Prikazi in ocene Epistemologija in pedagogika Michel Fabre, Bachelard éducateur, P.U.F., Pariz 1995, 186 str. Videti j e , d a j e v Franciji v zadnjem času Bachelardova misel znova postala p r e d m e t širšega zanimanja . Znova zato, ker s e j e neka j časa zdelo, kakor da bi po al thusseijanskem bran ju in razumevanju B a c h e l a r d o v e e p i s t e m o l o g i j e k o n e c šesdesetih in na začetku sedemdese t ih let, mislimo seveda predvsem na Lecour- tove in terpre tac i je in analize, ta interes za p r i b l i ž n o dve d e s e t l e t j i p o n i k n i l . Iz jema j e bilo n e m a r a leto 1984 - stota obletnica Bachelardovega rojstva - ko j e več revij in filozofskih srečanj poskušalo napravit i »krit ično bi lanco neke episte- mologije«, kot s e j e glasil naslov enega od t e d a j i zdan ih zborn ikov 1 . Če smo natančnejš i , j e t reba vendar le povedati, d a z a n i m a n j e za B a c h e l a r d o v o misel pravzaprav nikoli ni p o p o l n o m a ugas- nilo, saj j e bilo mogoče skoraj vsako leto zas led i t i č l a n k e in r azp rave , ki so se lotevali bodisi poetološkega bodisi epi- s t emološkega aspekta n jegovega dela. Nekakšna s k u p n a poteza vseh teh raz- iskovanj Bachelardove filozofske misli j e prav p o d r o b n o razčlenjevanje posame- znih , pa rc ia ln ih Bache la rdov ih tez in pogledov, j e , če pa ra f raz i ramo samega Bachelarda, razčlenjevanje posameznih detajlov njegove filozofije. Teh raziskav Bacheladove epistemologije ne zanima več iskanje n j en ih ideološko-filozofskih temeljev in opredelitev, ne zanima več »predalčkanje« pod oznako materiali- zma ali idealizma, tudi ne ugotavljanje in m e r j e n j e v čem in do kod se n jegova misel uvršča pod eno ali drugo oznako d i h o t o m i č n e zgodovinske razdel i tve z a h o d n e f i lozofske t radici je . Novejše analize njegovega dela so grobo rečeno mnogo bolj »pragmatične« in celo »uti- litarne«: gre za preučevanje in ugotav- l jan je , kater i n j egov i k o n c e p t i in n a kakšen način so danes lahko operativni in plodni in katere teoretske zastavitve nam danes pomagajo razumeti ne samo zgodovino razvoja znanstvene misli kot take, temveč predvsem epis temološke m o d u s e k o n s t i t u i r a n j a s p o z n a v n e g a subjekta in spoznavne problematike na individualni ravni. V središče zanimanja se postavlja prav tisti vidik Bachelardove misli, ki g a j e Lecourtova intrepretacija na h i t ro (in zdi se, da tud i p r e h i t r o ) odpravila z oznako »epistemološka ilu- zija«2, tj. vprašanje psihologije in peda- gogike v procesu oblikovanja znanstve- nega subjekta. V z a d n j e m času sta se tako dva avtorja lotila osvetlitve specifičnih aspek- tov ali problemov Bachelardove episte- mologije - Didier Gil in Michel Fabre. Prvi j e skušal v knjigi Bachelard in znan- stvena kultura3 razkriti širše, filozofsko 1 Cf. Mario Castellana (ur.), "Gaston Bachelard: Bilancio critico di una epistemología", v II Protagora, 24, št. 5 (1984), Saggi e Ricerche 2. 2 Cf. Dominique Lecourt, Bachelard ou le jour et la nuit, Grasset, Pariz 1974, 3. poglavje z naslovom "L'illusion épistémologique". 3 Cf. Didier Gil, Bachelard et la culture scientifique, P.U.F., Pariz 1993. 