo muzajo, češ; »Pa smo ušle enournemu sedenju v šoli in pustemu razlaganju in katera mordia celo cveku!« Najpridnejše in tiste, ki imajo morda slabo vest, se zbirajo okrog profesorja in poslušajo njegove resne razlage. Druge, pod-jetnejše, hodijo same okrog, si ogledujejo in kritizirajo slike in zraven zaividljivo vzdihujejo ob mislih na svoje slikarske umotvore v šoli. Nekatere spet se hihitajo po kotih in si zaupno pripoveiujejo o svojih včerajšnjih uspehih na promenadi in kaj je ta ali ona videla v kinu ali gledališču. Najpodjetnejše pa. no, te se izmuznejo skozi vrata in se za prvim ovinkom snidejo s svojimi oboževatelji in se roko v roki podajo v tivolske goščave. Sicer je mraz in zima pred vrati, toda mladina je vročekrvna in v kolikor je ne greje ljubezen, jo peče slaba vest, kaj se bo zgodilo, če bo profesor zaznaj za pobeg. IV. Cisto drugačno pa je na razstavi razpoloženje v nedeljo dopoline. Po dvorani plavajo zapeljive dišave dam, ki v krasnih kožuhih, olepšane in poslikane hodijo od slike do slike in pazno prisluškujejo pogovorom drugih obiskovalcev razstave. Zgodi se namreč, da je taka dama povabljena v nedeljo popoldne v boljšo družbo, pa je njena sveta dolžnost, da se telesno in duševno pripravi za tako povabilo. Telesno — to opravijo njeni barvni lepotilni pripomočki doma pred ogledalom. Duševno — za to se je pač treba poglobiti v dnevne novice, dobro pregledati sezname porok, izvršene med tednom, prebrati najnovejši roman, ki je zadnje čase izšel v tej ali oni založbi in, kar je glavno, ogledati si raizstavo v Jakopičevem paviljonu. Kajti dolžnost vsake dame ...........'»i!- "v» , n. ■■ i. ■, " ■■■ Napad Italijanskih torpednih letal na anglo-ameriško formacijo v bližini alžirske obale: sovražni trgovinski parnik je bil zadet je, da lahko tudi ona, če je govor slučajno o razstavi, povzame besedo in z zanosom pove, da je bila tudi ona tam in sicer v nedeljo dopoldne, da je videla tega in tega, srečala to in to s tem in tem in tako dalje. Pogovor teče in gospa je občudovana in cenjena od vseh, ker se zanima za kulturne dogodke našega milega mesta. ... To so v glavnem najznačilnejši in najštevilnejši obiskovalci razstav. So pa seveda še nekateri, bolj redki sicer, zato pa tolikanj bolj zvesti gostje, ki pridejo na razstavo zavoljo slik in kipov, zato, da uživajo ob pogledu na umetnine, da se jim duša veseli ob čudovitih slikah, lepih in vabečih, ki dajo človeku misliti na pomlai in dobroto in še na tisoče lepih reči. Taki ljudje po navadi kar težko plačajo denar za vstopnino. Kajti nimajo ga preveč in gledati morajo na vsak izdatek. Toda ob sreči in užitku, ki ju občutijo, ko gledajo umetnine, se jim zdi. da jim je denar bogato povrnjen, in so veseli, da jim je bil dan tako lep. Marjana. KAJ VEM? KAJ ZINAM ? 521. Kaj je sklopni čoln? 522. Kateri vsakdanji pojav je pripravil Jamesa Watta na misel, ki je vodila do izuma parnega stroja? 523. Kaj je ultimat? * 524. Zidarjeva zadrega. Na zgornjem hodniku novozidane hiše je v stropu odprtina, ki vodi na podstrešje in kamor bodo pozneje vdelali stopnice. Zidar je pozabil na podstrešju kladivo, torej si prinese edino lestev, ki je na stav- bišču. Ko jo hoče prisloniti v odprtino, vidi, da je za 22 cm prekratka. Zidar si ni znal pomagati in je zaman premišljeval, kako bi v teh okoliščinah prišel na podstrešje. Kaj bi storili vi na njegovem mestu? 525 Dva vlaka sta se srečala. Na dvotirni progi teče 82 metrov dolg poštni vlak s hitrostjo 12 metrov na sekundo. Po vzporednem tiru hiti za njim 46 metrov dolg brzi vlak s hitrostjo 20 metrov na sekundo. Koliko časa traja srečanje. t. j. od trenutka, ko prva točka brzega vlaka stopi vštric zadnje točke poštnega vlaka, do trenutka, ko zadnja točka brzega vlaka zapusti prvo točko poštnega vlaka? Koliko časa traja srečanje, če pride brzi vlak iz nasprotne smeri? Naloga je za enostavno sklepanje brez pisanja. Rešitve nalog od 24. t. m.: 516. Slepci spadajo med kuščariee, ne pa med kače. 517. Telo, ki ne prevaja elektrike, imenujemo izolator ali osamilo. 518. Trojica največjih evropskih rek so: Volga, Donava in Dnjeper. * 519. Križanka. Vodoravno: 1. kolera; 6. Aleman; 12. odelo; 14. otava; 15. pesa; 16. sat; 18. Arad; 19. Isa; 20. Videm; 21. kri; 22. Ra(dij); 23. bedak; 25. Iž; 26. Rador; 27. pod; 29. Karel; 30. pomol; 32. kor; 33. koral; 35. ak; 37. pokol; 38. ta; 39. ban: 41. kolek; 42. kuk; 13. amen; 44. Lar; 45. Sora. Navpično: 1. kopira, 2. Odesa. 