Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani y sredo 21. junia 1854. List 4 !) Podúk * 24. v Če vkljub vsi pomoci bolnik vendar kako ravnati 5 da se živina in ljudjé stekline obvarjejo. ■ (Konec.) se z merličem v vsem tako ravná kakor z po umerje, vsakim drugim merličem, in ravno tako se tudi greb in pokop opravi in umerl 25. Sôba, kjer je stekel člověk bolan ležal y y naj se, ne ravno zavolj varnosti, ampak 20. Od stekline sumljivega ali steklega psa zavolj tolazbe boječih in zavolj čednosti iznova po popaden ali le od njega oslinjen člověk naj na vso moč skerbi, da si neutegoma strup z xi« wov «.w ..... . -r vota odpravi, njega préstop v kri ubrani ali sam v • ZI beli, leseno pohišje tište sobe naj se umije z lu gom ? platnena in volnata obleka, postelna roba. strup pernice , zimnice itd. naj se očedijo kakor po dru 5 da pride večidel ob svojo škod- zih merličih, slama pa in kar je scer slabejega naj pri se sozge saj tako oslabí Jjívo moč. Ravno tako imajo ravnati tisti dejo popadencu na pomoc. Vse je v rokah perve hitre pomočí; naj boljši pomocki, pa prekasni, je tisti čas v sobi Nazadnje naj se se stanišce bolnika in vse,kar bilo, prekadí pomagajo malo, dostikrat nič. 21. Treba je tedaj iskati berž zdravnikove ene dní odperta stala z jesihovim ali že pljenim ali klorovim dimom ; če je sôba potem še y da J° je sapa prepihala, za v # pomoci Dokler čelnika ni, naj se ravná takole: more brez skerbí vsak v njej spet stanovati. Ysaka od takega psa oslinjena praska ali rana, naj je majhna ali velika, plitva ali globoka, se ima berž začeti sperati in do dobrega sprati ali s čisto fnaj bolje mlačno) vodo, bolje je še z osoljeno vodo ali z jesilioni ali z žajfnfco, ali z ojstrim lu Od zložbe (arondiranja) zemljiš (Dalje.) gom ali s scavnico. Dobro je tudi 5 c/s. Glasovi d e 1 ežnik o v pa naj se ste jejo po izmeri posestva, to je, po znesku če bi druzega pri rokah ne bilo, zemljišnega davka, ki ga kdo odrajtuje. na prasko ali rano kaniti nekoliko kapljic solitarjeve ali žveplene kisline ( hudičevega olja} ali kake dru- svetovala Većina za svet poprašanih podružnic je na lude kisline, ali pa jo namazati z mesanico y ki get! se napravi, da se nekoliko živega apna ali potašlja raztopi v vodi. Se primeri nesreća lovcu na lovu, naj na rano postupa smodníka (pulvra) in ga zasmodi. Ob enem pa je treba obleko popadenega ali oslinjenega čisto očediti, ker tudi nje se morebiti derži kak oslinek. Popadeni pa naj kurajžo ima in nikar naj se ne boji hudih nasledkov: zaupanaj,da hitra pomoc ga je rešila nevarnosti. Potolaženo in pokojno serce je potrebno, da zdravila dobro teknejo. 5 naj se po ti razmeri stejejo glasi pri glasovanju; nektere podružnice pa so rekle, naj se glasi štejejo edino le po številu deležnikov brez ozira na njih veči ali manjši posestvo ; rekle so, da sicer bi veliki posestniki gospodovali s svojim mne njem male posestnike, kterim zna dostikrat ua njih malem posestvu ravno toliko ležeće biti, kakor ve likim na njihovem. Al da se nikomur krivica in škoda ne godi, bi se ta reč lahko tako ustanovila y 22. Ako pa vendar po nesreći se prikažejo predznamnja stekline, ki so: omotičnost, terganje 5 po udih, posebno tam. kjer je člověk popaden bil dalje davica vratií, težavno požiranje, nepokojnost in neka čudna plašljivost, in da se člověku merzi voda in vsaka tekočina, in se boji vsake sapice, ali mu je luč ali vsaka svitla stvar zoperna : takrat je berž treba po zdravnika poslati in dotični gosposki naznaniti ta primerljej. 