225 Prikazi in ocene antropološke vidike Bachelardove epi- stemološke teor i je zgodovinskega raz- voja z n a n o s t i in v loge z n a n s t v e n e g a subjekta v procesih n jegovega obliko- vanja, Fabre pa se v svojem delu omejuje prav na psihogenetske vidike oblikova- nja spoznavnega subjekta in na okolje, v katerem ti procesi potekajo - na peda- goško okolje šole in izobraževanja. Ome- niti velja, da Fabre sicer ni prvi, ki bi se ukvaijal z Bachelardovim razumevanjem odnosa m e d pedagogiko in epistemolo- gijo4, a j e prvi, kolikor nam j e znano, ki j e svojo pozornost bolj posvetil »aplika- tivnim« vidikom Bachelardovih episte- moloških koncep tov v pedagoški zna- nosti, kakor pa samim teoretskim raz- sežnos t im r a z m e r j a ep i s t emolog i j a - pedagogika. Fabrea zanimajo implika- cije Bachelardove refleksije za pedago- giko z vidika vzročne zveze med vede- njem in organizacijo vedenja, med struk- tu ro znanost i in s t ruk tu ro spoznanja , med zahtevo po objektivnosti znanosti in korelativno nujnos t jo depsihologizacije s p o z n a v n e g a sub j ek t a . I s k a n j e op t i - malnih strategij, k i j ih mora individuum obvladovat i in u p o r a b l j a t i , da l a h k o zapopada zapleteno realnost, ki ga ob- daja, predvsem pa njihovo organiziranje v obl iko n e k e parad igmatske mat r ice izobraževalnega procesa, j e p rep ros to r e č e n o osnova p e d a g o š k e g a razisko- vanja . Na d r u g i s t rani pa j e prav epi- stemološko raziskovanje pogojev trans- formacije , modifikacije in rektifikacije znanstvenih pojmov, brez česar ni mogo- če vzpostavljati ins tance objektivnosti znans tvenega veden ja , tista teore t ska p rv ina , ki o m o g o č a in ce lo zah teva povezovan je e p i s t e m o l o š k e g a in pe- dagoškega vidika razvoja in t r ans f e r j a znans tvene k u l t u r e . Seveda p a v p r i d takšnemu povezovanju ne govorijo zgolj n o t r a n j e teoretski razlogi, a m p a k tud i samo Bachelardovo delo, v kater ih epi- s temološke anal ize p o s a m e z n i h znan- stvenih teori j in koncep tov vselej spre- mljajo refleksije pedagoških vzporednic, kjer se (epistemološka) vprašanja obliko- van ja ob jek t ivne z n a n s t v e n e v e d n o s t i vedno povezujejo s (pedagoškimi) vpra- šanj i p r e n o s a te vednos t i , f o r m i r a n j a subjektov tega p r e n o s a in obl ikovanja kulture. Znotra j obeh pr i s topovje ravno v p r a š a n j e objekt ivnos t i t ista os, okol i katere se suče celotna problemat ika tako individualne psihogeneze subjekta vede- nja kakor tudi razvoja znanstvenih teorij. Fabre ugotavlja, d a j e p o j e m dela in de javnos t i tisti, ki l ahko zagotavl ja ar t ikulac i jo subjek t ivnega in objektiv- nega pola in »Bachelardova filozofija j e mišl jenje dela: obdelovanja konceptov, p o d o b in materi j «(str. 4). V samem delu p a j e s t ruktura objekta tista, ki na r eku j e in u s m e r j a . T e s t r u k t u r e n i m o g o č e t ransformira t i , n e da bi s e j i (do n e k e m e r e ) n u j n o pokoraval i in seveda na- r o b e , n i t r a n s f o r m a c i j e o b j e k t a b r e z t ransformaci je subjekta. Prav problema- tika oblikovanja, formiranja , t ransformi- r a n j a , r e f o r m i r a n j a j e n a n e k i n a č i n vodilna nit in ozadje vsega Bachelardo- vega dela. Bachelardova filozofija j e po svoji teoretski usmeritvi filozofija nasta- j a n j a , oblikovanja, dela in n e filozofija biti, f o r m e ali pogleda , saj j e p r e l o m s celotno filozofsko problemat iko temel ja in u t e m e l j i t v e i z h o d i š č e in b i s t v e n o določilo Bachelardove filozofske misli. Ko n a m r e č Bachelard zavrne, izhajajoč 4 V italijanskem prostoru, kjer so tudi sicer že zelo zgodaj Bachelardovi misli posvečali veliko pozornost, sta leta 1983 izšli dve deli na obravnavano temo: A. Piromallo Gambardella, Pedagogía tra ragione e immaginazione. Rifiessioni sul pensiero di Gaston Bachelard, Liguori, Neapelj, in R. Fadda, Pedagogía ed epistemología. Saggio su Bachelard, Lisciani & Giunti, Teramo. 