3. lesa; 4. Ela; 5. ro; 7. lo; 8. eta: 9. Mark. 10. Av^ri; 11. Nadiža; 13. kadar; 16. sidol; j 17. tek; 20. veder; 23. baron; 24. Somal; I 26. rak; 27. porok; 28. dol; 30. poker; 31. i vaba; 33. kola; 34. Jaka; 36. kam; 37. pol; 38. tur; 40. ne; 42. ko. » 520. Pes lovi zajca. Pes mora napraviti še 600 skokov. S temi skoki bo v razmerju 7:5 pretekel 120x7 = 840 skokov zajca. V istem času. ko napravi pes 600 skokov, napravi zajec v razmerju 5:4 več skokov, torej 150X5 = 750 skokov. Ker je zajec za 90 skokov naprej, je 750 + 90 ista daljava. »Kaj? Na lov greste brez nabojev?« »Zakaj pa ne! To je cenejše, saj itak nič ne zadenem?« * »Pomislite, gospoda Levca sem prosil, naj mi posodi dvesto lir. pa mi je odbil. Človek, ne bi verjel, da se dobe taki skopuhi na svetu« »O. zakaj pa ne? Jaz na primer spadam tudj med nje.« Z Gorenjskega Odlikovane! iz prve svetovne vojne. Go- renjsk itednik je pričel s številko od 21. t. m. objavljati razgovore z bojevniki iz prve svetovne vojne, ki so dobili zlato svetinjo za hrabrost. Prvi je prišel na vrsto Franc Ločnikar, ki je bil odlikovan z zlato kolajno, z dvema velikima srebrnima , z dvema malimi srebrnima, bronasto in nekaterimi drugimi odlikovanji. V Italiji je bil ujet od leta 1917. in je delal na grofiji generala Cador-ne poleg 30 drugih ujetnikov. Trgovsko zborovanje v Kranju. Koroška gospodarska zbornica je priredila zborovanje za vse trgovce mesta Kranja. Dane so jim bile nove smernice ter so jim bile pojasnjene določbe o zaposlovanju vajencev in o namenu in polaganju pomočniških izpitov. Sedem ljudskih šol odprli s 1. decembrom v Mež;ški dolini. Med drugim dobi šolo Strojna, Iti leži 900 m visoko. Učitelji so že določeni. Poroke v Kranju. Poročili so se Janez Hartman in Marija Rant, Stanko Berčič in Marija Kos, Bogomir Alojz Petrič in Angela Rožni kova,' Pavel Kokalj in Roza Terpino-va, Anton Potočnik in Marija šifrerjeva, Janez Kavčič in Francka Kavčičeva. V Cerkljah so umrli Peter Plaveč, Pavla Repnikova, Ana KaJinškova in Apolonija Ajdovčeva. V oktobru se je v cerkljanski občini rcd'lo 6 otrok. Nastop motoristov. Nedavno je polno-številno nastopil svojo službo oddelek motoristov za mesto Kranj. Vodja oddelka je Kosin. Po nastopu je bila tovariška prireditev. Pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah je bilo žetveno zahvalno slavje, ki se ga je udeležilo vse uslužbenstvo, zaposleno na kmetiji te industrije. Obrat obdeluje 81 ha travnikov in 26 ha njiv. Vzdržujejo dve obratni kuhinji, v katerih izdajo dnevno 5000 porcij. Kmetijska razstava v Kranju bo prirejena od 29. novembra do 6. decembra. Razstavljeni bodo prikazi kmetijskega gospodarstva na vsem Gorenjskem. Poseben oddelek bo imela kranjska mlekarska zalru- ga- Rsrlsfm nasveti STEKLENI DROBCI V KOŽI Navadno so stekleni drobci, ki se zarijejo v roko, tako drobni, da jih komaj vidimo. Vcekako jih precej težko odstranimo. Peča, tni vosek prižgemo in pustimo, da kane nekaj kapljic na kos papirja ali lepenke. Ko je še mehak, to1.a ne več vroč, ga pritisnemo na kožo, kjer tiči drobec stekla, in počakamo, da se ohladi. Medteih se je drobec vtisnil v pečatni vosek, ki ga zdaj potegne iz kože. Seveda moramo prej na koži odstraniti vse dlačice, da se tudi ne sprimejo s pečatnim voskom. To sicer ne škoduje, toda boli. PRESLANA JUHA Časih se kuharici strese preveč soli v juho_ da je skoraj neužitna. Deni vanjo nekaj rez^n surovega krompirja ali pa nekaj koščkov praženega kruha in počakaj, da še nekaj minut vre. Seveda lahko priliješ tudi nekaj vode, toda to bo vzelo juhi moč in okus. Kongap&j: Drašek in Miglec Lovsko storijo bi radi čuli? — No, pa naj bo! Sicer je ne povem rad, kajti če se bova kdaj srečala z Drašekom, bo najbrž hud, ker trobim njegove jagrovske dogodivščine po svetu. Rad se namreč »svadi«, posebno če ga ima malo pod kapo, — tak pa je skoraj zmerom. Tega mu ne smemo zameriti, saj je zrasel na zelenem Kamen-fečaku, kjer rode male goričice želarjev in kočarjev najboljšo izabelo in najžlahtnejšo šmarnico. Ob taki izbrani pijači je Drašek postal vinski strokovnjak in se ponaša s tem kakor s svojim jagrstvom, ki se ga je tudi vadil že od mladih