23. Takošen bolnik se mora berž na varen kraj spraviti, da je sam, pa ne zatega voljo, kakor da bi se bilo bati, da bi kdo drug ne naležel te y da toliko, kolikor bi utegnil mali posestnik pri za meni zemljiš poškodovan biti, bi mu mogel veliki posestnik v dnarju poverniti. y Ce bi pa zložba zemljiš v tem obstala, da bi več gospodarjev, postavimo, iz ene fare ali soseske, svoje zemljiša vkup verglo in potem v to maso djane zemljiša se na to vižo razde lile, da bi vsak gospodar svoj celi delež vku pej ležeč dobil, takrat naj bolezni — skusnje učé, da stekel člověk nanobeno vižo ne more te bolezni vcepiti drugemu — ampak le zato, da je bolnik popolnoma pri miru tištim gospodarjem, ki že imajo zložene zemljiša, pripušeno bode, da se jim ni treba v to zložbo združiti, ker od tacih, ki imajo svoje zemljiša že skupej ležeče, se po pravici ne more terjati, da bi te za druge dali. Tudi taki posestniki se ne morejo siliti k ti zameni, kteri so v stanu ska z at i 5 d a ta z am en a je v njih in da nihče očitno škodo, in ako to poterdijo tudi v razsodbo poklicani možje Ta ali una soseska fsren ja, občina) sporočila se zamorejo brez nevarnosti žnjim opra- se zoper nje voljo ne sme siliti, da bi me ni na potí pri ozdravljanju in oskerbovanju. Vse duhovne opravila kakor tudi poslednje svetne viti, samo da se vse to s tisto skerbjo zgodi kor sploh pri bolnikih. 5 ka jače, ki se s svojimi zemljiši želé vde ležiti zložbe, v družbo ali v občino vzela. Le takrat bi se smelo to zgoditi, će bi 2 tretjini soseščanov pri volji bile, mejace med-se vzeti, in če bi za razsodbo pokli-cani možje spoznali, da na vse strani prav kaže, ako se tudi mejači združijo s sosesko. 4. Pravice, ki naj jih vsak deležnik zložbe ima, naj so sledeče: 1. Vsak deležnik ima pravico govoriti, kako naj se zložba zgodi, kako naj se soseskine in poljske pota napravijo, voda napeljuje ali odpeljuje, in sploh se smé vdeležiti vsih posvetovanj in naprav, in če se njegovi ugovori ne uslišijo, se ima pravico pritožiti zoper to. 2. On ima pravico, svoje poprejšnje zemljise tako dolgo obderžati, dokler po zameni novega ne prejme. 3. Kadar je prejel po zameni nov delež, je tega edini in samolastni gospodar, in ima pravico, ga na svoje ime v gruntne bukve vpisati; vtabulirane pravice, ki so zapisane na zamenjano zemljise, se prepiše jo, in kar so za razsodbo poklicani možje (Schiedsrichter) spoznali, da se ima do-placati v dnarju za to, kar je to ali uno zemljiše več vred no, ima sodnija v red djati, da deležnik prejme nadplačilo. Pri zemljiših, ktere niso bolj zadolžene kakor so vredne, naj se dolg prenese; vrednost zemljiša pa naj cenijo v razsodbo poklicani možje; upniki, ki nimajo pri cenitvi nič govoriti, se zoper razsodbo unih mož ne morejo nikomur pritožiti. Če je pa na zemljišu, ki ima v zložbino maso priti, več dolga kakor je vredno, naj se takošno zemljiše pred zameno po sodnii prodá in skupšina po sodnii upnikom razdeli. 4. Deležnik naj ima pravico, vsih občinskih naprav, to je, potov, odvodnih in dovodnih grabnov itd. po izgovorjenih določilih se poslužiti. 5. Ako bi se přiměřilo, da bi se po složbi zemljiš nove soseskine (občinske) pota naredile, ali da bi se mogel kak graben vrezati ali kaj druzega v občni prid napraviti in bi se k temu potřebovalo veči ali manjši kos zemlje kakega deležnika, se ima on za ta odstop iz občinstva odškodovati. 6. Vsak deležnik složbe naj ima pravico terjati, da se bére (kolekture) in scer soseskine dav-"šine, zunaj šolnega doneska, razpartijo po davkov-skem dnarju, ne pa po poprejšnji razineri. (Dalje sledi.) Zoper krompirjevo bolezen priporoča nek anglešk vertnar sledeče: Kadar je krompirjevo perje popolnoma doraslo in preden je začernelo, naj se na stran potlačí in z matiko enmalo z zemljo osuje; potem naj se parst v razorih precej globoko izkoplje, in na krompir, posebno na perje, nameće. Čeravno perje po tem ravnanju enmalo terpí, se vendar večidel kmalo spet popravi in naprej rase; krompir sam pa zrase debel. Skoz 5 let — pravi ta vertnar — sem tako ravnal in krompir mi je čisto zdrav ostal, ko je krog in krog in ravno na tišti zemlji pri druzih gospodarjih mocno gnjil. — Řeči moramo, da zna to ravnanje dobro biti — je tedaj skušnje vredno. Poslovenil Mihael Verne. Naprava cloveškega serca. Kako čudovit in neposneroljiv osnutek je serce v cloveskih persih! Po svoji obliki je podobno plosnjati piramidi, in njegova lega je taka, da je s svojim tanj-sim koncem nekoliko proti levi straoi nagnjeno. Obstojí pa iz mnogih mesenih nitek, ki so sila umetno spletene, ker se unanje od leve straní serca proti desni, notranje pa od desne proti levi razprostirajo. Znotraj ima serco dve votlini, ki se jim se rč ni ce ali serene votline pravi, in ki jih neka mesena preproga eno od drage loči. Tú je neka kervna žila, po kteri kri iz zgornjega telesnega delà v desno serčnico teče, in druga, ki jo iz spodnjega delà v ravno to votlino vodi ; še neka cipla ali serčna žila, ki jo iz te votline v pljuča vodi, — in spet neka kervna žila, po kteri iz pljuč v serčno votlino nazaj teče, iz ktere jo neka druga velika serčna žila po vsem životu razdeluje. Na desni serčnici je neka zaplata, v kteri se kri steka, prej ko se v desno votlino izlije, in druga enako koristua zaplata je na levi votlini, da se kri tako dolgo v nji lahko pomudi, da se serce skerči ali stisne. Vsa kri se v sercu steka in razteka, in serce jo goni po vsem človeškem telesu in po vsih žilah. Ce tudi vsi drugi udje našega telesa počivajo, se vendar serco s pljučmi od pervega do zadnjega hipa našega življenja vedno giblje. Pri zdravém odrašenem člověku se skerči ali stisne vsako minuto naj manj 60krat (pri otrocih ali zlo občutljivih ženskih 70, SOkrat ali še večkrat) — in tedaj v eni uri 3600krat, in požene pri vsakem hipu skoraj štiri lote kervi iz sebe. Moč, ki je je sercu k temu treba, je tedaj velika. Zakaj, če se ima kri Io 