226 Prikazi in ocene iz p r e m i s l e k a p r e l o m n i h d o g a j a n j v razvoju (naravoslovnih) ved na koncu devetnajstega in prvih desetletjih dvajse- tega stoletja, s l ehe rno možnos t filozof- skega u t eme l j evan ja znans tvene racio- nalnosti in objektivnosti, s l eherno nad- vlado f i lozof i je n a d znanos t jo , os tane ed ina možna filozofija, kot zapiše Fabre, » fenomenologi ja znanstvenega ali poet- skega izkustva: s k r b n a p o z o r n o s t d o oblikovanja konceptov in podob . In ker se d u h ob l iku je z ob l ikovan jem svojih produkci j , j e ta filozofija - v ontološkem in pedagoškem smislu - filozofija obliko- vanja [formation]» (str. 9) ... »je filozofija znanstvenga d u h a in actu, tj. f enomeno- logija budnos t i d u h a kot pripoved obli- kovanja znanstvene kulture« (str. 12). F a b r e tu p o s e b e j p o u d a r j a , da Bachelard pogos to igra na večpomen- skost po jma oblikovanja oz. formiranja , k i j u uporab l j a v dveh osnovnih pome- nih: v prvem p o m e n u gre za oblikovanje oz. f o r m i r a n j e v smis lu g e n e z e kon- ceptov v znans tvenem de lu , v d r u g e m p o m e n u pa gre za obl ikovanje oz. for- miranje v smislu šolske pedagogike, torej za tisto, za kar u p o r a b l j a m o v sloven- skem jez iku te rmin izobraževanje. Šola j e bila Bachelardu model , idealni mikro- kozmos, ki m u j e omogočal ponazarjat i vse tiste procese, ki se na drugi ravni in seveda z drugimi sredstvi dogaja jo tudi v o b m o č j u n e k e g a d r u g e g a mikroko- zmosa, tj. v okrilju cité scientifique, znan- stvenega občestva oz. skupnosti . V obeh m i k r o k o z m i h d e l u j e j o (ali bi m o r a l e delovati) in prevladuje jo (ali bi morale prevladovati) iste vrednote racionalnosti in v obeh mikrokozmih zasledujejo (ali b i m o r a l i z a s l e d o v a t i ) isti i d e a l ob- jektivnosti . Med o b e m a območ jema pa seveda n e g r e le za goli pa ra l e l i zem, medsebo jne relacije niso le enoznačne ali e n o s m e r n e , so b o l j z a p l e t e n e in zadevajo tretji člen v verigi, tj, societeto in s tem n e p o s r e d n o tudi ku l tu ro kot temeljno de te rminanto n jenega obstoja in razvoja. Ker se v objekt ivnost znanost i ni mogoče premaknit i prepros to z nekim (pre)skokom, ker ta ni nekaj , kar bi v vsaki znanosti že eksistiralo na n j e n e m pragu in bilo kot tako določeno na sebi in m o r d a celo a pr ior i , ker j e , ko t j e poudarjal Bachelard, objektivnost cilj in ne začetek znanosti , in j e vedno dose- žena šele v procesu in na koncu procesa objektivacije, tudi poti, ki vodijo do tega cilja, niso gladke, p r e m o č r t n e in brez ovir. Tako spoznavni proces v razvoju znanosti kakor tudi izobraževalni proces, ki zagotavlja n j e n o p renašan je in pre- obražanje v občo vrednoto in sestavino človekove kulture, morata oba, na dokaj podoben način, četudi z različnim napo- rom in različnimi načini, premagovati te zapreke, ki se izkažejo za epistemološke ovire in so spoznane kot take šele nakna- dno , v neki retrospektivni razsežnosti, oz .na tančne je v in po pos topku reku- ren tne presoje. Bistvo tega postopka j e epistemološka analiza, s pomočjo katere v vzratnem h o d u p remot r imo in prete- čemo vse postne, skozi katere so potekali spoznavni procesi in odkr i jemo stvarne razloge zmot, ki so te p rocese zausta- vljale, zavirale in oteževale. Z eno