nog. Najprej je skrivomž kajpada lovil ribe po ščavnici in Globetki, potem je »spelaval« mlade vrane iz gnezd in nastavljal v gostem znladolesu plašnim zajcem zvite zanke. Pozneje, ko je že nosil očetove stare hlače, ii šo se zmerom malo za njim vlekle, je podedoval z njimi tudi pravico do starega pihalnika, ki je bil varno skrit v podboju »hišnih« vrat. In pokal je z njim po zelenih šumah ob ščavnici in v kačjih gra-bah, da je kar »hriim leta'« po njih. Koliko debelih »zafcof«, koliko še bolj »žmah-nih« fazanov mu je tistihdob zdrknilo po »guti«! Ni pa morda samo Drašek plašil divjad »tijanta gor« proti Libanji in proti železnim dveram — ves moški Kamenščak, dolg dve uri hoda, je bil kakor ena jagrska družba. In rekalo se je po praviei: »Kolikor koč je na Kamenščaku, toliko je lovskih tatov. — V starih Časih so imeli plemeniti Kamenščanci — plemeniti za»adi toga, ker je bil lov nekdaj samo pravica plerničev — še drugo, nekoliko manj ple-menitaško navado. O njej priča v ustnem izročilu ohranjeni premodri nasvet: »Ce greš po Kamenščaku, imej žepe obrnjene«. Dandanes lahko hodiš po tistem dolgem bregu brez skrbi, zato so poskrbeli žan-darji in lotmerška »kajha«, toda dve plemeniti strasti sta med Kamenščanci še vedno v čislih: lovska strast in veselje do pijače. Za slednjo je značilna stara pesem, ki se pričenja takole: — Kamenščanci so pijanci... — Drašek se ne sramuje častitljive dediščine častitljivih prednikov. 2e njegova zunanjost priča, na katerem imenitnem bregu se je rodil. Srednje postave je, zavaljen kakor hrastovo deblo iz »šarjakov«, zalitega, vedno malo »pruntnatega« obraza, malih, živahnih oči in redkih, visečih »mustačof«. Zamaščene debele suknje nima nikoli zapete; zaradi obilnega trebuha mu »luka« izpod prekratkega »preslika« pisana »robača«, hlače pa so mu zmerom »na pobegi« in že davno bi jih bil izgubil, če bi ne bile zataknjene za visoke »sarč« močnih škornjev, še stara kapa na okrogli »keblšči«, puška na rami pa »kajir« z južino ob strani — tak je naš Drašek, ko se odpravlja na »jah«! že dolga leta — odkar se je bil namreč preselil v Lotmerk — je priznan lovec z orožnim listom, lovsko karto in vsem drugim, kar je za to »meštrijo« potrebno. Vendar pa se ga lovska družba nekako boji. Strelja sicer še zmerom imenitno, toda samo dokler je trezen, to se pravi, do prve južlne. Popoldne je že nevaren in zeleni brat je tedaj rad daleč od njega, ker vidi povsod zajce lr. fazane. Z zadnjega pogona v kakšni krčmi ali pivnici odhaja poslednji in navadno sam. In na teh dolgih samotnih potih »prta dumi« je že doživel prav čudne stvari, tudi tisto z Ml-gleeem. Neke temne noči se je vračal *am z Mrzlega polja prav po kamenščan_5ko na-treskan. Klamoteril je po blatnih klancih celo večnost — pa Lotmerka »nigi, nigi«. Zarana, ko se je že malo danilo, je videl v megli neko cerkev tn čul biti uro. Danilo se je že tudi v njegovi glavi in spoznal je, da je bil »tijantan« pri Sv. Miklavžu — »direkcion Ormož«. — Drugo krat jo je zoret zadnji mahal domov s Kamna, tam od »Naše Nane«, ki peče tako imenitne ribe in toči zmerom dobro pijačo. Zjutraj sta ga prebudila hlad in enakomeren šum. Ležal je za debelo »vr-oačo«, puška in »kajir« sta visela na njej, nekaj stopajev dalje pa je šumela Mura. V tretjič gre rado in tako je Dr?«ek neke jesenske noči zgrešil brv čez G1 >betko in štrbunknil v njene hladne valove. Le s težavo se je skobacal na breg — kapa pa je šla po vodi »prta Pitomači«. Po takih nezgodah je sprevidel, da &ta tema in samota zanj nevarna. Lova in vseh dobrot, ki so z njim v zvezi, pa ni mogel pustiti. In spravil si je Migleca. Ko ga je na ženino jezo prignal k hiši, ga je še zva! Lord, ker pa je malo ščene tako prijazno migalo s kratkim repom, ga je mali Drašek, njegov nadebudni 3in, začel klicati za Migleca. In to ime je osta'o psu, ki je bil očitno »nezgruntano« kompliciran j pasme, samo lovske ne. Jemal ga je povsod s seboj: na kožuhanje, koline. *go-sttivanja«, krstitke in »karmine«, na pogoste goričke manevre in — Bogu bodi potoženo! — tudi na »jah«. Ker pa Miglac ni bil »dreseran« pes in so se zeleni bratci zaradi tega Jezili, ga je na love vodil na »kratken vožinci«. Zvečer ga je odveza! in oba sta prihajala tudi v najtemnejši noči varno domov. lgekoč, ko so ga lovski tovariši dražili zastran