PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevml
e* —i	o
O' > TA
o Q c 2
~r,
75 n
X X
rs
; C.
C 2> ~
ffik
§8
r c.
Poštnina ptačan» v gotovini	06110 650	- LetO XLI, Št. 270 (12.302)
Abb. postal« 1 gruppo
Trst, nedelja, 1. decembra

(A
-i
r_
O

O
o
ro -
v Danes ob 10. uri v Kulturnem domu v Trstu 40-letnk
Car slovenske besede in moč naše zavesti
JOSIP TAVČAR
Gledališče se je rodilo s človekom n umrlo bo s človekom. To se pravi, da je v njem od vsega početka in da bo v njem do konca. V človeku sta namreč duh in telo ločena, a hkrati ^ako tesno in dramatično povezana, da se med njima ustvari odnos, ki je Popolnoma enak tistemu, ki se v tradicionalnem gledališču ustvari med dledalcem in igralcem. Vse življenje opazujemo same sebe, si ploskamo, se karamo, se norčujemo iz naših slabosti ali jih z velikim razumevanjem opravičujemo, se navdušujemo ob naših uspehih in obupujemo ob naših neuspehih. V naših osebnih gledali ških predstavah je vse: komedija in Ijagedija, drama in burka, satira in idila. Smo torej hkrati igralci in gledalci lastne zemeljske usode.
Taki smo kot posamezniki in taki smo tudi kot družba: Jasno pa je, da zadobi gledališče v trenutku, ko se iz Posameznika prenese v družbo, mno-9o širše dimenzije, saj se v njih mo-To zrcaliti celotna družba v določenem zgodoinnskem trenutku. Nastalo
3e tako najprej obredno gledališče.
Potem še versko, politično, družbeno, rocionalno, iracionalno in še drugačno. A v bistvu se ni spremenilo in Se ne more spremeniti, če se tudi članek ne spremeni.
Vsaka družba si torej prikroji gledališče po svojih duševnih, duhovnih emocionalnih in, skratka, kulturnih Potrebah, ker se hoče v njem prepoznati, kot se hoče posameznik prepoznati v svojih osebnih dramah. Tako smo si Slovenci v prejšnjem storiju ustvarili nacionalno gledališče, ker smo prav tàko potrebovali, da Prebudimo nacionalno zavest. Prav loko smo si Slovenci v Trstu po dru-svetovni vojni ustvarili posebno Gledališče, ki je kajpada nujno izhajalo iz nacionalnega, a je moralo ^Pošlevati spremenjene zgodovinske ln družbene razmere, v katerih smo tu znašli. In te spremenjene zgodovinske m 'družbene razmere so terjale gledališče, ki naj bi spoštovalo flovensko gledališko izročilo, a ki naj bi tudi dihalo v mediteranski kulturni atmosferi in služilo kot arena, v ka-hzri bi se lahko prvič v zgodovini .rez predsodkov soočala slovenski in talijanski ustvarjalni duh in v Sir smislu tudi latinski in Slovanki svet.
. In prav takega gledališča praznujmo te dni štiridesetletnico delava ya- Gre za obdobje, ki je že dovolj da nam omogoča prve objektne misli o tem, kako je naša gledališka ustanova služila svojim potajnim namenom, ki jih že Delakov apertoar za sezono 1945-46 tako ideal-T}0 uteleša. S ponosom lahko danes rdimo, da se naša gledališka dejav ni izneverila Delakovi zamisli ‘ ujeni vlogi. Rasla je pravilno. Raz-ahotila se je in vzbudila je spošto-,anje in občudovanje na zelo širo em kulturnem območju. O njej se je lavorilo ne samo v Sloveniji in Jugo-l-dPiji, a tudi na Koroškem in v Ita-J} od Milana, Turina in Genove do lrna in Messine. In govorilo se je dpo laskavo, da je bila naša osred-,.ja gledališka ustanova zaradi svo-. 1 * 3 * velikih umetniških dosežkov spre .a v zelo omejeno število stalnih ^dilišč v Italiji in med najugled ^Jsa jugoslovanska gledališča na erijinem pozorju v Jugoslaviji. m.°jo vlogo v povojni kulturni zgo-§eVini našega zamejstva je torej na-gledališče zaigralo skoraj brez TJJdrsljajev. Hkrati pa ni zanema bil SVoie nacionalne vloge in prido ie °i.S* hvaležno občinstvo, ki se njemu zateklo, da poteši svojo in ° Po lepi in mili slovenski besedi j0 da ob njegovih uspehih utrdi svo gl Nacionalno zavest, saj je prav na 0(j>	predstavah najprej lahko
Pol r^°’	ie slovenska umetnost po
včn07na enakopravna italijanski in dsih celo boljša od italijanske. z°blikoval se je v teh posrečenih
Udaljavanje na 2. strani
Originalen posnetek Cankar - Delakove kolektivne drame »Jernejeva pravica«, s katero je bilo pred štiridesetimi leti obnovljeno slovensko gledališko ustvarjanje v Trstu. Bil je to mogočen praznik slovenske besede, ki so jo naši ljudje po desetletjih fašističnega zatiranja poslušali iz prekipevajočih src. Današnji praznik, srečanje z občinstvom, v tržaškem Kulturnem domu bo praznik slovenske besede in umetniškega ustvarjanja. V kratkem kulturnem programu bodo nastopili gostje iz slovenskih gledališč: Štefka Drolčeva, Milena Zupančičeva, Ivo Barišič in Bojan Umek. Praznik pa bo tudi oddolžitev še živečim članom takratne igralske družine. Toplo ste vabljeni, da se srečanja udeležite
S popravkom KPI k finančnemu zakonu
Senatna komisija odobrila 35 milijard lir za Slovence
RIM — Senatna komisija za proračun je izrekla povoljno mnenje o amandmaju k novemu iinančne-mu zakonu, ki predvideva 35 milijard lir podpore slovenski narodnostni skupnosti za njene družbene in kulturne potrebe. Amandma je predložila skupina komunističnih senatorjev (prva podpisnika Gerbčeva in Battello), sredi tedna pa ga je podpisal tudi furlanski senator PSI Castiglione, ki po nalogu strankinega vodstva odgovarja za parlamentarni postopek finančnega zakona. Castiglione je o pomenu tega amandmaja opozoril tudi predsednika' vlade Craxija in to na petkovem sestanku vladne večine, na katerem so se sporazumeli o celi vrsti amandmajev k novemu finančnemu zakonu. Omenjeno podporo mora sedaj še odobriti senat na plenarnem zasedanju. Glasovanje o tem bo skoraj gotovo tajno in zato je dejansko nemogoče napove-
dati kako se bo vsa zadeva končala. Politično je vsekakor zelo važno, da je predlog komunističnih senatorjev podprl tudi Castiglione, ki je imel v zvezi s tem pred kratkim posebni sestanek s slovensko deželno komisijo pri PSI.
Ista senatna komisija je v četrtek zvečer izrekla tudi pozitivno mnenje o finansiranju zakonskega osnutka za pomoč in gospodarsko ovrednotenje manj razvitili obmejnih področij Furlanije - Julijske krajine, ki bi moral biti v kratkem odobren. Zakon, ki sodi v izvajanje gospodarskega delo o-simskih sporazumov, zanima od blizu zlasti Benečijo. Senatorja Battello in Castiglione sta predlagala 300 milijard lir podpore, ki bi jo morala vlada razdeliti v treh letih. Tudi o tem amandmaju bo dokončno sklepal senat.
SANDOR TENCE
Ukinitev maloobmejnih prehodov na Goriškem /
GORICA — Že dalj časa je na Go. riškem slišati vesti o obsežnejši p re ureditvi mejnih prehodov druge kategorije. Nekaj prehodov naj bi ukinili, oziroma bi služili le za dvolast nike, na drugih pa bi skrčili urnik odpiranja, oziroma zapiranja. Pred log za tako preureditev naj bi men da dalo pred meseci poveljstvo finančne straže, češ da gre za ukrepe
jšo in smotrnejšo uporabo ose drugo besedo, šlo naj bi za anje. O tem so pred dnevi raz tli v Rimu na ministrstvu za a zadeve predstavniki goriške ne in občine, obmejne policije, in finančne straže. Sredi me )a bo zasedala mešana italr-jugoslovanska komisija. Upati bo obveljala politika najbolj meje, ne pa razlogi občasnih
■«clzih fpvaV
NA 12. STRANI
Odbojka: sinoči v ženski B ligi
Dobra igra in zmaga Mebla
FIESSO — Meblo je na zelo neugodnem igrišču v Fiessu Umbertia-nu osvojil predragoceni točki, kar pa je še bolj pomembno, je tudi igral zelo prepričljivo, tako da je bil nje gov sinočnji nastop doslej najboljši v ^prvenstvu ženske odbojkarske R
• je. Pričakovati, so naše igralke čakale im drugi strani'igrišča zelo motivirane in agresivne predstavnice Volpeja, ki bodo za mar sikaterega nasprotnika na domačih tleh zelo trd oreh. Za nameček so tudi igrale odlično, kot je po tekmi priznal sam trener Pietro Pantaleo ni. Tako si lahko tudi razložimo, za kaj je Meblo izgubil set. Volpe je serviral enkratno (tudi v skoku 16 neposrednih točk), dinamično in hi-napadaj požrtvovalno branil.
Meblo je moral proti tako razpolo-
ženemu nasprotniku pokazati vso svojo moč. Naše napadalke so bile prak tično neustavljive vsakič, ko so dobile podaje, pravo odkritje pa je bil Meblo v blok, pri čemer je treba poudariti, da so se izkazale kot povsem uspešne rokade, ki jih je trener Drasič vnesel v ekipo pred tekmo v Vicenzi. čeprav so nasprotnice na servisu dosegle kar 16 točk,
NADALJEVANJE NA 13. STRANI
KOŠARKARSKA B LIGA
Jadran danes v Bustn Arsiziu
NA 13. STRANI
Trebenci
obsojajo
Trebenska društva, v katerih deluje velika večina vaškega prebivalstva, zbrana na skupščini dne 29. novembra 1985, ogorčeno obsojajo najnovejšo špekulacijo in poskuse netenja narodnostne mržnje na osnovi izkrivljenja in potvarjanja resnice v zvezi z »afero« italijanskega otroškega vrtca pri Banih.
Trebče so bile vedno soglasno zavzete v boju za enakopravno sožitje tu živečih narodnosti, za enotnost med italijanskimi in slovenskimi delovnimi ljudmi in so to dokazale tudi z velikim doprinosom v boju za svobodo in demokracijo.
Prav zato ugotavljamo, da je prišlo v zadevi vrtca od Banov do zlonamernega podtikanja in namernega ščuvanja italijanske javnosti prr i upravičenim zahtevam Slovencev o zaščiti njihovih temeljnih pravic. Režiserji te nesramne kampanje si pri tem niso pomišljali izkoriščati čustva, ki jih vsak človek goji do najšibkejših — predšolskih otrok.
Ugotavljamo namreč, da ni nihče zavrnil otrok od Banov zaradi njihove narodne pripadnosti, pač pa so šolski organi enostavno pokazali na boljšo rešitev, se pravi preselitev tega vrtca v bližnji vrtec na Opčinah. Pri tem so se šolski organi didaktičnega ravnateljstva slovenskih šol na Opčinah sklicevali na neodtujljive pravice hudo prizadetega otroka, ki niso nič manj važne od pravic drugih otrok, ki jim je življenje na srečo znatno lažje in srečnejše. Ob tem izrekamo našo solidarnost in podporo didaktični ravnateljici in področnemu svetu slovenskega didaktičnega ravnateljstva na Opčinah glede njihovega ukrepa.
Prepričani smo, da bi ne prišlo do špekulacij in netenja narodnostne mržnje, če bi tržaška občinska uprava upoštevala dane predloge, ki so (med drugim) zagotavljali otrokom od Banov, da se v openskem otroškem vrtcu srečajo z vrstniki in sovaščani slovenske narodnosti, ki ho-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
•	Čar
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kulturno zgodovinskih okoliščinah tudi nov igralski slog, ki je prvič v slovenskem umetniškem svetu upošteval staro in nadvse dragoceno izročilo commedie dell’arte in ga vsrkal v slovansko dušo skupaj s son čno širino Jadranskega morja in z mediteranskim smislom za umirjeno, klasično sorazmerje med vsebino in obliko.
In končno je naša gledališka ustanova kljub mnogim dramatičnih trenutkom in raznim jinančnim in drugačnim krizam ostala zvesta svojemu ljudskemu izvoru in idealom osvobodilnega boja, iz katerih je nasta la. In to ni bilo lahko v viharnih vrtincih, ki so v teh štiridesetih letih večkrat skušali izpodkopati njene temelje.
Minilo je torej štirideset plodnih let, a zgodovina se ne ustavlja ob jubilejih. Pravzaprav zgodovina sploh ne pozna jubilejev. Njeno kolo se kar naprej vrti in kar naprej se spreminja človek in kar naprej se spreminja družba. In tem spremembam se mora prilagoditi tudi naše gledališče, če hoče obdržati ugled, ki si ga je pridobilo, in vlogo, ki mu jo zamejsko ljudstvo določa. V drugi polovici teh osemdesetih let si tudi naš zamejski človek predstavlja svet in u-metnost drugače kot, recimo, v drugi polovici štiridesetih let ali kot v petdesetih ali šestdesetih letih. In človek je zelo važen faktor družbenega življenja. V njem je kot je bilo v uvodu rečeno, tudi jedro gledališke umetnosti. Zato moramo biti zelo pozorni na vse, kar se v njem dogaja. In danes se nam v njem zdi precej očitna vedno večja želja po širših ob zorjih in po spoznanjih, ki odklanjajo vsakršno provincialno omejitev. Naše gledališče se mora za vsako ceno prilagoditi njegovim novim potrebam in novi občutljivosti in z novimi prijemi poudariti svojo vlogo v vedno širšem prostoru, ki ga sproti ustvarjajo slovenski, jugoslovanski, italijanski in morda celo germanski vplivi na naše vsakdanje življenje.
Ta jubilej naj bo zato samo odskočna deska za nadaljnji razvoj naše domače gledališke umetnosti v popolni harmoniji s potrebami naših ljudi in naše družbe v tem nesrečnem, a tudi tako lepem in nadvse ljubljenem predelu Evrope.
•	Trebenci
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dijo na Opčine v tamkajšnji slovenski vrtec, žal je tržaška občinska u-prava sklenila drugače in prizadela italijanskim staršem od Banov nepotrebne nevšečnosti, morda tudi zato, da bi se ne polegel njihov nemir in da bi mimogrede pozabili na nekatera doslej prezrta dejstva, kot to, da je nedopustna odsotnost vsakega načrtovanja jajmih del, zaradi katere se zahtevana popravila v vrtcu pri Banih (za več kot milijardo lir) začenjajo v zimskem času. Tržaška občinska uprava je imela veliko časa za prijateljsko dogovarjanje, ki bi lahko uskladilo interese vseh prizadetih prebivalcev, vendar ni krenila po tej poti. Raje je zanetila požar polemik, da bi iz tega skovala svoj pobtični kapital. To pa se nam zdi še najbolj ogabno, posebno še, ker se tržaški dnevnik in nekateri upravitelji igračkajo na koži nedolžnih otrok, slovenske in itabjanske narodnosti, brez razbke.
Trebenske organizacije pozivajo prizadete italijanske starše, naj se u-prejo poskusom instrumentalizacije v pobtične namene, naj ne nasedajo izzivanju in naj odklonijo vsako obliko šovinizma.
Kulturno društvo Primorec Športno društvo Primorec Godbeno društvo »Viktor Parma« Sekcija VZPI - ANPI Sekcija KPI »Zorko Kralj«
Gasilsko društvo Globojner Združenje upravičenih posestnikov Predstavniki staršev vrtca in osnovne šole »Pinko Tomažič«
Ob zaključku zasedanja veleindustrij cev o razvojni politiki
Cena dela: Lucchiniju se nikamor ne mudi Craxi pozval Confindustrio k sodelovanju
TURIN — »Ta vlada nam ustreza, skrbi pa nas, ker jo vsa ta prepirljivost lahko pahne v krizo. Kot poslovneži smo za stabilnost vlade, a ni nam pogodu, da so morajo poslovni ljudje in sredstva množičnega obveščanja opredeljevati za tega ali onega; mi se v to nočemo spuščati, ker to ni naša naloga.« Predsednik Fiata Gianni Agnelli je s temi besedami skušal popraviti vtis, ki ga je naredil, ko jo predvčerajšnjim na zasedanju veleindustrijcev o razvojnih problemih ostro kritiziral gospodarsko pa tudi zunanjo politiko Craxi-jeve vlade. Toda to je storil šele po banketu v najbolj luksusni turinski restavraciji, ki ga je priredil za udeleženca zasedanja in povabljence, med katerimi je bil tudi predsednik vlade.
Le-ta je Agnelliju primemo odgovoril že v kongresni dvorani Lingotto: »Italija je vodila in vodi uravnovešeno, aktivno ter možnostim in interesom naroda ustrezajočo zunanjo politiko,« je dejal s pripombo, da je ta politika odprta tako nasproti industrializiranim kot nasproti razvijajočim se državam. O odnosih država - podjetništvo je Craxi poudaril: »Če bj sešteli vsa sredstVb, ki jih je država posredno ali neposredno namenila podjetnikom za razmah proizvodnje, bi seštevek bil enak, če celo ne večji od primanjkljaja v državnem proračunu brez obresti na dolgove.« Ministrski predsednik je nato pozval veleindustrijce, naj
tvorno prispevajo k sanaciji državnega deficita in k razvoju, ter se zavzel za »velik sporazum« za temeljito mobiliziranje celovitega, finančnega, naravnega in človeškega potenciala za družbeni in ekonomski preporod države. Poudaril je tudi nujo po institucionalnih in upravnih reformah.
Agnelliju, ki je ob neprikritem odobravanju Spadolinija kritiziral sredozemsko politiko vlade, je posredno odgovoril tudi Andreotti: »Italijanski industrijci veliko izvažajo v sredozemske države, sicer pa je bil arabski svet, in z njim sam Fiat, zelo zadovoljen, ko je Libija odkupila del delniškega paketa Fiat.«
Glavni tajnik UIL Giorgio Benvenuto, ki je bil včeraj na tem mestu potrjen, je v zaključnem posegu na firenškem kongresu tega sindikata ravno v Agnellijevih pohtičnih izvajanjih videl glavni vzrok, zakaj je Confindustria tako nepopustljiva glede vprašanja cene dela. »Agnelbju ta vlada v resnici ne prija, ker v prizadevanjih za sklenitev sindikalnega sporazuma v prid javnih uslužbencev (ki bi moral vplivati tudi na osebje zasebnih podjetij) ni podlegla pritisku industrij-cev,« je polemično zatrdil Benvenuto in pripomnil, da bi CGIL - CISL - UIL lahko s Confindustrio dosegli sporazum o premični lestvici v enem samem dopoldnevu, če bi pri industrijcih prevladala dobra volja.
Podobno je včeraj znova dejal minister De Mi-ehelis, a za takojšnjo poravnavo vprašanja sta se izrekla tudi ministra Altissimo in’Romita. Resnici na ljubo je podpredsednik Confindustrie Patrucco priznal, da se stališča med taboroma ne razhajajo mnogo in da se bo pač v torek na sestanku s sindikati videlo, če se bo pogajanja dalo izpeljati v enem samem srečanju. Toda kaj, ko je predsednik zveze veleindustrijcev Lucchini odločno naglasil, da se podjetnikom nikamor ne mudi, češ da tako važnega problema ni mogoče likvidirati z »dialektičnimi izumi« ali »računovodsko prekanjenostjo«. . S tem je odgovoril De Michelisu, ki je predvčerajšnjim Confindustrio spodbudil, naj se podviza in s sindikati podpiše sporazum.
V okviru zasedanja Confindustrie je bila tudi okrogla miza med pooblaščenim upraviteljem Fiata Romitijem, predsednikom zavoda IRI Prodijem in glavnima tajnikoma KPI in KD Natto in De Mito Romiti je rekel, da politiki niso sposobni prave razvojne politike, da komunisti zasledujejo uničenje kapitalizma in da katoliška kultura daje prednost podpomištvu. De Mita je gospodarsko krizo pripisal »socialdemokratski kulturi« in »komunistični levici«, Natta je vprašal, kdo že 40 let vedri in oblači, Prodi pa je opozoril, da so za takšno stanje odgovorni tudi sami industrijci. (dg)
Prvi uradni obisk po izvolitvi za predsednika
Predsednik Cossiga v Neaplju ob trpljenju in tegobah ljudi
NEAPELJ — Predsednik republike Francesco Cossiga je včeraj drugi dan svojega uradnega obiska v Neaplju načel dve izredno pereči vprašanji za italijanski Jug in za vso Italijo. Meri ogledom obrata ANSALDO je predsednik Cossiga jasno ločil med tistimi Napolitanci ki so žrtve kamore in med tistimi, ki so krvniki. Splošne obtožbe in kriminalizacija bi bile torej zgrešene, saj so v Neaplju prisotne sile, ki se borijo proti organiziranemu kriminalu, na njihovi strani pa je večina Napoli-tancev. Predsednik Cossiga je tudi pozval prebivalstvo, naj še vedno zaupa v demokracijo.
Med obiskom obrata ANSALDO je predsednik Cossiga v pogovoru s časnikarji poudaril, da je svoboda tiska temelj vsake demokracije. Po njegovem je bolje, če je nekoliko več svobode, kot pa premalo. Te misli je izrazil tudi med obiskom redakcije dnevnika »Mattino«, kjer se je sestal tudi s svojci časnikarja Giancarla Sianija, ki ga je prod meseci ubila kamora. Kot je zanj značilno ni požel pretiranega navdušenja med prebivalstvom. Je pa dokazal, da se strogo ne drži protokola, ko se je nepričakovano ustavil in spustil v klepet z nekim predstavnikom študentov, ki ga je pozval, naj pomaga Neaplju in naj ga večkrat obišče, da ne bodo čiste samo tiste ulice, po katerih se je peljal predsedniški sprevod. Cossiga ni torej štel aplavzov, raje je poslušal in se soočal s trpljenjem tega mesta, ki ga poleg kamore pesti še revščina.
Rast inflacije ne popušča
RIM — Življenjski stroški, oziroma cene na drobno blaga in storitev, so se novembra dvignili za 0,7 odstotka, v zadnjih 12 mesecih pa za 8,G odstotka. Kljub relativni upočasnitvi draginje v primerjavi z oktobrom, ko so bile cene narasle kar za 1,2 odstotka, se je letna inflacija spet pospešila, saj je bila oktobra 8,5-od-stotna, septembra pa je bila dosegla najnižjo letno rast z 8,3 odstotka.
Po podatkih državnega zavoda za statistiko so k draginji novembra prispevale najbolj podražitve oblačil (1,1 odstotka), elektrike in goriva ter razne storitve (1 odstotek), medtem ko so se cene živeža povišale pod povprečjem (0,4 odstotka). Tudi v letni bilanci draginje so na prvem mestu oblačila, ki so se podražila za 9,3 odstotka, nekoliko manj prehrambeno blago (9,2), pod povprečjem 8,6 odstotka pa so narasli stroški za razne storitve (8,1), za stanovanje (7,8) ter elektriko in kurjavo (7,2 odstotka), Današnja podražitev železniških vozovnic za 8 odstotkov pa prav gotovo ne bo prispevala k ublažitvi inflacije.
V Kairu pokopali žrtve napada v La Valletti
KAIRO — Medtem ko so včeraj v Egiptu pokopali žrtve tragičnega napada na egiptovsko letalo v La Valletti, se nadaljuje napetost na egiptovsko - libijski meji, kjer so kairske čete v stalni pripravljenosti in dobivajo nova in nova ojačenja. Vse to pa ni razvidno iz egiptovskega časopisja, v katerem je zavladal premor na račun obtožb proti Libiji.
Bolj zgovorno pa je časopisje na drugi strani Atlantika, ki se že odkrito sprašuje, kdaj bo počilo in navaja vse večjo vpletenost ZDA v libijsko - egiptovsko napetost. Politični opazovalci pa so prepričani, da ne bo Egipt prešel iz besedne vojne k oboroženemu spopadu.
Tudi ozračje v Egiptu sploh ne daje slutiti, da bi Kairo kaj pripravljal. O tragediji egiptovskega letala je še govor predvsem glede zanikanja Malte, da bi Egiptu obljubila izročitev edinega preživelega ugrabitelja. Medtem pa prihajajo vesti, da je Libija dobila pošiljko najsodobnejšega sovjetskega orožja, med katerim tudi rakete »zemlja zrak« za protiletalsko obrambo.
dragocena darila	v trajen spomin
cfflalalan *
Narodna ulica 28 - OPČINE • telefon: 211465
© S.A.C.A.T. /
IMPORT - EXPORT nadomestnl deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
Homeini obsoja zahodni tisk in vrača obtožbe terorizma
TEHERAN — Duhovni vodja islamske revolucije imam Homeini se je včeraj po enomusečni odsotnosti ponovno oglasil in s tem demantiral trditve, da bi bil hudo bolan. V javnosti je nastopil dobrih 30 minut, v svojem posegu pa je ostro kritiziral zahodni tisk, ker prikazuje v »zgrešeni in izkrivljeni luči« islamsko revolucijo in Iran.
Imam Homeini je spregovoril med verskim obredom v mah mošeji v vasi Džamaran severno od Teherana, kjer živi že od leta 1980. Govoru so med drugimi prisostvovali predsednik republike Kamemi in zunanji minister Velajati.
V svojem posegu je Homeini poudaril, da zahodni tisk prikazuje Iran kot središče mednarodnega terorizma in ne porabi niti besedice za »pokole«, ki jih izvajajo velesile nad nemočnim prebivalstvom. Ironično je tudi pripomnil, da tuji tisk navaja, kako je Irak že večkrat uničil terminal na otoku Karg, ne da bi bilo to sploh ros, »saj je nemogoče uničiti večkrat ene in iste reči«. V svojem govoru pa Homeini ni omenil, da so ajatulaha Montazerija imenovali za njegovega naslednika.
Miam«	IH» uri* III«m«mi
habitat
vestecasasas
Drevored Verdi 40 - 42 TRŽIČ - Telefon: M81/40148
ZAVESE - PREPROGE BLAGO ZA OPREMO
ZAGOTAVLJAMO VAM SOLIDNO POSLOVANJE
H
ZA TOPLO ZIMO ...
hoppidea
ParaccM&c
(C5T1ÌS
IFTMr IFiLSSi
‘£m
odeje, flanelaste rjuhe, prešite odeje preproge
(klasične, moderne) električne blazine žimnica z vzmetmi pernica z gosjim puhom