2 čevlja dalječ pognati, mora serce težo de vet eri h centov, in v 24 urah več ko 16 milionov centov premagati. Vse te reći so čudovite in nezapopadljive. Ker je tedaj toliko uma in toliko skušnje, toliko pazljivosti iu toliko znanosti treba, da se umetna naprava serca spozna in razume, kako nespametno bi bilo misliti, da tišti, ki je vseto naredil, je neveden in brez skušnje, in da brez namenov délai Kratko nikar! vsegamogočnoat in modrost velikega Stvarnika se očitno vidi tudi v napravi tište male, pa čudapolne stvari, ki toliko skrivnost v sebi zapera, in ki jo serce imenujemo. Od seđanje dragíne, in če bo kdaj prešla i Vse toži zoper dragino današnjih časov, ktera delà, da vsakdo ima večje stroške, da veliko jih težje izhaja s svojimi dohodki in mnogo ljudi celo tarejo revšina in hude nadloge. To ni samo v naših deželah, to je zdaj skor po celem svetu, tako, da sedanji čas bi se smel čas dragine imenovati, kakor so nekdaj imeli zlati, sreberni, svinčeni čas itd.—Ako pa od druge strani spet obernemo svoje očí na lišp obleke, ki jo vidimo ene leta sčm pri vsih stanovih v mestih in po kmetih, in če premislimo potrato v sto druzih rečéh, bi smeli sedanji čas unemu imenu ravno nasproti čas o bitnosti imenovati. Ali ni to čista resnica ? Kdor razmere sedanjega časa le poverh pozna, bo mogel reci, da je res taka. Ali moder člověk, ki ne živi le od danes do juter, ni zadovoljen, da le to vé ; on si prizadeva slediti po v zr oku tega, in če je pri svoji preiskavi najdel, da nekdanji časi, ko se je dober kup živelo, niso še pred durmi iu da se morebiti nikdar več popolnoma ne bojo verniii, bo začel bolj varčno živeti in bo pri sebi in svoji družini vsi nepotrebni potratí slovo dal. Sedanja dragina se bo po nekterih dobrih letinah in po končanih vojskah, v 195 itéré je Earopa zdaj zapletena, pomanjsala > to je otovo ali v nekdaoje cené case noter do gospodarja in gospodinje, povikšati svoje se nikdar vec ne dohodke, terja več je placilo bo spreobernila. Škodljiva pomota bilo pričakovati rec. , in to spet podražaje vsako Zato grejo vsi sirovi izdelki, pa tudi drago blago tistih časov, ki so nekdaj bili; marvec je treba, da vsaka zmiraj višje; če pa v ceni ni poskočilo, je pa za toliko dražina se dobro zavé , da se stari časi več poverniti slabeje. Iz začetka se branijo ljudje dražjega blaga, ne morejo. Ta zavest nas bo pripeljala spoznanju, sćasoma se ga privadijo in cena ostane da današnja dôba je, takorekoč, prestopek v boljši Vsak pa si ne more pomagati v dragini tišti ki čas, k večji delavnosti in k obilnišim pridel- ničesa prodati in ničesa spečati nima in ki ne kup kom, k boljšemu in umnišemu gospodarstvu c * ..........~ «J more poskočiti z nobeno stvarjó. Za te ni v velik em in malem, k razširjenju omike in k druzega pomočka, kakor da varčni živé in si ne privo-od pravi marsikterih napčnih razmer, ki so šijo nobene potrate, še zdaj med enim in drugim stanom. Potreba je silila od nekdaj ljudi k večji delavnosti, h koristnim popravam, k novim znajdbam 5 k napredku sploh. Cas je veliko kolo, ki se neprenehoma suce: gorje ti- stare ga! Zemlje ne Slovanski popotnik * Slavnoznani Vat L i s i n s k i, kteri je * ljudi v • ZI stema, ki ga ustaviti misli, moremo raztegniti; je je, kolikor je je pa je od leta do leta več na svetu, in vsi hočejo veti od nje. Ni tedaj druzega pomočka, kakor z večjo umnostjo in z večjo pridnostjo jo siliti, danam donaša o bi Ini ši h pridelkov, ktere skriva v blagodar-nem svojem naročju, od milostljivega Stvarnika ji pods-Ijenem. Tudi obertnijstva in rok o dels t va se morajo od dné do dné zboljševati, da se izdeluje blago hitro ceno. Obertuik, fabri- zaostaja za dru- mnogo izverstnih muzićnih del, med temi tudi dve operi » zložil, je 30. maja umerl v Zagreb Ni bil V se po > m že polnoma 34 let star vitku bogato nadarjenega in blage od sveta, kterega bi bil gotovo razveselil krasnimi cvetlicami muzične umetnosti je mogel v najlepšem raz- duha slovo vzeti z muogimi rena obža- v . se 5) N » moč > dobro, lično in, kar je kant in rokodelec, ki ne zamore gimi in pride na beraško palico. In tako je povsod in pri vsaki reći. tega, luje smert njegovo rekoč: Š njime cemo zakopati naj vruće naše nade i želje za uskèrsnutjem domaće glasb na temelju i u duhu narodnom". V turških deželah (k< so v Europi, Azii in Afriki) je 32 milionov duš; med temi je 16 mil. 120.000 kri-stjanov, namreč 14 mil. 630.000 starovercov, 1 Sedanja dra čeravno, žalibog! hude rane seka , da je mil. 478.000 kat Ma homedanco' • V (to je 12.000 protestant 5 spoznavavcov turšk milionom in milonom ljudi, ima vendar to dobro je 14 mil. 520.000, od kterih jih pa v Eu rop samo d i t e 1 j h večjemu napredku v gospodarstvu vsih narodov. Spoznali pa bojo ljudjé nje pomembo se le po- ajj Osm 1 1 1 • I I t V . fil! « okoli 2 miliona stanuje, in se med tema 2 milionoma je večidel poturčenih Slavjanov, Gerkov itd. Pravi Turki polnoma tadaj, ako bo visja cena vsacega pridelka in stanujejo večidel v Azii in Afriki. Jud izdelka n a vse s t V se doveršena. V tem bojo pa mo je v turških deržavah 1 mil. 360.000 V PeJ let a in let a přetekle; zatega voljo bo vsak mo rebiti dro ravnal, ki si prizadeva tako gospodariti, da tega prestopanja v boljši čase ne bo prehudo občutil; pomoček k temu pa je d a r e n j e. k T ♦ f t in m gosp i se šteje 12 milionov kristjanov, med kte-rimi je le 1 milion Grekov (Helenov), 7 mil. Slavjanov, 4 milione Humano v. V aziatski Turćii pride na 10 mil. Turkov le 1 mil. Grekov, 2 mil. Jermenov itd. Ako se Grekom y se zmiraj od nekdanjega geršk Ozrimo se zdaj po svetu in preišimo: ali se res smé misliti da 9 V ce se sedanja dra bo • v manj carstva sanja, so pozabili, da milionček Grekov v Eu ropi ne bo podjarmal 7 milionov Slavjanov in milione po nekterih dobrih letinah in po umirjenem svetu, vendar Humano vt. p o p ol n o m ne P nikdar več? Ceski šolski svetovavec Wenzig je že drugi Poslednje leta so se po različnih okoljšinah večidel po vsi Europi deržavini stroški povikšali tako, da veliko pr es ega jo dohodke. Následek tega so povsod večji davki, ki jih je treba plačevati. Kdor pa davek plačuje, , obertnijstva, pohištva ali kakoršnega , da po višji ceni, po kteri blago zvezek ćeskega pesništva v nemški prestavi na svitlo dal. Obseže naj več pesem Boleslava Jablonskega. 'ř naj je od zemlj koli blag skuša V Pragi so prišle sledeče knjige na svitlo Ma z epa, zgodovinsk roman iz ruskega od Bulgarina prestavljen od Volaka. Obseže tri zvezke. — Život (ziv ljenje) Mahomedan iz angleščine Wašingtona prodaja, to pridobí, kar mora davkov več plaćati. To je en vzrok, kteri bo toliko dalje obstál, kolikor dalje Irvinga, od Lad Ri eg a. Tretj zvezek T muškety > 28. in poslednji zvezek dobroznanega se svet popolnoma ne bo pomiril in se deržavini stroški ne bojo poravnali z dohodki, zraven tega pa s t ano vi t- t d ce ne ne bo osnovala, ktero ustanoviti francoskega delà. * Česki pisatelj Mal y ee marlji Shakespearovih dramatičnih spisov trudi prestavo vlada že dolgo prizadova X»/ Slavno znani horvaški jezikoslovec gospod • v Drug ljudi na vzrok dragine je, da je vsako leto več je izdal novo horvaško gramatiko ¥ tu, ki povzijejo ejo. Bog tega voljo pod r až u j ki pokoncajo veliko ljudi! S biti. 5 in jih za-in vojská, pa ne more drugač c pridelkov obvari ku da več ljudi več živeža potřebuje, in potem se po- dražuje cena njegova. Kar je enemu predrago, pa kupi drugi, in nazadnje mora tudi uni tako plaćati. Ne le v mestih, temuc tudi po kmetih je zmiraj več ljudstva cerkve, ki so pred 100 leti še dosto velike bile, Znani zgodo vinar Chumecky je od starinar-ekega društva v Kodanji za častnega uda izvoljen bil. Novičar iz austrianskih krajev. Lvova 15. junta. Naš rojak, c. k. profesor Jakob Šoklič je 3. dan t. m. umerl. Škoda za mla- 9 SO dega, zemlja ! pridnega moža, ki je bil bistra glava. Lahka mu premajhne zdaj za to in uno faro. Ker tedaj ni misliti » da Od sv. Bol fenka pri Pesnici na Štaj. V Častiti zapušeni rodovitnost ljudstev nehala, tudi ni pričakovati, da pisatelj iz Ormoža žaluje v 44. listu „Novic" nehal ta vzrok dragine Tretji vzrok je, da vsak se hoče lep I I • V « V 4 J. . grob pokojnega gosp. Antona Krempl-a ker se res vsak boljši živeti. Ker se z more izhajati, si skuša vsak, od d ^ ši nositi, ni s križem ovenčan. Al dragi pisatelj! ozrite se v pesniško d nim i* dohodki ne dolino na pokopališe ev. Bolfenka in bote ravno kaj ta-ilavca in posla kega našli. Tam počivajo že čez pet let za mertudoro 196 umerli gosp. Jožef Maric, ki so tamkaj okoli 20 let kuhano ni bilo dobro, na vodi pa bolje. — Vesela novíca duhovni pastir bili. Božja kapla jih je v gojzdu četer- se sliši iz južnih Tirol o v, da dosihmal je terta šo tinko ure od doma dospěla, in dočasa, dokler jih mertve popolnoma zdrava. — Iz ruso vsko-turšk ega bo- v farovž donesejo, je njihovo pohišno premoženje noge jišča je „Oest. Corr." prinesel naj novejšo novíco dobilo tako 3 da da skor ni bilo mogoce jih pošteno na 13. dan t. m. so Turki z veliko silo iz Silistre pla 1 * * a 0 m-T i 1 1 • I I V I , , ■ m m m m m mm m «« « «a V m, m m ertvaski sklog položiti. Ni lepo kaj takega očitati, pa nili nad Ruse, in ker je Turkom tudi na pomoć prišla bilo lepo, kaj tacega sto rit Vést bo to ze za oprostitev Silistre poslana armada, se je vnelstrašen je vsakemu rekla, ki je po krivici v premoženje pokojnega boj, ki je 15. junia, ko je pismo iz Bukurešta