Migleca, rekši, kako se more lovec pajdašiti s takim zanikrnim psom, jim je cobre volje razkril svojo skrivnost. — MigiFC. — tako je dejal, — res nima speti egreja« kakor vaši psi in ni »dreseran-c. Eno prednost pa ima — to je njegova barva Bel je od glave do repa. Ce greva ponoči domov, stopa pred menoj — tega sem ga naučil — naj bo noč še tako temna, zmerom pi vidim. Na pot mi ni treba, paziti Miglec jo pozna bolje ko jaz in V3elcj me privede če že ne domov, pa »bar« pred kakšno lotmerško oštarijo Morda bi bil Miglec res bel, če bi ga kdo umil. V resnici je bil bolj sivkaste barve, no, kljub temu je svetil D.ašeku skozi noč kakor Izraelcem plamen. Neke noči pa se je izkazalo, da Miglec ni tako zanesljiv »pčsvet«, kakor ga je hvalil Drašek. Bil je sicer cvetoči maj — toda ko se je Drašek prikobacal okoli polnoči iz neke pivnice tam nekje v Vinskem vrhu, je bila tema že taka kakor nekje drugod, lahko si mislite, kje! Povrhu je še pričelo liti. Povsod po globokih klancih in šumečih gozdovih je žuborelo in klokotalo In slavna ilovica lotmerskih goric je bila vsa mehka in sklizka. Kolikokrat je Drašek na svoji nočni poti omahnil pod težo neštetih izpiaznjenih kupic v jarek ali se popeljai dol po bregači v kako »riipačo«, tega ne ve niti sam. Miglec mu pri vstajanju sicer ni pomagal, pač pa ga je vselej lepo počakal ln mu vabeče migal z repom. Več od takega malega ščeneta ne moreš zahtevati! Dovolj je že bilo, da mu Je tako zvesto svetil na križevl poti. Drašek se ni zavedel, kdaj sta prekolo-vratila sklizko Kalvarijo ln, oh, tako dolgo Kumersko grabo. Bog ve, po kateri brvi sta prekoračila šumečo Kostanjevico, da sta potem — včasih oba po vseh štirih — lezla na Kamenščak. Tu in tam se je Drašku v okajeni pameti malo za-blisnilo in tedaj se mu je zdel rojstni breg tako »nazarensko« dolg kakor še nikoli, že davno bi morala biti doma, pa sta še vedno lezla nekje med njivami, sadovnjaki in trsjem. Dež je lil vztrajno z zave-šenega neba, Miglec pa je svetil. Nenadno se Drašek ustavi. Najbrž je okajen in utrujen med hojo malo zadremal in se skoraj prevrnil prek ograje. Pogleda pred se in naokrog — Migleca ni nikjer! Kakor da se je pogreznil v zemljo ... Drašek »fučka« svojemu »svečar-ju«, ga zove in vabi. Ni glasu od nikoder. »Bogi ne milo« se spusti sam dalje in se znajde pred neko hišo. Ogleduje jo in naporno premišljuje. V nekem trenutku se mu zdi, da vidi dve enaki hiši. Potem pa se mu začne počasi svitati in nazadnje spozna, da stoji daleč gori na Kamenščaku pred hišo starega Kosija. Zdaj ve tudi za pot domov. Preklinjajoč nezvestega »sve-čarja« in vzdihujoč najde cesto in »cam-perdinka« potem še skoraj dve uri po dežju in blatu do svojega doma »tan v bla-ženen Lotmerki«. Kaj pa se je zgodilo z Miglecom? — Nekaj pred poldnem, ko si je Drašek že »vračil« želodec z jabolšnico, se je priplazil domov, po treh nogah, ves blaten in krvav in z »začesnjenin vtihon«. In Drašek je spoznal, da je neodoljivi ljubezenski nagon bil pognal ubogega Migleca »tijanta« gor na Pogorišče do neke mlade poskočne »kilse«. kjer jo je v boju s tekmeci pošteno skupil. Kaj pa more pasja para za to, če je pozabila pri tem na svojo »svečarsko« dolžnost in zvabila celo svojega gospodarja s seboj na pasje vasovanje — na »pesji štrapac«! Iz Sp®dnie štajerske VaSke strojne skupine. Celjski okraj je prvi v Nemčiji ustanovil v 34 velikih občinah vaške strojne skupine. Vsak občan si poslej lahko izposoja kmetijske stroje proti primerni odškodnini. Listi pravijo, da je že letošnjo jesen bilo v celjskem okraju spravljene precej letine s pomočjo takih vaških zajednic. Še prav poseben namen izposojanja strojev pa je ta, da bi kmetje spoznali njihov ustroj in da bi sami nabavili primerne stroje. V Rogaški Slatini je bilo v prvi polovici novembra 9 porodov. Poročila sta se Janez Pirš in Marija Plemenitaševa; umrla pa sta Prane Drofenik in Dragica Jutriševa. Na Teharju je bil v prvem tednu novembra en sam porod. Poročili so se Franc Puk-majster in Marija Flemenikova ter Franc Povaiej in Marija Forštnerjeva. Umrl je' Ernest Knez. V Ptuju je bilo v prvi polovici novembra 10 poro lov. Poroč'lj so se: Ludvik Sredin-šek in Štefka Trojnko, Avgust Geiser in Lucija Erlačeva, Stanko Topolnik in Marija Krambergerjeva, Janez Brmež in Margareta Kekec, Viljem Slovaček in