Libanonska tragedija v luči spopadov med šiiti in druzi
Deset let državljanske vojne je do konca spremenilo obličje nekdanje bližnjevzhodne Švice. Biser v ozkem pasu, med Sredozemskim morjem in sirsko planoto doživlja enega svojih Najtežjih trenutkov. Še pred dnevi so bili vsi v Bejrutu prepričani, da bo sirski predsednik Asad prav s sporazumom o nacionalni spravi slovesno praznoval svoj prevzem oblasti v Siriji.
Danes so te napovedi le prazne želje v desetletni državljanski vojni o-bupanega prebivalstva. Strele v hrbet pa ni sprožil v libanonske zadeve stalno vpleteni Izrael, na petelina so Pritisnil, včerajšnji zavezniki, bratomorni spopad so sprožili ljudje, ki so se zaklinjali v večno prijateljstvo, ki so se ramo ob rami borili proti izraelskemu agresorju.
V zahodnem muslimanskem Bejrutu so se ponovno spopadli šiiti Berijeve-ga gibanja »Amal« in Džumblatovi druzi. Sirija je zastavila ves svoj u-gled in mukoma dosegla premirje. Ta Pa so v libanonski stvarnosti skrajno labilna, saj je dovolj le majhna ‘skra, pa ponovno butne plamen sovraštva. Tudi spopade prejšnji teden
je povzročila banalna iskra, kronisti’ so jo nazvali kar »vojna zastav«. Šiiti, ki so že postali del libanonske, lekarniške politične stvarnosti, so namreč vztrajali, da bi na vseh javnih poslopjih zahodnega Bejruta vihrala libanonska nacionalna zastava. S tem pa se niso strinjali druzi, ki so vse povsod obešali svoje »rdeče-belo rdeče« zastave. »Vojna zastav« pa je bila pretveza, v Bejrutu se bije namreč bitka za nadoblast. Šiiti so v prejšnjih mesecih najprej odpravili z milicijami avtohtonega sunitskega prebivalstva. Kasneje so se lotili Palestincev, a to jim je šlo težje od rok. Ne samo, da so klic rodne krvi občutili tudi prosirski in Arafatu nasprotni Palestinci, v pomoč »prekletega ljudstva« so priskočili tudi Džumbla-
VOJKO COLJA
'tovi druzi. Sirij, je nekako uspelo zgladiti spor. Vse je kazalo, da bo končno zavladal mir, a to so bili po vsem sodeč računi brez krčmarja. Druzi so z vse večjim nezadovoljst vom prenašali brezpravje in anarhi jo, kj je zavladala v zahodnem Bej rutu, ki so ga v bistvu nadzorovali šiiti. Čutili so, da se zgodovina po navija, le da so sedaj postali odločilen faktor v libanonskih dogajanjih ne več sunit, temveč šiiti. Za »islamske odpadnike« z libanonskega hribovja pa ni bilo mesta na libanonskem političnem prizorišču. Vrniti bi se morali v svoje hribe, od koder so prišli. V stoletjih zatirani druzi pa niso bili več tista nebogljena raja, nad katero so se vsi znašali.
Zaman je Sirija v zadnjih mesecih
zastavila ves svoj ugled, nekdanjih zaveznikov ne uspe več dokončno spraviti. Sanje o »veliki Siriji« se oddaljujejo zaradi dveh voditeljev, v katere je Sirija polagala svoje dolgoročne račune. Država cedrov je torej dosegla dno, saj so se na glavo postavila nekdanja zavezništva, pod vprašanjem je samo obstoj države, a prav zahvaljujoč se temu kaosu ni Damask še uresničil svojih načrtov o »Veliki Siriji«.
Vsi v Libanonu od sunitov, šiitov, druzov, maronitov, grških katolikov in do pravoslovcev ter Armencev priznavajo, da je od Francije vsiljena ustava z lekarniško porazdelitvijo oblasti med raznimi libanonskimi verskimi in etničnimi skupnostmi preživela in propadla, nihče pa nima modela,
ki bi ji lahko nasledil. Desetletna državljanska vojna je nesporno dokazala, da je Libanon zašel v slepo ulico in da bo le s težavo sam našel izhod iz nje. Vse preveč časa je bil nekakšen strelovod vseh bližnjevzhodnih napetosti, vse preveč časa je bil talec sirskih in izraelskih ozemeljskih apetitov.
Sedaj se torej dokončno postavlja vprašanje: kakšna bodočnost za Libanon? Geslo Libanon Libanoncem bi bil v danih razmerah skoraj bogokletna izjava, a prav tu tiči odgovor za vse težave. Libanon je dosegel dno svoje drame, ne toliko po zaslugi no-tranjelibanonskih nasprotij, kolikor zaradi zunanjih vplivov. V prvi vrsti so bili to palestinski begunci, ki so s svojo številčnostjo in organiziranostjo porušili labilno ravnotežje med muslimani in kristjani, sledila jim je Sirija s svojimi ekspanzionističnimi načrti, v zaplet se je vmešal še Izrael in nastala je mešanica, ki je zasenčila nekdanjim politologom priljubljeni izraz o balkanizaciji, saj je danes sinonim etničnega, državnega, političnega in verskega kaosa le »libanoni-zacija«. (Voc)
Se mogoča enotnost levice v Italiji ?
SANDOR TENCE
RIM — Od kongresa v Livornu, ki je zgodovinsko opredelil razkol med komunisti in socialisti, je usoda italijanske levice prežeta s protislovnimi obdobji zbliževanj in sporov ter ideoloških in političnih razhajanj, ki so dozorela po porazu ljudske fronte leta 1948. Prva levosredinska vlada v začetku šestdesetih let je nato še ostreje poglobi la ta razkol. Do novih razhajanj pa je prišlo spet pred devetimi leti, ko se je v PSI z izvolitvijo Bettina Craxija za tajnika začel proces »pragmatične« preosnove, ki dejansko traja še danes. To so bila leta, ko so komunisti še vneto zagovarjali zgodovinski kompromis in podpirali vlade nacionalne enotnosti, nasprotno pa so se socialisti, tudi v polemiki z Berlinguer jem, zavzemali za levičarsko alternativo, ki pa bo po njihovem mnenju dosegljiva le ob uravnovešenem razmerju sil med KP1 in PSI.
Od takrat se je politični scenarij v državi močno spremenil. KD je z De Milo pred dvema letoma doživela hud volilni poraz, komunisti niso napredovali in PSI je tako postal jeziček na tehtnici političnega sistema in dobil v zameno za ta položaj predsedstvo vlade. To dejstvo ni izboljšalo odnosov na levici, prav nasprotno so se s Craxijem predsednikom vlade ti spori še bolj zaostrili, kot zelo jasno pričajo dogodki okrog dekreta o draginjski dokladi in referenduma o tem vprašanju. Te razlike so se dokončno zakoličile po letošnjih .majskih upravnih volitvah, ki so obsodile na smrt veliko večino levičarskih uprav.
ki sta jih De Mita in Craxi zamenjala s petstrankarskimi.
»Afera« Achille Lauro je sedaj spet nepričakovano odprla vrata do včeraj skoraj nemogočemu dialogu na levici, čeprav je v tem trenutku res še prezgodaj govoriti o resničnem zbližanju. med PSI in KPI, kot neprevidno trdijo nekateri, ki pozabljajo na referendum in na učinke upravnih volitev: Kes pa je, da so zadnji dogodki če ne drugo vsaj utišali polemike in zlasti omilili medsebojno nezaupanje, kar ne gre seveda podcenjevati, niti pa prekomerno napihovati. Prva lastovka ne naznanja še pomladi, tudi zato, ker smo sedaj še v jeseni. Časi v italijanski politiki, kljub zunanjemu videzu, dozorevajo zelo počasi, nekaj pa se vendarle premika. Dialog na levici je vsekakor nujen in potreben za nadaljnjo preobrazbo te družbe, ki z razliko od drugih zahodnih demokracij, v vsem povojnem času ni še doživela nobenih vidnih znamenj in sprememb na čelu vlade in države. Ta dialog pa bo učinkovit le, če ga bo spremljala poglobljena in odkrita notranja razprava o vlogi in politični liniji obeh strank.
Socialisti se bodo morali prej ali slej zavedati, da se za politiko »petstrankarske koalicije za vsako ceno v Rimu in v periferiji«, ki jo zagovarja De Mita, skriva prefinjena taktika bokserja, ki obdeluje nasprotnika ob bokih, ga utruja in se pripravlja na odločilni udarec. Z druge strani pa
tudi ni pričakovati, da bo PSI v nedogled plačeval tako dragih političnih menic za predsedstvo vlade, kar je vrh vsega močno poplitvilo tudi nekoč zelo živahno notranjo dialektiko.
Tudi komunisti bodo morali do svojega kongresa marsikaj razčistiti, saj je v zadnjih letih njihova linija preveč nihala med levičarsko alternativo in med iskanjem sodelovanja in paktiranja s krščansko demokracijo. V partiji je trenutno v teku zelo živahna predkongresna razprava, človek pa ima pri tem večkrat vtis, da KPI posveča veliko pozornost boju proti zaprtosti in predsodkom, ki jo izključujejo iz vlade in zanemarja prizadevanja, da bi se italijnsko politično težišče premaknilo na levo. Natta se sedaj zavzema za »programsko vlado« (najprej sporazum o programih in šele nato politične formule), njegov predlog pa ostaja še v marsičem nejasen in nerazumljiv.
V Veroni so pred letom dni delegati na vsedržavnem kongresu PSI sprejeli Berlinguerja in komunistično zastopstvo s hrupnim in polemičnim žvižganjem, pred enim mesecem pa so komunisti v parlamentu občuteno ploskali Craxiju, ko je zagovarjal italijansko samostojnost pred ameriškim pritiskom. Nekaj se je torej razjasnilo v odnosih med KPI in PSI, samo čas pa bo pokazal, če je enotnost levice v Italiji res še mogoča ali pa bo ostala samo iluzija, ki bo počasi izginila tudi iz vsakdanjega besedišča.
r
Obleci svoje sanje...
Obleci enega od novih modelov Novella Pellicceria iz kolekcije 1985/86: to so elegantni, športni, klasični ali moderni, pa tudi izredno natančno krojeni in izdelani modeli
Izberi si »svoj« krzneni plašč, izdelan iz pazljivo izbranih krzen: Novella Pellicceria daje pečat avtentičnosti za vsak model
Presenetila te bo izredno ugodna cena: Novella Pellicceria si nam-reč z nakupom velikih količin krzen zagotavlja precejšnje popuste, ki gredo v korist njenih cenjenih kupcev
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTOM 30 od sto
mmSji
PELLICCERIA
te pričakuje:
TRST - UL. PALESTRINA 10
Varese, Ul. Cavour 3 — Como, Drev. Masia 61 — Monza, Ul. Italia 50
PRODAIA NA OBROKE DO 24 MESECEV BREZ MENIC
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Zbliževanje svetovnim cenam
Zaradi cen osnovnih življenjskih potrebščin, predvsem hrane, jugoslovanska gospodarska politika kar naprej zahaja v stisko. Ker ni možnosti, da bi osnovni življenjski standard izboljševali z boljšimi plačami (dohodek gospodarstva je premajhen) je tej življenjski ravni treba neprestano prilagajati cene osnovnih življenjskih potrebščin. Olja, moke, sladkorja, kruha pa tudi elektrike, premoga, železniških prevozov in še kaj zato ni moč dražiti tako, kot narekujejo gospodarske razmere oz. inflacija. Ce bi jih podražili na podlagi ekonomskih zakonitosti, bi veliko jugoslovanskih družin tolklo rev ščino — ali kot se po novem reče: živeli bi pod življenjskim minimumom. Vlada mora zaradi tega določati cene tem osnovnim izdelkom, ir, ker morajo te cene biti nižje kot so ekonomske, so vsi proizvajalci teh izdelkov v zelo slabem gospodarskem položaju. To je npr. povzročilo, da ima celotno jugoslovansko kmetijstvo strahotne izgube.
V takih stiskah se več ali manj znajdejo vse vlade v vseh državah sveta, zato pravijo, da je reševanje takšnih zadreg največja umetnost vladanja. Jugoslovanska vlada je doslej skušala razlike odpravljati 2 najrazličnejšimi regresi in povračili. Toda — ker je razlika med proizvodnimi in prodajnimi cenami velika, država ne more več zbrati denarja za pokrivanje teh razlik. Zato mora iskati nove možnosti in Z1S za prihodnje leto že ponuja zanimive novosti.
Vlada namreč predlaga, da naj vse cene hrane ne bi bile več pod neposrednim nadzorom države. Država bi določila ceno za samo eno standardno vrsto hrane: npr. za eno vrsto olja, vendar pa bodo morali proizvajalci vsaj eno tretjino vsega olja predelati v to standardno vrsto. Nekaj podobnega bo veljalo tudi za sladkor in moko.
Kaj želi vlada doseči s tem? Želi zagotoviti dovolj izdelkov po nizkih cenah za tiste sloje prebivalstva, ki so najrevnejši, hkrati pa omogočiti proizvajalcem, da si z drugima dvema tretjinama izdelkov (zanje bodo proizvajalci sami lahko določali cene) popravijo svoj ekonomski položaj. Se bo dalo na ta način ubiti dve muhi na en mah? Dalo se jih bo, če bo proizvodnja osnovne hrane dovolj velika, namreč tolikšna, da bi s cenejšimi izdelki lahko pokrili osnovno povpraševanje. Pri sladkorju in moki to najbrž ne bi smel biti velik problem, težje bo z oljem, kajti Jugoslavija ga ne pridela dovolj za svoje potrebe.
Vendar se je bati, da bodo prišli očitki z druge strani. Ta stran bo udarila po socialno razlikovalski struni in dokazovala, da hočejo ustvarjati dve vrsti državljanov — tisto, ki bo imela priložnost in čas, da si bo lahko nakupila cenejše izdelke, in ono, ki takih priložnosti ne bo imela. Ali se ne bo potem sprevrglo vse skupaj v odbiranje, kdo je upravičen do cenejših izdelkov in kdo mora kupovati dražje? Kdo bo zagotavljal, da bodo cenejši izdelki tudi dovolj kakovostni? Ali se ne bo teh izdelkov oprijela nekoliko nevarna oznaka — hrana za reveže?
Na taka vprašanja bo morala odgovarjati vlada, če bo hotela uveljaviti novo censko politiko, ki pa ji je vsiljena, saj je zelo malo možnosti, da bi z realno večjim zaslužkom omogočila, zaposlenim, da bi prebrodili naraslo draginjsko reko.
Ta reka pa bo očitno še naraščala, kajti tudi cene nekaterih drugih osnovnih izdelkov se bodo morale približati ekonomskim. Vlada namreč predvideva, da bo morala prihodnje leto nekatere cene približati poprečnim svetovnim cenam. To velja zlasti za cene goriv (elektrika, nafta, premog) pa tudi za prevoze, zlasti železniške in poštne storitve. Zakaj se vlada ogreva za tako primerjavo s svetom, je povsem na dlani. Zaradi sorazmerno nizkih cen teh izdelkov in storitev je gospodarski položaj teh panog zelo slab (letos imajo skoraj vsi izgube pri poslovanju), onemogočen je njihov razvoj. Premogovniki so zaradi tega zastareli, z modernizacijo pa kasnijo in premoga ne bodo nakopali toliko, kot je bilo s petletnim gospodarskim načrtom predvideno, kar je povzročilo, da premoga za široko porabo primanjkuje. Železnica je hudo zastarela za svetovnim razvojem in postaja ovira za gospodarski razvoj države. Podobno je s pošto. Cene nafte pa že zdaj narekujejo svetovne cene, saj mora Jugoslavija uvoziti skoraj tri četrt nafte. Od prodane elektrike se zbira komaj toliko denarja, da ga je le za sprotno poslovanje, povsem odrinjene pa so gradnje novih elektrarn, kar vsa država občuti, saj električne energije pri-
manjkuje.
Približevanje svetovnim cenam, ki naj bi bilo postopno in zato razde Ijeno na nekaj let, naj bi omogočilo novo razvojno spodbudo, torej nove naložbe. To pa bi hkrati pomenilo tudi, da bo draženje teh izdelkov in storitev v poprečju večje kot ostalih. Iz tega lahko sklepamo, da bo morala vlada nekatere izdelke podražiti še letos, saj njihove cene ne do hajajo inflacije. Tako je že storila pri sladkorju in olju pred nekaj dnevi. Ker pa gre pri teh izdelkih v bistvu za industrijske surovine, takšna censka politika ne bo zapirala zapornice na inflacijski reki, ampak odpirala. Zdi pa se, da se je gospodarska politika s tem dejstvom že kar sprijaznila, sicer za prihodnje leto ne bi načrtovala kar za 75 odstotkov večji državni proračun (1217 milijard dinarjev). Povečanje proračuna je namreč svojevrsten pokazatelj, na kakšno inflacijo računa vlada v prihodnjem letu. Iz tega se da razbrati, da bo skušala vlada z novo censko politiko bolj blažiti slab gospodarski položaj posameznih delov gospodarstva (in umirjati socialne probleme) kot pa odpravljati inflacijska žarišča. Sicer pa pri gašenju teh žarišč že nekaj let ni opaziti kakšnih večjih uspehov.
JOŽE PETROVČIČ
Letošnji Kraški pust v znamenju 20-letnice
Po osmi seji je odbor Kraškega pusta odločil datum za prvi sestanek z vasmi, skupinami, društvi, šolami, vrtci, oziroma starši, ki zastopajo šolske odbore. Sestanek bo v Prosvetnem domu na Opčinah v petek, 6. decembra, ob 20. uri. Odbor Kraškega pusta meni, da je pred koncem leta taka seja potrebna za vse morebitne informacije glede poteka vpisovanja v sprevod in drugih formalnosti, ki so važne za tako manifestacijo. Leto ’86 prinaša veliko veselja na Kraški pust, saj prav ta slavi svojo 20-letnico, za katero se že pripravlja nekaj zanimivosti, kot so razstava fotografij ter brošura o 20-letnici Kraškega pusta, v kateri naj bi prikazali zgodovino o tej slovenski manifestaciji, ki privablja vesele maske na Krasu.
f K. & G. ^
KONFEKCIJE
Nudi vam novosti za zimo: puloverje, srajce, hlače, krila, spodnje perilo, nogavice, volno.
VSE ZA MOŠKE
IN ŽENSKE
OPČINE
_ Narodna ulica 71 J^Telefon^žlA-že^
Vrhunec praznika naj bi se pričel 3. februarja in se končal s sprevodom vozov po openskih ulicah v soboto, 8. februarja, kjer bosta 20. kralj in kraljica proglasila zmagovalce jubilejnega Kraškega pusta.
Med drugim naj še omenimo, da je odbor Kraškega pusta obiskal tudi Goriško in imel na Zvezi slovenskih kulturnih društev v Gorici sestanek s kulturnimi društvi Sovodnje, Kras-Poljane in še z znanimi Vikingi iz Gabri j, ki so že nastopili na Kraškem pustu. Na sestanku so zastopali kulturno društvo Skala. Lahko zaključimo z mislijo, da je to srečanje bilo pozitivno za vse, saj bo prav sodelovanje tržaških in goriških skupin obogatilo naš 20-letni tradicionalni praznik.
7. decembra praznujemo 15-letnico
poslovanja
Vabljeni ste na prigrizek!
Priprave na volitve
KOPER — V pripravah na bližnje splošne volitve se pripadniki italijanske narodnostne skupnosti vključujejo kot enakopravni člani te družbenopolitične skupnosti. Iz svojih vrst predlagajo kandidate za funkcije v Skupnosti Italijanov, ki je del Socialistične zveze delovnega ljudstva, v samoupravni interesni skupnosti za kulturo in izobraževanje pripadnikov narodnosti, ki deluje kot četrti zbor občinske skupščine, ko ta obravnava vprašanja, ki zadevajo narodnost, za Konzulto in Unijo Italijanov Istre in Reke. Predstavniki italijanske narodnostne skupnosti so evidentirani tudi za številne funkcije, ki segajo od krajevnih skupnosti, občine, obalne družbenopolitične skupr-
nosti do republiških.
V kadrovski komisiji pri italijanski Skupnosti v Piranu so s pripravami na volitve začeli že v maju, je v pogovoru povedal njen predsednik Plinio Tomazin. Po poletnem premoru so z delom nadaljevali, tako da te dni postopoma zaključujejo e-videntiranje in se pripravljajo na drugo, to je fazo kandidiranja. 0-pravljeno dobo ocenjujejo, saj je med 200 evidentiranimi pripadniki italijanske narodnosti veliko mladih in tudi žena. Tokratni je vsekakor korak naprej v primerjavi s prejšnjimi volitvami 1982. leta, tako da je smiselno tudi upanje na nadaljnje uspešno delo novih mlajših kadrov.
MIRJAM MUŽENIČ

Ul. sv. Frančiška 20
VAM NUDI BOGATO IZBIRO LIKOVNIH DEL
tržaških, slovenskih, jugoslovanskih, italijanskih in tujih umetnikov
Na razpolago so tudi grafike malega formata po ugodni ceni, do največjih formatov tržaških in slovenskih umetnikov: SPACALA, ČERNIGOJA, KRAVOSA, PALČIČA, ŽERJALA, VECCMETA, CIUHE, MARAŽEVE, STUPICE, JEJČIČA, KRŽIŠNIKA, BORČIČA, ZALENKA, ANDERLEJA, VELIČKOVIĆA in drugih.
Dve najnoveiši izdaji TK Galerije:
Grafična mapa Augusta Černigoja »Ženski liki« Grafična mapa Vena Pilona »3 gravures«
OLINVIC
TRST — UL. DEL BOSCO 10/A — TEL. (040)773902
PUHOVKE
ONCLER
M&nuniK
V
PO CENI
S GENERALI
Assicurazioni Onerali S.p.A
appada
V CENI SMUČI JE VKLJUČENO ZAVAROVANJE R. C. ALI SKIPASS ZA SAPPADO
« ®
Lucas
... ko je praktičnost v modi
v Trstu pri
| vergoni pelletterie
^	Trg sv. Jakoba (i
---- Marko JValtritsch --
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH
ŠOL V GORICI
6.
Pa še nekaj podatkov o številu učencev. V Gori-ško-Gradiščanski deželi je javne osnovne šole obiskovalo v letu 1871 skupaj 14.330 otrok (8.120 dečkov in 6.210 deklic). V letu 1913 je njih število naraslo na 38.585 (19.822 dečkov in 18.773 deklic). Na vsakega učitelja je prišlo v letu 1871 povprečno 70 otrok, v letu 1913 pa povprečno 61. Dejansko število učencev na vsakega učitelja pa je bilo višje, kajti v številu učiteljev so všteti tudi nadzorniki in učitelji, ki so opravljali drugačne službe in niso direktno poučevali.
V letu 1871 je bil učni jezik v javnih osnovnih šolah na Goriškem slovenski v 101 šoli, italijanski pa v 61 šolah. Leta 1913 pa je bil učni jezik slovenski v 204 šolah, italijanski pa v 63 šolah, nemški v dveh; različne jezike so uporabljali v nadaljnjih dveh šolah. Ta podatek kaže, da so imeli v italijanskih nižinskih krajih že v letu 1871 široko razpredeno mrežo javnih
osnovnih šol, medtem ko so jih v slovenskih goratih in odmaknjenih krajih ustanovili šele kasneje, v glavnem v zadnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Če ta podatek opremimo z odstotki, bomo ugotovili, da je bil učni jezik v javnih osnovnih šolah v letu 1871 62-odstotno slovenski, leta 1913 pa kar 75,3-odstotno slovenski.
Medtem ko ni bilo leta 1871 v Goriško-Gradiščan-ski deželi niti ene osnovne zasebne šole, v kateri bi bil pouk izključno slovenski, jih je bilo leta 1913 več. To so bile šole društva Šolski dom v Gorici ter šole Ciril-Metodove družbe v Gorici in v Krminu. Zasebna je bila tudi šola nemškega Schulvereina v Gorici. V teh šolah (narodnost ni posebej navedena) je bilo leta 1913 vsega skupaj 1.482 učencev (430 dečkov in 1.052 deklic).
Omembe vreden je podatek o edini zasebni osnovni šoli v letu 1871. V njej je bil pouk slovenski in italijanski. Obiskovalo jo je trinajst dečkov. V avstrijskih statističnih podatkih ni navedeno, kje je bila ta šola. Zdi se nam, da je mogoče skrivnost razvozlati: mešana slovensko-italijanska zasebna osnovna šola je bila v Gorici, in sicer v Stražicah. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je iz nemškega Frankfurta preselil v Gorico grof Ritter von Zahony. V Stražicah, takrat čisto prosti ravnini med mestom in Sočo, ter v Podgori, je zgradil nekaj tovarn. V kasnejših letih je družina Ritter, ki je imela svoj dvo-
rec v palači, kjer je danes goriško županstvo, igral3, vodilno vlogo v tukajšnjem gospodarstvu, v trgovi-1' ski zbornici in tudi v evangeličanski cerkveni skup' nosti v Ulici Alvarez (danes Ulica Diaz). Ta družin3 je tudi dala denar, da so to cerkev zgradili. Plemišk3 in podjetniška družina Ritter se je zanimala tudi za dobrobit svojih delavcev, ki so prišli tako iz sloven' skih kot furlanskih krajev dežele. Za tiste iz Gorice-Štandreža, Podgore, Pevme, Lečnika ni bilo proble' mov, kajti prihajali so iz teh bližnjih krajev vsak dan peš na delo. Drugače pa je bilo za tiste dela'1; ce, ki so prišli iz bolj oddaljenih krajev in se naseln v barakah v Stražicah. Zanje je Ritter zgradil vrst0 delavskih stanovanjskih hiš in ustanovil tudi otrošk1 vrtec ter šolo za njihove otroke. Tako v vrtcu kot v osnovni šoli pa je pogovor tekel v slovenskem in ita' lijanskem jeziku. Očitno so se takrat baroni Ritte1" von Zahony, ki so kasneje postali zavezniki italij3,11' skih gospodarstvenikov v goriški trgovinski zborni0 in se upirali nastopanju slovenskih trgovcev in obrh nikbv v njej, dobro zavedali, da morajo biti delav01 zadovoljni doma, da bodo dobro delali v tovarni. Za' to so ti industrialci v kasnejših letih zgradili ce^° naselje delavskih hiš in nekateri preučevalci trdij0, da je to bilo prvo delavsko stanovanjsko naselje Evropi zgrajeno na sodobnih temeljih, saj niso hi to čebelnjaki, marveč majhne hiše, ki so imele vSf ka le po nekaj stanovanj. Načrt tega naselja je danes ohranjen v goriških arhivih.
Ob današnjem 6. srečanju z borci, aktivisti in interniranci
Junaška in zmagovita pot dolinskega prebivalstva skozi številne viharje narodnoosvobodilnega boja
Preteklosti smo se dolžni spominjati, zato da bi se nikoli več ne ponovila. Danes bo v Dolini 6. srečanje z borci, aktivisti in interniranci, ki ga prireja KD Valentin Vodnik; od njihovega junaškega boja in od plemenite žrtve tistih, ki so padli, poteka letos 40 let. če bi se hoteli natanko spomniti njihovih dejanj, bi morali napisati zajetno knjigo, zato ob 40-letnici osvoboditve obudimo spomin vsaj s skromnim zapisom o prispevku Doline v NOB.
Dolinčani so se začeli upirati fašizmu že ob njegovem vzniku. Napredne mladinke in mladinci so bili organizirani v Komunistični partiji Jugoslavije, v boj proti fašizmu pa jih je gnala neomahljiva zvestoba svojemu narodu in njegovi kulturi >n zavezanost človeškemu dostojanstvu, ki ga je fašizem brezobzirno teptal z zaničevanjem, s telesnim in duševnim mučenjem. Vidna osebnost antifašističnega upiraja v Dolini je bil duhovnik Bidovec, brat junaško Padlega Ferda v Bazovici. Dušni pastir je kmalu postal sumljiv fašističnim oblastem in so ga kaj kmalu premestile v Hruševco, še prej pa pogosto zaprle in celo internirale v Ita-Hji. Ves čas, ko je bil v Dolini, so se pri njem shajali vaški fantje in Prepevali slovenske pesmi, kar je strahotno razburjalo karabinjerje, ki so živeli v kasarni nasproti farovža.
V letih pred drugo svetovno vojno se je več vaščanov umaknilo v Jugoslavijo. Najdoslednejše antifašiste Pa so oblasti aretirale in razmeščale v italijanske zapore, kjer jim sicer niso mogli nčesar dokazati, a so jih vseeno duševno mučili s samicami, dolgimi in brezsmiselnimi zasliševanji, nečloveškim poniževanjem in podob-no. Ljubomir Sancin in Marjo Slavec sta bila zaprta v Pistoi, Miro Stanj, Josip Barut, Angel Jerjan in Zorko Stefančič so romali iz zapora v zapor Po različnih krajih Italije, Josip San-c>n je bil zaprt v Rimu, zaporno ka-zen pa je utrpela tudi Olga Olehik. Leta 1943 pa so fantje, rojene v letih 1924, 1925 in 1926 pograbili in odpe-bali v posebne bataljone.
Ob padcu fašizma, 8. septembra ^943, so si Dolinčani za spoznanje oddahnili. Vse sile v boju za svobodo so se po tem zgodovinskem datumu Usmerile proti enemu samemu sovraž-u>ku, toda kmalu se je izkazalo, da •k bila nacistična zver še bolj kru-la, še bolj krvoločna kot fašistična drhal. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je v dolini pognala koreni-ne že dolgo pred zlomom fašizma. *Naši ljudje so začeli organizirano ualati za NOV že leta 1941,« je po-vudala Dorka Bandi - Jasna. Odbor-uiki OF v Dolini so bili Jože Pangerc - Petrine, Lovrenc Stranj st. ln Jože Jercog - Cingo, v organizacijo Pa so bili vključeni neustrašni in požrtvovalni dolinski mladinci in mla-d'ake, zanjo pa so delali tudi otroci ‘a starejši vaščani. Zbirali so denar, oblačila, hrano, orožje, skrbeli za kurirske zveze, za zdrpvljanje ra-ajunih partizanov, organizirali so več Partizanskih kuhenj (pri šarnekovih. Pri Albini Prašelj, pri Zofi Slavec -Rusovi) ter propagandni material.
; rej omenjeni odborniki OF so 13. juptembra 1943 ustanovili dolinsko c°to, pravo vojaško formacijo, ki je
izpolnjevala številne naloge, predvsem zbiranje orožja, vojaške opreme in skrbela za varnost vasi. Njem prvi borci so bili Ljubomir Sancin, Rikardo Svetina, Karlo Foraus, Rudolf Mahnič, Rudolf Ota, Josip Sancin - Ježin, Angel Stranj, Josip Samec, Mario Foraue in Mario Slavec.
Tedaj, po razpadu fašizma, so se iZ'Jugoslavije vračale kolone italijanskih vojakov. Večina jih je prihajala po varnejših poteh čez Socerb v Dolino. Toda tu jih je čakalo presenečenje: na Gorici so jih domačini razorožili, jim odvzeh mule, jim zamenjali vojaške uniforme s civilnimi oblekami in jih odpustili. Bili so tako zbegani in zmedeni, da so jih večkrat razorožili tudi otroci. Italijanski vojaki so se vračali dobre tri tedne, mladinci pa so pridno prevažali orožje in vsakovrstni material v Brkine, v Podgorje, na komando Istrske brigade.
Na jugu Italije so se medtem organizirale prekomorske brigade, v katere se je vključilo na desetine in desetine dohnskih fantov.
Ob vsem tem razcvetu narodnoosvobodilne borbe, ob občutnem porastu dejavnosti dolinskih prebivalcev, ki so po padcu fašizma z večjim optimizmom in s potrojenim pogumom zrli v zarjo svobode, pa Nemci niso stali križem rok. Na žalost pa so jim prj zatiralskih in uničevalskih akcijah pomagali tudi izdajalski domačini. žilavim Dolinčanom so nacisti sicer prišli do živega, niso jih pa zlomili.
Nemški vojaki niso bili fašistični golobradci. Ob njihovih »raštrelamen-tih« so morali Dolinčani prestati veliko groze, strahu, mučenja in vsakovrstnega trpljenja. Nemci so pogosto prihajali v vas, toda dvakrat so jo popolnoma obkolili in prečesali pedenj za pednjem; to se je zgodilo 9. oktobra 1943 in 22. aprila 1944. Obakrat je bil povod množičen odhod Do-linčanov v partizane, ki so ga organizirali domači aktivisti v povezavi s komando mesta Koper, oz. štabom Istrskega odreda. Drugega oktobra 1943 so se začele že navsezgodaj skozi Dobno valiti nepregledne kolone nemških kamionov in oklopnih vozil. Da bi preprečili pohod nacistov so partizani Istrske brigade minirah mosta v Plehniku (nad Dobno) in v Klancu. Pobesneh Nemci so srenjske-mu županu Ivanu Sancinu - Kulužer-ju ukazali, da morajo še isto noč zgraditi lesen most v Plehniku, če ne bodo postrehh vse moške. Most je bil drugo jutro postavljen, kar pa so Nemci verjetno mislili, da so partizani le od mostu dalje, se je Dolina čudežno rešila zubljev, medtem ko je bila Istra ena sama goreča grmada.
Bolj grozljiv in tragičen je bil drugi »raštrelamento« 22. aprila 1944. Nemci so prišli iz dveh smeri: Žavelj in Trsta. V vasi je bilo 15 partizanov povečini oficirjev NOV. Stražarji so naglo obvestih tovariše, ki so se uspeli umakniti pred nacisti in cobottijev-ci. Streljanje na Krmenki in v Griži nad vasjo je vrglo vaščane pokonci. Tragično jutro je naznanjalo s krvjo prepojen dan. V spopadu s sovražnikom sta padla Mario Lovriha Polir in Danila Ota. Savico Sancin in še drugih 51 domačinov so odpeljali v koronejske zapore. Sancinovo so zverinsko mučib, da je tovarišice ob
^ Križu je umrl ^liloš Kovač
V Križu so se v sredo poslovili od prerano umrlega vaščana Miloša Kovača. Pokojni, ki je bil star 63 let, je bil v vasi zelo priljubljen, saj je dolgo let upravljal zelenjadno tr govino, ki jo je podedoval od pokojne mame. Bil je. . 1 in človek dobrega srca, ki je 1 zelo navezan na slovenstvo in ?1asti
Naslov,
na našo kulturno in prosvetno vnost, posebno rad pa je imel enske knjige. Bil je stalni gost Prireditvah KD Vesna, dolgoletni j^hent našega gledališča in Glas-matice ter od vsega povojnega jjv.r* naročnik našega dnevnika. Ob i, t>s,eTn času ie risal in bil član
aboi
• ne matice ter od vsega povojnega asa nar
^tetn času je risal in bil član fediva zamejskih likovnikov, redno (jj deloval na openskem slikarskem in tudi na razstavah ama-
V
v Domu Alberta Sirka.
sto Vse^' Li smo ga pwznali in spo-j. vali je zapusth veliko praznino. J mu bo lahka domača zemlja, (st)
Slovo od Pepce Žerjal-Petaros
V četrtek, dne 28. t.m., smo se na domačem pokopališču poslovili od tov. Pepce. Pogreba so se udeležib vaščani, med katerimi bđrci in aktivisti NOB.
Pepca je bila rojena v Borštu 16. 3.	1905 v zavedni slovenski dru-
žini. Brat Jože se je zaradi fašističnega preganjanja moral izseliti v Jugoslavijo. Brat Andrej je bil več let v konfinaciji na otoku Lipari. Sestra Tončka je bila aktivistka že pred vojno.
Pepca se je takoj po razpadu Italije vključila v delovanje OF m skupno s sestro Tončko sta vodih kuhinjo na svojem domu za aktiviste in borce, ki so potovali v Trst in druge kraje. Bila je tudi tesno povezana z nečakinjo Albino in njemm možem Rugerom Haas, ki sta bila zajeta in zverinsko mučena m tnc pred osvoboditvijo ustreljena na Opčinah. Poleg tega je tudi zbirala denar in razni material za NOB.
Za aktivno delovanje je prejela priznanje OF.
povratku v cebco sploh niso več spoznale ter jo 24. aprila uničili v Ri žarni. Ostale aktivistke in aktiviste pa so po 40 dneh zapora odpeljali v Nemčijo v taborišča dela in smrti.
Življenje (borbo za golo preživetje) v taboriščih v Nemčiji sta ob priložnosti pretresljivo opisala Elvira Slavec in Bruno Prašelj. Dvanajsturno delo, slaba prehrana, kruto in poniževalno ravnanje stražarjev so jetnikom posrkali telesne in duhovne moči in tisti, ki so se rešili iz taboriščnih krempljev, si marsikdaj ne vedo razložiti, kako da so se sploh pretolkb skozi vso bedo tistega nečloveškega življenja. Mnogi med njimi so za posledicami umrli kmalu po vojni, nekateri trpijo še danes. Ko je Rudi Ota (danes že pokojni) pripešačil iz
Nemčije v Dolino, je bil tako zdelan in obnemogel, da si ga je hodila vsa vas ogledovat in se »čudila čudežu«. Trnjeva in mučna je bila pot k svobodi. O junaštvih Dobnčank in Dohn-čanov pričajo številna obeležja; Dolina je bila prva vas v občini, ki je po vojni postavila spomenik svojim padlim, ki še danes opozarja na Ta-borju mimoidoče, naj bi se človeštvo ne spuščalo več v nesmiselne morije. Na hišni številki 92 visi spominska plošča dolinskemu prvoborcu Ivanu Sancinu - Jovu, ki je padel na Nanosu 18. aprila 1941. Na Novi cesti je spominsko obeležje Francu Cucku Bognarju, ki počiva na dolinskem pokopališču, ob njem pa je pokopan še dalmatinski junak, ki ga je nemška granata pokosila v Prebenegu na
predvečer osvoboditve.
Današnji čas, štiri desetletja po osvoboditvi, je tudi težak in zapleten. Toda vsi, ki so preživeli grozote pretekle vojne, gledajo z optimizmom v bodočnost in so srečni, da živijo, da so še v krogu svojih domačih in da so s svojo žrtvijo prispevali ideji miru, bratstva in razumevanja med ljudmi. Posnemajmo jih!
Viri: Rastko Bradaškja — Smrt še nerojenega življenja (Primorski dnevnik 22. aprila 1979).
Bruno Prašelj — Poslednjič so zaropotali coklji po tlaku malega taborišča Barth (Primorski dnevnik, 1. junija 1975).
Elvira Slavec — Esesovske zvezi so vdrle v Dolino (Primorski dnevnik, 22. aprila 1975).	(ris)
studio immobiliare triestino ari
SIT - Studio Immobiliare Triestino S.r.l. Passo Goldoni 2 prodaja pri UNIVERZI novejše stanovanje z razgledom: vebka terasa, kuhinja, sa Ion, spalnica, mala soba, kopalnica, plus mansarda, eventualno box samo 120.000.000 br. 729862, 729863.
SIT - ALTURA novejše stanovanje, v odbčnem stanju, kuhinja, salon, dve sobi, dvojne sanitarije, terasa, shramba, klet, parkirni prostor, skupen vrt 76.000.000 br. 729863.
SIT - HIPODROM zemljišče za športno rabo 3000 kv. m ugodna cena. 729862.
SIT - V CENTRU rustično stanovanje, polmansarda, obloge v popravilu, možnost avt. gretja na metan 64.000.000 br. 729863.
SIT - v bhžini STADIONA, novejše stanovanje, z razgledom, kuhinja, mali salon, dve spalnici, kopalnica, terasa, dvorišče, pokrit prostor za avto 729862.
SIT - Ul. SCOGLIO, svetlo, kuhinja, dnevna, mala in vebka soba, kopalnica 34.000.000 br. 729863.
SIT - Ul. S. FRANCESCO antično stanovanje, kuhinja, salon, tri sobe, kopalnica, avton. gretje metan, dvigalo, cena po dogovoru. 729862.
SIT - BOŠKET ROTONDA hiša v odbčnem stanju v dveh nadstropjih, klet, podstrešje, priložnost samo 145 mibjonov. 729863.
SIT - pri ROCOLU, prvi vhod, razgled, kuhinja, salon, spalnica, dvojne sanitarije, terasa, eventualna taverna in garaža. 729862.
SIT - SV. IVAN novejša gradnja, kuhinja, dnevna, spalnica, kopalnica, balkon 56.000.000 br. 729863.
SIT - v bbžini PONČANE novejša gradnja, majhna kuhinja, dnevna, spalnica, kopalnica, balkon 40 mibjonov lir. 729862.
SIT - v bbžini OBALE antično, zračno, prostorno, 68.000.000. 729863.
SIT - SV. JAKOB malo stanovanje, kuhinja, spalnica, sanitarije samo 8.500.000 lir. 729862.
SIT - Ul. UDINE prenovljena mansarda 28.000.000 br. 729863.
SIT - NA PROSEKU kmetijsko o-grajeno zemljišče z naravnim vodnjakom, dostop z avtomobilom, možnost prodaje na obroke. 729862.
SIT - NA OPČINAH vebka vila z zemljiščem in depandanso, garaža, eventualno delna zamenjava. 729863.
SIT - 'blizu UL. CONTI novejše stanovanje, kuhinja, salon, dve spal-
nici, dvojne sanitarije, balkon, avton. gret. metan. 729862.
SIT - S. CILINO novejša gradnja, v odbčnem stanju, mala kuhinja, kuhinjski kot, soba, kopalnica, balkon. 729863.
SIT - D'ANNUNZIO zračno, prenovljeno, mala kuhinja, kuhinjski kot, spalnica, kuhinja, shramba, avton. gret. metan 45.000.000. 729862.
SIT - MAGAZIN-BOX v CENTRU OPČIN 43 kv. m z elektriko in vodo, izredna priložnost. 729863.
SIT - V STROGEM CENTRU priložnost, v odbčnem stanju, mala kuhinja, dnevna, dve spalnici, kopalnica samo 50.000.000 br. 729862.
SIT - BARRIERA antično, zračno, prostorno popolnoma prenovljeno, 75.000.000 br. 729863.
SIT - NA KRASU vila, novejše gradnje, luksuzna, lasten park, zasebna pogajanja. 729862.
SIT - Ul. GINNASTICA poslovni prostori, magazin, prvi vhod, dohod (passo carraio), možnost dostave, popolnoma dovršen 54.000.000. 729863.
SIT - blizu trga PERUGINO v starinski zgradbi stanovanja razbčnih velikosti potrebna popravil od 19 milijonov 800.000 br dalje. 729862.
34135 Trst - Passo Goldoni 2 - Tei. 040/728644 - 729862 - 729863
C -	'
W TRST
x ^ TRST
Ul. Viđali, 9 - Telef. 763563
Ul. Carducci 20 - Telef. 795071 Ul. Muratti, 4 - Telef. 795542