šlo, še eegel! Dobrotnika nikjer nikjer ni bilo, ki bi se bil na nepren eh oma ter pel; general Šilder je bil hudo « 0 1 • > • • m 1 t I a _ — — _ m m . « _ • M « grob in kriz rajnega spomnil, in ako zdajni gosp. kurat ranjen Nektere pisma pravijo, da ni res, da bi bil ne bi vsako leto gomile s cvetlicami obsejali, bi že zdaj Musa-paša, komandant Silistre, mertev; druge pa ne bilo poznati groba pokojnega. Rajni vender niso cer- terdijo, da je. Ravno tako eni pravijo, da v boju 9. ju-kve in ubogih pozabili; zato jim lepa lepa hvala ostane! nia je bil knez Paskíevič v desno nogo, drugi v desno V miru počivajta gg. Krempl in Marié brezkrižcev! roko vstreljen; kaj je pravo, ne vémo. Sploh je težavno, Letina bo v pesnicki dolini na senu in kruhu bo- iz pervih novic vselej resnico zvediti; očiten dokaz tega ako je za naprej kaka nesreća ne zadene. gata, gradniki nas strašijo, da nam Vino so nam vradne naznanila, ki jih vsaka stran bo Bog v jeseni na visok piše sebi na hvalo in dobro; tako, na priliko, rusov * sko naznanilo od boja pri S i li str i 29. maja scer samo klin rocko oběsil, kar jim pa ne verjamemo popolnom ker se tu in tam lepo grojzdiče nahaja, in grojzdne bo- obstojí, da „je bila njih lezni še veliko ne poznamo. Sadja razun češinj in sliv ne napada", šteje pa mertvih in ranjenih le 857 • M € W 4 V 1 1 «««.«A •• tk m mđ _ ._____ _ zguba velika zavolj prederznega ? nasproti da bode nic, zato pa hvala lanski letini, ki nas je za tri pa turško naznanilo od ravno tište vojske pravi, dojdoče leta s sadjem oskerbela. Ako bi v redu gospodarili, zunaj tistih merličev in ranjenih, ki so jih Rusi sabo bi letošnjega pomanjkanja ne občutili tako teško. Pa kaj! vzeli kda kaj je, se potrese vse n te ee odprejo oči" a • V 9 „kda ze nic vec ni, Gradišanec. Ver/inike 16. junia. (Rokodelska edi- nost.) Na Verhniki smo se rokodelci posvetovali in za dobro spoznali, združeno bratovšino vpeljati, v kteri zamore vsaki svoje izučene učence oprostiti, in v dokaz oprostenja z učilnimi listi previditi. Veselili smo se pri-hodnjega reda in upali v vedni prijaznosti kakor bratje med sabo živeti. Al kako se je vse nasproti obernilo! namesti bratovske edinosti je zdaj med nami raz- pertje 9 sovraztvo in zaničevanje. Vzrok tega je le-tá, da, kakor pregovor pravi: vsaki berač le svojo mavho ceni in druge zaničuje. Zdaj se je najdel previđen mož med nami, kteri nas je v 3 verste razdelil: pervi so sedlarji : ti imajo cele okolice konjsko vprego kerpiti; dosti zaslužijo in radi obišejo svojega predsednika v njegovi gostivnici. Drugi so kovači, vsi domaći, malo drugači. Tretja versta je pa tista, ktera ni pripravljena, da svoj zasluzek nosila kazat v gostivnico. edinosti ni! In tako spet Jože Tomšič. o Ljubljane. V saboto dopoldne, na sv. Janeza Kerstnika dan, ki je patron Ternovske cerkve, se bo z veliko slovesnostjo položil podstavní kamen novi cerkvi. i • V resmcna je mertvih na bojišču ostalo 1500. Cigava je Rusovska armada, ki je poslednji čas pri 2 Aluti stala, se od 9. t. m. v več oddelkih pomikuje v Moldavo proti austrianski meji E r d e hj e, kjer že zdavnej kozaki na straži stojé. niteur" je naznanil, da bode austrianska armada obsedla Moldavo in Valahijo; vradni dunajski časnik Oest. Corr." pa pravi na to, da ta novíca je še pre- Govorica, da se bota pruski kralj inru- • f Francozki vradni časnik „Mo 55 zgodnj a. sovski car snidila v Gumbinah, se zmiraj iznovega po navija. 29 angleških vojnih bark in 18 francoskih se je 13. dan t. m. zed i nil o v Ba r ôsu n d u, 20 angl. milj od Sweaborga; govori se, da Sweaborga zedinjene barke ne bojo napadle, ampak da bojo naravnost nad Kronstadt šle. Od druge straní se slisi, datiste majhne ladjice za kanone, ki jih Napier potřebuje, ne bojo še to leto izdelane, tedaj tudi napad na Kronstadt še ne 1. dan t. m. je admiral Dundas blokiral Anglezi so UI e a bo to leto. donavske izlive v černo morje borg in Br ah esta dt na koncu finišnega zaliva bombardirali in Rusom za 300.000 sr. rubljev Štode storili. 11. dan t. m. (na gerški binkoštni praznik) je po-klical černogorski knez armado na Cetinje in ji podělil 7000 mesingastih križcev, ki jih imajo nositi vo jaki v znamnje svete vojske, ki jih caka po njegovem Novičar iz mnogih krajev Te dní se bojo Nj. velič, cesar s presvitlo cesarico mnenju Popravek. V poslednjem „novičarju iz Ljublj u na Ogersko podali, naj pred v Po zun (Pressburg), dej namést „svoj materniga v 9. versti od spo beri svojega maternega u potem v Budo in Pešt. 17. dan t. m. je bilo spet versti namest ,.ne sme zanemarjati slovenskiga jezika u in v beri za 20 milionov U. v banknote zamenjanih deržavozakladnih listov na Dunaji očitno sožganih. — Dunajski vradni list naznanja, da za dunajsko cerkev, ki sebov spo- 33 ne smo učenje slovenskegajezika Stan kursa na Dunaji 19. junia 1854. min srecne otetbe cesarjeve zidala, je do konca maja obliVacîje se iz vsih dežel nabralo 1 milion in 169.35,7 fl. 11L kr., deržavnega medalja, svetinja, zlata ura in sreberen križ; naj več se je nabralo na Dunaji, na Ogerskem, Laškem in pa na dolga 5 4'/ 4 3 27 7 5 0 2 33 33 33 2 33 85 75'/, 68 y2 56 S fl 2 Českem. V0Z1J0 Kako radi se Dunajčanje po železnici 9 se razvidi iz tega, da se jih je samo na dan sv. rešnjega telesa v Glognico in nazaj peljalo 12.244, ki Oblig. 5% od leta 1851 B 102 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 83 Zajemi od leta 1834 . . 226 i 33 33 33 33 33 33 4 33 so voznine plaćali 6074 18 kr. Pred 14 dnevi je 33 33 33 33 1839 1854 122 '/. 893/ 2 33 4 33 Esterhaz. srećke po 40 fl. 82 fl. Windišgrac. YValdštein. Kegleviceve Cesarski cekini. Napoleondor (20 franko v) 10 fl. 20 Suverendor.......18 fl. 20 Pruski Fridrihsdor . . . 11 fl. 15 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 29 % fl. 33 33 33 33 20„ « 20„ 33 10„ 29 y 30 y 4 33 10 y. 8 33 33 6 fl. 5 po vec krajih Českega z dežjem vred padalo nekega rumene ga semena toliko, da posebno okoli Melnika in Libenic so ga nabrali nekteri po več bokalov; to zer- ki so ga ljudjé rumeno mano imenovali, na mleku na Dunaj v Gradcu Loterijne srečke 14. iunial854 nje 9 Prihodnje srećkanje bo na Dunaj 76. 26. 1. 23. 41. 60. 54. 85. 39. 11. inv Gradcu 28. iunial854 Odgovorni vrednik Dr Janez Bleiweis Natiskar in zalužnik : Jozef Blaznik