Veronika Kuri ter Anton Purg in Angela Skaletova. Umrli pa so Karel Kamenšek, Ferdinand Stros. Roza Lebar. Pavla Serdinšek, Marija Pernek in Franc Kolarič. Na smrt obsojeni tatovi. Kakor smo poročali, je uspelo grafiki policiji v oktobru poloviti tatinsko družbo, ki je kar obrtno izvrševala tatvine in vlome v Gradcu in okolici Izkoriščali so zatemnitev m so znatno oškodovali več gostilničarjev, mesarjev in prekajevalcev. Pri vlomu v neko enodružinsko hišo so odnesli 11.000 mark gotovine ter različne dragocenosti in obleko v vrednosti nad 18.000 mark. Zdaj je prišla vsa dražba pred graško sodišče, ki je tatove označila za ljudske škodljivce in izrekla strogo sodbo: 431etni Konrad Pacher in 24-letni Iv. Praprotnik, oba s Spodnjega štajerskega ter 241etni Giovanni Scapin iz Italije in 2Sletna Ana Grubmulllerjeva iz Brucka. ki je bila njihova zaščitnica in razpe-čevalka, so b;li obsojeni na smrt. 491etna Suzana Krakolinigova iz Aflenca se bo kot zavetnica pokorila 5 let, 361etna Marija Janžekovičeva iz Gradhorna je obsojena na eno leto, 611etna Amalija Schanza iz Gradca pa je kot zaveznica obsojena na poldrugo leto ječe. Tako je grafika policija brž iztrebila nevarno družbo. Nesreče. 14 letna Roza Hajnškova z Zgornje Poljskave je imela to nesrečo, da se ji je pri jedi zataknila kost v grlu. 16 letna Roza Golobova si je pri delu v tovarni >Sana« poškodovala 4 prste na levici. 26 letni strojni ključavničar Franc Jarčič iz Studencev je pri delu prišel z glavo med zid in stroj in je dobil nevarne poškodbe. Vili Gradišnik iz Dravske ulice se je prav tako hudo poškodoval po glavi, 18 letna Lojzka Erženova pa je bila napadena od nevarnega psa. Poškodovanci leže v marborski bolnišnici. Iz Novega mesta —n Novomeško občinsko gospodarstvo. V torek je bila 7. letošnja seja novomeškega mestnega sveta. Pred prehodom na dnevni red se je župan dr. Polenšek 3 toplimi besedami spominjal smrti zadnjega sloverskega bana dr. Marka Natlačena. V počaščenje spomina je mestni svet nakazal Vincencijevi konferenci 5000 lir. Zupan je poročal, da je pregledal občinsko blagajno, jo primerjal z vlogami in spisi in našel vse vredu. Na novo sta bila izvoljena v upravni odbor eMstne hranilnice kot zastopnik vlagateljev g. dr. Globevnik in kot izvedenec za kreditna vprašanja g. Zurc. Pri sklepanju o vlogi Zdravstvenega doma v Novem mestu zaradi računa za električni tok je mestni svet po županovem poročilu o delovanju in razširitvi Zdravstvenega doma soglasno sklenil, da bo odslej dobavljala mestna občina Zdravstvenemu domu brezplačno električni tok Socialnemu odseku »Protikomunistične milice« je mestni svet odobril podporo 10.000 lir, podpornemu društvu za dijake na državni gimnaziji v Novem mestu pa 1000 lir Slednjič je mestni svet odobril predlog uprave za zvišanje oskrbovalnin v občinskem zavet'šču, ki je zaradi podražitve vseh življenjskih potrebščin postalo nujno potrebno, nakar je župan dr. Polenšek zaključil sejo. n— Voz se je obrnil. Iz gozda pri Velikem Slatnlku je vozil drva 41 letni Janez Ogorevec. Na slabi gozdni poti pa se mu je nenadno sesulo zadnje kolo, zaradi česar se je voz obrnil in je pri tem padlo več težkih polen na Ogorevca in ga pokopalo pod seboj. Razen hudih poškodb na glavi si je Ogorevc pri padcu zlomil desno nogo v gležnju. n— Vrnite knjige! Izposojevanje knjig v novomeški železničarski knjižnici je začasno prekinjeno. Vsi člani knjižnice, ki imajo doma izposojene knjige, jih morajo najkasneje do prihodnjega petka vrniti in bo v ta namen knjižnica poslovala v petek od 17. do 19. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Včeraj sem bil na razstavi. Tvoja slika je edina, ki sem jo videl.« »Res?« »Da, — pred drugimi slikami je stalo toliko ljudi!« * »Tvoj pokojni mož je umrl pred dvema tednoma in ti že zdaj misliš na to, da bi se poročila!« »Ah, mamica, zakaj me karaš? Obljubim ti. da bom drugič dalje čakala.« * Hitro po svojem nastopa je novi načelnik ugotovil, da je v njegovi pisarni vse polno spiskov, k; so brez vsakega pomena. Zaprosi vrhovno oblast, da bi smel nn]-čit; vso to nepotrebno navlako, Odgovor je bjl kratek: »Lahko sežgete vse listine, ampak dajte jih prej prepisati.« oglasi Kdor išče službo plača sa vsako besedo L —JO. m dzi. tn prov. takso —M. m dajanj« naslov* all šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase J« L t.—. — Za ženitve ln dopisovanja J« plačati ra vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, sa drž. bi prov. takso St —.60, za dajanje naslova all šifro L 3.—. Najmanjši iznos m t« oglasa Je V 10.—. Priobčujemo danes tudi one male oglase, ki jih zaradi A prostora nismo mogli uvrstiti v nedeljski V pomanjkanja številki. Uprava »JUTRA« Kuharico pošteno, čisto, z letnimi spričevali sprejmem k dvočlanski dražim. Na-»lov v vseh posl. Jutr. 16319-1 Frizerko dobro delavko, sprejmem Naslov v vseh posl. Jutra. 16326-1 Pomožna kuharica išče službo v bolišo restavracijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomožna«. 15773-2 Gospodična pridna in poštena, sprejme kakršno koli zaposlitev v popoldanskih urah ali tudi za ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »inteligentna«. 15643-2 Visokošolka išče kakršno koli zaposlitev. Inštruira vse predmete po zelo nizki ceni. Uspeh za-tamčen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visokošolka«. 15703-2 Šivilja dobra moč se priporoča. Gre na dom, brez hrane, event. v salon k boljši šivilji. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 15927-2 Sin trgovca, gostilničarja, posestnika, večletni šolski upravitelj, vajen prijeti za vsako delo, oče dveh nepreskrbljenih otrok, brez vsakršnih sredstev. vliudno prosi za kakršno koli zaposlitev — ali podporo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben«. 13535-2 Absolventka Trgovske akademije z znanjem italijanščine in 1 n pol letno pisarniško Drakso išče zaposlitve — Ponudbe pod šifro »Sposobna« na ogl. odd. Jutra. 16034-2 Stenotipistka perfektna, 18letna, absolventka trgovskega tečaja, išče primerno zaposlitev. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 16236-2 Pouk Konverzacijo nemško nudim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popoldne«. 15756-4 Akademik išče n-strukcije ta vse razrede osnovnih in srednjih šol po imerni ceni, oziroma za ko silo in večerjo Ponudbe oa 3gl. odd. Jutra pod »Strog«. 15324-4 U' v Požarni aparati Total, so zaradi opustitve obrata ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Gospa!* Ali ste ie poskusila čistiti madeže na oblekah s »Či-stimadežem«? Jaz sem prav zadovoljna. Poskusite tudi Vi, bo pa tudi Val g. soprog zadovoljen, ker bo imel r malimi stroški vedno čedno obleko. »Čistimadež« dobite v vseh drogerijah io trgovinah. Glavna zaloga: »Petronafta«, Bleiweisova c. št. 35a._J-175-M-6 Boo črno še nerabljeno, veliko, lepo, prodam. Ogledati: Salendrova 6, m. nadstr.__16329-6 Nove črne čevlje štev. 38, domače delo in predvojno blago, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.__16322-6 Prodam tehtnico, za 10 kg, iz medenine, lekarniška oblika. Naslov v vseh posl. Jutra._16321-6 Otroško posteljo železno, kompletno — ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 16316-6 Prodam boo (kep) tz 2 črnih lisic, 2 mofeki obleki in zimski plašč. Ogled od 12. do 14. Naslov v vseh nosi. Jutra. 16315-6 Kupim stojalo večjega šivalnega ali pletilnega stroja. Ponudbe pod »Stojalo« na ogl. odd. Jutra 16317-7 Steyr 55 krasno ohranjen, s pri-ma gum-itnl nMi ren«. 16009 22a Sobo s kopalnico oddam s 1. decembrom stalnemu gospodu. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 15122-23 Gospodična velika, črnolaska. s stalno službo in nekaj gotovine ter krasno balo želi spoznati solidnega višjega uradnika v s vrh o že nitve. Vdovci z otrokom imajo prednost. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lep Božič 1942«. 15214-25 Dekle v najlepših letih z lepo doto in blagim značajem želi za praznike stopiti pred oltar. Dopise na ogl odd. Jutra pod šifro »V dvoje Je lepše« 15290 25 Katerij fejst fant bi hotel poročiti edinko bogatih staršev. Cenj. dopise prosi pod šifro »Se nimam 20 let«. 15929-25 Solidno dekle dobra kuharica in gospodinja z nekaj premoženja. stara 28 let želi spoznati državnega uslužbenca v svrho ženitve. Dopise na ogl. odd. Jutr pod šifro »Železničarji imajo prednost« 16222-25 Enosob. stanovanje iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Ju-fra pod »Čista 666«. 1576V21a Oblatila Boljša dama želi resnega znanstva z boljšim in dobro situira-nim go6 podom ženitve radi. Le resne ponudbe pod »Ma« na oel. oddel. Jutra. 15240-25 Mlada vdova simpatična, želi poročiti boljšega gospoda Ponudbe pod »Lepše v dvoje« na ogl odd. Jutra. 15121 25 mvjt 1 'l'WMI'll'l Wi'i lil 500 lir nagrade nudim onemu, ki mi preskrbi eno- ali dvosobno sta-novame za takoi ali 1. december. Po možnosti s kopalnico in ne predaleč od centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten plačnik«. 15764-21a 500 lir nagrade dobi. kdor mi preskrbi eno ali dvosobno stanovanie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimpreie«. 15073-21a Lepo nagrado dobi, kdor mi preskrbi 2-sobno stanovanje, ne daleč od centra Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »3 osebe«. 15552-21a Dvo- ali trisobno stanovanje proti nagradi išče družina treh odraslih članov. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Odrasli«. 15271-213 Pellicia persiano statura media nuovo si vende. ocons;one. Bee-thov 4 pt. destra. Krzneni plašč perzaner. nov. za srednjo postavo, se ugoano proda Beethovnova 4. prit!., desno. 16328-13 Prodam epo jedilnico in rabljeno omaro. Trdinova S II. levo 16216 13 Filatelija Serijo »Co-ci« nežigosano, brezhibno. — prodam * tkoj najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 16318-39 Obrt Gospodje.« pozor! K. io bučama »Pajk« van -strokovnjaško očisti preoblikuje ln prebarva Klobuke vseb vrst pr nizkib cenah Lastna delavnica — Se priporoča Rudolf Pajk Sv Petra oepta 38 J-158-M-3C Krzno! Damski m otroški plašči krzno za obšive in žepe, mufi. ovratniki itd. pr L. R o t. krznarstvo. — Ljubljani Mestni trg 5 J-188 M 30 C nformacije Vdova z osmimi otroci brez dohodkov, se priporoča usmiljenim srcem, da bi ji pomagali s kakimi rabljenimi čevlji ali obleko za otroke od 9 mesecev pa do 16 let. — Darila sprejema ogl. odd. Jutra. Naslov istotam. 16000-31 Železno stružnico » predležišči 70 cm stružne dolžine, kompletno, zelo dobro ohranjeno prodam «a 10.000 lir. Transmisijo. 5 m dolgo, 35 mm deb. in dva stenska nosilca za ceno 1400 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«. Izgubljeno Izgubili so se 4 ključi na rinčlci, od šentjakobske šole do magistrata ali od Murmayer-Jeve lekarne do Tabora. Pošten najditelj naj Jitt odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 16330 28 Nalivno pero Parkar, ital fabr.. črno, sem pozabil na pultu v ogl. odd. Jutro v soboto ob tričetrt na 11. uro. — Najditelj, ki ga Je gotovo pomotoma našel se naproša, d« ga vrne pro. ti nagradi v ogl. odd. Jutra. 16211-28 Tajnika aste**- osebnega, veščega upravnih poslov in italijanščine, po možnosti s prakso v upravni službi — se sprejme. — Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« pod označko »Perfekten«. Vsemogočni je poklical k Sebi najboljšo ženo, sestro, teto in svakinjo, gospo Eržen Natalijo roj. Caisutti soprogo carinskega uradnika v p. dne 22. novembra t. L, prevideno s tolažili sv. vere. Pogreb bo v torek, dne 24. novembra 1942 ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. Ljubljana, Trieste, Kranj, Beograd, dne 23. novembra 1942. FRANKO, soprog; NORMA, sestra in ostalo sorodstvo P. G. Wodehouso: TKI SAN Humorlstičen roman »Da. Rekel mi je, da pojdeta skupaj na ,lunch'.« »Oh da, da, spominjam se.« Gospod Wrenn ga je blagohotno spremljal z očmi, ko je odkolovratil iz pisarne. »Zdaj bi se tudi nama preleglo kaj pod zobe, jeli, dragica?« je rekel obrnjen proti Kayi ter odložil klotasti plašč, ki ga je navadno nosil v pisarni. »Saj niti več ne pomnim, kdaj sem zadnjikrat kosil s teboj.« Stopil je k obešalniku, kjer mu je visel suknjič. »Krasno bo imeti tega ljubeznivega fanta za pomoč,« je nadaljeval. »Zelo sposoben dečko se :mi zdi.« »Meni se pa zdi najbolj zoprno bitje, ki sem ga kdaj srečala,« je kar se da suho odgovorila Kay. Gospod Wrenn se je zdrznil in od presenečenja izpustil klobuk. »Kaaaj?« je zategnil. »Kako to misliš?« »Mislim, kakor sem rekla. Grozen človek je.« »Ali, detece, saj je komaj pet minut, kar sta se seznanila.« »Vam.« Gospod Wrenn je pobral klobuk in ga jel nekam razburjene oprhavati. »Strašno.« je rekel, kakor bi govoril sam s seboj. »Kaj je strašno?« je vprašala Kay. »Način, kako sodiš o gospodu Shotterju.« »Ne vidim jazloga za tvoje zgražanje. Za svojo J osebo samo upam, da se mi ne bo nikoli več treba ! srečati z njim.« | »Pa se bo treba,« je z razburjenim glasom odvrnil gospod Wrenn. »Ne vem, kako bi se ga mogla ogniti. Lord Tilbury mi je pravkar povedal, da je mladi človek najel vilo ,Mon Repos'.« »,Mon Repos'!« je vzkliknila Kay in se naslonila na pisalno mizo, da ne bi padla. »Menda ne mislite vile ,Mon Repos', ki stoji vštric naše hiše?« kako težko se je ogibati soseda.« »Pač, prav to,« je odvrnil gospod Wrenn. »In vem, Mladenka je zaškrtala z zobmi »Se ga bom že znala ogibati!« je odločno dejala. xm Ustanovi se poslovna družba Baš nasproti Tilburyjeve palače, v neposredni soseščini uredništev »Lista za malčke«, »Sobotnih po-menkov«, »Britanske mladenke« in »Pustolovščin za dečke« ter drugih manj važnih časopisov, ki so tvorili področje Mammoth Publishing Company, je stala umazana štirinadstropna hiša, ki bi jo bil lord Tilbury zdavnaj rad pogoltnil (kakor je bil pogoltnil že malone vse zgradbe v tisti ulici), ko bi mu ne bile branile razne pravne ovire. Prva tri nadstropja tega poslopja so bila oddana poslovnim tvrdkam tiste ganljive vrste,, ki jih ne more nihče sumničiti, da bi imele kaj prometa, a vendar z otožno vztrajnostjo životarijo iz desetletja v desetletje. Njih okna so bila umazana in zanemarjena, in mnogim izmed nazisov, ki so svoje dni krasili šipe, je manjkalo po nekaj črk. Šele ko si prišel v četrto nadstropje, si lahko čital nekoliko privlač- nejši napis. Ta privlačnost ni izvirala samo iz dejstva, da so bile črke skoraj nove in zlate, ampak napis je tudi drugače zbujal zanimanje. Evo ga: ZASEBNO OP-RAVNIŠTVO ZA TAJNE POLICIJSKE POSLE Ravnatelj J. Sheringham Adair Mnogoštevilno in mnogozmožno osebje Ko si to čital, si v duhu nehote videl vrsto sob, polnih »detektivov« s srditimi obrazi, ki pod drobnogledom preiskujejo sumljive krvave madeže, ali pa se sklanjajo nad zagonetnimi tajnopisi, da bi našli sled za tatovi maharadževih dragotin. Toda tisto dopoldne, ko je Sam Shotter prvič prestopil Tilburyjev prag, je sedel v pisarni zasebnega opravništva za tajne policijske posle en sam uradnik. Bil je majhen, gizdav možiček v obleki kričečih barv, neoporečni sorodnici tiste, ki jo je bil kupil Sam pri bratih Coenih. In če omenimo, da je imel brke z voskom navihane in da mu je gledala iz žepa pisana, zoprno parfumirana svilena rutica, smo povedali dovolj, da bo čitatelj z nami vred prepričan o nepriporočljivosti njegovega značaja. Vsekako bomo imeli še dovolj priložnosti, da razčlenimo ta slabi vtis. V trenutku, ko smo nevidno prestopili prag. ni nič kazalo, da bi gledal skozi okno. Tilbury Street je zelo ozka, in okna Četrtega nadstropja zanemarjene hiše so baš nasproti četrtemu nadstropju Tilburyjeve zgradbe. Aleksander Twist (tako je bilo možu ime) bi bil imel vso priložnost, ko bi ga bilo mikalo prodreti z očmi v zasebno svetišče lastnika Mammoth Publishing Company in okusiti duhovno slo, ki nas prevzame, kadar vidimo velikega moža pri delu. Edini izmed tolikih milijonov londonskih prebivalcev bi bil lahko opazoval lorda Tilburyja, ko je dirkal po preprogi sem ter tja, ždel za pisalno mizo ali narekoval svoje veleumne misli v diktafon. Toda Aleksander Twist je rajši sedel za svojo mizo in si polagal pasijanso; človek bi bil stavil, da kuha kako grdobijo. Pa nikar ne prehitevajmo dogodkov! V svojo igro je bil tako zatopljen, da vobče ni slišal trkanja na vrata. Šele ko je udaril obnje trd predmet, ki je utegnil biti držaj ženskega solnčnika, se je gospod Twist zdrznil in dvignil glavo. Pobrisal je karte v predal, si naglo popravil obleko in živahno vstal. Ti udarci ob vrata so dišali po zaslužku, in gospod Twist ni bil samo J. Sherring-ham Adair, ravnatelj zasebnega opravništva za tajne policijske posle, ampak je tudi predstavljal »mnogoštevilno in velezmožno osebje«. Ni se smel dati zalotiti križem rok. Jadrno je razgrnil pred seboj pomečkan papir močno skrivnostne in važne podobe, se sklonil čezenj in zamišljeno namršil obrvi prav tisti mah, ko so se jela vrata odpirati. Komaj pa je vrgel oči po osebi, ki je bila stopila v sobo, je bilo njegove resnobnosti konec. Pred njim je stalo dekle kakih dvajsetih l.et in drznega obraza, Id je bil videti v tem trenutku dokaj žalosten. Imela je svetlorjave oči, kakršne se rade družijo z mehkim in plahim srcem, zardela lica in svetle lase, ki so se pri svetlobi okna skoraj kovinsko lesketali. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Liubljani