v-'



j# *	é?
^	^	«jč .-j?'	.4e?
4^

,+

V *
V

/kr
Vse to in ostale artikle dobite v trgovinah
#

Vaška skupščina v zvezi z znano afero trebenskega vrtca
Trebče odklanjajo umazane poskuse umetnega netenja narodnostne mržnje
Trebče obsojajo protislovensko kampanjo, ki jo je sprožilo izkrivljeno poročanje tržaškega ' italijanskega dnevnika o preselitvi otrok italijanskega otroškega vrtca od Banov, odklanjajo vsak poskus umetnega netenja narodnostne mržnje in negativno ocenjujejo ravnanje trža-škili občinskih oblasti, ki so v bistvu dale povod za afero, v katero je bil brez vsakega vzroka vpleten slovenski otroški vrtec v Trebčah. To so v kratkem stališča, ki so izšla s petkove skupščine predstavnikov vaških društev in organizacij iz Trebč; skupščino so domačini sklicali prav zato, da bi odgovorili na vse neresnice in izkrivljanja, Iti so jim bili priča v zadnjih dveh tednih.
Afera, ki je »padla Trebencem na glavo« (kot so se sami izrazili), je zarezala v vaško tkivo bolečo rano. Poročanje »Piccola« o celotni zadevi in še predvsem poznejša pisma bralcev, so prizadela dostojanstvo slovenskega življa in razžalila domačine kot posameznike in kot dejavne člane vaške skupnosti. Taka načrtno zasnovana kampanja je postala za Trebence prehuda, da ne bi nanjo odgovorili.
Skupščine v prostorih domačega Ljudskega doma so se poleg predstavnikov trebenskih društev (prisotni sd bili člani KD Primorec, ŠD Primorec, sekcije KPI Zorko Kralj, sekcije VZPI - ANPI, godbenega društva Viktor Parma, Združenja upravičenih posestnikov, gasilskega društva Globojner in predstavniki staršev otrok slovenskega vrtca in osnovne šole Finko Tomažič) udeležili še openska slovenska didaktična ravnateljica in predstavniki Področnega sveta openskega didaktičnega ravnateljstva.
Didaktična ravnateljica Lučka Križmanova je domačinom obnovila, kako se je celotna zadeva razvila. Ob-
činski odbornik za šolstvo jo je bil povabil na ogled,' vrtca v Trebčah, med katerim pa ni iznesla nobenega mnenja in ni dala nobenega odgovora o možnosti morebitne vselitve italijanskega otroškega vrtca od Banov v prostore trebenskega vrtca. Pri tem je tudi omenila, da v dopisu odborništva za šolstvo sploh ni bilo govora o tem, koliko časa naj bi ostali italijanski otroci v treben-skem vrtcu, če bi italijanski vrtec »začasno« preselili v slovenskega.
O zadevi je zatem razpravljal Področni svet slovenskega didaktičnega ravnateljstva na Opčinah, ki je zavrnil možnost vselitve iz enostavnega razloga, ker v tre-benskem vrtcu ni dodatnih razpoložljivih prostorov. V odločitvi Področnega sveta ni nikjer zapisano, da je svet odklonil preselitev, ker ni želel italijanskih otrok v slovenskem vrtcu, so med drugim poudarili člani Področnega sveta in obrazložili, da je svet v svojem odgovoru občinskemu odborniku za šolstvo predlagal tudi drugo možnost (vselitev v otroški vrtec na Opčinah pri tramvaju), občinski upravitelji pa te možnosti niso upoštevali. Področni svet je poslal svoj sklep tudi tržaškem^ italijanskemu dnevniku, ki pa tega dopisa — z razliko od drugih pisem s protislovensko vsebino — ni objavil.
Predstavniki trebenskih organizacij so izrazili didaktični ravnateljici in Področnemu svetu svojo solidarnost ter se odločili za oster pismen protest (objavljamo ga na drugem mestu), ki so ga naslovili na sredstva javnega obveščanja in tržaškega prefekta, da bi z njim skozi meglo neresnic in izkrivljanj prodrl v tržaško italijansko javnost vsaj žarek resnice o zadevi trebenskega vrtca.
Z javnega zborovanja KPI
Zamenjati sedanji upravi za gospodarsko rast mesta
Velika zaskrbljenost zaradi gospodarskega propadanja mesta in za prihodnost, ki se mu obuta : kaj se sedaj pripravlja in kaj je treba narediti, da bi Trst in njegovo območje lahko ponovno zaživela? Na to vprašanje je včeraj odgovorila tržaška federacija KPI na javnem zborovanju v časnikarskem krožku, na katerem so govorih pokrajinski tajnik Poh, deželni svetovalec Iskra in poslanec Cuffaro. Na njem je bila podana obširna analiza sedanjega gospodarskega stanja, ki postaja že dramatično, tako da bo lahko izničilo vse ukrepe v korist Trsta, ki se v teh dneh pripravljajo v italijanskem parlamentu. V tem okviru je padla marsikatera kritika na račun vlade, pa tudi drugih družb kot sta IRI in Finmare, ki ne spoštujejo sprejetih obvez in na račun deželne uprave, ki je po Cuffarovih besedah na raznih rimskih pogajanjih zelo popustvljiva.
Sicer pa je bila na včerajšnjem zborovanju KPI precejšnja pozornost namenjena prizadevanjem KPI, da bi se premostilo sedanje krizno stanje. Po besedah pokrajinskega tajnika Polija je najprej in tudi nujno potrebno, da se zamenjata sedanja občinska in pokrajinska uprava, saj je zavezništvo med KD in Listo za Trst pokazalo, da sta ti stranki brez moči, da bi lahko vodih proces transformacije za novo obliko razvoja, poleg tega pa s svojim kon-servativizmom utesnjujeta vse žive energije v mestu in ga emarginirata iz sedanjih novih mednarodnih odnosov. Po mnenju KPI je možno oblikovanje nove modeme in napredne koalicije, ki naj prevzame upravljanje mesta v svoje roke na osnovi točnih programskih točk.
Poli je s tem v zvezi zavrnil trditve LpT, da bi razbitje sedanje večine, ki upravlja občino in pokrajino, privedlo mesto v kaos;, prevladati bi seveda morah splošni interesi krajevne skupnosti in njene potrebe demokratičnega napredka in učinkovite obnove.
V sedanjem trenutku pa je tudi zelo važno, kot je podčrtal poslanec Cuffaro (ki je podrobno govoril o ukrepih, ki se v parlamentu pripravljajo v korist Trsta), da se potisnejo ob stran razne strumentalizacije nekaterih sil, ki skušajo ustvarjati napetost in kontrapozicije, resnični problemi pa ostajajo nerešeni. O poskusih ustvarjanja takega vzdušja je govoril tudi deželni svetovalec Iskra (podrobneje je govoril o Skladu za Trst in kako so v njegovem okviru razni posegi povsem razpršeni, saj Trst še ni’ izbral točne podobe, ki bi jo želel imeti v prihodnosti), ko se skušajo izkrivljeno tolmačiti stališča slovenskega prebivalstva glede nekaterih posegov na kraškem teritoriju, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost.
Od jutri do srede na univerzi
Na zemljišču sedanje
občinske klavnice pri Sv. Soboti
Zasedanje o sodelovanju med Afriko in našo deželo
Že celo vrsto let se v Trstu razvija na znanstvenem področju zelo živahno in razvejano življenje. Mesto si skuša tudi na ta način izboriti sloves in u-gled na državnem in mednarodnem nivoju. V ta okvir sodi tudi izredna pobuda, ki je prišla iz vrst skupine študentov in profesorjev tržaške univerze.
Lani je nastalo v Trstu novo zdru ženje po želji nekaterih docentov in številnih študentov iz afriškega kontinenta. Associazione Italo Africana deh’Università di Trieste (A.I.A.U.T.) si je postavila za cilj zbližanje dveh svetov: evropskega in afriškega.
V sklepu tega delovanja se je razvila zamisel o mednarodnem kongresu o problemih ekonomskega in socialnega razvoja Afrike ter o strategijah sodelovanja in o vlogi IMK. Pr» fesorji in študenti so po dolgem in napornem delu zbrali snov za zvezek »Friuli - Venezia Giulia per l’Africa«, s katerim si bodo zagotovili potrebna denarna sredstva. Gre za izredno zanimivo študijo o vlogi, ki jo imajo na ekonomskem nivoju tista podjetja, ki trgujejo z Afriko, o-ziroma za kulturne odnose med deželo in črnim kontinentom. Za znanstveno in organizacijsko koordinacijo skr-l>i oddelek Političnih ved in pa udeleženci izpopolnjevalnega tečaja za sodelovanje in razvoj, ki so ga vodili profesorji političnih ved za mlade diplomirance z vseh fakultet, ki želijo delati v državah v razvoju.
Ob kongresu, k j bo na univerzi od jutri do srede, bodo priredili tudi ze-
lo zanimivo razstavo afriške umetnosti. V teku celega tedna bodo na vseučilišču na ogled številni predmeti, ki so last zasebnikov.
Vodilna tema prvega dne bo »problem Afrika« in oblike sodelovanja. Drugi dan bo posvečen planom razvoja. Posebno zanimivo bo predavanje o izkušnjah podjetnikov FJK v Afriki. Tretji dan bo posvečen kulturi, kadrovskemu izoblikovanju in raziskavi. V popoldanskih urah se bo kongres zaključil, (dgg)
Drevi godalni koncert v cerkvi v Samatorci
Kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža bo drevi priredilo šesto in o benem predzadnjo kulturno predstavo v okviru praznovanj 40-letnice svoje ustanovitve. V cerkvi sv. Urha v Samatorci bo ob 20. uri na sporedu koncert godalnega kvarteta Glasbene matice, ki bo ob dobri akustiki svetišča prav gotovo nudil lep kulturni užitek ljubiteljem klasične in komorne glasbe.	-bs-
• V preteklih dneh je bil prvi sestanek predstavnikov deželnega združenja za mednarodne posvojitve »Senza Frontiere« in socialnih delavcev skupine za posvojitev, ki deluje v okviru pokrajinske uprave. Govorih so predvsem o sodelovanju obeh institucij na področju mednarodnega posvajanja.
Začel se je uradni postopek za gradnjo novega stadiona
Občinski svet je na petkovi seji z glasovi strank večine in MSI (komunisti, socialisti in svetovalec Parovel so glasovali proti) odobril študijo o izvedljivosti novega stadiona, ki naj bi ga gradbeno podjetje Italposte zgradilo v neposredni bližini sedanjega občinskega stadiona Grezar. Na osnovi študije, naj bi podjetje zgradilo strukturo s 30.000 sedeži (bili bi vsi pod streho) z možnostjo razširitve na 30.000 sedežev na zemljišču, kjer je sedaj, klavnica, ki bi jo seveda morali porušiti. Stadion naj bi bil o-krogle oblike, za parkirišča pa so na osnovi študije izbrana tri področja, največje . od katerih (za 2.700 - 2.800 parkirnilnprostorov) leži na zemljišču Ustanove za industrijsko cono (EZIT) na Pantalejmunu.
Z odobritvijo te študije je praktično stekel postopek za gradnjo novega stadiona. Družba Italposte bo morala sedaj v roku 90 dni izročiti občini splošni načrt, nakar se bodo dela lahko začela. Z odobrenim sklepom je občina postavila nekatere pogoje, ki zadevajo funkcionalnost prve tranše del in vprašanje parkirišč; sama pa se je obvezala, da bo poiskala, do predstavitve splošnega načrta, novo lokacijo za občinsko klavnico, da bi se na sedanjem zemljišču lahko dela začela v predvidenem roku.
Razprava okrog tega vprašanja je bila na petkovi seji zelo obširna in predvsem s strani strank večine in
MSI mnogo bolj zavzeta, kot pa ko se v skupščini razpravlja o gotovo važnejših problemih mesta. Vehke pomisleke v zvezi z gradnjo novega stadiona je izrazila levičarska opozicija, ki je v študiji zasledila številne nejasnosti in zato tudj zahtevala, da bi se sploh ne glasovalo o sklepu, pred-no bi sama občina in tudi gradbeno podjetje ne razjasnila določenih pomislekov; na osnovi resolucije KPI, ki so jp nato podprli še socialisti in Tržaško gibanje, bi občinska uprava v
POKRAJINA TRST
RAZPIS
LITERARNEGA NATEČAJA
»Božič ostarelih v Trstu«
Tržaška pokrajinska uprava razpisuje, v sporazum z združenjem Pro Senectute, literarni natečaj na temo »Božič ostarelih v Trstu«. Namenjen je osebam obeh spolov, ki bodo dopolnile 60. leto starosti do 20. decembra letos in stalno bivajo v tržaški pokrajini. Sestavili so lahko v prozi ah verzih, napisani tako v italijanskem kot slo-vènskem jeziku, ah v tržaškem narečju. Zainteresirani dobijo podrobna navodila v vratarnici pokrajinske palače, Trg. V. Veneto 4, ah pa na sedežu združenja Pro Senectute.
teku 90 dni morala povedati, kdaj bo prosto zemljišče, ki bo potrebno za gradnjo novega stadiona in kje bo občina zgradila novo klavnico. Gradbeno podjetje pa bi moralo v roku 15 dni povedati, kakšne so realne možnosti, da bi stadion v resnici razpolagal s 36.000 sedeži in da bi bilo tudi temu primemo zagotovljeno zadostno število parkirnih mest; poleg tega pa bi moralo tudi zagotoviti, da mu je ustanova EZIT zajamčila razpoložljivost področja na Pantalejmunu, kjer je predvideno največje parkirišče.
To resolucijo je občinski svet z glasovi večine in MSI zavrnil, zatern pa je z glasov; istih strank odobril načrt o izvedljivosti novega stadiona-
• Tržaški župan Richetti je ponovno posegel pri rimski vladi in ustanovi IRI v zvezi z zapleteno gospodarsko problematiko na našem območju-Podrobni opis razmer in problemov je posredoval podtajniku pri predsedstvu vlade Amatu in predsedniku IRI Prodiju.
0 Tržaška pokrajinska uprava v zvezi s pobudo »Odprta vrata« sporoča, da bo obisk podjetij Tovarna velikih motorjev, Aldler, Nuova OMIN, SIOT. in Tiskarne Opera Villaggio del Fanciullo, možen v petek, 6. decembra, in ne v soboto, 7., kot je bilo pred časom objavljeno.
60 let poroke Marije in Ivana Košute
Te dni sta praznovala 60. obletnico poroke Marija in Ivan Košuta iz Križa. Tako Visok jubilej je redek in
zato jima lahko namenimo nekaj več pozornosti tudi zato, ker jima na njuni dolgoletni skupni poti ni bilo vedno lepo in sta morala s svojo družino marsikaj prestati.
Ivan, po domače Nini, se je rodilieta 1900 v zavedni in številni družini pri Procjesjevih, kjer je bilo v družini kar 16 otrok. Marija ah Marička, kot jo kličejo domačini, se je rodila v znani družini pri Kocjanevih. Poročila sta se 28. novembra 1925. V zakonu sta imela štiri otroke. Nini je bil zaposlen pri železnici in kot nešteto slovenskih železničarjev, je
bil za časa fašizma, tudi on z družino premeščen v Italijo. Čeprav daleč od rojstnega kraja in v tujem okolju, sta kot zavedna Slovenca z otroki vedno govorila v materinem jeziku, ter. jih vzgojila v napredne in delovne ljudi.
Slavljenca sta zvesta bralca našega dnevnika, zato se čestitkam otrok, vnukov ter vseh sorodnikov in prijateljev, pridružujemo tudi mi in jima želimo, da bi v zdravju in dobrem razpoloženju dočakala še mnogo srečnih in vesehh let. (mm)
Zlati jubilej Marije in Franca Zidariča
V šempolaju na številki 35, »pri Matičkovih«, kot jim pravijo domačini, je bilo včeraj izjemno slavje; Franc Zidarič in njegova žena Marija
sta v krogu svojih dragih, sorodnikov in prijateljev proslavila častitljiv jubilej — 50-letnico poroke.
Domačin Franc in njegova izvoljenka Marija iz družine Šušteršičev iz Velikega dola sta se namreč vzela 30. novembra 1935 v Šempolaju. Od takrat sta s skupnimi močmi z ramo ob rami prebrodila celega pol stoletja.
Franc Zidarič je velik del svojega življenja preživel v tovarni motorjev v tržiški ladjedelnici, kjer je bil zaposlen od mladih let pa vse do upokojitve. Ko je naše kraje previharila druga svetovna vojna, je ostal zvest
svojemu narodu: priključil se je partizanom in prebil v narodnoosvobodilni borbi v Sloveniji skoraj tri leta. Za svoj doprinos v borbi za svobodo je bil odlikovan s srebrno značko.
Marija je posvetila svojo skrb družini. V zakonu je povila Francu tri otroke, hčerki in sina, in jih vzgojila v slovenskem duhu.
Ob včerajšnjem jubileju sta prejela slavljenca kup čestitk svojih naj-bhžjih, sorodnikov, domačinov in prijateljev. čestitkam se, pa čeprav z enodnevno zamudo, pridružuje tudi Primorski dnevnik.
Vrsta pobud, posvečenih umrlemu slikarju
»Spomin na prijatelja
V''
spomin na Černigoja«
Spomin na prijatelja, spomin na Černigoja. S tem naslovom bo v petek v škedenjskem kulturnem domu večer, posvečen slikarju in pedagogu Avgustu Černigoju, ki je pred nedavnim preminil v Sežani. Škedenjski ve čer bo uvod v vrsto sorodnih pobud, s katero želijo Zveza slovenskih kulturnih društev, kulturna društva, TK galerija pa tudi nekatere italijanske organizacije počastiti umetnika, ki je s svojim delom in s svojo osebnostjo oplajal vso tukajšnjo stvarnost. Tako bo 13. decembra v Križu, v organizaciji društva KD Vesna in TKG ter s pokroviteljstvom ZSKD predstavitev najnovejše Černigojeve grajike, 18. 12. pa bo spominski večer o umetniku in njegovem delu v Krožku za kulturo in umetnost v organizaciji Cappelle Underground, ZSKD in TKG.
Škedenjski večer, kot poudarja že sam naslov, noče biti nobena formalna svečanost, še manj pa nekaj retoričnega in žalostnega, pač pa hoče biti pobuda, ki naj prikaže in obenem odraža tisto življenjskost in vedrino, fc,; je bila tako značilna za umetnika. Zato nobenih formalnih govorov, pač o Černigoju kot umetniku in človeku, pa živa pričevanja, spomini, anekdote
ki naj bi jih dali predvsem trije kr1' tiki Milko Bambič, Milko Rener Giulio Montenero. Umetnikov lik b°' sta dopolnila s svojimi filmskimi pr1’ čevanji še Rado Štrukelj in Aljoš1} Žerjal. Pri tem gre za del še nepU' kazanega filmskega gradiva, deln0. tonskega, ki je bilo posneto, ne da h* se Černigoj zavedel.
Pobudo bodo prireditelji obogatili se z majhno, vendar zelo zanimivo ra}' stavo konstruktivističnih vzrorcev konstruktivistične mape. Vzorce al' reliefe so izdelali umetnikovi prijaj. Iji in učenci po originalnih fotograf}' jah Černigojevih del iz leta 1924. Ob' navijanje je nadzoroval osebno slikar in tri vzorce tudi podpisal. Mapa Va vsebuje vrsto serigrafij, ki so bae tudi pripravljene po originalnih vzor', cih, in med katerimi je tudi znat11 portret Srečka Kosovela. (VT)
Skupina 85 prireja 7. in 8. decembra potovanje v Maribor, kjer bo uprizoritev opere Pavleta Merkuja »Kačji pastir«. Rezervacije pri agenciji Aurora v UL Milano 20.
Na petkovi seji dolinskega občinskega svela
Razprava o triletnem programu prednostnih pobud v občini
SLOVENSKO STALNO^. GLEDALIŠČE V TRSTU
Ì945 - 2. december - 1985
Slovensko stalno gledališče Vas vabi na srečanje ob 40-letnici svojega neprekinjenega delovanja.
V umetniškem sporedu sodelujejo:
Štefka Drolčeva Milena Župančičeva Ivo Barišič Bojan Umek Slavnostni govor:
Bogo Samsa,
predsednik upravnega sveta S S G
PODELITEV PRIZNANJ
Srečanje bo DANES, 1. decembra, ob 10. uri v Kulturnem domu v TRSTU, Ul. Petronio 4.
Posebno toplo vabljeni nekdanji člani, abonenti in prijatelji gledališča.
Poziv dolinskih učiteljev
V petti: se je v Dolini sestal dolinski občinski svet, ki je med drugimi točkami dnevnega reda, ki so zadevale predvsem sprejem nekaterih sklepov, ki jih je predlagal odbor, obravnaval tudi triletni program pobud, ki naj bi bile deležne finančnih Podpor dežele v obdobju 1986 do 1988.
Razprava o sestavi triletnega programa je bila dokaj plodna in vanjo so posegli predstavniki vseh strank, ki sestavljajo občinski svet. Osnovne smernice tega programa je podal župan Švab, ki je uvodoma povedal, da odbor predlaga, da se v program vključijo vse akcije, ki so bile tudi v prejšnjem triletnem programu z izjemo tistih, ki so bile že realizirane. Pri tem pa bi morali po mnenju župana imeti prednost izgradnja obrtniške cone, kmetijstvo, parki, vzdrževanje nepremičnin, uvedba plinske napeljave v občini, prenova in razširitev občinskega sedeža, izgradnja družbenega centra v Dolini, kulturni in športni centetr, zdravstveni dom in Prenova kanalizacije. Švab je še poudaril, da naj bi imele te pobude po ninenju odbora vse enako vrednost.
Načelnik svetovalske skupine SSk Mahnič je oh) izvajanjih župana pripomnil, da se mu zdijo trileitni plani predolgi in se je v imenu SSk zavzel Ja vsakoletno planiranje. Dejal je še, da svetovalska skupina jemlje na znanje prioritetne izbire odbora, da Pa bi morali za te pobude določiti vrstni red po pomembnosti. Zato je svetovalska skupina SSk tudi predlagala, da se sestava programov prenese na naslednjo sejo, da bodo tudi °stale stranke občinskega sveta lah-I;o dale svoj prispevek.
Načelnik komunističnih svetovalcev Ota pa je v celoti podprl predloge odbora, pozval pa je tudi vse ostale Politične sile, da si skupno prizadevajo, da bi celotno ozemlje dolinske občine prišlo pod pristojnosti KOS, s čimer bi odpravili nekatere
neugodnosti, ki jih imajo prebivalci te občine glede na ostale v tržaški pokrajini.
Med drugimi točkami je župan poročal o opravljenem delu, dotaknil se je srečanja med Reaganom in Gorbačovom in v zvezi s tem o prizadevanjih dolinske obline za mir. Pri tej točki so predstavniki opozicije odboru zastavili tudi nekaj vprašanj, ki so zadevala najbolj pereče probleme v občini, kot so prevozi, vodovod, cestna razsvetljava in dokončanje nekaterih cest v občini. Med ostahmi sklepi je nekaj prahu dvignil sklep o dodelitvi finančnih sredstev športnim društvom, kjer sta predstavnika krščanske demokracije očitala odboru, da je ŠD Breg dodelila več sredstev kot US Domiu le zato, ker je Breg predvsem slovensko društvo, Domio pa pretežno italijansko. Ta poseg so ostab odločno zavrnili, saj je znano, da Breg združuje predvsem občane Doline, medtem ko so pri Domju v večini športniki iz drugih občin.
Ohraniti vlogo državnih podjetij
Pred kratkim se je sestal posvetovalni odbor tržaške delegacije združenja Intersind, v katerem so upravitelji vseh podjetij z državno udeležbo iz tržaško pokrajine. Sestanka se je udeležil tudi predsednik Trgovinske zbornice Tombesi. saj je bil na dnevnem redu pregled problematike in perspektiv proizvodnega sektorja z državno udeležbo. Navzoči so se strinjali, da njegova navzočnost na Tržaškem, kljub krizi zaradi spremenjenih razmer na tržiščih, pomeni nepogrešljiv instrument za gospodarski razvoj in da je zato nujno čimprej uresničiti sanacijo ih prenovo v skladu z obvezami ustanove IRI.