be- sedo, epistemološka ovira in korelativna p o j m a e p i s t e m o l o š k e g a p r e l o m a in epistemološkega akta, so tisti koncepti , ki omogoča jo ar t ikul i ra t i po l je peda- gogike in polje epistemologije. Osnovna Fabreova teza je , da daje B a c h e l a r d o v e m u de lu e n o t n o s t prav perspektiva formacije oz. oblikovanja v prej omenjenem dvojnem smislu in d a j e ta perspektiva tista hiazmatska struktura, v kateri se prekrižata polje šole in pol je znanstvene skupnost i . V tem križu pa kompleksni razsežnosti epis temološke ovire p r i p a d a s k l e p n o m e s t o in šele 227 Prikazi in ocene večstranska raziskava vzrokov in učinkov te ovire odp i r a možnosti razumevanja zgodovinskega razvoja znanosti na eni strani in pedagoških procesov na drugi. To f o r m i r a n j e , o b l i k o v a n j e oz. izobraževanje j e , kakor ugotavlja Fabre, tako v ku l tu rno zgodovinskem kot tudi s t rogo p e d a g o š k e m smislu r e f o r m a , preobl ikovanje oz. preobražanje duha . N j e g o v o i zhod i šče in p o d l a g a j e t.i. »filozofija ne-ja« [philosophie du non], s katero Bachelard označuje kritiko nepo- srednosti v vseh elementih in na vseh rav- n inah in s topnjah kompleksnega spoz- navnega procesa. Fabre pri tem navaja Canguilhema, ki je Bachelardovo kritiko i d e o l o g i j e n e p o s r e d n o s t i s t rn i l v tri aksiome epistemologije: 1 ° razvrednotenje intuicije; v tradiciji ka r t ez i j anskega i n t u i c i o n i z m a (ki se nadal juje vse do Bergsona in Husserla) se bit daje pozornemu d u h u v nekakšni racionalni iluminaciji, ki seveda zahteva d o l o č e n in t e l ek tua ln i n a p o r odprav- l j an ja navad in p redsodkov , ki pa ga vendarle označuje intuitivno dosežena evidenca. Za Bachelarda pa resnica ne spada v red - četudi radikalnih - začet- kov, temveč v red ponovnega začenjanja [recommencement], r ep r i z in korekc i j . »Mišljenje ne izhaja iz videnja, amapak iz d i s k u r z i v n e g a de la , iz r a c i o n a l n e diskusije« (str. 18). 2° primat zmote; zmota ni nekakšna nezgoda , ki bi izvirala iz nepozoros t i , temveč j e konsubstancia lna s spoznav- n i m ak tom, j e f u n k c i o n a l n a n u j n o s t spoznavnega procesa. Spoznavanje in mišljenje j e zato neka dejavnost konti- nu i r ane rektiflkacije, ki se izvaja prot i p r e d h o d n e m u spoznanju v nekem brez- končnem procesu. Resnica zato nikoli ni dana naenkra t in en bloc, temveč »... ima svoj po ln i smisel šele na k o n c u n e k e p o l e m i k e . Ne m o r e bit i prve r e sn i ce . Obsta ja jo samo prve zmote.« 5 3° objekt kot perspektiva idej; za raz- liko od tradicionalnega filozofskega poj- m o v a n j a , ki izvor s p o z n a n j a p o g o s t o sp rav l j a v o d n o s z n e p o s r e d n o r ea l - nost jo , ugotavlja epis temologi ja , da se z n a n s t v e n o s p o z n a v a n j e n e z a č e n j a s percepcijo ali celo senzacijo nepos redno d a n e realnosti , temveč z nek im že pri- pravljenim objek tom, ob jek tom, k i j e že rezul tat neke p r e d h o d n e ( rac iona lne) konst rukci je , skratka z ob jek tom, k i j e postavljen v do ločeno perspektivo idej, kot j e že zgodaj zapisal Bachelard. Iz teh tež je po tem jasneje viden ves zas tavek B a c h e l a r d o v e p s i h o a n a l i z e zanstvenega spoznavanja, ki predstavlja prav most m e d epistemologijo, pedago- giko in ps ihologi jo , in ki igra k l j u č n o vlogo pr i anal iz i in razlagi e p i s t e m o - loških ovir tako na historični ravni na- p r e d o v a n j a z n a n s t v e n e g a m i š l j e n j a , kakor tudi na individualni s inhroni ravni n j e g o v e g a r a z u m e v a n j a v p e d a g o š k i dialektiki u č e n j a in poučevanja . Fabre posveča obravnav i in osvetl i tvi v loge p s i h o a n a l i z e v B a c h e l a r d o v e m d e l u večino prostora v svoji knjigi. Pri t em m u uspe ne le sistematično prikazati speci- f i čnos t n j egovega r a z u m e v a n j a ps iho- analize, ki se seveda m o č n o razlikuje od Freudovega, temveč tudi izpostaviti tiste e l e m e n t e , ki u p r a v i č u j e j o d e j a v n o s t bachelardovsko pojmovane psihoanalize v pol ju epistemološke teorije. Cilj psiho- analize pri Bache la rdu ni individualna ana l i z a in t e r a p i j a , n i o d k r i v a n j e in uzaveščanje pot lačenega, temveč ravno narobe , ident i f ic i ranje tistega, kar se v obliki oč i tn ih , p reveč oč i tn ih , n e p r o - b l e m a t i z i r a n i h , pr ivze t ih v e r o v a n j in p r ep r i čan j , občih predstav in idej , te r a r h e t i p s k e i m a g i n a c i j e , f a n t a z e m in a G. Bachelard, Le Rationalisme appliqué, P.U.F., Pariz 1975, str. 48. 228 Prikazi in ocene mitov, v e d n o znova kop ič i in u s e d a v ps ih izmu individuov in na različne na- čine vdira v procese oblikovanja pojmov, ovira nj ihovo racionalno konstrukcijo in v do ločenih okoliščinah povzroča nasta- j a n j e t.i. psevdokonceptov, ki se v reku- ren tn i epistemološki analizi izkažejo za e p i s t e m o l o š k e ovi re . »Ovi ra t o r e j n i neka praznina , temveč neka prepolnos t spoznanj« (str. 81). Zato j e ni mogoče substantivirati, ne obstaja ovira na sebi, kot taka. O v i r a j e relativna, kar pomeni , da obsta ja v relaciji do zgodovine spo- znanja . Ni neka j zunanjega , zapreka, ki j o j e m o g o č e preskočit i ; »misliti oviro zahteva naspro tno predstavo o oviranju, k i j e n o t r a n j e g ibanju spoznavanja, k i j e v s a m e m osrč ju miš l j en ja . Niso stvari tiste, ki j ih j e težko zapopasti , mišljenje j e tisto, k i j e težavno« (str. 83). Fabreov prikaz gre v nadrobnos t i psihoanali t ične problemat ike pri Bache- l a r d u od o b r a v n a v e n j e g o v e t e o r i j e d i n a m i č n e g a nezavednega , teor i je in- stinktov in nefreudovske psihoanalize do vprašanja o povezanosti psihoanalize in etike spoznavanja . Po obravnavi psiho- ana l i t i čne i n t e r p r e t a c i j e vzrokov spo- znavn ih ovir pa se F a b r e v n e k a j po- glavjih posveti prav razlagi t ipologi je ovir, njihovih mehanizmov in njihovih učinkov. V sklepnih poglavjih knjige pa Fabre n a č n e vprašanje intersubjektiv- nosti, tj. znano Bachelardovo dialektiko razmer ja cogito - cogitamus, ki tvori os f o r m i r a n j a tako v p o m e n u šole kakor tudi v pomenu oblikovanja znanstvenega mišljenja. V tem prikazu seveda ni mogoče predstaviti vseh ravni in vseh problemov, k i j ih v svojem delu načenja Fabre, kajti kljub ne ravno velikem obsegu knjige, j e treba reči, d a j e zagotovo zajel prav vse, ki so za razumevanje Bachelardove misli ključnega pomena . Fabreova knjiga j e v celem vzeto Bachelard expliqué aux pédago- gues, tisto, kar v njej nekoliko pogrešamo pa j e nemara Bachelard expliqué pédago- giquement. Fabre resda vseskozi opozarja na zastavke in nastavke Bachelardove misli za s o d o b n o p e d a g o g i k o in celo didakt iko, a j ih po našem m n e n j u n e razvije dovolj in p redvsem ne sooči s sodobnimi pedagoškimi pogledi in da- nes p r e v l a d u j o č i m i t e o r e t s k i m i u te- meljitvami pedagoške vede. V. Likar 229