Učitelji dolinskega didaktičnega območja so se pred dnevi zb,rali na seji in obravnavali problem novih učnih načrtov za osnovne šole v Italiji. Pri tem so ugotovili, da učni načrt, ki je objavljen le v italijanskem jeziku, nikjer ne omenja specifične stvarnosti slovenskih šol, še manj pa specifičnega učnega programa za omenjene šole. V tej zvezi so dolinski učitelji soglasno sklenili, da
bodo nove učne načrte temeljiteje proučili, pisno poročilo, ki bi ga mo rali izročiti pristojnim organom, pa bodo izdali šele potem, ko bodo pre-jeli ustrezni slovenski prevod. Pozvali so obenem oblasti, šolske organe, Sindikat slovenske šole in politične stranke, da z vso zavzetostjo podprejo njihovo zahtevo po sestavi specifičnega učnega načrta za šole s slovenskim učnim jezikom
Gregorčičeva proslava na dolinski srednji šoli
Včeraj je bila na nižji srednji šoli v Dolini prisrčna proslava Simona Gregorčiča, to je pesnika, po katerem nosi šola ime_
Proslave so se, poleg učencev, udeležili tudi trije zamejski pesniki in sicer Marij čuk, Aleksij Pregare in Ace Mermolja.
Učenci šole so najprej recitirali nekaj Gregorčičevih pesmi, nakar so o vsakem nastopajočem pesniku prebrali najznačilnejše podatke. Pesniki so prebrali po nekaj svojih pesmi in jih spremili s kratkim nagovorom, da so bile učencem dostopnejše. Ob zaključku zanimive proslave je zapel šolski pevski zbor.
V petek v Prosvetnem domu na Opčinah
Srečanje treh ženskih pevskih zborov potrdilo rast našega zborovskega petja
»Zapojmo si pesem veselo« — so Pevke treh ženskih pevskih zborov poimenovale svoje srečanje, ki je bilo p petek zvečer na Opčinah. In res je Mio na večeru veselo, prijetno, pa tudi svečano, saj smo se zbrale, je dejala v svojem pozdravnem govoru Kostanca Filipovič, v imenu gostite-tja srečanja ženskega zbora Tabor dnevu jugoslovanske republike, da Počastimo praznik matične domovine ln da se ob 40. obletnici osvoboditve sPomnimo vseh, ki so žrtvovali suole življenje. »Še posebej bomo imele Jiocoj v srcu vse žene, matere, dekle-[a- ki so v boju za boljšo prihodnost ZTtvovale sebe in svoje drage.«
Trije so bili torej zbori, ki so na tem večeru nastopili: ženski zbor KD tvan Grbec iz skednja, ki ga vodi marta Werk - Volk, ženski zbor Prosek - Kontouel, ki ga vodi Janko Ban ženski zbor SKD Tabor z Opčin, M ga vodi Sveto Grgič.
Rekli smo, da je šlo za srečanje, t°rej za priložnost, ko so se pevke
treh zborov iz treh različnih krajev tržaškega področja, predstavile na skupnem nastopu s svojim programom, se bolje med seboj spoznale, spoznale način podajanja posameznih pesmi, si izmenjale ob koncu tudi svoja mnenja in izkušnje in se nato v prijetnem in prijateljskem vzdušju zadržale na družabnem srečanju, trdno odločene, da s takšnimi nastopi nadaljujejo.
Večeru je na začetku dal pečat pevski zbor moškega zbora SKD Tabor.
Vsak zbor je na večeru zapel šest pesmi, program pa je lepo povezovala Kostanca Filipovič. Začel je ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, ki je pod vodstvom Marte Werk - Volk zapel Gobčevo Makedonsko pesmo, Tomčevo Pojdam u Rute, Pirnikovo Jesen, Vrabčevo Uspavanko, Haend-lov Sing in Ježevo Kolce.
Sledil je nastop ženskega zbora Prosek - Kontovel, ki se je pod vodstvom dirigenta Janka Bana predsta-
vil z Merkùjevo Zeleni polog, Vrab čevo Vsi so prihajali, ščekovima Teče, teče bistra voda in Le prid, sem sama doma, Otovo Kej me b’š t’ku zamjeru in Vodopivčevo Skrinja ue-rehova.
Ženski zbor Tabor je, pod vodstvom Sveta Grgiča, zapel Pahorjevo Koračnico, Bučarjevo Kaj ti je deklica, Kiparjevo Setev, Bučarjevi Burja in Kaj se ti pobič ter Vrabčevo Kraška žena.
Na koncu je okrog 80 pevk skupno zapelo Pahorjevo Pesem žena, ki jo je vodila Marta Werk - Volk.
Naj ob koncu zapišem še svoje skromno mnenje: vse tri zbore spremljam tako rekoč od njihovega nastanka dalje. Večkrat sem že poudarila pomen njihovega delovanja. Tokrat naj samo pristavim svoje, pa tudi zadovoljstvo občinstva, nad lepim napredkom, ki so ga pevke vseh treh zborov pokazale tako v zlitosti glasov, kot tudi v lepi in doživeti interpretaciji posameznih pesmi. N. L.
ZAHVALA
Ob. izgubi drage
Marije Milkovič vd. Vrše
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovab. Posebna zahvala g. Marjanu Živcu.
SVOJCI
Gropada, 1. decembra 1985
Minilo je osem let, odkar se je poslovil od nas naš dragi
dr. Angelo Kukanja
Z bolečino in ljubeznijo se ga spominjajo
žena, sorodniki in prijatelji.
V kratkem izide knjiga o poitalijančevanju priimkov
p V prvi polovici tega meseca bi morala predvidoma iziti knjiga Paola povela »L’identità cancellata« (oz. Izbrisana identiteta), ki obravnava Poitalijančenje priimkov in krajevnih imen med obema vojnama v takratni ^■Ujski krajini. Delo je zgodovinsko-političnega značaja in (kot je napo-edano) vsebuje tudi sezname poitalijančenih priimkov ter številne doku-o preganjanju Slovencev in Hrvatov v tedanji goriški, tržaški in pokrajini ter na dalmatinskih otokih. Zanimivo 'je, da bo v knjigi Plavljen tudi pravni postopek za spremembo priimkov v prvotno obliko.
Tonel o bivšem hotelu Regina
- Deželni svetovalec KPI Claudio Tonel je naslovil na predsednika de-einega odbora interpelacijo o usodi bivšega hotela Regina (nekdanji Bal-®n) in o že dolgo tega porušenem Domu železničarjev. Po Totielovem mne-rD gre za dva zelo zgovorna primera: hotel Regina so že pred časom na-v Gniij novemu študentskemu domu, trenutno pa čedalje bolj razpada. Dom , Viničarjev pa je dala deželna uprava pred leti čez noč porušiti, čes da * teren moral služiti za neke javne storitve. Tudi v tem primeru pa se ' takrat ni nič premaknilo.
m. Svetovalec Tonel zato sprašuje predsednika deželnega odbora, ah ne sh nekaj ukreniti in napraviti konec dvema prigodama, ki prav gotovo g delata časti naši deželi.
s pokrajinska tajništva šolskih sindikatov SINASCEL - CISL, CGIL in Ul f, ^delala skupni dokument o hudem položaju, v katerem se nahajajo osnov-sole s podaljšanim poukom v tržaški občini, še zlasti kar zadeva prehra-čri Daljši dokument se zaključuje s pozivom tržaški občinski upravi, naj ho Prei dokončno reši odprta vprašanja, in z napovedjo stanja pnpravije stl šolnikov.
Morana Bidovec bo predavala na Opčinah
Knjižnica »Finko Tomažič in tovariši« nadaljuje s predavanji, s katerimi želi popestriti svojo dejavnost, istočasno pa približati našo polpreteklo zgodovino in nuditi možnost za diskusijo.
V torek, 3. decembra, ob 20.30 bo gost knjižnice Morana Bidovec, medvojna aktivistka osvobodilnega gibanja na Tržaškem, ki bo govorila na temo »Leto 1945 — Trst v boju za svoj pravi obraz«.
Tečaj za računalniško obdelavo podatkov
12. decembra zapade rok za pred-lozitev prošenj za tečaje, ki jih tržaški Računalniški center prireja za specializacijo v avtomatski obdelavi podatkov. Tečaji, ki se bodo začeli cb nolov-ci januarja, bodo trajali do junija, finansirala pa jih bo tržaška Lassa di risparmio. Razpoložljivih mest za tečaje je 35, predpogoj za vpis pa je diploma višje srednje šole.
Trst, 1. decembra 1985
3. 12. 1983	3. 12. 1985
Ob drugi obletnici smrti našega dragega
Danila Gombača
se ga z ljubeznijo spominjamo
žena, hči z možem, mati ter brat z družino
Oreh, 1. decembra 1985
Člani fotokrožka Trst - 80 sočustvujejo z Majdo in Andrejem Furlanom ob izgubi dragega Miloša.
T	Sporočamo žalostno vest, da
• je v 93. letu starosti umrla
Mihaela Vremec roj. Škerlavaj
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 2. decembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalujoči sin Vidko, snaha Draga, vnukinja Majda, vnuk Damjan, pravnuka Jurij in Matej ter drugo sorodstvo.
Opčine, Koper, Ajdovščina, Ljubljana, 1. decembra 1985
Naše dobre in plemenite mamice, nonke in tašče
Pepce Čuperla roj. Milič
KISOVČEVE IZ ZGONIKA
ni več med nami.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so jo imeli radi, jo pospremili na njeni zadnji poti ter s prelepim cvetjem okrasili njen zadnji dom.
Žalujoči: hčerka Nada, vnukinja Nataška in zet Bob.
Ljubljana, 1. decembra 1985
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljubljene
Marije Andrini vd. Taucer
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. Dušanu Jakominu.
SVOJCI
Trst, 1. decembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so pospremili k večnemu počitku mojo drago
Antonijo Dolenec
Posebna zahvala g. župniku Marjanu Živcu in vsem darovalcem cvetja.
Žalujoči brat
Bazovica, L decembra 1985
ZAHVALA
Ob izgubj naše drage
Pepce Žerjal por. Petaros
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Boršt, Bazovica, 1. decembra 1985
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsetm, ki so z nami sočustvovali ob izgubi drage
Juštine Križmančič por. Tul
SVOJCI
Mačkolje, 1. decembra 1985
ZAHVALA
Družina Milič,
ker ne more tega storiti osebno, se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način z njo sočustvovali ob izgubi nepozabnega
Jožefa Miliča
(PEPIJA)
Opčine, 1. decembra 1985 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Svojci
Mirande Reggente
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami na kakršenkoli način sočustvovali.
Prosek, 1. decembra 1985
SLOVENSKO ? STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Aurand Harris
PAVLIHA IN MICA
Režija:	MARIO URŠIČ
JUTRI, 2. decembra, ob 9.30 in ob 11.30.
ZVEZA
CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
priredi
ttuvijn zborov
danes, 1. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
gledališča
VERDI
Danes, 1. decembra, ob 16. uri bo osma predstava Verdijeve opere »Simon Boccanegra« (red D).
V	gledališču Verdi se zaključujejo priprave na tretjo opero na repertoarju in sicer DVoržakovo »Rusalko«. Opero bo dirigiral Gianfranco Masini, zrežiral pa Peter Werhahn. V glavnih vlogah nastopajo Rita Lantieri, Beniamino Prior, Paolo Washington in drugi.
V	Krožku za kulturo in umetnost bodo jutri ob 18.30 predstavili Dvoržakovo opero »Rusalka«. Govoril bo milanski glasbeni kritik Rubens Tedeschi.
ROSSETTI
Danes, 1. decembra, ob 16. uri (red 1. nedelja) bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro di Genova z delom Pedra Calderona De La Barce »L’Alcalde di Zalamea«. Režija: Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 4. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 2 uri in 30 minut. Jutri počitek. V torek ponovitev ob 20.30.
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 20.30 in jutri ob 16. uri
bo na sporedu v gledališču Cristallo komedija v tržaškem narečju »El complesso de l’arciduca«. Režija: Mimmo Lo Vecchio.
CANKARJEV DOM Velika dvorana
V	torek, 3. decembra, ob 19.30: Angela Tomanič, orgelski koncert.
V	četrtek, 5. decembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
V	torek, 3. decembra, ob 17. uri Mladi mladim (Jure Jenko - klarinet, Zoran Mitev - fagot, Bojana Krstulo-vič - klavir).
V	sredo, 4. decembra, ob 19.30: Koncert klavirskega kvarteta RTV Ljubljana.
Okrogla dvorana
V	četrtek, 5. decembra ob 20. uri: Koncert ob 40-letnici UNICEF.
V	petek, 6. decembra, ob 22. uri: Miguel Cervantes - Živko Vukojevič »Don Kihot«.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
V	torek, 3. decembra, ob 19.30: F. X. Kroetz: Ne krop ne voda — Gostovanje PDG v Tolminu.
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1985 - 1986
4. ABONMAJSKI KONCERT
V četrtek, 5. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU
Komorna skupina
CONTINUUM MUSICALE
ADRIANO VEND’RAMELLI
violončelo
LUISA CIOCIA
ROBERTO REPENTI
sopran
klavir
Prodaja vstopnic pri Glasbeni matici in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
koncerti
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA in INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO
vabita na predavanje
SV. CIRIL IN METOD MED SLOVENCI
Predaval bo prof. JANEZ ZOR Predavanje bo jutri, 2. decembra, ob 17. uri v Inštitutu za slovansko filologijo - Trst, Ul. Università 7.
Miklavž prihaja...
Bogata izbira knjig in kaset za otroke in odrasle
v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 - Trst, tel.: 732487 in še
na Opčinah v Knjižnici P. Tomažič in tov. v Trebčah v KD Primorec v Padričah v KD Slovan v Križu v KD Vesna v Repnu v KD Kraški dom v Sempolaju v KD Vigred in v Skednju v KD I. Grbec
KNJIGA JE KORISTNO DARILO!!!
Icrya
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi v četrtek, 5. decembra, ob 18. uri na otvoritev slikarske razstave
JERNEJA VILFANA
KD VALENTIN VODNIK
priredi
danes, ob 17. uri v društvenih prostorih v DOLINI
6. srečanje borcev, aktivistov in internirancev
Vabljeni!
KD I GRBEC Z S K D - D Z L
vabijo
v petek, 6. decembra, ob 20.30
v škedenjski kulturni dom Ul.
Servola
NA VEČER
SPOMIN NA PRIJATELJA
SPOMIN NA ČERNIGOJA
SODELUJEJO:	kritiki Milko
Bambič, Milko Rener in Guido Montenero ter Rado Štrukelj in Aljoša Žerjal s svojimi še ne-prikazariimi filmskimi pričevanji o umetniku.
šolske vesti
Prireditve in sporočila kulturnih druilev in organizacij
čestitke
VERDI
Danes ob 11. uri bo na sporedu četrti koncert iz cikla »Nedeljski koncerti«. Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija bo izvajal Respighijeve, Geminianijeve in Corellijeve skladbe.
Pri blagajni gledališča sb na prodaj vstopnice (tel. 631-948).
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 2. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert violinista THOMASA GOLD-SCHMIDTA in pianista WOLFRAMA LORENZENA.
Stric Frančko in teta Marija sta praznovala včeraj v šempolaju 50-letnico skupnega življenja. Vse najboljše jima želijo Olga, Vinko in Igor.
Malemu Andreju se je pridružil bratec Aleksij. Žarku in Vandi čestitajo kolegi poklicnega zavoda J. Stefan.
Včeraj je praznoval MARJO ŠVAB 60 let. Vse najboljše mu vošči zadruga Kriški breg.
V torek je praznoval rojstni dan UGO TOMŠIČ iz Sovodenj. Veliko sreče in veselja mu iz vsega srca želita Nadja in Živka.
Andreju se je pridružil mali ALEKSIJ
Srečnima staršema Vandi in žarkotu čestitamo, malemu Alek-siju pa želimo mnogo sreče v življenju
nonoti Marica in Robert ter stric Janko
kino
La Cappella Underground - kino Ariston
11.00 »Benvenuta«. Režija André Del-vaux. Igrata: Vittorio Gassman, Fanny Ardant.
Ariston 17.00 »Blood simple«, Režija Joel Coen. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 15.30—21.00 »Movie in the movie« in »Blue magie«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 »Ritorno al futuro«. Jutri ob 18. uri.
Excelsior IL 15.00 »Interno berlinese«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri ob 17.15.
Fenice 16.30 »Space vampires«. Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »La sposa promessa«.
Dvorana št. 2 16.00—22.00 »Marina vedova viziosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30—22.00 »I due cri-minah più pazzi del mondo«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30—22.15 »Sotto il vestito niente«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 »007: Bersaglio mobile«. Vittorio Veneto 15.30 »Nightmare dal profondo della notte«. Prepovedan mladini pod 18, letom.
Lumiere 15.00- 22.00 »Bianca e Bernie«. Walt Disney.
Alcione 16.00—22.00 »Bachelor (addio al celibato)«.
Radio 15.30—21.30 »La mia carne brucia di desiderio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki se bodo vršile v šolskih prostorih in sicer: jutri, 2.12., ob 18. uri za razrede La, 3.m, 4.v.g.t in 5.a; ob 19.30 za razrede Lb. 3.a, 4.b in L ki. licej; v sredo, 4.12., ob 18. uri za razrede 2.a, 5.b, 2. ki. licej, 5.v.g.; ob 19.30 za razrede 2.b, 4.a in 3. ki. licej.
Ravnateljstvo DTTZ »žiga Zois« v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki na sedežu zavoda — Vrdelska cesta, 13/2 - po naslednjem razporedu: jutri, 2. decembra: ob 17. uri: La, Lb, 1 -C, Lr geom., 3.r geom. ob 18.15: 2.a, 2-b, 2.c, 2.r geom., 4.r geom.; torek 3. decembra: ob 17. uri: 3.a, 3.b ob 18. uri: 4.a, 4.b, 5.a, 5.b.
razstave
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, L decembra MARIJAN
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.58 — Luna vzide ob 19.23 in zatone ob 11.06.
Jutri, PONEDELJEK, 2. decembra
BLANKA
Vreme včeraj: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1024,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11,7 stopinje.
PLIMOVANJE
Napovedi za danes
Ob 4.32 najnižja 0 cm, ob 10.11 najvišja 39 cm. ob 17.35 najnižja —53 cm.
Napovedi za jutri
Ob 0.49 najvišja 22 cm, ob 5.24 najnižja 4 cm, ob 10.45 najvišja 30 cm, ob 18.17 najnižja ~*47 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Jacopo Spinelli, Paolo Tornati.
UMRLI SO: 98-letna Ed vige Chiodi, 65 letni Giorgio Chiodi, 78-letna Ida Poli> 79-letna Rosina Canciani, 92-lelna Mi-chela Skerlavaj, 85-letni Antonio Dionis, 76-letna Francesca Paoletti, 62-letni Ettore Leo, 72-letni Giulio Candotti, 57-letni Roberto Colubig, 73-letna Anpa
Trost, 90-letni Stefano Giardini, 62-letni Adriano Zucca.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. deUTstria 35.
/y*/4Af JJHZÀ VS£ OVUS£/ '
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. delTstria 35. Prosek, žavlje.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča svoje člane, da sprejema slike za vsakoletno razstavo jutri, 2. decembra, ob 20. uri v Babni hiši v Ricmanjih.
SKD I. Gruden priredi G. decembra 1985 ob 17. uri v društveni dvorani v Nabrežini TRADICIONALNO MIKLAV-ŽEVANJE. Nastopila bo dramska skupina Vigred in otroški zbor Kraški slavček. Miklavž bo sprejemal darila 5.12. od 15. do 18. ure in 6.12. od 15. do 16.30.
KD Slovan priredi v petek, 6. decembra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge večer diapozitivov Davorja Zupančiča na temo EKSPEDICIJA SPDT NA ANAPURNO. Vabljeni!
KD Slovan — Padriče — prostori Gozdne zadruge. MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM. V sredo, 4. decembra, od 18. do 20.30; v četrtek, 5. decembra od 18. do 20.30; v petek, 6. decembra od 18. do 20.30 in v soboto, 7. decembra od 16. do 18. ure.
Tabor mladih — Prosvetni dom — Opčine. DECEMBRSKI SEJEM na Miklavževem trgu. 4., 5. in 6. decembra od 17. ure dalje razstava knjig in plošč in kaset ter bogata izbira priložnostnih daril. V sredo, 4.12. ob 18.30 RDEČA KAPICA — CIRKUS. Izvaja baletna skupina ŠD Mladina iz Križa. V četrtek, 5.12. DIAPOZITIVI TABORA MLADIH, ob 20. uri DRAŽBA. V petek, 6.12. ob 18.30 amaterski oder J. Štoka Prosek-Kontovel gostuje z mladinsko igro PIKA NOGAVIČKA. Obiščite decembrski sejem, ne bo vam žal.
KD Valentin Vodnik priredi danes, L decembra, ob 17. uri v društvenih prostorih v Dolini 6. srečanje borcev, aktivistov in internirancev š kultumo-družabnim programom in sproščenim pogovorom. Vabljeni!
Knjižnica P. Tomažič in tovariši — Prosvetni dom — Opčine. V torek, 3. decembra 1985 ob 20.30 bo srečanje na temo LETO 1945 — TRST V BOJU ZA SVOJ PRAVI OBRAZ. Spregovorila bo Morana Bidovec.
SKD Vigred vabi danes, L decembra, ob 17. uri v šempolajsko osnovno šolo na_ ogled nove Jelačinove komedije iz našega in vašega življenja »Agencija za ločitev«. Izvaja gledabšče »Brez tretjega« iz Kopra. Zabave in smeha ne bo manjkalo. Pridite!
KD Rdeča zvezda prireja ob 40. obletnici ustanovitve koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice iz Trsta v samatorski cerkvi danes, 1. decembra, ob 20. uri. Vabljeni!
SKD Tabor - Opčine — silvestrovanje 85 — od 2. decembra dalje rezervacije v društvenem baru (urnik obratovanja) do popolne zasedbe razpoložljivih mest.
KD Kraški dom vabi v četrtek, 5 decembra ob 20.30 v Bubničev dom na predvajanje diapozitivov o ANAPURNI, ki jih bosta predstavila Lucijan Cergol in Lucijan Milič.
SKD Vigred - šempolaj prireja v društvenem prostoru v sodelovanju s Tržaško knjigarno MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM od jutri, 2. do petka, 6. decembra vsak dan od 17. do 20. ure. Vabljeni !
KD Kraški dom obvešča, da bo MIKLAVŽEV SEJEM knjig, kaset in plošč 3., 4. in 5. decembra v Bubni-čevem domu od 19. do 21. ure.
KD Slovan - Padriče (prostori Gozdne zadruge) vabi v četrtek, 5. t.m., ob 20.30 na otvoritev razstave Stojana Zafreda — olja in grafike. Uvodna beseda Magda Tavčar, sodeluje mešani pevski zbor Slovan pod vodstvom Zdenke Križmančič.
Do 6. decembra je v galeriji Carte-sius na ogled razstava grafičnih del 16 slikarjev.
Sklad »Mitja	čuk«	sporoča,	da	je
v Peterbnovi dvorani	odprta razstava
izdelkov sežanske delavnice pod posebnimi pogoji.	Vsak	dan od	17.	do
19. ure. šole po dogovoru (tel. 7784247 - g. Filipčič).
KD Vesna obvešča, da je v fojerju doma A. Sirk na ogled razstava »Arzenal včeraj in danes«. Umik: od 19. do 21. ure vsak dan.
Sklad »Mitja čuk« vabi na razstavo o svojem delovanju v Prosvetni dom (mala dvorana)	vsak	dan od	16.	do
19. ure.
mali oglasi
razna obvestila
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan-tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.

BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE
LOTERIJA
5
51
52 47 44 26 80 75 47 69
26
16
2
59
23
56
23
15
2
86
IR ST Ul Moj i,n, 5/ ZT*
foto kino optika \?‘J53-3Q
1 X X
ENALOTTO XXI 2 2 X
85 58 23
86 56 58 73 69 76
6
KVOTE
12 — 50.000.000 lir 11 —	1.352.000	lir
10 —	94.000	lir
51 34 76 64 43 22 89 46 12 86 13 40
74	82
33	7
75	45 33 48
2 X 1
Odbor Kraškega pusta vabi vse vasi, organizacije in društva v Prosvetni dom na Opčine v petek, 6. decembra, ob 20. uri.
Tržaški alpinistični klub obvešča, da bo danes, 1. decembra, od 9. do 15. ure odprta Trnovska jama v bližini Trnovce in bo poskrbljeno za organizirani obisk. Priporočljivi so škornji in primerna obleka.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu Donizettijeva ulica 3, bo jutri, 2. decembra, ob 20.30 predstavitev dveh hteramih novosti pisatelja Alojza Rebule: »Savlov demon« — šest iger z religiozno tematiko in »Oblaki Michigana« ameriški dnevnik 1975. Obe knjigi bo predstavila prof. Ester Sferco.
TRŽAŠKA KNJIGARNA je odprta
jutri, v ponedeljek, 2. decembra
UČITELJICA inštruira slovenščino otroke ali varuje otroke na domu. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6 — Trst pod šifro »Učiteljica«.
PRODAM avto fiat 124, 1400 ccm, letnik 1973. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 0481/78120.
SLOVENSKO kulturno društvo išče primemo omaro za knjižnico. Če jo imate in vam je v napoto telefonirajte na št. 200-377.
PODJETJE, ki se bavi z računalništvom išče perspektivno osebje za uvajanje na področju software, hardware in komerciale. Nudimo strokovno šolanje. Pogoji:	višješolska iz-
obrazba, znanje angleščine ter želja po znanju in izpopolnjevanju. Informacije tel. 040/755-942 od 10. do 12. ure samo jutri in v torek.
BRINJEVEC — domač prodam. Masič Stojan, Povir 47, Sežana.
PRODAJAM izredna darila za vašega sina ob priložnosti sv. Miklavža, in sicer tečaj šole Radioelettra o analizi in programiranju v basicu vključ; no s prakso za Commodore 64 ali VIC 20 ter material (soft ware). Tel. 753-938 od 20. do 21. ure.
V	DOLINI na številki 232 je danes odprl osmico Kun jo, ki toči pristno belo in črno vino.
PRODAM sodobno 3-sobno stanovanje v Ul. Ghirlandaio — III. nadstr. Telefonirati na št. 213-748.
PRODAM 4 avtomobilske snežne gume z žeblji — fiat 126. Tel. 226-420.
OB SV. MIKLAVŽU razveselite vaše drage z dišečimi darili. Parfumerija Kozmetika 90 — OPČINE — Narodna ulica.
OSMICO sta v Borštu odprla Albin in Vladi. Točita pristno belo in črno vino.
COMET 910 — za tvoj prosti čas na morju — prodam. Tel. od 20. do 21. ure_ na št. 229126.
POUČUJEM matematiko za vse stopnje. Informacije po telefonu 003865/ 21972 popoldne.
V	NAJEM dajem pri Domju 3 skladišča: 90 kv.m., 70 kv.m. in 26 kv. m-Tel. 040/280959.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna uk 44 - Opčine. Trst.
PRODAM čebelji vosek. Tel. 003867/ 72863.
ODDAM v najem 2-sobno opremljeno stanovanje s svojim vhodom v Cerknem, z uporabo vrta, zraven hotela z bazenom, oddaljeno 7 km od smučišč v črnem vrhu. Tel. 003865/75092 — Marica Gosar.
prispevki
V	spomin na Marijo Brce - Nevo darujeta Milka in Lojze Žagar 10.000 lir za vzdrževanje spemenika NOB v Gro-padi.
V	spomin na ženo Obvo in na pokojne starše daruje Josip Štoka 30.000 lit za spomenik padlim v NOB na Konto-velu.
Namesto cvetja na grob Cvetke Tram; puž daruje Vida Gerlanc Mennucci 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Cvetke Trampuž daruje Marica Puntar z družin0 10.000 Ur v isti namen.
V	počstitev spomina Pepce Žerjal darujeta Anica in Diko 10.000 lir za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir z® Sklad M. čuk.
V	spomin na Miloša Kovača daruje)0 kriški letniki rojeni 1923 75.000 lir ^ vzdrževanje spomenika padlim v NOn v Križu.
V	isti namen daruje Srečko Sedmak - Dolenc 15.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja mi grob Justine darujejo Franco in Luigia Cecchi 10.0°" lir ter Valerija in Cvetko Smotd®^ 10.000 lir za KD Primorsko.
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio
tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 1. decembra
itatijanska televisiva
Prvi kanal
9.55 Evrovizija: smučanje - svetovni pokal
Veleslalom moški
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	TV Tuna - rubrika
13.55	Radiocorriere - Toto - TV Vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi
14.00	V teku nedelje... - vodi Mino Damato
14.20	15.20, 16.20 Športne vesti
15.45	Discoring - tedenska oddaja o glasbi in ploščah
17.50 Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.20	90. minuta
20.00	Dnevnik 1
20.30	A viso coperto - nadaljevanje in konec
22.00	Športna nedelja
23.15	Praznični dan - glasbena oddaja
00.15 Dnevnik 1 Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Koncert
11.00	Moda - rubrika
11.45	Cin Cin - film s Shirley Tempie
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Piccoli fans - glasbena oddaja
14.55	La legge è legge - film Nastopata Femandel in Totò
16.30	Nedeljski šport
Evrovizija: smučanje - svetovni pokal
Taormina: boks 17.50 Ceste v San Franciscu -TV film
18.40	Športne vesti
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Športne vesti
20.30	Cinecittà, Cinecittà - variete Nastopata Vittorio Gassman in Jane Birkin
21.35	Skrivnostni dr. Cornelius - po romanu G. La Rougeja - 1. del
22.50	Dnevnik 2 - Nocoj
23.00	Tedenska oddaja o medicini
23.30	Šola in vzgoja
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
10.50	Non c’è gradino più alto dell’indifferenza
11.20	Glasbena oddaja
11.55 Evrovizija: smučanje - svetovni pokal
11.55 Srečanje v vaterpolu: Lazio Camogli
12.25 Sestriere: Smučanje - slalom moški
13.30	Rock festival 1985
14.30	Fregoli - TV nadaljevanka
15.35	Neposredni športni prenosi: Ugento: odbojka Genova: motokros
17.00	Le quattro piume - film
19.00	Dnevnik 3
19.20	Deželne športne vesti
19.40	Nedeljski koncert - Poje Tina Turner
20.30	Športne vesti
21.30	Una vita così
22.05 Dnevnik 3
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
23.15 Glasbena oddaja
jugjeslovunska televizija
Ljubljana
8.05	Poročila
8.10 živ Živ: Smrkci - risanka
9.05	Sokoli - lutkovna nadaljevanka 9.30 Cervantes - TV nadaljevanka
10.25	Svetovni pokal v alpskem smučanju
11.30	625 - oddaja za stik z gledalci U.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju
13.00	Poročila
14.00	Pesem ptic trnovk - TV nadalj.
14.50	Formula 1 - zabavnoglasbena oddaja
15.30	Labod - film
17.15	Poročila
17.20	TV kviz - 5. oddaja
18.20	Portret akademika prof. dr. Frana Zvvittra
19.05	Risanka
19.25	TV in Radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
20.00	Rodna letina - TV nadalj.
21.00	Slovenci v zamejstvu
21.30	športni pregled
22.20	Poročila
Koper
12.15	Primomercato - predstavitev in prodaja
14.15 Smučanje - Svetovni pokal
15.00	Velike izdaje - TV film
16.30	Risanke
17.30	Pleme vran - TV film
18.00	Rdečelasa Zora - TV film
18.30	Velike nesreče
19.00	Nepokorjeno mesto - TV nanizanka
20.30	Kitajec v Scotland Yard -»
TV film
21.30	Tihi Don - TV film
22.00	Tatort - TV film
23.30	Pogled na svet - aktualna od daja
Zagreb
10.20	Poročila
10.30	Otroška oddaja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Družinski magazin
13.00	In tudi letos - izobraževalna oddaja
14.00	Mali koncert
14.15	Obale - TV nadaljevanka
15.20	Nedeljsko popoldne 16.50 Tolpa angelov - film
19.30	TV dnevnik
20.00	Čuvaj plaže v zimskem času -film
21.30	Športni pregled
22.15	Čas sprememb - reportaža 22.45 TV dnevnik
zasebne postaje
CANALE 5
9.30	Nabožna oddaja
J0.10 Mama Malone - TV film 10.40 Programi prihodnjega tedna |1'25 Glasbena oddaja J2.20 Punto 7 - debate in aktualnosti
13.30	Buona domenica - vodi Maurizio Costanzo
l^-SO Orazio - TV film l^-OO Forum - vodi C. Spaak
20.30	Le signore di Hollywood - TV „ nadaljevanka
f"-35 Monitor
23.30	Punto 7 - debate in aktualnosti 00.30 Chicago story - TV film
8.30 0.20 12.00
13.00
13.30
4.00
15.00 17.20
19.10
19.30 20.3°
23.00
33.30
}0.3°
1*00
13.00
4.00
6.00 18.00
£oo
|S
RETEQUATTRO
Il fidanzato di tutte - film Il figlio di Spartacus - film Matt Huston - TV film The Muppet Show Last of thè Wilde - dok. Amici per la pelle - TV film Il diavolo alle quattro - film La prigione dell’isola del diavolo - film
Programi prihodnjega tedna New York New York - TV film W le donne - variete Filmske novosti Accadde al commissariato -film
Agenzia UNCLE - TV film
ITALIA 1
Il sentiero della rapina - film Hardcastle & McCormick -TV film
Grand Prix - športna rubrika Deejay Television Športna nedelja I ragazzi del computer -TV film
Luky Luke - risanka Occhi di gatto - risanka Drive In - variete Conflitto finale - film Cannon - TV film
TELEPADOVA
8.30	Gran Bazar - predstavitev in prodaja
12.30	Trgovina in turizem 12.50 Rubrika
14.00	Tutti gli uomini di Smiley -TV film
15.00	L'incredibile Hulk - TV film
16.00	Dottor John - TV film
17.00	Rubrika
17.30	Arabesque - TV film
18.30	Gli orsetti del cuore - risanka
20.30	II maestro di violino - film
22.40	Športna rubrika
23.40	Spazio 1999 - TV film 00.30 Chips - TV film
TRIVENETA
6.00	Combat - TV film
7.00	Disperatamente tua - TV film
7.30	Forza Sugar - risanka
8.00	Risanke
8.30	Film
10.00	Dražba
13.00	Dražba
16.30	Disperatamente tua - TV film
19.30	Forza Sugar - risanka
20.00	Risanke
20.30	Operazione paura - film
22.00	Dražba
1.00	Film
2.30	Monitor
TELEFRIULI
10.30	Zelena dežela
11.00	Si o no - predstavitev m prodaja	..
13.28 Dober dan Furlanija
13.30	Glasbena oddaja
14.00	Nagradno tekmovanje
15.30	Variete
17.00	Glasbena oddaja
18.30	Sindaco e la sua gente
19.30	športne vesti
20.30	Film
22.30	Love American Style - IV nun
23.00	Roberta pelle
1.00 I ,a Siko noč Furlanija
Ponedeljek, 2. decembra
italijanska
Prvi kanal
10.30	L’amante dell’Orsa Maggiore -TV nadaljevanka
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Halo. . . kdo igra? - opoldanski
spored z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik 1
14.00	Halo. . . kdo igra? - Zadnji poziv
14.15	Quark - zanstvena oddaja
15.00	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Trije nečaki in majordom -TV film
16.30	Športne vesti
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.50 Čudovite zgodbe dr. Kitzela -
risanka
18.00	Osmi dan - nabožna oddaja
18.30	Parola mia - nagradno tekmovanje
19.35 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Attacco: piattaforma Jennifer - film
22.15	Dnevnik 1
22.25 Srečanje s kinematografijo
22.30	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti. Danes v parlamentu
Drugi kanal
11.55 Cordialmente - vodi Enza Sam-pò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
Ljubljana
8.50 in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.30	Poročila
17.35 Maračka - poučna oddaja
17.45	Vsak petek nov začetek - zabavni 'niz
18.10	Jelka - pravljični portret slikarke in ilustratorke Jelke Reichman
18.25	Podravski obzornik
18.45	Slovenska ljudska pesem - Poje Koroški akademski oktet
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1.
19.55 Vreme
20.10	Neuničjiva Marija - TV nanizanka
21.05 Aktualno
21.45	Naši baletni umetniki:
Iko Otrin
22.20	TV dnevnik H.
Koper
14.15 TV novice
14.20	Rinaldo Rinaldini - TV film
14.45	Mala zgodovina glasbe
15.00 Zdravnik in pacient - medicinska oddaja
15.45	Roberto Vecchioni - glasbena oddaja
16.30	Risanke
CANALE 5
12.00	Bis - nagradno tekmovanje
12.40	II pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.30	Sentieri - TV nadaljevanka
14.30	La valle dei póni - TV nadaljevanka
15.30	Una vita da vivere - TV nadaljevanka
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - nagradno tekmovanje
18.00	D mio amico Arnold - TV film
18.30	C est la vie - nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Due superpiedi quasi piatti -film
23.00	Johnatan dimensione avventura
24.00	Di uomini e di Cavalli - športna rubrika
1.00 Chicago story - TV film
RETEQUATTRO
12.15	Bravo Dick - TV film
14.15	Destini TV navela
15.00	Piume e pailettes - TV novela
15.40	Le stranezze di Jane Palmer - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	1 Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore TV nadaljevanka
20.30	Lo strano mondo di Daisy dover - film
22.50	Alfred Hitchcock - TV film
23.20	Dick Tracy - TV film
23.50	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
m [;a, donna bionica - TV film il:	na8radno tekmovanje
14.15 Dee Jay Television - glasbena oddaja
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
televizija
14.35	Tandem - aktualnosti in nagra-_ dna tekmovanja
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Kruh in marmelada - otroška oddaja
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Danes in jutri
18.15	Programi pristopanja
18.30	Športne vesti
18.40	Ceste v San Franciscu - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	športne vesti
20.30	Iz našega žepa oddaja o potrošništvu
21.25	Hill Street giorno e notte - TV film
22.15	Dnevnik 2 - Nocoj
22.50	TV film
23.15	šola in vzgoja
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
24.00	Nočni kino: Tiro a segno pei uccidere
Tretji kanal
13.30	šport
14.00	in 14.30 šola in vzgoja
15.00	OMNI - nove meje - vodi Peter Ustinov
15.45	Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
19.30	Deželne športne vesti 20.05 Šola in vzgoja
20.30	Fregoli - TV nadaljevanka
21.40	Dnevnik 3
21.50	Šola in vzgoja
22.20	Ponedeljkov proces
23.25	Dnevnik 3
17.30 Zadnja oaza - dokumentarna oddaja
18.00	Zdravnik in otrok - nasveti pediatra - oddaja v živo
18.55 TV novice
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji ODPRTI MEJI bodo na
sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Proslava 40-letnice Slovenskega stalnega gledališča
GORICA — Obletnica delovanja Kulturnega doma
TRST — O tujem jeziku za tržaško pošto
TRST — Tiskovna konferenca KPI
VIDEM — Uradni začetek akademskega leta Mednarodnega zavoda združenega sveta ŠPORT
TRST — Košarka: Bor Radenska -Breg Adriatherm
TRST — Odbojka: Bor JIK banka -Val
BAZOVICA — Nogomet : Zarja - Vesna
19.50	Namizni tenis 20.30 Šp •:tni pregled
21.00	Razseljena oseba - 1. del filma
22.00	TVD Vse danes
22.10 Razseljena oseba - 2. del filma
22.50	33. Festival filmov o gorah
postaje
17.50	Quella casa nella prateria - TV film
18.50	Gioco delle coppie - nagradno tekmovanje
19.30	Happy days - TV film
20.00	I Puffi - risanka
20.30	Buon anno musica - glasbena oddaja
23.45	Lo spaventapasseri - film
TELEPADOVA
13.30	Transformer - risanka
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Da qui all’eternità - TV film
16.00	Rubrika
17.00	Bryger - risanka
17.30	Gli orsetti del cuore - risanka
18.00	Tridella - risanka
19.00	Anna dai capelli rossi - risanka
19.30	Carmin - TV film
20.30	23 pugnali per Cesare - film
22.30	II ritorno del Santo - TV film
23.30	Chips - TV film
TRIVENETA
14.00	Combat - TV film
15.00	Monitor
15.30	Film
17.00	TV film
17.30	Forza Sugar - risanka
18.00	Risanke
18.30	Monitor
19.00	Taxi - TV film
20.00	TV film
20.30	Film
TELEFRIULI
12.30	Andrea Celeste - TV film
13.30	Nogometna tekma:
Empoli - Triestina
15.30	Glasbena oddaja
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	I cercatori doro - TV film
19.00	TV dnevnik
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Nogometna tekma:
Udinese - Verona
22.30	TV dnevnik
22.45	Si o no - predstavitev in prodaja
radio
Nedelja, 1. decembra
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.30 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: »Lov za ukradenimi milijoni«, napisal Smiljan Rozman, dramatizirala Lučka Susič; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Prva repriza: »Večni sopotnik«, sklop velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca ter v režiji Sergeja Verča. Michail E-minescu: »Lucifer«; 15.30 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; Lahka glasba; 17.00 Neposreden prenos z revije Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Kulturnega doma v Trstu;
18.00	Neposreden prenos 2. polčasa košarkarske tekme 2. like Bustese Faciba Casuals - Jadran; iz Busta Arsizia poroča Saša Rudolf.
RADIO KOPER (Slovenski program)
7.15 Glasba za dobro jutro; Radijski koledar; Prometni servis; 7.30 Za zdravje; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 Drugi prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 -
16.00	Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Nedelja na športnih igriščih.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 15.00, 17.00,
19.00,	21.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke, Igor Likar; če bi čebele pele, skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja;
11.00	- 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna;
V nedeljski oddaji »Slovenci v zamejstvu« (ob 21. uri na prvem ljubljanskem TV programu) bo tudi prispevek, v katerem Vojmir Tavčar, Darko Bratina, Giorgio Depangher, Jože Pirjevec in Odo Kalan govore o obstoječih in možnih poteh obveščanja italijanske večine o življenju in boju slovenske narodnostne skupnosti v boju za enakopravnost in sožitje.
15.10	Pri nas doma - Lojtrca domačih; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	- 22.00 V nedeljo zvečer; 22.05 Iz naših sporedov; 22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno. Hando Runnel: Pesmi; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Ponedeljek, 2. decembra
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka; Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Sergej Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže (1. in 2. dejanje); Koncort za violino in orkester št. 2 v g molu; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12. uri; Lahka glasba; 13.20 Mednarodno zborovsko tekmovanje »Guido d’Arez-zo«: madžarski komorni zbor »Monteverdi« iz Budimpešte vodi Eva Kol-lar; Glasbena priloga; 14.10 čas in prostor: Iz šolskega sveta; Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »V deželi pravljic«; Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva; Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: pianist Johannes Kropfitsch in flavtistka Alexsandra Schlenck; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Primorske glasbene šole; 14.00 Novosti naše diskoteke ; 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo; 18.00 Zaključek;
jugoslovanska televizija
zasebne
Razgovor z ravnateljem SSG Miroslavom Košuto
Slovenska beseda in misel obveza in moč našega gledališča
Ob 40. jubileju Slovenskega stalnega gledališča sta se člana kulturne redakcije PD pogovarjala z ravnateljem SSG Miroslavom Košuto. Pogovor, ki priča o pretekli in sedanji usodi našega teatra, objavljamo v zavesti, da je prav gledališče ena izmed tistih kulturnih dejavnosti, ki je že kar v središču zanimanja naših ljudi.
Vpr.: Srečujemo se ob prazniku, kot je 40-letnica Slovenskega stalnega gledališča. Kaj pravzaprav pomeni takšen jubilej za ustanovo, kot je SSG?
Odg.: »Mislim, da 40-letnica običajno ni tak praznik, da bi ga proslavljali prav hrupno; proslavljamo 25-letnice, proslavljamo 50-letnice, upamo, da bo dano tudi našemu gledališču proslaviti 75-letnico in še kaj več. Vsekakor je 40-letnica za nas velik praznik zaradi pogojev, v katerih smo se do nje prebili. Predvsem je prazničen že sam spomin na tisti 2. december leta 1945, ko je Ferdu Delaku uspelo po večmesečnih prizadevanjih in spopadih s takratno zavezniško vojaško upravo le priti do prve predstave. V gledališču Fenice so popoldne odigrali »Jernejevo pravico« v režiji samega Ferda Delaka in zvečer je bil na sporedu »Deseti brat« v Košičevi režiji. Bil je to očitno dan, na katerega so Slovenci morali čakati tako rekoč od požiga Narodnega doma leta 1920, se pravi celo četrtstoletje, ali vsaj, če smo bolj realistični, od leta
1926, ko je fašistična oblast onemogočila tudi zadnje predstave v Prosvetnem društvu pri Sv. Jakobu. Bilo je vsekakor 20 let zatiranja in preganjanja slovenske besede. Dejstvo, da se je ta beseda zaslišala z odra in to s tako slovesno opremljenega odra in v tako slovesnem vzdušju, kakršno je takrat vladalo v dvorani Fenice je vsekakor bjlo samo po sebi nekaj pretresljivega, navdušujočega. Dogodek je zapustil tistim, ki so ga do-
Miroslav Košuta
živeli globok vtis do današnjih dni. Osebno bi lahko rekel, da ljudem, ki so bili takrat prisotni na tem prazniku samo zavidam.«
Vpr.: Lahko izhodišča, ki so pred 40' leti narekovala obnovo gledališča, veljajo še danes? Oziroma, kaj je ta naša 40-letna vezna nit?
Odg.: »Zdi se mi, da pravzaprav ne moremo ravnati drugače, kot da vse to navezujemo na skupno rdečo nit, za katero bi rekel, da niti ni bistvenih odklonov. Namen, zaradi katerega je bilo gledališče ustanovljeno, o-staja in pomeni osveščanje slovenskega človeka, nudenje domače besede in domače misli v žJahtni obliki. Leta zatiranja so naše ljudi odvadila tudi misliti nekako po slovensko. Nevarnosti, ki grozijo današnjemu človeku — slovenskemu človeku v Italiji — niso iste kot takrat. Na srečo živimo v popolnoma drugačni demokratični družbi, ampak posledice pritiska te družbe na nas same so pa lahko enako usodne, kot da bi šlo še za nadaljnje trajanje fašističnega zatiranja. Zato se mi zdi, da je potreba po zbližan ju z našim človekom, še vedno živa. Osveščanje, približevanje lepoti slovenske besede in slovenske misli ostajata bistveni potrebi. Tu je še funkcija, ki nam jo je zapisal v temelje repertoarnih izbir že' sam Ferdo Delak, funkcija mostu med dvema narodoma, med dvema kulturama. Naslednji dan, to je 3. decembra 1945, je bil v isti dvorani Fenice na sporedu še Nicodemijev »Scampo-Io«, torej italijansko delo; to tradicijo smo ohranili do danes.«
Vpr.: Skratka, gre za že kar revolucionarno dejanje, ki ga gledališče opravlja z vsako svojo predstavo.
Odg.: »Vsekakor revolucionarno dejanje, v mejah seveda, ki jih tej besedi lahko dajo pametni ljudje in je danes nič manj potrebno kakor takrat.«
Vpr.: Proslavljamo čudovit gledališki dogodek izpred 40 let. Prav v luči tega dogodka pa se danes sprašujemo, kako občuti danes gledališki delavec (v širokem smislu besede) pomen, odmev in vlogo našega gledališča.
Odg.; »Mislim, da ljudje, ki na nekem področju delajo ne "čutijo” zmeraj v celoti; ljudje, ki delajo na nekem področju, nimajo zmeraj najjasnejšega občutka o vrednosti in pomenu svojega dela. Vrednost in pomen lahko določi družba, v kateri ta človek ali ti ljudje delajo. Rekel bom, da gledališčniki občutimo predvsem težavnost našega poklica; hude omejitve, ki se postavljajo našim ambicijam in izredno skopa finančna sredstva, s katerimi se moramo preživljati kot posamezniki in kot ustanova, ustanova, ki je bila prisiljena v to, da na začetku sezone nismo obnovili pogodbe osmim članom našega lanskega kolektiva, da se je tudi število igralcev v zadnjih letih zmanjšalo od sedemnajstih stalnih na samih 11, da so se gostje, ki smo jih imeli še pred tremi ali štirimi leti, po 6 do 7 na sezono, trenutno zreducirali na 2 človeka. Krivično bi bilo, če bi zamerili članom našega kolektiva, da zelo jasno vidijo tudi svoje težave.
Praznovanja bodo prišla pozneje, ko bomo te težave premostili in ko bomo, prepričan sem v to, vsi lahko z večjim ali manjšim zadovoljstvom gledali na opravljeno delo.«
Vpr.: Na današnjem srečanju bodo kot gostje nastopili tudi člani drugih slovenskih gledališč. Kako gledate na povezovanje našega gledališča z drugimi slovenskimi. Po eni strani je tu vloga »posrednika«, po drugi pa gre le za »vraščanje v skupni slovenski prostor«.
Odg. : »Naše gledališče ima, ali vsaj bi moralo imeti, v okviru slovenskih gledališčnikov posebno funkcijo: malo zaradi samega prostora, v katerega je postavljeno, v precejšnji meri pa tudi zaradi značaja ljudi, ki v njem delamo; seveda predvsem naših igralcev. Žal se število domačih igralcev z leti manjša, čeprav želimo pokazati prav na današnji prireditvi, da imamo pred sabo podmladek, pravim pred sabo, ker so to ljudje, ki jih v prihodnjih letih pričakujemo z ljubljanske gledališke akademije. Tudi med tehniki in drugimi močmi, ki jih gledališče potrebuje, je precej mladih, na žalost nimamo možnosti, da bi te ljudi angažirali, oziroma izkoristili tako, kakor bi si mi in oni sami želeli. Kljub temu pa že sami naši nastopi na Borštnikovem srečanju najlepše pokažejo na razliko, ki je očitna med našim gledališčem in drugimi slovenskimi gledališči, razliko, ki mislim, da jo je treba šteti v pozitivnem smislu, saj gre vendar za prispevek v sami zgodovini teatra.«
Ob zanimivem priročniku Dušana Pluta
Okolje je vedno v večji nevarnosti zato je potrebna sensibilizacija vseh
Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je izdala nekakšen priročnik, »Za ekološko svetlejši jutri« Dušana Pluta, ki pospešeno uvaja v zavest javnosti problematiko in analizo vsega (istoga, čemur bi rekli ekološke nevarnosti, zakonitosti in preventiva. Knjiga dovolj angažirano, mestoma celo družbenokritično izpostavlja procese, ki se ves čas odvijajo v našem okolju, procese, ki se v poslednjih 50 letih pričenjajo neizprosno obračati proti in zoper človeka, mu grozijo s tragičnimi bilancami, oziroma obračuni, ter poudarjajo neke vrste brezbrižnost ali celò zatajevanje resničnih podatkov, da pač ne bi prišlo do prevelikih odporov in razburjanj med ljudmi. Avtor pričenja svoj pristop do tega vprašanja s trditvijo, da bi projekcija stanja, kakršnega poznamo sedaj, stanja, ki ga ne bi skušali preseči s povsem novimi, mnogo bolj zavestnimi in prelomnimi posegi, brezprizivno vodila v samomor človeka, oziroma v umor naravnega okolja, katerega del je tudi človek. Pri U<m navaja celo vrsto otipljivih podatkov, ki navdajajo bralca z grozo: zemlja je ustvarjala svoj naravni kapital okoli 4 milijarde let, industrijska revolucija pa je v slabih sto letih pripravila človeka do ničkaj razveseljivega rezultata, ki se mu pravi mejna ogroženost narave in neposredno tudi človeka samega. Na primer podatek, da bi morali do konca tekočega stoletja pridelati 8-krat (!) več hrane na svetu, da bi vsi povsod živeli enako dobro situirano kot v Zapadni Evropi ali v Združenih državah Amerike. V tej isti državi odvržejo na leto kot v znamenju blesteče civilizacije okoli 5 milijard ton trdih odpadkov, od katerih odpade 8 milijonov ton na TV sprejemnike, 9 milijonov ton na avtomobile in kar 15 milijonov ton na raznovrstne plastične odpadke. V Zvezni republiki Nemčiji je zaradi uničevanja okolja propadlo že .75% jelk in v kolikor se bo trend uničevanja nadaljeval do leta 1990, tedaj sploh ne bo nobenega iglavca več. — Leta 1978 se je v morje izlilo okoli 20 milijonov ton nafte in znani raziskovalec morske flore Cousteau v glavnem kot glas vpijočega v puščavi zatrjuje, da bo — spet ob vzdrževanju trenutnega odnosa do problema — do konca stoletja umrlo v morjih 30 do 40% vseh živih bitij. — Svetovni zračni promet potroši letno kisika za 2,5 milijarde ljudi, avtomobili pa več kot vse človeštvo. Še in še bi lahko naštevali.
Dušan Plut razvija misel, da je verjetno poglavitni krivec za takšno stanje sistem kapitala, ki ves sloni na dobičku in pridobivanju. Taisti kapi-
tal (izem) odklanja vsakršen namig, da je ekološka problematika v bistvu političen problem, v poslednjem desetletju je znotraj svojih dežel celò bistveno odpravil najhujše povzročitelje ekološldh katastrof, investiral — pod pritiskom javnega mnenja — o-gromna sredstva v očiščevalne naprave, seveda pa rešil problem samo na pol; na žalost z »izvažanjem smeti« v manj razvite dežele, v dežele tretjega sveta, ki so hočeš nočeš prisiljene predelovati surovine, opravljati »umazane« posle ter na ta način delati drago uslugo svojim delodajalcem — seveda na račun uničevanja lastnega okolja in dobrin. Toda paradoks je še nekje drugje — samokritično ugotavlja avtor — da namreč tudi socialistične dežele podlegajo ekološkim katastrofam, tako da imamo po količini žvepla v zraku na prvih sedmih mestih v Evropi prav socialistične države, pri čemer je Jugoslavija na tretjem mestu. Avtor razvija misel, da bi lahko na te<m področju, na področju pravilnega odnosa do narave in samega sebe, socializem lahko in moral preseči tekmo s kapitalizmom na t.i. profitnem področju, kjer se enako kot kapitalizem trudi za »rast«, »gradnjo«, kar brez upoštevanja širših faktorjev vodi v enako ekološko katastrofo, kot jo je prvi pričel doživljati razviti svet. Slej ko prej bo
postalo ekološko vprašanje planetarno, zatorej bi bilo umestno razmišljati o kulturizaciji tega problema, se izogniti stalnim pritiskom ekonomskih zakonitosti, postaviti tem nasproti človeška merila in kvalitete, po katerih pač potrošništvo vendarle ne more biti cilj človeka in človeštva nasploh. »Ho mo economicus« je zavladal svetu in zatorej ne more biti slučaj, da odpravljamo skrb za ekološka vprašanja z gesli, kot so »nazadnjaštvo«, »oviranje vse hitrejšega razvoja«, skratka, kot nekakšno humanistično postavko, ki ne prinaša nikakršne (kratkoročna) koristi. Avtor kljub vsej ostrini verjame v ugoden razplet dogodkov, v vzpostavitev prave in kulturne zavesti, ki bi končno morala prežeti prav vsa družbena stremljenja. In to kljub temu, da tudi dolgoročni plan »Slovenija 2000«, torej zaris razvoja republike do konca tekočega stoletja, praktično v ničemer ne upošteva ekološko-kulturnih faktorjev in je ves usmerjen v »gradnjo« in »rast«. — Na vsak način knjiga, ki plodno odpira poglede na še vedno vse preveč zastrto vprašanja, vprašanje, ki bi ga veljalo nedvomno o-svttìiti in osvetljevati z novimi in novimi prispevki, predvsem pa primernim in potrebnim samoosvešča-njem.
JANEZ POVŠE
Jernej Vilfan v TK Galeriji
V četrtek bodo v TK Galeriji otvorili slikarsko razstavo Jerneja Vilfana-Slikar se je rodil leta 1941 v Ljubljani, razstavljal je v številnih galerijah v Sloveniji in Jugoslaviji, ob razstavah pa je izstopal predvsem njegov svojevrstni izraz. Vilfan v bistvu ni slikar te ali one smeri, je samorastnik in na svoj način tudi samohodec. Morda je prav novi čas likovnega ustvarjanja (recinto postmodernizem) omogočil, da postaja Vilfan opaznejši in zanimiv. Naj še zapišemo, da se slikar ukvarja tudi s pisateljevanjem
Ob nastopu skupine »Teatrodanza contemporanea«
Osvežitev ob slabi ponudbi
Da Trst v svoji kulturni ponudbi ni izčrpen je stara ugotovitev. Verjetno pa je njegova ponudba najbolj pomanjkljiva na področju plesne umetnosti, saj javna gledališča nudijo vsega letno eno baletno predstavo, ki je vključena v redni abonma operne hiše Verdi. To pa pomeni, da pride na vrsto vsako leto le ena plesna zvrst, ki je v večini primerov bolj klasično usmerjena. Pri tem krivde ne nosijo vselej organizatorji, kajti občinstvo je večkrat njihove »drznejše« poskuse precej ostro kritiziralo. Za ilustracijo samo neodobravanje tržaške publike ob izbiri marsejskega baleta, ki je pred leti v gledališču Verdi nastopilo z izredno lepo plesno predstavo koreografa Rolanda Petita, ki je v plesno govorico prevedel scene iz najbolj znanega romana Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa.
Zato je vsaka predstava sodobnejše plesne poustvarjalnosti za Trst še vedno precejšen dogodek. Da bi vsaj nekoliko premaknili položaj s skoraj
mrtve točke, je pred časom začela delovati skupina 78, ki vabi v Trst na bežen obisk najzanimivejše italijanske plesne skupine, ki niso samo pou-stvarjalke, temveč tudi iščejo samostojne izrazne smeri. Med take nedvomno sodi skupina »Teatrodanza contemporanea« (v »sluabem« prevodu Sodobno plesno gledališče), ki od leta 1972 deluje v Rimu. Njena najvidnejša predstavnika, koreografa in plesalca, sta Elsa Pipemo in Joseph Fontano, ki v glavnem sledita metodam slavne Marthe Graham, vendar pa v svoje postavitve dodajata značilnosti drugih izraznih metod sodobnega plesa.
Te »zunanje« primesi so bile še zlasti očitne v plesni predstavi, ki jo je ansambel prikazal v tržaškem gledališču Cristallo. Na zelo vabljivo glasbo »The špirit of st. mušic« skladateljev Artura Annechina in Sergia Rendineja sta Elsa Pipemo in Joseph Fontano pripravila »moderni ples« z nekoliko težko dojemljivim naslovom »Dopo le scale« (v prevodu »Po stop-
nicah«, »Za stopnicami, »Po lestvi«, »Po glasbeni lestvici«?). Ogled predstave namreč teh dvomov ni razpršil, razlage interpretov še manj. Vsekakor pa je bila predstava mikavna z nekaterimi izredno posrečenimi prizori, vsako toliko pa je nekoliko »padla«. Še enkrat je treba poudariti privlačnost glasbe, v kateri so se velikokrat oglašali zvoki eksotičnih Ka-raibov, in tudi ples na te melodije je bil nadvse prikupen. Med plesnimi prizorčki je bil ironično-ljubek tudi ljubezenski duet z glasbeno podlago, iz katere se je oglašal zasanjeni glas in pel »USA - URSS« (ZDA - ZSSR).
Skupina je pokazala veliko plesne veščine, ki pa je še poudarila svežino predstave. Občinstvo je bilo nad interpreti, kljub vmesnim »pomislekom«, zelo navdušeno, saj so dokazali, da je ples lahko ironija, lahkotnost, čustvenost, predvsem pa neklišejski način umetniške izraznosti.
BREDA PAHOR
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tilu
foto-kino (jp kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96

CENTRO HOBBY LEGNO
(ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL)
•	ladijski pođi
•	razni furniri* • iverice različnih vrst
rezane po meri • raznovrstni pripomočki
TRST - UI. Errerà 8
Telefon 040/823-553
(Industr. cona pri Italcementiju)
V Kulturnem domu četrti abonmajski koncert Glasbene matice
V četrtek nastop skupine »Continuum musicale«
Komorno muziciranje je v Trstu že ustaljena tradicija. Med glasbeniki, ki so gojili to zvrst so tudi številna imena slovenskih umetnikov kot sta bila npr. Jankovič in Gulič. Danes šteje sem predvsem Traški trio, ki si je pridobil sloves svetovno znanega ansambla. Poleg njega pa gojijo komor no glasbo druga združenja, med nji-nij tudi Cintiuum musicale, ki bo v zasedbi Luisa Ciocia Mašera - sopran, Roberto Repini - klavir in Adriano Vendramelli - violončelo, gost četrtega abonmajskega koncerta Glasbene matice.
Sopran Luisa Ciocia Mašera je študirala solopetje na turinskem konser vatoriju, kjer je tudi diplomirala. Izpopolnjevala se je na glasbenih tečajih s slovito pevko Elisabeth Schvvarz-kopf in znanim slovenskim umetni kom Antonom Dermoto. Študij sodobne glasbe z Dorothy Dorow in Giuseppe Scotese ji je nakazal pot k skladbam novejših avtorjev. Kot izvrsten interpret sodobne glasbe se je Ciocia solistično z uspehom predstavila na koncertih v vseh večjih italijanskih mestih. Še posebej je o-ineniti njen nastop v Brittenovi operi Ret’s make an Opera v Bologni, kjer je nastopila v vlogj Juliete.
Pianist Roberto Repini izhaja iz znane tržaške rodbine glasbenikov. Je docent za klavir na tržaškem konservatoriju, udejstvuje pa se že dolgo kot član raznih komornih skupin. Kot koncertist se je uveljavil najprej v triu Pro musica. Številni so bili njegovi nastopi v duu z violončelistom
Libero Lana in kot solist s komorno skupino Ensemble di Venezia. Na bienalu sodobne glasbe v Benetkah je koncertiral v duu z violončelistom Vendramellijem. Prejel je več prvih nagrad pr; glasbenih natečajih in srečanjih.
Tudi violončelist Adriano Vendramelli je Tržačan. Na koncertnem odru se je uveljavil tako kot solist z raznimi simfoničnimi orkestri (Milano, Torino, Benetke, Trst) pa tudi kot član komornih skupin. Prav na tem področju je razvil bogato dejavnost. Sodeloval je v duu z Repinijem, v triu Pro musica, v ansamblih Virtuosi di Roma, Ensemble di Venezia (ki ga je on osnoval), v kvartetu Amati itd. Srečujemo ga na koncertnem odru pomembnih evropskih in ameriških glasbenih središč. Sedaj poučuje na konservatoriju v Benetkah obenem pa je prvi violončelist v okrestru gledališča la Fenice.
Člani ansambla Continuum musicale so za abonmajski koncert Glasbene matice pripravili pester program glasbenih del Beethovna, Schumanna, Berga in Weberna.
Iz bogate zakladnice mojstrovin LUDWIG A VAN BEETHOVNÀ (1770-1827) bomo slišali SONATO ZA VIOLONČELO IN KLAVIR op. 5 št. 2 v g-molu.
Beethoven je napisal pet sonat za violončelo in klavir. Prvi dve op. 5 sta mladostni deli iz leta 1796. Nastali sta v času skladateljevega potovanja v Berlin in namenjena pruskemu kralju Friedrichu Wilhelmu IL, ki je dobro obvladal voilomčelo. Obe sonati
spominjata na stil nekaterih Beethovnovih zgodnjih klavirskih del, z nemirnim, strastnim zagonom in tridelno obliko.
Prva dva stavka sonate v g molu označuje temačni, strastni patos, tretji, rondo pa je pobi vedre igrivosti.
Med manjšimi, priložnostnimi komornimi deli ROBERTA SCHUMANNA (1810-1856) vsebinsko izstopajo FANTASIESTÙCKE op. 73. Skladba je originalno napisana sicer za klarinet in klavir, vendar jo srečujemo tudi v repertoarjih violinistov in violončelistov, kar je že sam skladatelj predvidel.
Fantasiestiicke predstavljajo intimni glasbeni dnevnik, odsev razpoloženj, ki jih odražajo posamezni motivi, ki so med seboj smiselno povezani.
ALBAN BERG (1885-1935) predstavlja eno najznačilnejših glasbenih o-sebnosti novejše glasbe. Glasbeni svet se ga letos spominja ob 100-letnici njegovega rojstva in 50-letnici pre zgodnje smrti. Po rojstvu Dunajčan, se je Berg glasbeno oblikoval v krogu skladatelja Schonberga. Njegova dela predstavljajo sicer razumsko premišljen pristop pri oblikovanju glasbe nega gradiva, vendar pa jih preveva pristna izpovednost.
V Bergovem opusu izstopa glasbena drama Wozzeck, mojstrsko delo novejše operne literature. Poleg nje pa' še Lirska suita. Koncert za violino, Komorni koncert za violino, klavir in 13 pihal pa še opera Lulu, katero pa avtor ni več dokončal.
SEDEM ZGODNJIH. PESMI za glas in klavir sod; v Bergovo prvo umet
Tik pred izidom
Deklica, podaj roko
^produkcija ženske škedenjske noše ,z knjige »Deklica, podaj roko«
Pri Založništvu tržaškega tiska je tik pred izidom monografija o ljudskih plesih, pesmih in noši Slovencev v Italiji z naslovom »Deklica, podaj roko«, ki je sad večletnih raziskav skupine domačih avtorjev (Miran Košuta, Nadja Krišcak, Breda Pahor, Franka Slavec, Peter Suhadolc, Dragica Ule - Maver, Bojana Vatovec). Zaradi pomembnosti založniške pobude, ki plastično posreduje tukajšnje ljudsko izročilo in ki bo že decem bra doživela knjižni krst, objavljamo odlomek predstavitvenega zapisa knjige izpod peresa prof. Mirka Ramovša z Inštituta za glasbeno narodopisje Slovenske akademije znanosti in u-metnosti.
». . . Avtorji so obiskovali starejše domačine, spraševali godce, dobre plesalce, brskali po1 pozabljenih partiturah vaških godb, iskali po skrinjah noše ah posamezne dele in sad njihovega zbiranja je bogato gradivo plesov ter izčrpni podatki o nošah. Svoje izsledke so deloma prikazali v folklorni skupini »Stu ledi«, in sicer V dveh postavitvah tržaških plesov, kjer so uspešno predstavili tudi vse tipe tržaških ljudskih noš. Celotno gradivo pa je sedaj pred nami v knjigi z naslovom »Deklica, podaj roko« in je prvi celostni prikaz plesnega izročila in noš Traškega, Goriškega in Benečije ter delno Rezije in Kanalske doline.
Splošni uvod je v bistvu oris vsega gradiva, nato so geografsko, zgodovinsko, mestoma tudi sociološko označena posamezna območja, iz katerih izhaja gradivo, predstavljene pa so še značilnosti plesnega, pesemskega in glasbenega izročila ter oblačilne
kulture. Plesi so podrobno opisani z besedo in mednarodno pisavo — ki-netografijo, da je gradivo strokovnjakom hitreje berljivo in razumljivo tu di neslovenskemu bralcu; nekateri plesi so objavljeni z več variantami, seveda pa je priložena tudi rnelod ja. Plesom slede posameznj primeri pesemskega izročila, nakar še natančni in res izčrpni opisi noš z nazornimi ilustracijami. Knjiga vsebuje še opis blumarjev, znamenitih pustnih likov s Črnega vrha v Benečiji, posebno poglavje pa je posvečeno tržaški diatonični harmoniki - plonerci, ki je bila priljubljeno domače glasbilo na Tržaškem. Ob koncu so dodani vir; in literatura o ljudskem izročilu Slovencev v Italiji.
Delo je za slovensko narodopisje pomembna pridobitev«. Knjiga izide v zbirki Kulturna dediščina in bo naprodaj še pred prazniki.
Prispevajte za
Dijaško matico
P*M železnina
m Domjo 132 - Tel.: 281282
TRST (industrijska cona)
•	STROJI
•	ORODJA
•	TEHNIČNI IZDELKI
za: obrtništvo, industriio. kme-tijstvo, dom in hobby.
niško žetev saj so nastale še pred letom 1908 ko je bila napisana klavirska sonata kot op. 1. Skladatelj jih je komponiral na stihe Hauptmanna, Lenaua, Storma, Rilkeja, Schlafa, Hartlebna in Hohenberga. Čeprav kažejo skladatelja šele na začetku njegove ustvarjalne poti pa se te pesmi odlkiujejo po čustveni poglobljenosti in sugestivnosti izraza. Skladatelj sam jih je kasneje instrumentiral.
ANTON WEBERN (1883-1945) je o-benem z Albanom Bergom najdosled nejši skladatelj Schonbergove »dunajske« šole. Kot imenovana dva je bil tudi Webem sprva pod vplivom pozne romantike à je kmalu sledil Schon-bergu v atonalnost in kasneje v dva najšttonski sistem. Kasneje je v prizadevanju za novo glasbeno umetnost celo prekosil svojega učitelja.
Najpomembnejši novosti, ki ju je Webem vpeljal v dvanajsttonski sistem, sta pointilizerh in melodija zvoč nih barv (Klangfarbenmelodie). Prvi je posledica koncentracije izraza, pri kateri melodično linijo zamenjajo krat-
ki motivi, kasneje celo posamezni toni, ki so dinamično in ritmično izredno fino niansirani. Melodija zvočnih barv pa izhaja iz prizadevanja po odpravi večjih melodičnih lokov. Melodija ostane sicer še dokaj razločna, le da nenehno prehaja iz instrumenta na instrument. S tem se menja njen značaj in postane vse bolj krhka. Ta primer gradnje velja tudi za njegove TRI KRATKE SKLADBE ZA VIOLONČELO IN KLAVIR op. 11, za katere je še posebno značilna epigram-ska obdelava vsebine.
Webern ni napisal veliko-, vsega 32 opusov. Med njimj so orkestrske in komorne skladbe, dve kantati in 48 pesmi, od teh polovica s spremljavo raznih komornih zasedb, ostale s klavirjem in orkestrom. Ustvarjal je skoraj brez vsakega priznanja in vse do svoje smrti je ostal neopažen, šele povojna mlada generacija — Bou-lez, Nono, Stockhausen in drugi — je prevzela njegov nauk in ga razvijala dalje.
GOJMIR DEMŠAR
Rimski mlini aktualna proza
Petriča Kerempuh zgodbe Življenje brez bolečin priročnik Stenski koledar 10 umetnikov
samo 25.000 lir
Ker izide do 14. decembra,
POHITITE Z NAROČILI!
Naročila s predplačilom:
•	Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 13512348 za Založništvo tržaškega tiska. Ul. Montecchi 6, 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika
•	Osebno:
v Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6
— v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Franci ška 20
v Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 maja 1
v Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. De Rubeis 20
•	Preko raznašalcev Primorskega dnevnika
•	Po telefonu od 8. do 14. ure 040/794672 (ekspedit)
RAMANI NUDI VEDNO NEKAJ VEČ
Vsem našim zvestim strankam, ki so z nami že 26 let (veseli nas, da smo zadovoljili že dve generaciji) gre naša zahvala. Ob priliki naše 26-letnice nudimo za vse artikle
JUBILEJNI 10% POPUST
ZA GOTOVINO
POZOR! S SKROMNIM PREDPLAČILOM LAHKO REZERVIRATE
katerikoli artikel in s tem blokirate ceno in artikel, KI GA BOSTE PLAČALI V DECEMBRU z 10% POPUSTOM
za gotovino
Nekaj primerov;
BARVNI TV 15”	512.000	UR	POPUST	10%	460.000 lir
STROJ ZA ČIŠČENJE TAL na paro	154.000	LIR	POPUST	10%	138.000 lir
VIDE0REGISTRAT0R VHS z dalj. upravljanjem (4 programi za 14 dni) 4 ure snemanja, movie efekt	1.276.000	LIR	POPUST	10%	1.148.000 lir
TERM0VENTELAT0R za kopalnico s programatorjem	84.000	LIR	POPUST	10%	75.000 lir
Ramani
vaša trgovina éxpért v Trstu - U.l Revoltella 10 - gospodinjski stroji, TV,
HI-FI, videoregistratorji, računalniki
Obnavljanje starih tradicij
Sejm bil je živ... Andrejevanje kot nekoč v središču Gorice
Naš Kulturni dom
MARKO WALTRITSCH
Ko smo pred štirimi leti svečam odpirali Kulturni dom z Benedetiče-vo »Krvavo rihto« v kateri je bila živo prikazana zgodovina slovenskega človeka na Goriškem smo se do bro zavedali, da bo tudi ta naš Kulturni dom sestavni del naše zgodovine, našega sodobnega dogajanja, da bo naš Kulturni dom postal pravi simbol goričkega slovenstva in istočasno tudi odprtega in poštenega sodelovanja s tu živečim italijanskim življem. Dobro smo se tega zavedali kot smo se zavedali in se še zavedamo, da so za našo zgodovino in tildi za naš obstoj bili pomembni Trgovski dom (v tem se je aktivnost pričela pred osemdesetimi leti), ter vse druge slovenske ustanove v mestu: šole, banke, društva, dijaški domovi.
Danes, po štirih letih, lahko mirno ugotovimo, da se uresničuje, da se je že uresničila želja tistih, ki so čutili potrebo, da se Kulturni dom zgradi. V štirih letih smo imeli v njem več sto najrazličnejših prireditev. športna dvorana je polno zasedena od prvega popoldneva do poznih večernih ur vsak dan, vrh vsega pa jo dopoldne uporabljajo še šolarji. Vanjo prihajajo tako slovenski kot italijanski mladinci.
V delu, namenjenem kulturi in drugačnim zborovanjem smo imeli gledališke predstave, koncerte, proslave, debatne večere, akademije, predavanja, šolske prireditve, razstave, kongrese, družabne prireditve. Največ seveda v priredbi slovenskih društev in ustanov, nekaj pa tudi takih ustanov, ki združujejo tako Italijane kot Slovence. Na marsikatero prireditev prihajajo tudi someščani italijanske narodnosti. V njem smo videli slovenske in italijanske dijake ob njihovih manifestacijah. Konec tedna bo v njem kongres najmočnejšega sindikata. Še bi lahko naštevali.
Kljub temu se najdejo še vedno nekateri, med ljudmi obeh narodnosti, ki z zavistjo gledajo na tega lepotca, ki odraža našo prisotnost v tem mestu, in se ga ogibajo. Tako da hote ne pridejo vanj in jim je dobrodošel vsak izgovor, da jih ne vidimo med nami. K sreči je takih ljudi z zastarelo in okostenelo mentaliteto vedno manj.
Kulturni dom je bil zadnje dni spet poln. "V četrtek, v petek, v soboto. Ljudje so prišli na prireditve, ki jih je upravni odbor Kulturnega doma pripravil ob obletnici začetka delovanja v njem. To se ponavlja vsako leto. Pomembno je tudi to, da ima publika možnost spoznati vso paleto kulturnih in športnih dejavnosti, tako slovensko zamejsko kot tisto iz matične domovine, tisto drugih jugoslovanskih narodov, in zakaj ne, tudi kulturno ponudbo drugih narodov. Dandanes je namreč tudi naša publika s pomočjo televizijskega medija spoznala marsikaj novega, kar prihaja iz vsega sveta. Težiti moramo k spoznavanju novega, kvalitetnega, težiti moramo tudi k temu, da nas bo čimveč ljudi spoznalo. Kulturni dom v Gorici ima torej danes bolj kot kdaj dvojno poslanstvo. Nuditi slovenski publiki čimveč kvalitetnih prireditev, istočasno pa someščanom italijanske narodnosti prikazali to, kar zmoremo in jim tudi dati možnost, da nam v našem domu pokažejo njihovo u-stvarjalnost. Tudi na tak način bomo težili k sožitju in dokazali potrebo po enakopravnosti.
Petkova seja goriškega pokrajinskega sveta je bila prav gotovo med najkrajšimi letos, na njej pa so obravnavali eno samo vprašanje : uskladitev tekočega proračuna in še to po zelo hitrem postopku. Za podrobnejšo konfrontacijo menda ni bilo časa, ker da je iz Rima prišlo uradno sporočilo o znatno višji dotaciji sredstev (532 milijonov) šele štiri dni pred sejo. Kako porazdeliti ta višji dohodek, so zato predlagali v glavnem funkcionarji, ki so seveda imeli v vidu predvsem tekoče potrebe, čeprav bi so dalo sredstva, z ozirom, da gre za
GORIŠKI
NARODNOZABAVNI ANSAMBEL
SPREJEMA NAROČILA ZA RAZNE PRIREDITVE IN PLESE.
Na razpolago smo tudi za silvestrovanje.
PONUDBE NA TEL.: 0481/86564
Sejm bil je živ... Tako naš pesnik. Tako je bilo že včeraj popoldne, tako bo v Gorici danes in jutri. Andrejev sejem nam je prinesel dokaj veselja. Čeprav je mraz že pritisnil se bodo danes in jutri v mesto zgrnili ljudje s slovenskega in furlanskega podeželja, ljudi iz Trsta, ljudje iz sosednih jugoslovanskih krajev. Prišli bodo v Gorico na Andrejev sejem podobno kot so v istih dneh v mesto prihajali njih Redniki. Gneča bo o-krog stojnic kjer bo več kot tristo kramarjev ponujalo najrazličnejše blago, od male igrače pa do krznenega plašča. Gneča bo okrog stojnic kjer ti ponujajo slaščice, mandorlat, pa še kaj drugega za pod zob. Gneča bo na zabaviščih. Mladina bo> poiskala tak vrtiljak, ki te popelje v vesolje, najmlajše pa bodo mamice postavile na konjičke, ki so, kot vedno, na ploščadi ljudskega vrta. Pa še strelsko sposobnost bodo lahko pokazali lovci in tudi drugi. Seveda ne bo manjkalo dobrega vina, tako na razstavi vin kot v vseh gostiščih v
V trenutku, ko si na vseh ravneh prizadevamo, da bi najbolj odprta meja med dvema državama z različno družbeno ureditvijo postala še bolj odprta, se pojavljajo ponekod, čeprav pod izgovorom ekonomskih in tehničnih težav, nasprotne tendence. Že dalj časa krožijo namreč novice, da nameravajo na Goriškem menda zapreti nekaj maloobmejnih prehodov, druge pa preurediti, da bi služili samo dvolastnikom. Tak predlog je menda že pred časom postavilo poveljstvo finančne straže. Iz tiskovnega poročila goriške pokrajinske uprave prihaja sedaj tudi uradna, čeprav posredna potrditev. Te dni so bili namreč predstavniki pokrajine v Rimu, skupaj s predstavniki goriške občine, paefekture, carine, obmejne policije in finančne straže. Na ministrstvu za zunanje zadeve so razpravljali prav o zgoraj omenjenem vprašanju. Predstavniki pokrajinske uprave so na omenjenem posvetu izrazili stališče, da bi bilo treba maloobmejne prehode ovrednotiti s posodobitvijo in ureditvijo cestnega omrežja. Prehodi namreč predstavljajo najbolj naraven način vsakodnevne izmenjave ob meji živečega prebivalstva. To pa je predpogoj za nadaljnjo graditev sožitja tudi med sosednjima državama. Pokrajinski odbornik za javna dela Edoardo Bressan je obrazložil številne ukrepe, ki jih je v zadnjem času opravila pokrajina prav za izboljšanje cest, medtem ko je podpredsednik p»krajine Maurizio Fabbro podčrtal px>men odprtja maloobmejnih prehodov za vsakodnevni stik Slovencev v Italiji z matičnim narodom.
Predstavniki finančne straže pa so opozorili na nujnost takih ukrepov, ki bi dovolili bolj smotrno izkoriščanje osebja. Tako naj bi recimo prehod druge kategorije v Podsabotinu črtali
čedno vsoto, uporabiti tudi drugače Predlog uskladitve proračuna je obrazložil odbornik Gallarotti. Ob glasovanju se je trinajst svetovalcev izreklo da, pet komunistov se je vzdržalo, medtem ko je misovec glasoval proti.
Sejo pokrajinskega sveta je vodil predsednik Cumpeta, ki je pioročal o nedavnem obisku v Rimu in napovedal, da bo že prihodnja seja predvidoma v celoti namenjena razpravi a obnovitvi zakona o Goriški prosti coni.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84-443.
neposredni bližini sejma.
Čeprav bomo dva dni v mestnem središču imeli težave z avtomobilskim prometom, čeprav bodo stanovalci hiš na Travniku, na Korzu in še v kaki drugi ulici ves dan primorani peslu-
iz tega seznama, prehod na Rafutu pa povsem zaprli, medtem ko naj bi na manjših prehodih skrčili urnik odpiranja, oziroma zapiranja. Menda naj bi to zadevalo kar vse prehode dru ge kategorije vzdolž 45 kilometrov dolge meje na Goriškem. Vse to pod izgovorom varčevanja, oziroma smotrnejše uporabe osebja. Tako vsaj je mogoče razumeti iz tiskovnega po-
V Tržiču se je včeraj zaključil 12. pokrajinski kongres sindikata kovinarjev CGIL - FIOM. Pričel se je v pietek z uvodnim poročilom pokrajinskega tajnika sindikata Giuliana Bona, medtem ko je povzetke dvodnevne razprave strnil deželni tajnik Lu ciano Milocco.
Na kongresu, kjer je bilo prisotnih nad sto delegatov, so razčlenili vrsto splošnih in specifičnih vprašanj gospodarskega in družbenega pome na, s posebnim ozirom na stanje na Goriškem. Ob tem ne gre pozabiti, da je bil kongres sindikata FIOM -CGIL v okviru priprav na pokrajinski kongres delavske zbornice CGIL, ki bo ob koncu tedna v Gorici. Giuliano Bon je svoje poročilo osredotočil na tri glavne teme: vloga in organizacija sindikalnega gibanja, zaustavitev procesa deindustrializacije in prizadevanje za splošni družbeni in gospodarski razvoj, vloga podjetij z državno udeležbo.
Glede prve teme je bilo na kongresu slišati tudi precej avtokritik, to
Splošno dveumo stavko in protestno manifestacijo je za jutri dopoldne o-klical odbor za obrambo bolnišnice v Krminu. Protest bodo izvedli med 10. in 12. uro, ko bo po glavnih ulicah tega kraja tudi protestna manifestacija, ki se bo končala pred vhodom v bolnišnico. Za jutri dopoldne napovedujejo tudi srečanje načelnikov svetovalskih skupin v občinskem svetu s predsednikom deželne vlade Bia-suttijem in odbornikom za zdravstvo Renzullijem v Trstu, medtem ko se bodo vsi svetovalci občinskega sveta zbrali na neprekinjenem zasedanju.
Zdi se, da je le malo možnosti, da
sati glasbo iz glasnih zvočnikov, vseeno, vsi bomo zadovoljni z Andrejevim sejmom. Tudi zato ker nas vsaj za trenutek popelje v svet veselja, v svet pozabljivosti na vsakdanje tegobe.
ročila.
Sicer pa bo o teh vprašanjih govor na prihodnji seji pristojne italijansko - jugoslovanske komisije, ki bó zasedala že sredi meseca. Uptati je, da bodo prevladali višji politični interesi ohranjanja najbolj odprte meje. Mejnih prehodov v tem trenutku prav zares ne kaže postopno zapirati, ali kako drugače omejevati.
je, da sindikat ni znal v preteklosti zmeraj pravilno prisluhniti novim (spreminjajočim se) razmeram. Bili smo nekakšen opozicijski sindikat, je dejal Bon, zdaj pa moramo v prvi osebi prevzeti odgovornost za uravnavanje splošnega gospodarskega in družbenega razvoja, znati predlagati, nadzorovati in usmerjati. Glede procesa deindustrializacije splošnega preusmerjanja gospodarstva, si kolikor toliko ugodnega razvoja ni mogoče zamisliti brez ohranitve določene industrijske baze. To po v naši pokrajini predstavljajo predvsem podjetja z državno udeležbo. Treba se je končno dogovoriti (med vsemi družbenimi silami), kakšna in kolikšna naj bo njihova prisotnost v naših krajih. Bon je govoril tudi o napovedanih ukrepih (paket Altissimo) v korist razvoja gospodarstva ob meji in o-pozoril na nekaj vprašanj, ki bi jih bilo treba z vso resnostjo opredeliti, sicer se utegne zgoditi, da bodo tudi zelo veliki finančni napori brez pravega uspeha.
bi predstavniki krminske občine na današnjem srečanju v Trstu prepre čili dokončno zaprtje bolnišnice.
• Zaradi andrejevanja bodo jutri, v ponedeljek, uradi na goriškfem žup>an-stvu zaprti. Od 8.30 do 10.30 bo odprt samo pogrebni urad. Zaprti bodo tudi uradi KZE.
SLOVENSKO
ilSŽ^iSp.STALNO
GLEDALIŠČE
Aurand Harris
PAVLIHA IN MICA
Tragikomedija ali komitragedija
V torek, 3. decembra, ob 15.30 in ob 20. uri v ZAVODU ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE V
ŠPETRU SLOVENOV.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi na tradicionalno
MIKLAVŽEVANJE
v četrtek, 5. decembra 1985, ob 15. uri v Kulturnem domu v GORICI.
Poleg Miklavža, ki bo obdaril otroke, bo nastopila mladinska skupina Oder treh herojev iz Pirnice pri Ljubljani z igrico »MUCIN DOM«
Darila sprejema hišnik v Kulturnem domu v četrtek od 8.30 dalje.
MIKLAVŽEVANJE z igrico za otroke bo v četrtek, 5. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovod-njah. Prireja KD Sovodnje
čestitke
Jutri bosta praznovala 35 let skupnega življenja Andrej in Marija Ferfolja iz Doberdoba. Še na mnoga skupna in vesela leta jima želijo sinova Genko in Karlo ter hči Dorina z družinami in drugi sorodniki.
kino
Gorica
VITTORIA 16.00—22.00 »Teresa la collegiale in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 15.15—22.00 »L’onore dei Frizzi«.
VERDI 15.30-22.00 »Tex, il signore degli abissi«.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 »I Pompieri«
COMUNALE 16.00—22.00 »Maccheroni«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00, 17.00, 19.00 »Knjiga o džungli«, risanka.
Nova Gorica
SOČA 10.00 »Modra strela« 10.00—18.00 »Tihi bes« ob 20.00 »Marijini ljubimci»
SVOBODA 17.30 »Modra strela« ob 19.30 »Šest Švedinj z bencinske črpaiKo
DESKLE 17.00 »Divje življenje« ob 19.00 »Divje noči gospe O«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Sant’Antonio, Ulica Romana 147, telefon 40-497.
darovi in prispevki
Ob deveti obletnici smrti sina Borisa Mizerita, ki bo v sredo, 4. decembra, daruje vdova 50.000 lir za kulturno društvo Briški grič.
Namesto cvetja na grob Otilije Uršič daruje družina Bregant-Vižintin 50.000 lir za Kulturni dom v So-vodnjah.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše
Giuliane Frandolič por. Miniussi
se iskreno zahvaljujemo g. župnikoma Lazarju in Fontanotu, cerkvenemu zboru in zboru Jezero, vrstnikom-vaščanom iz Doberdoba in iz okoliških vasi, darovalcem cvetja in v dobro; delne namene ter vsem, ki so z nam' sočustvovali ali na katerikoli način počastili njen spx>min.
SVOJCI
Doberdob, 1. decembra 1985
ZAHVALA
Družina
Emilije Frandolič por. Radetti
se toplo zahvaljuje dr. Devettiju, &■ župniku, cerkvenemu pievskemu zbm ru, osebju tržiške bolnišnice, podjetju Friulexport, darovalcem cvetja vsem, ki so na katerikoli način P0-magali in sočustvovali.
Jamlje, 1. decembra 1985



GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032
STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE —
REGISTRATORJI SWEDA
Pokrajina bo prejela od države za 532 milijonov več dotacij
Splošna stavka v Krminu proti zaprtju bolnišnice
Obeta se skrčenje maloobmejnih prehodov v goriški pokrajini?
V Tržiču se je zaključil pokrajinski kongres FI0M-CGIL
Italijani in Jugoslovani med favoriti
Odbojka:
v slovenskem derbiju moške C-2 lige
Danes slalom za SP
Bor JIK banka ugnal štandreški Val
SESTRIERES — Svetovni smučarski pokal se je sicer začel že avgusta, ko so v Argentini opravili dva smuka, v katerih se je obakrat uveljavil Alpiger, ki tako 's polnim številom točk vodi na skupni lestvici, danes pa bo na vrsti prvi moški slalom, pred katerim so v italijanskem in jugoslovanskemu taboru optimisti. V dveh tekmah svetovne serije so se tako eni kot drugi odlično odrezali. Tako Jugoslovani kot Italijani so v skupnem seštevku med moškimi prehiteli Švico, ki se je v skupnem seštevku rešila predvsem zaradi premoči svoje ženske vrste.
Vsekakor bo danes treba računati tudi na Girardellija, ki ga v svetovni seriji ni bilo, ker organizatorji niso pristali na njegove pretirane finančne zahteve. Tudi ni pričakovati, da se bo Stenmarka, ki je v odlični formi, še naprej držala smola kot v petkovem slalomu. Odprto ostaja vprašanje, kako bo z Zurbriggnom, ki je imel nekaj težav s kolenom. Obeta se torej izredno zanimiva tekma, v kateri pa lahko Križaj, Petro-
Košarka: danes v B ligi
Jadran okrnjen (brez K. Starca) v Bustu Arsiziu
V 9. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva bodo Jadranovi košarkarji igrali danes ob 17.30 v Bustu Arsiziu proti moštvu Facibe. Naše moštvo je na to gostovanje odpotovalo že včeraj, da bi se najbolje pripravilo za to srečanje, v katerem bi lahko naši košarkarji tudi ugodno presenetib.
Žal pa bodo jadranovci danes i-grali v okrnjeni postavi. Klavdij Starc si je namreč poškodoval gleženj in ne bo mogel igrati. Nedvom-no bo to hud handikap za našo ekipo, ki v tem uvodnem delu prvenstva zares nima sreče.
Tekmo iz Busta Arsizia bosta neposredno prenašala Radio Trst A in Radio Opčine.
vič, Erlacher, De Chiesa, Tòtsch in ostali s kančkom sreče lahko posežejo po najvišjih uvrstitvah. Današnji slalom bo tudi neposredno prenašala italijanska televizija, in sicer prvi spust od 9.55 do 11.00 in drugega od 12.55 do 13.30.
Danes 16. kolo
V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu, v katerem vodita C. zvezda in Partizan s po 23 točkami, bodo danes odigrali 16. kolo. Spored: Hajduk - Budućnost, Sutjeska - Vardar, Priština - C. zvezda, Sarajevo - OFK Beograd, Velež - Sloboda, Osijek -Željezničar, Partizan - Dinamo (Z), Vojvodina - Rijeka in Čelik - Dinamo (V).
Koper proti Iskri
KOPER — V 2. jugoslovanski nogometni ligi (zahodna skupina) se bo Koper v današnjem 16. kolu pomeril s tretjeuvrščeno Iskro. Tekma bo ob 13. uri, zanjo pa vlada izredno zanimanje in navijači so pripravili pravi spektakel.
Tržaški Stefanel se bo danes pomeril z Arexonsom iz Cantuja, drugouvrščeno ekipo na lestvici in edino, ki je doslej uspela premagati milanski Simac. Glede na težko preizkušnjo, ki čaka danes Puglisijevo moštvo, sta se tako Fischetto kot Riva odločila, da bosta stopila na igrišče. Oba namreč imata težave z zdravjem. Fischetto je še vedno v dvomu, ali naj si takoj operira meniskus ali naj počaka konec prvenstva, medtem ko se Riva ubada z otekhno na pred dvema letoma poškodovani nogi.
Medtem je goriški Segafredo rešil vprašanje drugega tujca. Poškodovanega Catchingsa, kateremu se je društvo odreklo, bo zamenjal 2,12 m vi-
Bor JIK banka — Val Štan-drež 3:1 (15:17, 15:6, 15:7, 15:12)
BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Bitežnik, Budin, Gasparo, Zubin, Pernarčič, Batič.
VAL ŠTANDREŽ: Plesničar, Allesc, Čemic, Juren, Petejan, Faganel, Mervič, Lavrenčič.
TRAJANJE SETOV: 33’, 20’, 26, 24’.
Borovci so izbojevali tretji zaporedni par točk. Po tekmi je Romano Pernarčič, eden najbolj zaslužnih odbojkarjev pri Borovi šesterkd, tako strnil svoje vtise: »Mislim, da je bil ključ naše zmage dober blok in o-bramba. V napadu pa smo napravili precej manj napak. Odigrali smo najboljšo letošnjo tekmo, ker nas je k temu tudi prisilil odličen nasprotnik.
Trener gostov Ivan Markič je povedal naslednje: »Pri svojih varovancih sem pogrešal sproščenost. Tudi po začetnem izdatnem vodstvu se niso mogli sprostiti. Največ preglavic nam je delal sprejem, ker nismo mo-.gli organizirati dobrega napada.«
Srečanje se ni začelo najbolj obe-
soki ameriški pivot Wroman, ki je že igral v Italiji, prihaja pa iz solunskega Arisa. Današnji spored:
Al LIGA: Ber Ioni - Silverstone, Mobilgirgi - Mulat, Di Varese - Ban čaroma. Viola - Benetton, Livorno-uno - Granarolo, Riunite - Simac, Stefanel - Arexons, sinoči:	Man- -
Scavolini 98:79.
A-2 LIGA: Yoga - Livomodue, Fabriano - Jollycolombani, Giorno -Segafredo, Sangiorgese - Rivestoni, Mister day - Ippodromi, Annabella -Liberti, sinoči: Fantoni - Popper 79:76 in Filanto - Fermi 132:79.
Rokomet: moška D liga
Kras Trimac - Musile 37:11 (19:5)
tavno za domačine. Gostje so v prvom setu celo povedli s 14:5. Napake so se vrstile kot na tekočem traku. Do preobrata pa je prišlo, ko je namesto nerazpoloženega Zupina vstopil Batič. Borovci so osvojili 10 zaporednih točk, a set je vendarle šel Štandrežcdm. V naslednjih dveh nizih so bili domačini precej boljši. V četrtem setu je Val sicer vodil vse do 12:8, a do presenečenja ni prišlo. (G.F.)
Olympia Terpin — Nuova Pallavolo Trst 3:1 (11:15, 15:12 15:9, 15:9)
Tekma je bila na visoki tehnični ravni. Obe ekipi sta se srčno borili in zmagala je Olympia, ki se je tokrat res dobro izkazala; igrala je dobro tako v obrambi kot v napadu, predvsem pa je pokazala tisto voljo do zmage, ki je doslej marsikdaj manjkala pri naših igralcih. Naši igralci so mimo in trezno igrali, zlasti pa se je izkazal kapetan Marko Sosič, ki je svojo nalogo res dobro opravil. (M.S.)
ŽENSKA C-2 LIGA Sovodnj’e Centralsped — Bor Friulexport 3:0 (15:10, 15:10 in 15:8)
TRAJANJE SETOV: 20’, 23’, 23’. SOVODNJE CENTRALSPED: Černič, Cotič, Čeme, Počkar, K. in B. Lovisutti, Gabriella in Giuliana Copresti, Lara Vižintin.
BOR FRIULEXPORT: Kus, V. in S. Stoper, Martina Centazzo, Favo-retto, Čeč, Godina, Debenjak, Cergol, Bandi in Mauri.
Sovodenjke so pripravile pravo presenečenje, saj so z lepo in požrtvovalno igro odpravile sicer favorizirani Bor Friulexport. V prvem nizu so gostje že visoko vodile, vendar so domačinke nadaljevale kot prerojene. V drugem nizu spet premoč domačink. Na začetku poslednjega niza je bilo več menjav servisov, nakar so domačinke pričele nizati točke v svojo korist. Malo se je zataknilo pri rezultatu 13:3, vendar je bila razlika prevelika, tako da so Sovodenjke ob velikem veselju nepričakovano osvojile prvi par točk. (M.K.)
Košarka: italijanska A-l liga
STEFANEL-AREXONS
Košarka: včeraj v promocijski ligi na Tržaškem
Po izenačenem boju derbi borovcem
Bor Radenska — Breg Adriatherm 81:73 (40:41)
BOR RADENSKA: Volk 4 (2:2), Canciani 2, Semen, Corbatti 8 (2:4), Fresare 13 (5:6), Barut 6 (2:4), Pieri 12 (4:5), Korošec 28 (8:9), Kneipp 8 (2:2), Vecchiet.
BREG ADRIATHERM: R. Žerjal 13 (2:2), Race 4 (2:2), Koren 2, Mez-*avilla 13 (1:2), Meneghetti 6 (4:6), Slavec 2, Zobec 16 (6:9), Kapič 5 (2:4), Čok 10, B. Žerjal 2.
SODNIKA: Della Torre in Pisano. PM: Bor 25:32; Breg 17:25; ON: Bor 2|1, Breg 26; PON: Mezzavilla (30), Semen (36); 3 TOČKE: Čok 2, Kapič 1, R. Žerjal 1. GLEDALCEV: 200.
Borovci so osvojili slovenski derbi Proti Brežanom v okviru 6. kola promocijskega prvenstva. Bil je to pra-vi derbi: tekma zelo fer, izenačena, razburljiva, občasno na dokaj kako-vostni ravni, v zadnjih minutah (in Pe samo v le-teh) pa so gledalci kar PžRali, sta se moštvi stalno menjavali v vodstvu in le v zadnjih 59” •1° borovcem dokončno uspelo streti ndpor trdoživih košarkarjev Brega 'vlriatherma, ki so vsekakor zapu-s(ili »1. maj« z dvignjeno glavo.
Vatovčevi varovanci so si zmago priigrali v glavnem zaradi boljše telesne priprave, zaradi nekaj dobro izpeljanih akcij in ker so v večji meri od gostov izkoriščali protinapad, čeprav so Brežani, z Lorisom Zobcem na čelu, polovili več odbitih žog. Poleg tega se je tokrat razigral Fabrizio Korošec, ki je bil z 28 točkami daleč najboljši strelec tekme. Borovci pa so kot v derbiju s Konto-velci tudi tokrat imeli lepo prednost (kar 14 točk v 30’ — 63:49), nakar
kratke vesti - kratke vesti
Šah: turnir v Portorožu
V
Se eno kolo
. PORTOROŽ — V predzadnjem ko-,u mednarodnega šahovskega tumir-sta vodilna Grosar in Perco zma-šala. in bo o prvem mestu odločalo hluno medsebojno srečanje. Domačin Veber si je s točko proti Avstrijcu Stelcerju priigral naslov mojstrskega ^ndidata, skupaj z Lacom pa je še edno kandidat za visoko 3. mesto. Na eerajšnjem hitropoteznem, turnirju je Vstopilo 18 šahistov, med njimi vsi, * nastopajo na turnirju razen vodilnega Grosarja. Zmagal je Kovač (I-ži^ja) s 14,5 točke Sledijo Pertot ì'n-st) 13,5; Vasic (Piran) 12; Filipo-i.e (Trst) 11,5; Žnidarčič (Piran) LS itd
REZULTATI predzadnjega kola tur-r,rJa: Godnjavec - Kovač 0:1, Laco -prosar 0:1, Treursič - Kolja remi, (JrJTo - Žnidarčič 1:0, Štelcer - Ve-vr?:l' Vasič - Marton remi. n. vRSTNI RED; Grosar 10; Perco ■ Veber 8; Laco 7,5; Vasic 6; Žni-uareič 5,5 itd. (J. Kreft)
Latte Carso uspešen
TRST — V včerajšnjem kolu prve ženske italijanske košarkarske lige je domači Latte Carso premagal moštvo Unimoto iz Cesene s 64:54.
Košarka: 1. jugoslovanska liga
SARAJEVO — V zaostali tekmi 8. kola je beograjski Partizan včeraj v Sarajevu premagal domačo Bosno s 97:88 (37:54). Benaček 33 in Vilfan 28 točk.
Ljubljančanke brez zastoja
SARAJEVO — V 8. kolu prve jugoslovanske lige so ljubljanske košarkarice Iskre Delta^ Ježice v Sarajevu premagale domačo Bosno s '4.4j in so tako še nepremagane na vrhu lestvice.
Mladinska odbojka
»Under 18« ženske: Sokol - Breg 2:3 (12:15, 2:15, 15:11, 16:18, 10:15).
»Under 18« moški: Bor - Volley Club Trst 3:0 (15:2, 15:2, 15:8); Sloga -Studio Mobiliare Nuova Pallavolo 3:0 (15:0, 15:12, 15:9).
so napravili vrsto naivnih napak in gostje so v 36’ celo povedli za eno točko (68:67). V zadnjih minutah se je bil zares lep in ogorčen boj za vsako točko, borovci pa so Brežanom zadali končni udarec prav v zadnji minuti.
Če sta bila Fabrizio Korošec in Loris Zobec (leta v drugem polčasu) nekoliko boljša od ostalih, pa gre pohvaliti košarkarje obeh ekip za požrtvovalnost in športen boj. Številni gledalci so gotovo zadovoljni zapu stili »Prvi maj«, (bi)
Dom — Ardita 71:80 (31:41)
DOM: Uršič 9 (0:1), Mauro Dornik 9, Kristjanač 18 (4:5), Cej 6, Coretti 22, Golob, Ugo Dornik, Ciani 4, Corsi 3 (1:1), Nanut.
PON: Kristjančič (40). ON: Dom 25. 3 TOČKE: Uršič 1, Mauro Dornik 1.
Domovci so proti močni peterki Ardite nerodno izgubili, saj bi z malo več sreče lahko tudi slavili zmago. Naši so zaigrali porazno v prvem polčasu, ko so pri rezultatu 19:18 prejeli delni izid 20:0. Nasprotnik je polnil Domov koš z neverjetno lahkoto, saj igre v obrambi sploh ni bilo. Kljub temu pa je Gojkovičevim varovancem le uspelo delno nadoknaditi zamujeno in v 29’ je zaostanek znašal le 4 točke. Toda v nadalje va nju je »belo-rdečim« zmanjkalo moči, slabi igri pa se je pridružila še nejevolja na igrišču. Poraz je bil zato neizbežen. Igralci Ardite pa so zasluženo slavili. (M. čubej)
Pastificio Crisci — Sloga 3:0
(15:7, 15:9, 15:9)
SLOGA: Adam, Drnovšček, Filipovič, Križmančič, Malalan, Milkovič, A. in M. Sosič, M. in V. Vidali.
Slogašice se vračajo iz Gorice z gladkim porazom, ki so si ga po prikazani igri povsem zaslužile. Naše so tokrat zaigrale povsem apatično in odpovedala je zlasti njihova napadalna moč na mreži, torej element, ki bi jim moral najbolj ležati. Brez o-dločnega napada pa proti solidnim domačinkam res niso mogle upati na zmago, šlo je skratka za nastop, na katerega morajo naše igralke čimprej pozabiti. (INKA)
MOŠKA D LIGA Pallavolo Grado — Naš prapor 2:3 (9:15, 11:15, 15:2, 15:12, 5:15)
NAŠ PRAPOR: Prinčič, Albert so-šol, Grinovero, Pintar, Mikluš, Marjan sošol, Klanjšček.
Ko je vse kazalo, da bodo naši gladko opravili ekipo iz Gradeža s čistim 3:0, je skoraj prišlo do presenečenja. Po dobrem začetku, ko so Brici povedli z 2:0, je prišlo do nerazumljivega preobrata. Domačim so urodili svoje vrste, najprej osvojili tretji set in nato izenačili. Odmor pred pričetkom petega seta je našim koristil, da so se spet zbrali in osvojili zadnji in odločilni set in s tem prvi dve točki letos. (B.M.)
Mossa — Val Štandrež 3:1 * (15:13, 11:15, 15:11, 17:15)
VAL ŠTANDREŽ — Vogrič, Brajnik, Lutman, Zavadlav, Mučič, Devetak in Sivilotto.
Mladi odbojkarji Vala iz Štandreža so izgubili proti vodilni Mossi. Srečanje pa je bilo zelo napeto in izena-
VSE ZA ZIMO
spori
velika izbira puhovk in
vsa zimska oprema
OPČINE — Narodna ul. 87 Tel.: 213193
PROSEK 551 Tel.: 251040
čeno, saj sta si bili šesterki dokaj e-nakovredni. Tudi tokrat sta pri Valu manjkala Boškin in Bastiani, kar je verjetno v največji meri vplivalo na končni izid. Najboljši je bil zadnji, 4. niz, saj so bili gostje stalno v vodstvu vse do končnice, ko so popustili in s tem omogočili domačinu, da je zmagal. (Zip)
ŽENSKA D LIGA Dom Agorest — Breg Agrar 3:1 (14:16, 15:9, 15:13, 15:7)
TRAJANJE SETOV: 25’, 17’, 27’ in 12’.
DOM AGOREST: Orel, Roner, Za-vadlal, Mulič, Plet, Humar, Primožič, Petarin, Grašek, Kojanec.
BREG: Žerjal, Slavec, K. in V. Kocjančič, Žerjal, Možina, Žerjal, Velikonja, Tavčar, Komar, Maranzi-na, Malmenval.
Derbi se je končal z zasluženo zmago ŠZ Dom. Goriška dekleta so pokazala dokajšnjo mero samozavesti, saj so proti izkušenejši ekipi Brega v ključnih trenutkih zelo energično reagirala. Po dveh izenačenih setih je bil po našem mnenju odločilen tretji set. Domovke so vodile že s 13:6, ko so Brežanke reagirale in jih dohitele ter izenačile na 13:13. V tem ključnem trenutku so goriške odbojkarice dokazale, da znajo, če hočejo, tudi stisniti zobe. Z dvema močnima servisoma in z dobro obrambo so strle odpor dolinskih odbojkaric in zaključile set v svojo korist. Zadnji niz je bil v znamenju velike premoči goriških odbojkaric. Brežanke so namreč vidno popustile. Pohvale so vredne zmagovalke in poraženke, saj so oboje predvajale dopadljivo in na trenutke zelo privlačno igro z malo napak. (Lero)
Kontovel Electronic Shop - Canon 1:3 (9:15, 15:9, 8:15, 12:15)
TRAJANJE SETOV: 23’, 18’, 17’, 19’.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Prašelj, Danieli, Maver, Purič, Gruden, Conestabo, Štoka, Bukavec, Dancu, Legiša.
Prati prvouvrščeni ekipi iz Tržiča so Kontovelke odigrale eno svojih boljših tekem. Priča smo bili izredno borbeni igri, ki se je pokazala že v prvem setu, ko so Kontovelke s požrtvovalnostjo delno nadoknadile precejšnji zaostanek, čeprav so set prepustile nasprotnicam. V nadaljevanju so naše z boljšo igro popolnoma nadigrale nasprotnice in tako izenačile stanje. Nato pa je prišlo do napak v serviranju, zmanjkalo je nekoliko moči, modtem ko so bile Tržičanke po nekaterih napakah boljše v obrambi in tako zmagale, navkljub odločnemu odporu domačink do zadnje žoge. (M.Š.)
Sloga — Corridoni	0:3
(3:15, 12:15, 8:15)
SLOGA: Adam, Drnovšček, Guštin, Kokoravec, Maver, Milič, Mijot, Mor-purgo, Pro, Susič.
Na Opčinah se je včeraj Sloga spoprijela s Corridonijem, ki spada med boljše ekipe tega prvenstva in je tekmo gladko izgubila. Naše mlade igralke so stopile na igrišče zelo živčne, kar jim je dobesedno ohromilo noge. Povsem sta zato odpovedala sprejem in obramba, zlasti v prvem in tretjem nizu. Bolje so slogašice zaigrale le v drugem setu, vendar le nekoliko premalo odločno, da bi ga lahko nasprotnicam iztrgale. (INKA)
• Meblo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
niti sprejem ni bil tako slab, čeprav je ta še vedno precej problematičen, ker zlahka pušča nasprotnice do točke.
Omejen prostor onemogoča, da bi podali sicer zelo zanimivo in razburljivo kroniko te lepe drugoligaške tekme (med drugim je domača zapisnikarica v prvem setu »ukradla« točko na 15:14!), zato pa treba za sinočnji nastop pohvaliti vse igralke, ki so stopile na igrišče.
Skratka, obetaven nastop pred zelo pomembno sobotno tekmo z Nerve-so v Nabrežini, (ak)
Volpe — Meblo 1:3 (15:17, 8:15, 15:8, 5:15)
TRAJANJE SETOV: 28, 18, 13, 15 minut.
MEBLO: Markovič, Žerjal, Klem-šc, N. Grgič, M. Grgič, Kralj, Maver, Gardini, Foraus, Ušaj, D’Ambroggio, Pertot.
TOČKE: Meblo 41 na 55 (Maver 11, Kralj ir- Markovič 8, Klemše 7, Žerjal 5, M. Grgič 2); Volpe 30 na 4L ZGREŠENI SERVISI: Volpe 19; Meblo 10.
OSTALI IZIDI: Fratte - Fiamma 0:3, OMA Armes - Mogliano Venelo 0:3, Spinea - Tregarofani Padova 3:2, Putinati - Volley Conegliano 2:3, Nervosa - Mobilcasa Pordenone 1:3.
Pogovor s predsednikom društva, ki je letos prejelo Bloudkovo nagrado
K. Sirk: »SPDT bo vztrajalo v svojem poslanstvu«
Slovensko planinsko društvo iz Trsta je v ponedeljek zvečer na slavnostni skupščini Zveze telesnokultur-nih organizacij Slovenije prejelo najvišje slovensko priznanje za dosežke na področju telesne kulture — nagrado Stanka Bloudka.
V motivaciji je tako pisano: »SPDT — za uspešen razvoj planinstva in telesnokultume dejavnosti med zamejskimi Slovenci nasploh. Ustanovljeno že leta 1904 iz izrazito narodno obrambnih vzgibov, je Slovensko planinsko društvo Trst to svojo vsebinsko značilnost ohranjevalo vseskozi vse do današnjih dni. Z učinkovito propagandnim in prepričevalnim nastopom ter veliko delavnostjo je to planinsko društvo oplajajo zavest slovenskih ljudi, se razraslo v množično organizacijo ter tako vseskozi odigravalo pomembno vlogo v življenju našega slovenskega človeka v zamejstvu. Dejavnost društva je bogata in raznolika: množični izleti, smučar ski tečaji in prvenstva, bogata predavateljska dejavnost, vrhunsk; vzponi in množična aktivnost, usmerjena v delo v šolsko mladino. Ob 80 letnici obstoja Slovensko planinsko društvo Trst lahko kaže na pomembno ' preteklost, zavzeto sedanjost in nič manj optimistično prihodnost«.
Na ponedeljkovi slavnostni skupšči n j je prestižno nagrado dvignil novi predsednik SPDT Aleksander Sirk, po poklicu novinar pri Primorskem dnevniku, ki je maja letos na krmilu društva nasledil inž. Pinu Rudežu. In prav Sirka smo prosili za pogovor, v kate rem naj bi nam obrazložil sedanje stanje društva, delovanje tega in njegove načrte v trenutku, ko je to nagrado sprejelo.
»Na lanski proslavi 80 letnice SPDT smo skupno pregledali prehojeno pot in videli, da se je dolgoletni trud splačal, da je setev bogato obrodila. Sedaj pa še ta najvišja nagrada na področju telesne kulture in športa ... «
»Če se obrnemo nazaj vidimo, da bo pravzaprav težko ohraniti tako plodno in vsestransko delovanje na tako visokem nivoju. Sicer pa ima ta velika aktivnost svoje vzroke. O-menil bi člane odbora, predvsem pa vse tiste! ki se okoli tega odbora sučejo, svetujejo, konkretno delajo in pomigajo. To je homogena skupina ljudi, v mnogih primerih pravih pri-
Aleksander Sirk
jateljev, ki si zadano nalogo izpeljejo do konca. Nujno pa je, da se na tem mestu spomnim prejšnjega predsednika Pina Rudeža, ki je pravzaprav téj nagradi pripravil teren. Ru-deževa zasluga je, da je društvo približal šoli kot inštituciji, saj je zajemal iz svoje bogate iskušnje profesorja, šolnika, pedagoga in sedaj ravnatelja Strokovne šole. S ciklusi predavanj in množičnimi izleti je na nivoju osnovnih in srednjih šol povezal delovanje SPDT z mladino. Sicer pa številke kar same govorijo. Vsako sezono več sto učencev in dijakov sledi našim predavanjem ter se udeležuje izletov, ki so izrecno namenjeni njim. Poleg tega pa je, kot pač mora storiti vsak predsednik, uvedel nekaj novih delovnih prijemov in navad.
Glede na to pa, da je Bloudkova nagrada pravzaprav priznanje za dolgoletno delovanje, se moramo še spomniti prvega povojnega predsednika Zorka Jelinčiča in njegove naslednice dr. Sonje Mašere. Jelinčič je s svojim odborom iz povojnih ruševin obnovil društvo ter ga vodil 19 let, dr. Mašera, ki je predsednikovala od leta 1965 do 1977, pa je dala društvu novega člana.«
»Vsak nov predsednik, kot si že sam povedal, daje svojemu društvu tudi osebni navdih, uokvirja delovanje iz svojega zornega kota in torej s tem da skupnosti avtomatično nekaj novega, svežega. Kakšne možno sti vsestranskega razširjanja na vsa področja ima društvo in kakšne nove prijeme napoveduješ?«
»S časom je seveda novih področij delovanja razumljivo vse manj. Ver-
jetno se je treba lotiti vseh stvari z novo optiko glede na to, da se časi pač zelo hitro spreminjajo. Kar se pa tiče možnosti razširitve delovanja, bomo morali v bodočnosti bolj stvarno posegat; v naš teritorij, ustvariti tehtno sodelovanje z italijanskimi planinci na nivoju posameznikov in organizacij, strniti vezi s planinci iz matične domovine in še mnogo drugega. Bolj sistematično in strokovno moramo tudi obveščati naše člane, prijatelje in simpatizerje o našem delovanju, tako da bo v kratkem izšla prva številka biltena društva, ki jo bodo prejeli naši člani in ostali zastonj. In še več drugih stvari imamo v mislih.«
»Tako veliko društvo kot SPDT mora očitno delovati decentralizirano, tako da je čim več ljudi angažirano v vsakdanjem društvenem delu. Od. seki so tako pravzaprav samostojni...«
»Da, res je. Imamo nekaj zelo aktivnih odsekov, ki pravzaprav delujejo izven centralnega odbora. V bistvu na naših tedenskih sejah načelniki ali pa člani posameznih odsekov le poročajo glavnemu odboru o delovanju, sicer pa imajo vse samostojno, od internih sestankov do vseh akcij. Društvo pa to delovanje podpira, usklaja in pomaga pri uspehu posameznih večjih akcij.«
»Kateri so ti odseki in kakšno je njihovo delovanje?«
»Začel bi s smučanjem, ker je tako obširno, da mora v ključnih mesecih zanj, poleg odseka samega, delati ves odbor. Tu smo dosegli veliko množičnost, z ustanovitvijo zamejske smučarske tekmovalne ekipe pa tudi kakovost.
Kar se tiče alpinistov bi povedal, da ima sedaj ta odsek kakih trideset aktivnih članov, za sabo pa še dve važni izvenevropski odpravi: letošnjo Himalajo in Turčijo.
Tudi jamarski odsek je zelo aktiven, je pa po svoje »preskromen«, saj svojih uspehov sploh ne publici-zira. Spomniti se namreč moramo, da imajo naši jamarji vsakotedenske akcije, da so raziskal; in vknjižili že mnogo jam in da so celo objavili eno strokovno publikacijo. Sicer pa bodo naši jamarji v kratkem začeli v našem dnevniku objavljati svojo rubriko, tako da se bo ta vrzel neinformiranja navzven vsaj delno zapolnila.
Žal pa mladinski odsek sedaj preživlja prehodno krizo lastnega delovanja, njegovi člani pa v svojstvu diplomiranih mladinskih vodnikov vodijo množične izlete naše »mularije« po Krasu.
Kar se pa drugih odsekov al; različnih dejavnosti tiče, bi omenil le, da so nekako vključeni v centralno delovanje društva. Tak je lahko npr. izletniški, markacijski ali pa kulturno-pre-davateljski odsek. In prav pri slednjem bi se ustavil. Naša predavanja so vselej dobro obiskana in so nosilni steber zimskega delovanja in povezovanja med člani. Omenil bi le, da so pri nas letos že predavali taki »kalibri« kot Tone Škarja, Miha Potočnik, Marijan Krišelj, Tone Wraber, pa celo nekateri vodilni tržaški alpinisti . . .«
»Omenjaš italijanske alpiniste. Torej bi se pogovorila o problemu povezovanja in odnosa z italijansko stvarnostjo v našem mestu, pa tudi širše, tako na nivoju posameznikov, kot tudi organizacij«.
»Stvarna gledano so bili nekoč ti odnosi še precej kritični, vendar pa se stvar hitro premika na bolje. Vseeno pa ne gre vse tako, kot bi moralo iti in bi si tudi sam; želeli. Vemo, kakšno je žal trenutno politično stanje v Trstu, to pa se tudi odraža v odnosu nekaterih italijanskih sorodnih organizacij do nas. Upam, da se bo stanje hitro izboljšalo, prevsem po zaslugi nekaterih posameznikov, ki se zavedajo važnosti povezave s slovensko stvarnostjo v zamejstvu, pa tudi v Sloveniji. Saj smo tud; v tem primeru prav mi most med italijansko in slovensko stvarnostjo, pa čeprav samo na planinskem področju. Naši odnos; z osrednjo Planinsko zvezo Slovenije so namreč odlični, prav tako tudi z mnogimi društvi in posamezniki. S PD Integral iz Ljubljane smo npr. celo pobrateni.«
»Kaj bi rad poudaril še za zaklju ček pogovora?«
»Morda le to. Kot je pisano v u-radni motivaciji Bloudkove nagrade, bi rad poudaril pomembno narodnoobrambno poslanstvo našega društva, poslanstvo, kateremu se ni društvo, v vseh osemdesetih letih obstoja, odtegnilo nikdar.«
Razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ
V ITALIJANSKI NOGOMETNI B LIGI
Triestina v Empoli ju
V drugi italijanski nogometni ligi bo danes nà sporedu nekaj zanimivih tekem. Triestina, ki igra v zadnjih kolih zelo nezanesljivo, se bo podala v Empoli, kjer naj bi računala na obe točki (?). V tržaške vrste se bo po poškodbi ponovno vrnil Cinello, ki je lani igral prav v tej ekipi, ki ima sedaj le točko manj od Triestine. Ascoli bo igral doma proti Pescari in ima možnost, da še poveča naskok nad zasledovalci, saj bosta drugouvrščena Cesena in Sam-benedettese igrala na tujem.
Zanimiv bo nadalje derb; med Ca-tanio in Palermom ter še tekma v Brescii, kjer se bo domača ekipa spoprijela z Monzo, tekma v Rimu, kjer bo Lazio igrala proti Genoi, ki je po nerodnem začetku že tik pod vrhom lestvice ter še tista v Vicenzi, kjer bo gostoval Cremonese.
DANAŠNJI SPORED: (ob 14.30): Ascoli - Pescara: Bologna - Arezzo; Brescia - Monza; Cagliari -Catanzaro; Campobasso - Sambenedette-se; Catania - Palermo; Empoli -Triestina; Lazio - Genoa; Perugia - Cesena; Vicenza - Cremonese.
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Derbi kola v Milanu
Juventus, ki ima v prvi italijanski nogometni ligi kar pet točk prednosti nad Milanom, Interjem in Napo; lijem, bo danes igral doma proti Fiorentini. Derbi kola pa je prav gotovo mesta; derbi med Milanom in Interjem. Obe ekipi odkrito računata na zmago, tako da bo verjetno neodločen izid najbolj realen.
Videmčani pa bodo igrali doma z Verono, še živo pa imajo v sporni; nu lanski poraz z zvenečim 5:3, ki so ga doživeli doma prav proti tej ekipi, k; je nato nadaljevala svojo zmagovalno pot do državnega naslova. Sedaj je nekoliko drugače, saj ima Verona le točko več od Udi-neseja.
DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Avellino - Atalanta; Bari - Napoli; Como - Torino; Juventus - Fiorentina; Milan - Inter; Pisa - Lecce; Sampdoria - Roma; Udinese - Verona.
Kaj meni trener košarkarjev Smelt Olimpije po povratku iz ZDA
Drvarič: »Turneja nam je zelo koristila«
Košarkarji Smelt Olimpije so se pred kratkim vrnili iz turneje po ZDA. Za turnejo so izkoristili letošnjo prekinitev lige, skupno pa so proti ameriškim vseučiliškim moštvom odigrali osem tekem. Ljubljanski košarkarji bodo že prihodnji konec tedna ponovno igrali v prvenstven; tekmi, do takrat pa bodo vadili po normalnem režimu. S trenerjem Smelt ‘ Olimpije Janezom Drvaričem smo se pogovarjali o turneji Ljubljančanov in o nadaljevanju jugoslovanskega prvo ligaškega prvenstva.
»Kakšni so tvoji splošni vtisi o go štovanju v ZDA?«
»Za ekipo in posameznike je bila to krasna izkušnja, resna turneja, na kateri je moštvo pridobilo v smislu obrambe in skoka pod košema. Smatram, da smo napredek dosegli tudi zato, ker smo se pomeril; s kvalitetnimi moštvi, ki so igrali izredno a-gresivno obrambo, vedno na meji o sebne napake, za naše pojme celo preko te meje. ‘Prav to daje igralcem možnost napredka v tehničnem in taktičnem smislu.«
»Katere so bistvene razlike med i-gro ameriških vseučiliščnikov ter med igro, ki jo predvajajo v Evropi oz. v Jugoslaviji?«
»Glavne značilnosti so, kot že po vedano, ostrina in neizprosnost o hrambe, kar je prava kostantna vred nost ameriških ekip. Nato še zmož nost igranja dolgega pozicijskega napada (letos so uvedli časovno omeji fev 45 sekund), kar je že značilno za italijanska moštva, čeprav ne v taki meri. Ekipe, ki smo jih srečali, so razvijale tudi hitre protinapade, zato
smo lahko igrali popolnoma normalno. Težave so nam povzročale določene sodniške odločitve npr. pravilo korakov, ki ga v Ameriki interpretirajo na popolnoma drugačen način.«
»Koliko misliš, da vam bo turneja koristila v nadaljnjem delu prvenstva?«
»Prav gotovo veliko. Upam, da bo to očitno čimprej, predvsem v obrambi, ki je naša glavna hiba, zlasti glede mentalnega pristopa in v smislu skoka pod košem, saj nam to dvoje jamči uspeh, medtem ko je učinkovitost napada variabilna. Razen tega smo se že dogovorili za podobno turnejo v naslednjem letu, junija in julija meseca pa bomo poslali nekaj mladih perspektivnih košarkarjev na kamp univerze Notre Dame. To je mogoče zaradi prizadevanja in posredovanja notredamskega trenerja Dig-ger Phelpsa, ki nam je med drugim, organiziral tudi letošnje gostovanje.«
»Pri katerem od svojih igralcev si opazil največji napredek?«
»Zabeležil sem napredek pri vsakem posamezniku, tako da ne bi nikogar posebej omenjal. Zadali smo si dva temeljna cilja:	napredek ekipe in
Danes
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v Bustu Arsiziu, Ul. Ariosto 3: Faciba - Jadran
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Trstu, šola Caprin: Santos -Bor; 11.00 v Nabrežini: Sokol - Ala barda
PROPAGANDA
10.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Li-bertas
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici: Zarja - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Doberdobu: Mladost - Juven-
tina; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Romana; 14.30 v Trebčah:	Primorec -
Breg; 14.30 na Proseku: Primorje - U-nion; 14.30 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola - Kras; 14.30 na Padri-čah: Gaja - San Nazario
NAJMLA.IŠI
10.30	v Dolini:	Breg - Montebello;
vzporedno s tem napredek posamez nikov. Menim, da smo to dosegli.«
»Kaj si pričakuješ od letošnjih preostalih prvenstvenih srečanj?«
»Imamo zelo' zahteven spored. Igrali bomo še eno tekmo na tujem zaradi kazni (proti Rabotničkemu v Novèm Sadu), nakar nas čaka težko gostova nje pri Crveni zvezdi in domača tekma z Bosno. Še vedno nam manjka tista točka, ki so nam jo odvzeli po porazu z Zadrom. Tisti poraz smo nadoknadil; z zmago nad Partizanom in tudi v ostalem smo izpolnili zastavljeni načrt. Glede na sedanje stanje, obstanek v ligi ne sme biti vprašljiv. Po kakovosti sodimo v prvo šesterico jugoslovanskih ekip, zato si tudi nadejamo nekoliko višjo uvrstitev.«
»Meniš, da je trenutno v jugoslo vanski ligi moštvo, ki bi lahko pre prečilo Giboni »sprehod« do naslova državnega prvaka?«
»Mislim, da n; takega moštva. Gibona jè daleč najbolj stabilna ekipa v Jugoslaviji, ni podvržena nihanjem forme in je s takim igralcem, kot je Dražen Petrovič, zlahka kompenzirala tudi izgubo Knega na centru.«
IGOR CANCIANI
10.30	na Opčinah, Ul. Carsia: San Vito - Primorje
ZAČETNIKI
9.30	v Dolini:	Breg - Costalunga;
9.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Primorje
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Virtus
NAMIZNI TENIS
MOŠKO PROM. PRVENSTVO
10.00 v Zgoniku: Kras - GMT A
obvestila
PRIMOTOR KLUB
obvešča svoje člane, ki se nameravajo udeležiti današnjega izleta, da je zbirališče v Dolini pri Oinotu ob 9.30.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da se bo računalniški tečaj začel v Borovem športnem centru v torek, 3. t.m., ob 10.30.
domači šport
1
■CflLaryRÉÙBAmsT,.
Nova trgovina čevljev vas pričakuje z najnovejšimi modeli škornjev in čevljev za toplo zimo
Stefani Claudio
TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206
OBLAČILA
damel hechter
cacliarcl
SERGIO
TACCHINI


LACOSTE
ellesse
FILA
<>
»•MB«
P 0 R T 0 B E L L 0’S
ŠPORT - OBUTVE
OB
#1
nowbatance'
f ^
•••••
UNIVERSE*
adidas'Jr
OSUPERGA
ItKARHU
<^cValfport
pumift
<Xl__p~w JòrcBKSTKSEH
Butterfly
Jjjj^
fommaCini
UL. MAZZINI 37 - 39 ^Ì9P>Ort
Ob skorajšnji sklenitvi atletskega leta na najvišji ravni
Bubka, Gram in Aouita z vrhunskimi rezultati junaki sezone
Carl Lewis, Owens moderne atletike, je letos skoraj neopazno šel skozi sezono. Neopazno, glede rezultatov, čeprav so blagajniki raznih mitingov še kako opazili, da se je Lewis pri njih mudO.
Večkratni olimpijski in svetovni prvak je bil najprej poškodovan, nato pa ni mogel več ujeti ritma sezone in ga zato ne najdemo med junaki leta 1985.
Sergej Bubka je morda dosegel najbolj viden rezultat, prav nič pa nista zaostajala Anglež Steve Cram in Maročan Said Aouita v tekih na srednje proge.
Skoki so dali pravi ton številčnemu obračunu z rekordi v palici, trosko ku in višini. Sploh je troskok doživel nenavaden razmah in zid 18 m začenja postajati nova meja v tej, sicer zapostavljeni panogi. Med drugim je Po zaslugi navidezno »prismojenega« Hanksa (ZDA) padel eden tistih rekordov, ki so bili postavljeni v Ciu-dad Mexico, v nenavadnih pogojih visoke nadmorske lege.
Dva sovjetska skakalca preko 240 cm v višini sta prej začetek masovnega napada preko te zgodovinske meje, kot pa odraz kake posebne premoči sovjetske šole. Višina je trenutno zelo kakovostna panoga s kakimi 100 skakalci, ki zmorejo preko 225 cm, kot posledica tega pa manjka izrazilo zmagovalna osebnost. Telesne višine 200 in več cm postajajo že prava norma.
Metalce že tradicionalno preganjajo lovci na doping. Najvidnejša žr-lev je postal letos Remigius Machu-ra (ČSSR), ki je svoje uspehe plačal 'z doživljenjsko izključitvijo. Vsaj sumljivo pa je, da pade v past malo tekmovalcev iz ZDA, kjer se je doping l'odil in kjer je na primer med profesionalnimi športniki vsakdanja praksa. Je kontrola po raznih mitingih v zahodni Evropi res učinkovita m kdo nadzoruje nadzornike? Z metalli krogle vsekakor nekaj ni v redu, kajti nihanja so od nastopa do nastopa res velika. Rekordi se verjetno določajo v farmacevtskih laboratorijih.
Do zanimivega položaja je prišlo v taboru sovjetskih metalcev kladiva, ki so tako posamezno, kot skupinsko, dosegli občutno manj kot v prejšnjih letih. Sicer so se preko 80 metrov opogumili predstavniki drugih držav.
Tekaški tabor je slonel na števil nih lovih na rekorde in na znatno manjšem številu neposrednih spopadov med najboljšimi. Tekači, ki terjajo najvišje honorarje, se v glavnem med seboj izogibajo, da lahko ohranjujejo svojo nepremagljivost in s tem
Sovjet Sergej Bubka je prvi preskočil »zgodovinsko mejo« 6 m
višajo svojo ceno. Zgodilo se je celo, da je na istem Tekmovanju ena od zvezd nastopila na 1500 m, druga pa na skoraj enaki razdalji -- milji (1609 m). Z največjo rednostjo se najboljši pri lovih na rekorde poslužujejo »zaj cev« za primerno hiter ritem v uvod
nih delih tekov, kar je v nasprotju s pravili. Še noben rekord ni bil za radi tega razveljavljen.
Steve Cram je bil na srednjih progah glavni junak poletja, pokazal pa je tudi določeno fizično obrabljenost, kar morda napoveduje, da ne bo na vrhu vztrajal tako dolgo kot Coe in Ovett. Znake »obrabljenosti« je pokazal tudi Aoutai, či tudi preveč tekmuje in bo le s težavo ostal na samem vrhu za daljšo dobo. Vsekakor je Maročan (sicer z bivališčem v Italiji) izreden tekaški stroj z odličnimi znamkami od 400 do 5000 m. Ljubitelji a-tletike so zaman čakali, da bi se Italijan Cova resno lotil kakega svetovnega rekorda: Ob rekordu na 5000 m je v končnici pokazal, da so njegove meje postavljene niže. Cova se med sezono ni posebno naprezal in izvedenci z velikim zanimanjem pričakujejo njegovo »spreobrnitev« v maratonskega tekača.
BRUNO KRIŽMAN
Z doseženemi rezultati moškega dela ekipe, ki ga sestavljajo pretežno mlajši mladinci, so letos pri atletskem društvu Infondata lahko zadovoljni, pa čeprav so se nekateri ključni atleti med letom poškodovali. Računati namreč niso mogli na doprinos Igorja Sedmaka, od katerega je društvo pričakovalo, da izboljša društveni re kord v skoku v daljino. Poleg tega pa je bila tudi štafeta 4x100 m, od katere so si veliko pričakovali, okrnjena. Na žalost ni uspelo letos nobenemu od mlajših mladincev doseči norme za državno prvenstvo, čeprav je bilo popravljenih več društvenih rekordov in doseženih kar precej le pih rezultatov.
V deželnem prvenstvu je tako Aljoša Škabar dosegel na 100 m z ovirami odlično 2. mesto, Mitja Možina in
m
Anglež Steve Cram
Alan Oberdan pa sta bila tretja. Poleg tega je Mitja Možina zastopal deželno reprezentanco v štafeti 4x100 m na šesteroboju dežel v Briksnu. Letos trenira pri atletskem društvu Bar Infardata kar velika skupina metalcev, katerim svetuje pr; treniranju prof. Toplak iz Ljubljane. Poleg tega pa so nekateri atleti našli med letom zase primernejše discipline in bo gotovo šele naslednja sezona tista, ki bo pokazala, česa so naši atleti pravzaprav sposobni.
V letošnjih deželnih lestvicah lahko zasledimo tri naše atlete. Aljoša Škabar je s časom 15”7 zasedel drugo mesto na 110 m z ovirami, čeprav je šele letos spomladi prešel na to panogo. Mitja Možina je bil na deželni lestvici na 100 m tretji z rezultatom 11”2 in na 200 m peti z rezultatom
Maročan Said Aouita
23”2. Alan Oberdan pa je v metu kopja zasedel končno tretje mesto z znamko 50,56 m. Vsi omenjeni rezultati so hvalevredni, saj je deželna konkurenca zelo huda in je za tovrstne rezultate potrebno kar precej vztrajnih treningov.
DEŽELNE LESTVICE
Mlajši mladinci: 100 m: 1. Vene-zian (Libertas Sacile) 11,18; 3. Mitja Mužina (Bor Infordata) 11,2;
200 m: 1. Cozzi (Nuova Atletica Friuli) 22,39 ; 5. Mitja Možina (Bor Infordata) 23,2;
110 m z ovirami: L Codutti (libertas Udine) 14,9; 2. Aljoša Škabar (Bor Infordata) 15,7;
Kopje: 1. Pignatti (GSI) 53,60 ; 3. Alan Oberdan (Bor Infordata) 50,56.
B. R.
Na atletskih deželnih jakostnih lestvicah 1985
Med moškimi trije člani Bora Infordate
ATLETIKA: V NAŠI DEŽELI
Začetek nove sezone
s prestopnim rokom •n z včlanjevanjem
Sonja Antoni
Nova atletska sezona se je začela ^..včlanjevanjem društev in registra-j'Jo atletov že 1. novembra in prvi '■I b0 trajal do konca tega meseca. Atletska zveza je tudi za leto 1986 ^godila nujnost prisotnosti v trener-kein kadru strokovnjaka z višjo kva-‘jikacijo, kar bo omogočilo nekate-lrh posameznikom, da v enem letu l^ejo do predvidene stopnje.
: Na tržaškem trgu je medtem stanje 'f'Tdno težko. Po eni Stranj je videm-klub Libertas ob materialni pod-KD in z milijoni Banca del Fri-h izredno agresiven in bo tudi letos ^alel katerega od odličnih atletov iz kl°Z?e’ P0 d™!?! Pa je tržaški vodilni u Pb CUS v popolnem organizacijskem *aosu.
^fed nekaj leti je nekaj novih sil
°dboru začelo akcijo za združeva-
nje
fr1»
ltl Pokrajinskih moči v tem društvu v tej nameri v glavnem uspelo, ja je predvidevala tudi pridobi-
u sponsorja, ni pa bilo doslej uspeli ih klub je od samega začetka v Polni paniki, brez vsake vodilne o-ehhosti.
do Zr|i ntieti in atletinje niso prišli i, ohijuMjenih zadoščenj in tudi nji-jjjj 1 matični klubi so spoznali, da so ,,v marsičem na slabše. g0v<*ti zadnjih dni navajajo nekaj be-i,j v druga društva. Na odhod naj ca	Pripravljena tudi bivša člani-
tja °°ra Sonja Antoni, lani odlična f^osah 400 m čez ovire (62”5),
Cy (57”3) in 200 m i25”6)- V se“
Olii .fi®6 naj bi oblekla dres kluba p^gillo iz Ancone. ria ehodi iz kluba v klub so urejeni z^Pndlagi denarnih tarif, ki so ve-'ihsf kakovost atletov, klubi z in-meškimi ali trgovskimi oznakami ftici-SL navadno v stanju, da nudijo 1 honorarje.	(kb)
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni t«koči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 L|ubl|ana Kordelieva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	Drimorski	TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tbc 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
	JU	dnevnik	Izdaja L JziT	ferjd Član tafijan*. m tiska F ^ Trst	|n|3v] "are Caaopianih 1	*	VIP* založnikov REG
I. decembra 1985
Zaskrbljenost v japonski javnosti po petkovih atentatih na železnico
TOKIO — železniška služba v Tokiu in v Osaki se je v soboto norma-lizirala po vrstj atentatov, ki so jo povsem ohromili. Policija pripisuje odgovornost za atentate, ki niso povzročili nobenih žrtev, saj so bili naperjeni proti izredno sofisticiranim e-lektronškim napravam, ki urejujejo japonsko železniško mrežo, levičarskim skupinam.
Japonska javnost je dokaj zaskrbljena spričo razsežnosti, ki so jih i-mele posledice atentatov. Železniški promet je bil namreč povsem ustavljen in 13 milijonov delavcev je moralo oditi v službo z najrazličnejšimi sredstvi, od kolesa do taksija in avtobusov. Teroristi, ki jim policija še ni prišla na sled, čeprav so aretirali skoraj sto ljudi, so dokazali izredno
tehnološko znanje. Z natančnostjo so prerezali kable, ki povezujejo naprave ob tračnicah z elektronskimi možgani, ki urejujejo ves promet. To je bilo dovolj, da se je promet v japonskem glavnem mestu praktično ustavil. Javfiost se sedaj sprašuje, ali je res mogoče v današnjem visoko tehnološko razvitem svetu, da s kleščami, ki jih je mogoče kupiti v vsaki trgovini z železnino ali veleblagovnici, peščica ljudi povsem ohromi produkcijski sistem Japonske, kjer igrata e lektronika in avtomatizacija veliko in nenadomestljivo vlogo. Nevralgični centri tehnološke družbe so kar se da izpostavljeni in nebogljeni pred takimi napadi.
Policija trdi, da je na Japonskem 23 tisoč levičarskih skrajnežev. Ena
najbolj aktivnih organizacij je »revo lucionamo jedro«, ki šteje 5 tisoč članov. Trenutno se ta organizacija posveča obrambi pravic kmetov, ki so jih razlastili, da bi zgradil; novo le tališče Nar ita. Preiskovalci so včeraj aretirali predsednika tega gibanja in je več desetin ljudi, ki jih obtožujejo, da so organizirali atentate na železnico. Dva člana teh »jeder« so aretirali včeraj v avtu, ki je bil oprem Ijen z najsodobnejšimi napravami za radijsko prisluškovanje, s katerimi so lahko poslušali pogovore in se vključevali v oddaje pobcijskih postaj.
Petkovi atentati so povzročili o-gromno škodo. Brisali so kar 3274 vlakov, zaradi česar je železnica izgubila milijardo 400 milijonov jenov, kar znaša približno 12 milijard lir.
Nasilje nad mladino
RIM — Najnovejša poizvedovanja v Italiji in tujini so pokazala, da se nasilje nad mladoletniki postopoma širi. Pri tem pa ne gre morda za šest- ali sedemnajstletnike, ampak za mladež izpod 14. leta, kar je toliko huje.
V Združenih državah Amerike vsako leto umre kakšnih 4000 otrok, to pa pomeni, da jih pretepanje, mučenje ali spolno nasilje več ugonobi kot levkemija. V An gliji naštejejo letno najmanj 8000 otrok, ki so žrtve vsakovrstnega nasilja, podleže pa jih 65 do 75. V Franciji je nasilju podvrženih v 1 letu 25.000, v Zvezni republiki Nemčiji 15 - 18.000, v Italiji pa — po začasnem izračunu — blizu 15.000 otrok (600 spolnemu nasilju).
Ravno tako v Italiji so v prvih 9 mesecih letos zabeležili 154 primerov spolnega nasilja nad otroki proti 213 primerom v ustreznem obdobju lanskega leta. V tem pogledu je prvačila Kampanja, sledile pa so jkpo vrsti dežele Lombardija, Apulija, Piemont, Sicilija, Lacij itd.
Koliko pa je primerov, za katere poizvedovale! sploh ne vedo?
Ognjenik grozi
QUITO — Po izbruhu ognjenika v Boliviji je vso Latinsko Ameriko zajel val strahu pred novimi izbruhi. Najbolj realna je videti bojazen v Ekvadorju, kjer vulkan Pichincha že nekaj mesecev zaskrbljujoče grmi in kjer beležijo celo vrsto majhnih potresnih sunkov, ki so posledica pritiska razbeljene magme. Ognjenik je oddaljen le kakih 8 kilometrov od ekvadorskega glavnega mesta Quita in je visok 4.784 metrov. Skupina znanstvenikov se je povzpela do vrha, da bi ugotovila, kakšen je dejanski položaj.
Ves vrh je zavit v gost oblak dima, pare m žveplenih hlapov, na, dnu kraterja pa je videti le gmoto pepela.
Znanstveniki so mnenja, da je za sedaj nemogoče predvideti če in kdaj bo ognjenik izbruhnil. Prav to pa zaškrblja prebivalce Quita, ki se živo spomi-njanjo dramatičnih televizijskih posnetkov tragedije v Boliviji, kjer je izgubilo življenje 25 tisoč oseb. Zadnjič je ognjenik Pichincha bruhal leta 1660, ko
Poštni kodeks LL61 5JR
Walesko mestece Llanfairpwll..., ime je predolgo, da bi ga napisali v celoti, je cilj številnih potovanj. Težave so le s pošto, saj nihče ne ve napisati naslova povsem točno. Najenostavnejše je napisati le poštni kodeks: LL61 5JR
(Teiefoto AP)
Pretep v turinski poboljševalnici
TURIN — V poboljševalnici Ferrante Aporti, kjer je zaprtih kakih 40 mladeničev, je včeraj izbruhnil velik pretep, v katerega je bilo vpletenih vseh 40 zaprtih fantov. Paznikom je uspelo vzpostaviti red po dveh urah trdega dela. Kaže, da je do pretepa prišlo po prerekanju med dvema mladeničema, ki sta se sporekla zaradi nekega dekleta.
Ravnatelj poboljševalnice je mne nja, da je šlo izključno za pretep iz osebnih razlogov, uvedeni pa je preiskavo, da bi ugotovil, ali se morda ne skriva kaj za tako nenavednim množičnim ptetepom.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale
donald' je 6/t_ POVSEM OSEM-ObEL .
AUSTIN METRO
—	998 cm3 in 1275 cm3
—	MAJHEN, A UDOBEN IN PROSTOREN
—	3 ali 5 VRAT
—	majhna poraba goriva (22 km/l)
—	IZREDNO UGODNA CENA: od 6.830.000 lir dalje NA RAZPOLAGO PRI NOVEM ZASTOPNIKU:
AUSTIN ROVER TOM AUTO
S.A.S.
UL. NIZZA 15 — TEL. 0481/83923 — GORICA
«C
Campione del Mondo 85.
O
m FILA
BLIZZARD
N0RDICA-K0FLACH
TRŽIČ - Ulica Parini 5 Telefon 0481/45735
LINEA1
Eleganca, praktičnost, ugodno počutje. To vam nudijo najnovejši modeli dežnih piaščev, površnikov in oblek AQUASCUTUM in BURBERRYS.
Za vaše dobro zimsko počutje pri
LINEA v TRSTU - Ul. Carducci 4
ZOBNA AMBULANTA »PERUGINO«
TRST — Ul. Viti, da Feltre 1 (Trg Perugino) — Tel.: 749385
NUDIMO VSE ZOBOZDRAVNIKE IN ZOBOTEHNIČNE USLUGE
Dr. Miran Dolhar
URNIK: od ponedeljka do petka 16.00 - 19.00
ob sredah 8.30 - 11.30 16.00 - 19.00
TRŽIČ - Ulica Roma 58 Tel; 0481/73174
LA MAGLIA
JXovi mutlvli sit zimo ii.i-illi

I
Decembra odprto vsak ponedeljek in v nedeljah, 15. in 22. decembra

krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu