Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja (zdaja ^Ptujsk5 tovanimi v njem, gledan v sklopu dose- danjega razvoja, pomeni v bi- stvu nadaljevanje in nadaljnjo vzmet v uresničevanju naše enotne in dosledne politike so- cialističnega ra'zvoja. Bodoče važne, obsežne in zamotane naloge Spričo mnogo širše materi- alne in družbene osnove, ki smo jo doslej ustvarili, predvi- deva predloženi plan za pri- hodnje petletno obdobje zelo važne, obsežne in zamotane naloge. Pomen teh nalog pa ni samo v predvidenem tempu go- so1j do ve- ljave, bo v naslednjem obdob- ju v gospodarskem življenju naše dežele prevladujoč čini- telj. V sklopu bodoče proizvodne n investicijske politike bo ve- ikega pomena tudi nadaljnji gospodarski napredek nerazvi- ih področij, kar naj to omo- :oči boljše izkoriščanje člove- ikih in materialnih sil, ki so la teh področjih, zmanjša raz- ike v stopnji razvitosti in pri- speva k hitrejšemu razvoju lašega gospodarstva kot celote. Boj za kakovost Izpolnitev nalog bo terjala ' prihodnjem petletnem ob- lobju velike napore, toda zna- čaj teh naporov bo povsem Irugačen, kakor je bil prej- feh naporov ne bomo prispe- vali za ceno raznih osebnih irtev in zaviranja tempa nara- ičanja osebne potrošnje in itandarda, kakor smo morali itoriti v prvi fazi povojnega •azvoja. V naslednjem obdob- fu bo prevladoval boj za ka- sovost, za čedalje širše uvaja- ije sodobne organizacije dela. ja čedalje širšo in bolj inten- zivno uporabo znanstvenih in tehniških dosežkov, za razvi- ga dela in raznih služb, za po- janje znanstveno raziskovalne- speševanje proizvodni.e, kar bo omogočilo izšolati in nada- lje izpopolnjevati lastne teh- nike, sposobne, da uspešno ure- jajo čedalje bolj zamotane pro- bleme sodobne proizvcKlnje. To pa poudarja potrebo po ne- nehnem zbol jševanju kvalifi- kacijske sestave delovne sile in nadaljnjem šolanju strokov- nih kadrov, s čimer bomo ustvarili tudi pogoje za čeda- lje širšo in bolj racionalno uporabo nove tehnike v teh- nologiji. Izpolnitev vseh teh nalog, predvidenih v novem petlet- nem planu, nam prinaša zelo pomembne naloge tudi na pod- ročju osebne potrošnje, ki naj narašča v skladu z narašča- njem proizvodnje in delovne storilnosti. Nadaljnje narašča- nje osebne potrošnje in stan- darda je nujno potreben čini- telj v materialnem stimulira- nju nadaljnjega razvoja, prav taJco pa tudi eden izmed po- gojev za skladno gibanje go- spodarstva v celoti. Zato bo tudi ustvarjanje pogojev za hi- trejši razvoj osebne potrošnje in standarda ena izmed poseb- nosti naslednjega obdobja. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 1. do 7. januarja 1%1 Polna luna bo dne 2. januar- ja 1961 ob 00,06. Lepo vreme in mrzlo. Od 7. do 14. januarja 1%1: Zadnji krajec bo dne 10. ja- nuarja 1961 ob 4.03. Oblačno, nato sneg in veter. Pogled na Ptuj je pozimi posebno prijeten teumi Zvezni in republiški ljudski poslanci z območja občin Ptuj in Ormož tovariši FRMC BELiflK, MILKO GORŠIČ, MARKO KLEMENČIČ, JMEZ KO- STINJEVEC, nm KHJlNIČie, FEJINC LUBEJ, IfiNEZ PETROVIČ, ZORM POLIČ, IVM POTRČ, dr..J02E POTRČ, LOJZKA STROPNIK, JOŽE ŠEGULJl in JOŽE TRilMšEK želijo v 1961. letu mnogo uspehov vsemu prebivalstvu iz občin Ptuj in Ormož pri delu v korist skupnosti ljudstva Jugoslavije. Zvezni ljudski poslanec dr. Jože Potrč je poslal poleg čestitk sporo- čilo, da bo šele spomladi zopet lahko obiskal volivce. V zadnjih mesecih ni mogel prihajati med nje zaradi bolezni. Gornjim čestitkam se pridružujeta uredništvo in uprava »Ptujskega tednika«. VLOGA izvenblokovskih dežel narašča Iz ekspozeja predsednika republike o mednarodnih problemih pred zvezno ljudsko skupščino Na zasedanju Zvezne ljudske skupščine je predsednik repu- blike Josip Broz-Tito v svojem ekspozeju govoril tudi o med- narodnih problemih in to predvsem s stališča naše zunanje politike. Med drugim je dejal, da bi ob tej priložnosti rad posebej pojasnil zunanjepolitično dejavnost vlade FLRJ v letu 1960, ki je prišla zlasti učinkovito do izraza v Združenih narodih, kjer so predstavniki .Jugoslavije v tesnem sodelova- nju z drugimi izvenblokovskimi deželami konstruktivno uve- ljavili politiko ohranitve miru in urejanja spornih mednarod- nih problemov po miroljubni poti, zlasti problema razorožitve in kolonialnega vprašanja ter pomoči nezadostno razvitim deželam. »V prvih mesecih leta 1960 je kazalo, da bo prišlo na med- narodni areni do postopnega po- puščanja mednarodne napetosti in do bolj intenzivnega iskanja možnosti, da bi sporne med- narodne probleme uredili na miroljuben način. Takšno upanje smo videli tudi mi v Jugoslaviji, toda razočaranje je bilo za nas tem večje, ko smo po neuspehu znane pariške konference spo- nali vso globino prepada, ki loči zahodne in vzhodne dežele, to se pravi velike sile SZ in ZDA. Glavni^ vzroki tega poslabša- nega vzdušja so zdaj dobro znani. Govorili smo že o tem, da so na svetu bojeviti ljudje — zlasti na Zahodu, ki v urejanju med- narodnih problemov še zmerom stoje na pozicijah politike sile in s tem logično nasprotujejo zmanjšanju mednarodne nape- tosti. Po neuspehu pariške konfe- rence je bil svet zbegan in glo- boko zaskrbljen ob naglem po- slabšanju položaja. Zato je ve- liko število šefov držav prišlo na 15. zasedanje GS. Takšna udeležba je bila koristna pred- vsem zato, ker so šefi izvenblo- kovskih dežel in vlad s svojo navzočnostjo in govori pred GS preprečili, da bi prišlo še do huj- ših spopadov med sprtimi silami. S svojimi gledišči do raznih spornih problemov so preprečili, da bi se GS razdelila na dve na- sprotujoči si strani. Ce se s 15. zasedanja GS ni- sem mogel vrniti z optimizmom, sem se vendarle vrnil s trdnim prepričanjem, da je treba biti odločen boj, da bi onemogočili tisto politiko, ki zdaj ponovno grozi svetij^ novo vojno pusto- lovščino, da pa je prav taiko treba na vso moč'delati za mobilizacijo sil miru v boju za miroljubno koeksistenco ter za sporazumno in mirno urejanje tako važnih problemov, kakor so razorožitev, likvidacija kolonializma, pomoč nerazvitim deželam in drugi.« Predsednik Tito je nato v svo- jem ekspozeju govoril o Kongu, Alžiru in drugih mednarodnih problemih. O Kongu je dejal: »To, kar se zdaj dogaja v Kon- gu, je najbolj grobo vmešavanje od zunaj v notranje zadeve ko- maj osvobojene dežele, da bi ob- držali gospodarske pozicije ko- lonialistov in omejili svobodo ^v uveljavljanju naprednega druž- benega razvoja ne samo Konga, temveč tudi drugih afriških de- žel. Na drugi strani bi radi do- segli, da bi bile te dežele po- slušno orodje v politiki hladne vojne. Čeprav so kolonialne sile glavni vzrok, vendar so za se- danji položaj v Kongu moralno odgovorni predvsem OZN v ce- loti, ne glede na to, katera iz- med članic in kateri organ OZN je neposreden krivec. Ker je naša in izrednega zasedanja GS v organizacije, smo dolžni pove- dati, kaj mislimo o tem, tem bolj, ker je tisto, kar se tam dogaja, v ostrem nasprotju z Ustanovno listino OZN ter resolucijami VS in izrednega zasedanja GS o Kongu. Posebno mesto je imel na se- danjem 15. zasedanju GS pro- blem Alžira, katerega ljudstvo zahteva naravne in^ zakonite pravice do samoodločbe, saj je za uresničitev teh pravic pri- spevalo velike žrtve v šestletni vojni. Mi smo podprli zahteve začasne alžirske vlade, da se pravica alžirskega ljudstva do samoodločbe, ki jo je v načelu priznala tudi Francija, uresniči z referendumom pod kontrolo Združenih narodov. Menimo, da je to v sedanjem položaju edina možna demokratična rešitev, s katero bi dejansko onemogčili legalizacijo sile in vojne na sploh, kot sredstvo za dušitev zakonitiv pravic in teženj ne- kega ljudstva. Globoko so nas te dni pretresli dogodki v Alžiru, kjer je vojska množično streljala ljudi na uli- cah. Taksen ukrep proti ljud- stvu mora vzbuditi globoko ogorčenje slehernega poštenega čam^a. Mi smo opozorili tudi v ZN na te tragične dogodke in poudarili, da so ti dogodki ne samo potrdili, temveč na najbolj dramatičen način pokazali, da so zahteve' alžirskega ljudstva do samoodločbe in neodvisnosti po- vsem upravičene. Kljub dokaj mračnemu in na- petemu položaju v svetu, ki je prišel do izraza tudi na 15. za- sedanju GS, so se izvenblokov- ske dežele močno uveljavile kot činitelj miru in mednarodnega sporazumevanja, katerega po- men in vlogo je treba upoštevati. Ob več priložnostih se je po- kazalo, da velike sile ne morejo več odločilno vplivati ■ na spre- jemanje sklepov, čeprav je jas- no, da je učinkovitost nastopa in akcij izvenblokovskih dežel v nekaterih primerih še vedno od- visna od vrste okoliščin, p>ove- zanih s splošnimi mednarodnimi odnosi in s posebnim položajem izvenblokovskih dežel.« Iz ehspozeja Nihole Minčeva Na skupni seji obeh domov zvezne ljudske skupščine je član ZIS Nikola Minčev razložil pred- log družbenega plana za prihod- nje leto. Med drugim je govoril o spremembah v našem deviznem in zunanjetj-govinbkem sistemu in naštel temeljna obeležja teh sprememb. Nikola Mmčev je dejal, da bo- do namesto dosedanjih razLčnih tečajev uvedli enoten obračunski tečaj na ravni 750 dinarjev za ameriški dolar, ki naj bo čvrsto, na ekonomskih kriterij.h sloneče enotno merilo v zunanjetrgovin- ski izmenjavi. Doslej smo upo- rabljali samo delno carinsko ta- rifo. zdaj pa bomo uvedi, splošno carinsko tarifo za ves uvoz. Glede izvoza pa je Nikola Minčev re':- stopoma uvajali takšen mehani- zem preskrbovanja deviz, ki bo vnesel več ekonomskih kriterijev pri uvozu in nudil proizvajalcem večje možnost , da sami odločajo glede sestave, višine in časa uvoza. Nikola Minčev je poudadl, da bodo spremembe v deviznem n (Nadaljevanje na 3. strani) Stran 2 PTUJSKI TEOMIK PTUJ, 30. DECEMBER 1960 Pn.'J, 29. DBCEVmRA 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Občinski komite ZKS Ptuj Občinski odbor SZDL Ptu} Občinski sindikalni svet Ptuj Občinski odbor ZB NOV Ptuj Občinski komite LMS Ptuj nu čelu vseh ostalih množičnih organizacij In društev v ptujski občini POZDRAVLJAMO VSE DELOVNE KOLEKTIVE V TOVARNAH, PODJETJIH IN USTANOVAH NA OBMOČJU OBČINE, KAKOR TUDI KMECKO PREBIVALSTVO TER OSTALE OBCANE IN JIM ŽELIMO MNOGO SRECE IN DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1961 ZMiena sližbii y oDčiiii Pliil ob loncu lelii m Zdravstveno službo v občini Ptuj opravljajo zdravstveni za- vodi: Splošna bolnišnica v Ptu- ju, Zdravstveni dom Ptuj in Ki- dričevo, Zdravstvene postaje Majšperk, Cirkulane in Jiiršin- ci. Lekarna in Reševalna posta- ja v Ptuju. SPLOSNA BOLNIŠNICA je v okrajni pristojnosti in ima ki- ruirSki, fnitemi, gmekcloški, p>o- riKlniški, otroški in septični od- delek, postajo za tratisfuzijo krvi ter ostale pomožne službe. ZD PTUJ ima 4 splošne in 7 specialističnih ambulant^ proti- tuberkulozni dispanzer, dispan- zer za žene, otroški dispanzer, šolsko ambulanto, zobno ambu- lanto, šolsko-zobno ambulanto, higiensko postajo, fizioterapijo, diagnostični laboratorij, 15 po- možnih otroških posvetovalnic izven Ptuja, v 9 krajih babice, materinski dom v Ptuju in po-, možno ambulanto v Podlehni- ku. ZD KIDRIČEVO ima splošno ambulanto, obratno ambulanto v TGA Kidričevo, zobno ambu- lanto, bolniški oddelek, dispan- zer za žene in otroški dispan- zer, pomožne otroške posveto- valnice v Cirkovcih in Lovren- cu na Dravskem polju, diagno- stični laboratorij, depo zdravil in babiško službo v Kidričevem in Lovrencu na Dravskem po- lju. ZP MAJSPERK ima splošno ambulanto, zobno ambulanto, bolniški oddelek, posvetoval- nico za žene, otroško posveto- Tftlnico in diagnostični labora- torij. ZP CIRKULANE ima splošno ambulanto, posvetovalnico za žene, otroško posvetovalnico in patronažno službo. V Za vrču (Nadaljevanje s 1. strani) zunanjetrgovinskem sistemu ne- dvomno pomenile zgraditev baze za razširitev mednarodne blagov- ne izmenjave v skladu s težnjami naše politike po najširšem med- narodnem gosp>odars'Kem sodelo- vanju. Te spremembe omogočajo, da pKKtane naša dežela polno- pravna članica GATT in da je deležna ugodnosti pri blagovni Izmenjavi, ki jih nudi ta organi- zacija. Na drugi strani nam te spremembe omogočajo mnogo bolj kakor doslej sodelovanje z raz- nimi organizacijami za gospodar- sko integracijo v skladu z našimi koristmi in načeli naše zunanje politike. ima ZP Cirkulane pomožno splošno ambulanto, pomožno posvetovalnico za žene in po- možno otroško posvetovalnico. ZP JURSiNCI, ki je v sklopu ZD Ptuj, je še v izgradnji in ima splošno ambulanto ter po- svetovalnico za otroke in ba- bico. Urejujeta se zdravstveni postaji V Gorišnici in Podleh- niku. Z ureditvijo ZP Juršinci, Gorišnica in Podlehnik in s pri- hodom stalnega zdravnika ter ostalega zdravstvenega osebja v zadnji dve postaji, bo pred- vidoma končana organizacija zdravstvene službe v občini. Zdravstveno osebje v splošni bolnišnici opravlja zdravstveno službo: 16 zdravni- kov, 13 medicinskih sester in ostalih srednje strokovnih zdravstvenih delavcev ter 73 nižje strokovnih in pomožnih zdravstvenih uslužbencev. V zdravstvenih domovih in postajah pa opravlja zdrav- stveno shižbo: 13 zdravnikov, 28 medicinskih sester in ostalih srednje strokovnih zdravstve- nih uslužbencev ter 40 nižje strokovnih in pomožnih zdrav- stvenih uslužbencev. V lekarni je 5 '(armacevtov, 2 tislužbenca s Srednjo stro- kovno izobrazbo in 3 z nižjo strokovno izobrazbo. Reševalna postaja ima 4 bol- ničarje. Zdravstveni dom v Ptuju in občinski LO štipendirata sku- paj 28 štipendistov, od tega 8 na visokih šolah, 13 na srednjih medicinskih šolah in 7 na niž- jih medicinskih šolah. Večina štipendistov bo končala študij v letu 1961/62. Babiška služba Babice so zelo važne zdrav- stvene delavke. Dosedaj še ni uspelo v vseh krajih namesti- ti babic, včasih tudi iz čisto lo- kalnih in subjektivnih razlo- gov. Tako nima babice Dester- nik, ker krajevni organi niso. bili v stanju preskrbeti zanjo potrebnega stanovanja in je bila babica premeščena dru- gam. Opaziti je. da tudi babice z drugih območij občine odha- jajo- V tej zvezi je treba omeniti tudi Materinski dom v Ptuju, ki služi bodočim materam, pri katerih je pričakovati kompli- cirane porode in nosečnicam iz odročnih krajev. Na žalost je dom slabo opremljen, ker so bila za opremo na razpolago^ premajhna sredstva. Protituberkulozna služba Protituberkulozni dispanzer je samo v Ptuju in je v sklopu zdravstvenega doma. Nima last- nega zdravnika — specialista, temveč prihaja ta iz Ormoža, trenutno pa iz Pohorske bolniš- nice za TBC. Število obolelih na TBC je največje v LRS in sicer je evidentiranih okoli 600 bolnikov z odprto tuberkulozo in okoli 2800, ki so s temi bol- niki v neposrednem kontaktu in izpostavljeni nevarnosti okužbe. Protituberkulozna služba je organizirala obsežne akcije be- sežiranja za vse prebivalce, ki so v kontaktu z aktivnimi TBC bolniki, vso šolsko mladino v prvem in zadnjem razredu osnovne šole, obrtne šole, stro- kovnih šol in v internatih. Do- jenčki se besežirajo že v po- rodnišnici. Ob. LO je dal na razpolago 2 milijona dinarjev za brezplačna zdravila tistim bolnikom, ki nimajo pravic iz socialnega zavarovanja. S cen- trom v Golniku je sklenjena pogodba za fluorografiranje vsega prebivalstva občine v dobi 4 let. Higienska služba In sanitarna inšpekcijti Higiensko službo opravlja Higienska postaja ZD Ptuj. Preglejuje delavce, zaposlene v živilski stroki, izvaja obča- sne kontrole in analitične pre- glede pitne vode, živil pridelo- valcev pri prodaji, dezinfekci- jo, borbo proti nalezljivim bo- leznim, cepljenje, vodi zdrav- stveno statistiko, sodeluje pri asanacijskem delu na vasi, opravlja prosvetno dela in stro- kovno vzgojo zdravstvenih de- lavcev in ostalega prebival-, stva. Posebno je tu pereče vprašanje strokovnjakov — za- poslen je 1 zdravnik z nepol- nim delovnim časom, 1 sanitar- ni tehnik in 1 administrator — ki dela ne zmorejo. Sanitarna inšpekcija oprav- lja kontrolne preglede po za- konu o sanitarni inšpekciji. Investicije - Kljub velikim naporom in skrbi niso bila v investicije vi ožena ona sredstva, ki so bi- la predvidena v perspektivnem planu. Urejujejo se zdravstve- ne postaje v Juršincih, Goriš- nici in Podlehniku. Manjkajo la še znatna sredstva za na- lavo opreme inštrumentov za te postaje. Zaostajajo tudi in- vesticije za Zdravstveni dom v Ptuju in v bolnišnici. Zdravstvena postaja v Majš- perku ima vse pogoje za razvoj v zdravstveno ustanovo višjega tipa, ima že izdelan program za gradnjo novih prostorov, ki pa se dosedaj še ni mogel realizi- rati. Za investicije v zdravstvu je tudi Zavod za socialno zavaro- vanje prispeval v letu 1960 ca. 9 milijonov dinarjev. Družbeno upravljanje v vseh zdravstvenih zavodih so izvoljeni upravni odbori, ki imajo najmanj 9 članov. Sesta- va se je izboljšala s tem, da se vsako leto zamenja samo en del članov upravnega odbora, ca. ena tretjina. Tako je omogo- čeno, da večina članov ostane na svoji dolžnosti vsaj 2 leti ter je tako bolj seznanjena z delom zavoda. Problemi Posebej pereč problem je po- manjkanje zdravstvenega oseb- ja. Tega osebja je bilo še pred uveljavitvijo zakona o zavaro- vanju kmetijskih pridelovalcev premalo. Z uveljavitvijo tega zavarovanja pa se je stanje še poslabšalo. Po sedanjem stanju primanjkuje v zdravstvenih za- vodih okoli 40 odst. zdravstve- nih delavcev, predvsem visoko in srednje kvalificiranih. To pomanjkanje je tudi vzrok na- glega porasta honorarnih služb in honorarnega dela. S tem so porastle cene zdravstvenih storitev, ker so usluge hono- rarnih uslužbencev mnogo dražje kakor rednih. Vz^ok za takšno pomanjkanje zdravstve- nih uslužbencev je tudi dej- stvo, da ni na razpolago po- trebnih stanovanj. Če bi imeli ta, bi lahko dobili še marsika- terega zdravstvenega delavca za delo pri nas. Pereče je tudi vprašanje prevoznih sredstev. Zdravstveni domovi ^ razen ZD Ptuj — nimajo lastnih prevoznih sred- stev. Zdravstveni dom Ptuj pa s svojimi prevoznimi sredstvi ne more opravljati vseh po- trebnih prevozov. Za uspešnej- še delo bo potrebno v bcnloče (Nadaljevanje na 4. strani) Trgovsko podjetje »PAHillllliJA« PTIlJ vsem delovnim ljudem našega poslovnega obmocja, zlasti pa našim dobaviteljem in odjemalcem želimo v novem letu 1961 mnogo vsestranskih uspehov. t dosedanjim in novim strankam zagotavljamo tudi v bodoce bogato zalogo in izbiro prvovrstnega blaga v vseh naših poslovalnicah v ptuju in na podeželju. SKLADIŠČE V PTUJU skladišče prehrane galanterije tekstila Zeleznine PRODAJALNE V PTUJU »na-ma« »Zeleznina« »kovina« »koloniale« »slavica« ^»papirnica in galanterija« »elegant« »steklo-porcelan« »kemikalija« PRODAJALNE NA PODEŽELJU »preskrba« kidričevo »zarja« tekstil majšperk »zarja« špecerija majšperk bukovci cirkovci cirkulane DOLENA dornava gorišnica i. gorišnica h. markovci medribnik muretinci leskovec lovrenc Drp. kozminci podlehnik ptujska gora stoperce velika varnica videm pri ptuju stojnci zetale Kmetijsko gospodarstvo Dcai/sUa ^atic KIDRIČEVO Vsem občanom, zlasti pa kmetijskim proizvajalcem ter odjemalcem naših pridelkov želimo srečno in uspe- hov polno novo leto 1961! , KMETIJSKO gospodarstvo ^Ptujsko polje", Ptuj VSEM DELOVNIM LJUDEM V DOMOVINI, ZLASTI VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1961! Ptujska tiskarna Ptuj PTUJ, JADRANSKA 17 Vsem našim cenjenim odjemalcem se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter jim želimo v novem letu 1961 mnogo vsestranskih uspehov. Delovnemu ljud- stvu na našem poslovnem območju želimo prijetno praznovanje novoletnih praznikov in v 1961. letu mnogo uspehov! /i PTUJSKI TEDNIK PTO. 29 DECEMBRA 1960 GRADBENO PODJETJE drava PTUJ VSEM DELOVNIM LJUDEM NA NAŠEM POSLOV- NEM OBMOČJU ŽELIMO SRECNO IN USPEHOV POLNO 1961. LETO. — KOT DOSLEJ SI BOMO TUDI V BODOCE PRIZADEVALI VSESTRANSKO ZADOVOLJITI VSE INVESTITORJE S KVALITET- NIMI, HITRIMI IN CENENIMI GRADBENIMI USLU- GAMI. KOLEKTIV Vsem cenjenim investitorjem. našim rlobaviieljem in ostalim poslovnim prifatrljeni ter vsem kolektivom /elimo SREC NO IN VESELO, ZLASTI PA USPEHOV POLNO NOVO LETO 1961! CJradbeno porljetje „R E M O N T'' P t n J OSNO 11 ^ii NA PRISTANU, PTUJ želi vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem ter vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1961 ter se jim tudi v naprej priporoča s svojimi izdelki in uslugami. Vsem delovnim ljudem, zlasti, pa našim strankam želimo uspeha polno novo leto 1961 in se jim tudi v nadalje priporočamo. Splošno fjleparstvo PTUJ, Zadružni trg 8 Vsem našim cenjenim strankam in doba vitel jeip želimo SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1961 ter se jim v naprej priporočamo. ¥i!ii0¥0sina instilidls PTUJ, ZADRUŽNI TRG 8 Svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem ŽELIMO V NOVEM LETU 1961 MNOGO ZDRAVJA IN SRECE, zlasti pa obilo uspehov v gospodarstvu! ^ifMvmm-mLmm obrtno podjetje, Ptuj, Zadružni trg 8 Vsem našim cenjenim strankam želimo srečno novo leto in mnogo delovnih uspehov. ^ Izvršujemo popravila vseh vrst motornih vozil ter strojna in ključavničarska dela po konkurenčnih cenah. Izdelu- '' jemo žično pletivo po naročilu. Strojno ki uoavmčarstvo, Ptuj . .... .v in Jaiieževci VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO PRAV SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1961 TER SE TUDI V BO- DOČE PRIPOROČAMO S KVALITETNIMI IZDELKI NAŠE OPEKARNE IN S PREVOZNIMI USLUGAMI Vsem svojim cenjenim strankam želim .SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1961 FOTOATELJE LANGERHOLC Ptuj, Prešernova 2 GKOI.EKTIV . Scisposlarslce p Poslovne z¥ezi PTUJ Z želi v^em svojim oru; prisluh reke od spodaj in svetloča — razkrivala je tovarno, v predvojskinem času je še ni bilo —, oba sta začela tkati strgane ' spomine: strnišče z vojaškim grobiščem iz prve vojske, barake s primorskimi be- gunci, razpadajoči vodovodni .stolp — nanj me je popeljal so- šolec in begunska Siirota — za- tem druga vojska in prisilno taborišče, samo blato, blato in težki časi... Ali preden se je ob tem kratkem počitku vse to zvrstilo, vse z nekim priokusom grenkobe, ki ostaja za vse čase, so se pokazale sem od mesta in po cesti proti Ore^šju luči, druga za drugo in razmetane; lahko sem opazil, kako so se na križ- potju razhajale in se gnale za- tem vsaka po svoji strani pano- rame. Bilo je, ko da je svet sredi noči znenada zaživel. Še malo in zaslišali so se gla- sovi. Moški je pozdravil, na glas, da se je slišalo do mene, vsako besedo: »Naspi se, Polta!« — in .smeh zatem. Potem so .šle te luči pod mano mimo; slišale so se verige — cesta tod pod mano je šla parv tako v strmino — še se je slišal kak glas, ali vse je bilo daleč, nekam težko in ko zmar- trano. Pogledal sem na zapestje, na kazalce: če so končali ob de- setih, so voziili že dobre pol ure, celo uro skoraj, a vse od Drave in mesta sem je bilo treba po- ganjati. Potem se je nekdo — bilo je spodaj, vštric — pognal s kolesa, da se je začutilo težo, se oddahnil ter čez čas zaklical za onimi, ki so mu ušli naprej. »Kaj bi se matrali? Kam se vam le tako mudi, norci?« Nekaj trenutkov je bilo slišati samo potiskanje na pedale, nato je mlajši glas zaklical: »Tebi,'Štef, je vseeno, ali nas doma mlade čakajo ...« Še se je slišalo poškripavanje koles, zatem pa so tudi zgoraj začeli drug za drugim lesti s ko- les ter obračati luči. »Stopi, stopi, kaj bi javkal, čakamo te!« Zaslišal se je smeh, vnovič, tudi spodnji je odgovoril naj- prej z momljanjem in zatem s smehom, doklič . . . doklič se nistj moški zgoraj dobili ter odšli s smehom in z glasnimi bese- dami naprej po cesti. Resnica, bilo je, ko da je noč oživela, za trenutje sicer, ven- dar toliko, da je prinesla dobro voljo in da se je ta dobra volja potem še mene lotila. Delavci so odšli, zakrilo jih je drevje, jemala jih je noč, ali jaz sem vseeno mogel z njimi, lahko sem jih videl, kako odhajajo po hi- šah, tudi k svojim mladim. Do kraja sem se spočil, se na- gledal in zdaj bi se tudi dvignil, če ne bi pogledal, kod bom stopil, in ko ne bi zagledal ob sebi, kakšne tri koi'ake proč, drugega štora in ko me ne bi tisti trenu- tek zaskelel spomin, da sem se potem vnovič in na dolgo zagle- dal v ta kraj in po okolju ter zadržal dihanje. Da, spomin je bil tu — lahko, da me je prav on prinesel sem na vrh panorame —. tu sta rastla tista dva oreha, pod katerim sva se z n j im .takrat zadnjič dobila ter se tudi zadnjič videla. Čo- kata in malo naprej sklonjena postava, v kratkem zimskem suknjiču, je odšla proč s počas- nimi in ko že v naprej in za vse čase preračunanimi koraki, in ko da bi vedela, da ji na tej strmi poti ne more spodrsniti; spodaj, na stezi, se je na pol ustavila in se na pol obrnila; bilo je, ko da bi hotela še kaj povedati, za- klicati, z zamolklim, pritajenim glasom, že zaradi varnosti, ven- dar je nazadnje samo stisnila pest ter jo počasi zanesla do klobuka. Zatem se je ta nje- gova postava znova in ko scela obrnila ter nadaljevala pot, niže in niže po klancu, po panorami in proti mestu. Vedel sem, da ga nisem pre- govoril, da ga nisem mogel pre- govoriti, a to, kar je bila nje- gova zmaga, da ga tudi nisem smel več pregovarjati — ter bil bridko srečen in nesrečen, ko sem po nekaj mesecih zvedel, da so ti njegovi koraki za vselej zastali: ravna misel in ravno življenje, oboje se je ustavilo ob neki strahotni steni, ki jo je o n — bil je komunard — celo živ- ljenje prebijal, da je potem v tej svoji komunardovski usodi obležal. . . Dobila sva se na večer, še pred mrakom, bilo je v mestu, na trgu pred starim gledališčem. Prišel je sem od papirnice, po pločniku mimo mesarije, s svojimi počas- nimi in težkimi koraki, z rokami. zataknjenimi v poševne žepe zgornjega suknjiča, ko da bi bil nenehno pripravljen na areta- cijo. Bile so noge in roke, ki smo jih čutili do zadnjega vlakna za- vesti, bile so noge in roke, ki so bile vajene verig, vajene obeša- nja na kol med stoli, bile so noge z žganimi podplati... Bile so roke, ki se niso mogle drugače obnašati, in tudi noge ne; hodile so počasi, težko, ali vselej s tako gotovim korakom, da te je na- vdajalo s pričakovanjem; lahko si vedel, teh korakov ne bo nič več ustavilo — bili so koraki, ki bodo šli do stene in skozi njo, četudi bodo puščali ljudi za sabo. Vedel sem, kako je z njim, od- kar se je vrnil z robije, tovariši in domači, njegovi domači, so mi povedali — te zadnje robije ni več prenesel. Prestal je leta, ali ko je prišel domov, so domači prvi spoznali, da je njegova re- volucija zanj končana. Cele noči in dneve je presedel doma, ko da bi bil doma še najbolj na var- nem. Domači so lahko bili samo še huje obupani. »Prej toliko let, zdaj toliko let — in martranje, ubogi človek!« Dal mi je roko — zazdela se mi je zatečena, sploh se mi je cel zazdel nekam zatečen — in odšla sva po Prešernovi, mimo žandar- merije in gimnazije, za gradom in na panorama. Bili smo nekje izven zakonov, zato smo bili tudi nekje do kraja svobodni; vendar pa o tem, kar sem hotel zvedeti in kar je hotel ,on zvedeti, o tem je stekla govorica, ko sva bila že mimo žandarmerije, nekje za ka- sarno in na panorami. Povedal mi je o mučenju, nje- ga so najbolj mučili. Vedel sem, da so nekateri povedali zanj; hotel sem vse zvedeti. Ali zanj je bilo vse to mimo; kar sem zvedel, je razodevalo nekaj po- vsem drugega, nfekaj, kar je lahko mladeniču razodevalo ne- izbežnost in celo veličino neke revolucionarjeve usode. Bilo je, vse bolj sem čutil, ko da njega zaradi njega samega ni več, da živi le še on, tisti babeufovski človek,' ki ve in ki sme vedeti zase le eno, da je samo mrtvi na dopustu in da ni drugega živ- /jitnski motiv v Zfl. Haf.ozah Ijenja zanj, kakor je le življenje za njo, za proletarsko revolu- cijo. »Zunaj sem, vendar pa čepim doma ali pa hodim po mestu ko penzionirani revolucionar — preveč sem žandarmeriji na očeh, da bi mogel kaj storiti. Do smrti bi se grizel, če ne bi nič storil, preden bodo znova šli z mano. Vidim, tu zdaj delate drugi, več vas je in mladi ste, tu ne bi mogel, nič več na novo začeti. Premislil sem, zame je danes le ena pot — Gorice in ilegala. Šel bom v Gorice, med viničarski svet, po goriških hra- mih in kleteh me noben hudič ne bo staknil. Jutri bo revolu- cija, siromakom je treba poma- gati, treba jim je odpirati oči... — viničarski svet nima človeka za revolucijo ... Naj čakam s prekrižanimi rokami? Naj čakam na žandarje?« Vedel sem, da morem le eno storiti, da rnu moram prigovar- jati, da bi počakal s tem svojim delom, z Goricami v ilegalo, da bi se spočil, popravil, o njegovi bo- lezni nisem mogel načeti ni^ česar. Zaziral sem se mimo nje- ga, po Polju, po reki in tam spo- daj po Goricah, kamor ga je tako vleklo, a ob njegovem molku ali besedah bolj in bolj čutil, da sejem v prazno. Skraja se je še nasmihal in mi povedal, da je kar zadosti po- čival, na počivanje da v takšnih časih ni misliti, zdaj že ne. Stala sva, tod, pri drevesih, ki so se takrat še košatile, in na vrhu, od koder se je lahko videlo na vse strani, za vsako priložnost pač. Lahko sem poslušal vedno bolj zadrte in neučakane besede. »Tako kakor živi ta svet tod po teh hišah, tako jaz ne bi moigel živeti — jaz lahko živim samo za svojo stvar, za eno samo veliko stvar — te pravice mi ne bo nihče kratil, nihče!« Nabuhlo obličje se je do kraja napelo. Zaslišal sem pridušen krik; bil je glas, da sem se zbal, da bo zdaj zdaj zatulil. Znenada sem lahko dojel, da sluti, da mu tovariši kratijo delo, da hočejo z revolucijo mimo njega, da ni več celice zanj ... Tako se je zatem na lepem zgodilo, da sva začela oba raz- pravljati o onem: o ilegali in o Goricah. Dolgo sva se pogovar- jala, človek se je docela pomiril. Skraja se mi je beseda zatikala, zatem pa je še mene samega zaneslo. Znenada je bil tu pred mano povsem drug človek, da se je začel vame zajedati dvom: Kaj. če le ni tako narobe z nje- govo boleznijo? Kaj, če ga ho- čejo odtegniti revoluciji? Ali pa ne vedo tovariši sami kaj več početi z njim? Bila je resnica, robije so ga vendar uničile, stra- hotno so mu poenostavile misel, ga čustveno ubile —. Vendar ni- sem mogel priti do kraja, do- kler ... dokler nisem še sam ob tem tako poenostavljenem nje- govem govorjenju začutil, s stra- hom in v zanosu, da ima zase in za vse nas le on sam prav. Poslovila sva se tako, kakor se mi je za vselej zapisal v spo- min, čez nekaj mesecev pa smo že zvedeli za katastrofo. Pobegnil je z doma, doma cela dva meseca niso vedeli zanj, ali potem so le zvedeli — v Goricah je za vse- lej odpovedal. Lahko so še samo odšli ponj in ga spravili domov, da je doma umrl in da so ga do- ma pokopali — drugi smo pa lahko bili samo še srečni, da nI' dočakal podivj anega nemštva, , V letih, ki so prišla, sem se lahko velikokrat spomnil nanj. Bilo je, ko da se je še in še vračal, da je od časa do časa, ko ni bilo nikakšne poti naprej, prišel in nam posodil nekaj svoje hoje, počasne, a tako go- tove in za vse čase naprej pre- računane. Tudi to noč je prišel, odšel pa je z delavci s Kidriče- vega, tudi zato, da bi se zasmejal z njimi. Ivan Potrč Čestitke vojakov Fantje iz Ptuja, ki služijo vojaški rok^ v Pulju, želijo vsem PtujČanom srečno in uspehov polno novo leto 1961, posebno pa svojim staršem ter Mariji R., Anici G. in Elizabeti G. iz Šturmovca ter vsem čla- nom mladinske organizacije v občini. Ivan Cuček. Vili Lah in Janez Vilčnik. VP ftO«^. Pula. Ignac Novak, vojak VP ^678, Varaždin pošilja lepe pozdrave svojim staršem, bratom in t- stram ter fantom in dekletom iz Podvinec, opsebej Justi Hor- vat, in fantom, ki služijo voja- ški rok širom po domovinL Obenem jim želi srečno novo leto 1961. G P Z Zdravstvena služba (Nadaljevanje s 3. strani) zdravstveno službo modernizi- rati, jo opremiti z modernej- šimi aparati in inštrumenti ter z večjim številom prevoznih sred.^itev. Zanjo so bila porabljena ve- lika sredstva in sicer ca. mi- lijonov 500.000 iz občinskega proračuna za kurativno služ- bo. ca. 19.100.000 din za pre- ventivno službo, ca. 9.000.000 din za investicije {brez bolni- ce) in sredstva zdravstvenih zavodov, ki so jih ti ^^ami ustvarili. MC STRAN 8 PTUJSKI TEDNIK PTl'J. 29. DECEMBR.A 1960 l^estfni K Ptfuf Uprava Mestnega kina Ptuj je poskrbela za otroke in mladino pester filmski program, ki bo v dneh od 29. do 31. decembra 1960 poleg rednih predstav, in sicer: 29. decembra ob 16. uri za mladino 30. decembra ob 14. uri za šolo »Breg« in »Osojnik« 31. decembra ob 8. uri za 2. osemletko Ptuj 31. decembra ob 10. uri za 1. osemletko Ptuj Vstopnina za šolarje in mladino 10 din. V dneh od 3. do 5. januarja 1961 bo na sporedu v Mestnem kinu Ptuj ameriški barvni cinemascopski film »MAGJORI MORNINGSTAR«. MESTNI KTNO PTUJ predvaja od decembra 1960 do 2. januarja 1961 anjrleški barvni film >DOKTOR BREZ DELA«. KINO >SVOBODA< Kidričevo predvaja 31. decembra in 1. ja- nuarja 1961 francoski barvni film >TAMANGO«. KINO MAJŠPERK predvaja 31. decembra 1960 in 1. januarja 1961 ameriški barv- ni film >GORA«. KINO MURETINCI predvaja 31. decembra 1960 ameriški barvni film >VELIKA KORIDA«. na ptujskem živilskem trgu v torek, 27. decembra 1960 POVRTNINA: krompir 18- 20, čebula 60—80, česen 160, rdeča pesa 40, korenček 50— 60, peteršilj 60—70, luščeni fi- žol 60, špinača 100, kislo zelje 50, kisla repa 30, zelje v ffla- vah 15—20, ohrovt 30, por 50, solata endivija 70—80, črna redkev 40, rdeče zelje 30, hren 100, zelena 60. motovileč 140. SADJE IN SADEŽI: jabolka 40—60, orehi 340, suho sadje 50—120. ŽITARICE IN MLEVSKI IZ- DELKI: pšenica 35—40, koruza 35—40, proso 60, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna moka 40, ajdova kaša 140. MLEKO IN MLEČNI IZDEL- KI: mleko 40, smetana 200, sir 40—100, surovo maslo 600. PERUTNINA IN JAJCA: ko- koši 500—700, piščanci 600 700, purani 800-1400, jajca 25 dinarjev za kos. Popis plemesiii: Kakor vsako leto bo tudi za leto 1961 izvršen popis pleme- nic na območju občine Ptuj, ki bo služil za predpis skočnine za leto 1961. Po 3. členu Odredbe Obč. LO Ptuj o določitvi skoč- nine za osemenitev goved (Ur. vestnik okraja Maribor št. 22- 59) morajo biti popisane vse krave in nad 1 leto stare telice. Popis bodo izvršili krajevni uradi, vsak na svojem območju. Popis se bo izvršil po kmečkih gospodarstvih konec decembra in v začetku januarja. Kmeto- valci so dolžni omogočiti popi- sovalcem, da ugotovijo število plemenic v hlevu samem. Vsak kmetovalec prejme ob popisu za vsako popisano plemenico »pripustnico«, ki mu bo služila za pripust plemenice. Na podlagi popisa bodo kra- jevni uradi vsak za svoje ob- močje sestavili skupen seznam plemenic in predpisali za vsa- kega kmetovalca skupni znesek skočnine. Po zgoraj navedeni odredbi znaša skočnina za eno plemenico 1400 din. Krajevni uradi bodo nato sezname raz- grnili na krajevnih uradih in pozvali z javnim razglasom kmetovalce, da si lahko predpis skočnine ogledajo in podajo k eventualnemu nepravilnemu iz- računu svoje ugovore. Z raz- grnitvijo seznama na krajevnem uradu se smatra, da je bil vsa- kemu kmetovalcu predpis skoč- nine za leto 1961 vročen. Zato na to dejstvo že sedaj opozar- jamo vse kmetovalce. Popis se bo izvršil po stanju plemenic na dan 1. I. 1961. Zato eventualne spi-emembe, ki bi nastale pozneje (prodaja v za- kol, za pleme itd.), pri popisu ne morejo biti upoštevane. Ce bo pozneje plemenica prodana, se skočnina za njo odpiše, v ko- likor pa je bila vplačana, se vrne, kakor se je to vršilo do sedaj. Skočnina mora biti po dolo- čilih odloka v celoti plačana do konca februarja 1961. Kolikor ne bo do tega roka plačana, bo prisilna izterjava. Prav tako ob- veščamo kmetovalce, ki še niso plačali skočnine za 1960. leto, da jo bomo dosledno izterjali po davčnih izterjevalcih. Zato je v interesu vsakega kmetoval- ca, da zapadlo skočnino čimprej poravna na svojem krajevnem uradu, ker se s tem izogne iz- terjevalnim stroškom. Oddelek za gospodarstvo Obč. LO Ptuj NEDELJA, 1. JANUAR.IA 6.00—6.05 Uve veseli narodni. 6.05 —b.io ^Motila, vremenska napoved iti dnevni koledar. 6.10 Veselo v piazmCiio lutro! 7.00 Napoved časa, poročila, pre- gled tiska, vre>iuMska napoved in objava anevnega sporeda. 7.15—8.00 Novoietm pozdravi — vmes ob 7.30—7.35 Radijski Koledar in prireditve tlneva. s.OO b ci- mi po Evropi. 8.30 Z vseh koncev sveta. 9.00 Mladinska radijska igia — Alek.san- der Marodič: TaUnska kavka pionirja Slavka. 9.30 Ob delu m ob radijskem spreiemciiku. 10.30 veliki navdihi. 11.20 V vedrem ritmu s triom Suus. 11.40 ZN na pragu leta 1961. 12. Novo za Novo leto. ij.OO Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila m zabavna glaf-ba. 13.30 Vesele pesmi z domačih poljan. 14.00 Radi ste jih poslušali v preteklem letu. 15.00 Napoved časa, poročila m vremenska napoved. 15.15 Zabavni zvoki za mlade poslušalce. 15.30 W. Di£ciey — K. Cipci: Peter Pan. Glasbena prav- Ijtca. 16.00 Naši solistj čestitajo svojim poslušalcem. 16.45 Znani ansambli — neznane v«že. 17.15 Novoletni mijav — mijav. 18.30 Pozdrav iz Zagreba. 19.00 Obvestila. 19.05 Srečno! 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 2e noči se. že glasi se. 20.30 Radijska igra — Nikolaj Mihalev- ski: Trije mušketirji. 21.30 Po pariških ulicah. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.1.^ Oddaja za naše izseljence. 23.00 Porgčila. 23.05 Plesna glasba. 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 2. JANUARJA 6.00—7.00 Samo dobre volje! (Zabav- na glasba), vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in olijava dnevnega sporeda. 7.15—8.00 Novoletni pozdravi — vmes ob 7.30—7.35 Radijski koledar in oiire- ditve dneva. 8.00 Vesele v narodnih no- šah. (Z glasbo po Jugoslavijii). 8.30 Šport- niki za Novo leto. 9.30 Četrt ure z an- samblom Tcmmv Gumina. 9.45 Naročita in posvetila. 10.45 Ob zvokih kitare. 11.00 Spoznavajmo svet in domovino! (Posnetki javne oddaje z dne 29. dec. 1960). 12.00 Melodije za opoldne. (Or- kester in zbor Les Baxter). 12.30 V pesmi in plesu okrog sveta. (Ljudske pe- smi raznih narodov). 13.00 Napoved ča- sa. poročila, vremenska napoved in ob- jaiva dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13-30 Trikrat deset (zabavna glasba). 14.00 Po orientu z or- kestrom Werneria Miillerja. 14.15 Iz kro- nike Svobod in Ijudsko-prosvetmih dru- štev 1960. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Iz glasbenih revij Irvinga Berlira. 15.40 Zdravko Ste- fančič: Ko- umolknejo sirene (reportaža). 16.00 V svetu opernih melodij. Sodelu- i'3it> prvona?rajenci oddaja Pokaži, kaj znaš — Orkester RTV Ljubljana diri- gira Uroš Prevoršek. 17.30 Čajanka z orkestrom Ralph Flanagan. 18.00 Pod južnim soncem (Pojo Los Espanoles). 18.15 Radijska igra — Janez Kajzer; Klub ,.Crna mačka". 19.00 Obvestila. 19.05 iVft^ihna revija. Sodelujajo: Gabi Novak. Lilijana Petrovič, Lola Novako- vič, Ivo Robič, Nino Robič in vokalni kvartet Melos. 19..30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavni zb^or Wa!ter Schuman z novimi iposnetki. 20.20 Koncert sim- foničnega orkestra RTV Ljubljana. 20.55 Kultuna panorama. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled •sporeda za naslednji dan. 22.15 Igramo za ples. (Rav Antiiony in Hazy Oster- wald). 23.00 Poročila. 2.^05 V ritmu da- našnjih dni. 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ 4. J.ANTJAR 1961: IC Polensak: Razvoj NOB na Šta.ierskem (Vida Rojic), preda- vanje s filmom m d aftlmi, ob 18.50 V &•-]» ali dvorani GD. IC Ptuj- Šola za starše I. stop.: Skr.ti sovzcjojevalci m.adiine (druž- ba), Draflo Zupančič, ob 19. uti v Mladiki. 5. JANUAR 1961: IC Ptuj, centralno: Osvobodilna gibanja v Afriki (profesor .Matija Maučec), diaf imi, ob 19. un v ve- hki dvoran« ZK. IC Breg: V. kongres SZDL m poglobitev sicc. demokracije (z do- kuTn^ntarn m film m, Andrej Mr- šek), ob 18.30, dvorana SZDL na Bregu. IC Majšperk: Šola za starše I. st.: Od sipočeitja do rojstva (dr. Ljuba Neudauer), ob 18. uri v do- mu Svobode. IC Ptuj. I. teron: Vtisi s poto- vanja po BcJgar ji (Branko Gor- jupX ob 19, v veliki di\'Orana ZK Ptuj, 6. JANUAR 1961: IC Dornava: Pravilni in nepra- vilni cdnofii med ljudmi (Gvido Cepin), ob 19. un' v šoji.. 8. JANUAR 1961: IC Cirkulane: Vzgoja otroka, s katonm irriamo težave. (Adalbert Slekovec), ob 8.50 v šcli. IC Podiehniik: Razvoj kmetijstva po svetu m pri nas., (mg. Egcn Zo- reč), ob 9. uri v šoli. IC Žetale: V. kongres in poglo- bitev soc. demokracije (Andrej Vlršeik), ob 8. uri v šoli. IC Lovrenc: Pravilni m nepra- vilni odnosi med ljudmi (Gvido Cepin), IC naj jav; čas! 9. JANUAR 1961: IC Ptuj, centralno: Predvideva- mo ustni čas-ipis »Olimp-iada v R-- mu«. ki ga priredi uredništvo TT s svo.i O R T O^lslc ml aSSetih SO .Dravs' Atletska t,ekcija Drave je naj- mlajša sekcija tega društva. Ob- staja sele eno leto, je pa dosegla že razmeroma lepe rezultate. V lanski sezoni so atleti tekmovali z eno ekipo starejših mladincev za državno prveitstvo. Bili so v sku- pini z Branikom in »Mariborom«. Dosegli so drugo mesto, kar je Dil vsekakor lep uspeh, posebno če pomislimo, da je za starejše mla- dince nastopalo precej mlajših, ker drugače ne bi bili mogli tek- movati. Pretekli teden smo obiskali ptujske atlete pri treningih v te- lovadnici. Kdor bi videl te mla- dince, ki so disciplinirano in pri- zadevno vadili pod vodstvom-po- žrtvovalnega trenerja tov. Turku- ša, bi se lahko prepričal, da so v E^tuju velike možnosti za razvoj te panoge športa. Kljub temu, da so zimski tre- ningi /a atlete neobvezni, jih stal- no obiskuje okrog 50 mladincev in mladink, ki se zvrstijo v treh skupinah vsako sredo od 17. do 20. ure. Če ne bi bilo problema glede prostorov in časa vadbe, bi atleti imeli tudi dvakrat tedensko treninge, tako se pa morajo sedaj zaenkrat zadovoljiti z eno uro in čakati na pomlad, ko bodo lahko ponovno uporabljali igrišče Š. D. Drave. Na koncu smo zaprosili trenerja tov. Turkuša za kratek pogovor. »Možnosti za razvoj atletike v Ptuju je precej. 2^nimanje za atletiko med mladino je veliko, kar nam zgovorno priča število mladincev, ki treninge obiskujejo. Vendar bi lahko bil odziv še večji, predvsem med vajensko mladino, ki bi sčasoma ustvarila jedro za člansko ekipo. Le iz množičnosti se bo lahko razvila tudi kvaliteta. Do odličnih rezultatov se pri atle- tiki ne pride takoj, temveč šele po daljšem vestnem treniranju. V noYi sezoni bomo Lahko posta- vili tri ekipe; starejše m mlajše mladince ter mladinke. V letu 1961 bo v Ptuju precej tekmovanj. 2e spomladi bomo organizirali klubsko tekmovanje, enega ali dva atletska mitinga z udeležbo zna- nih mariborskih atletov in nočni tek po ulicah Ptuja.« Mimogrede lahko povemo, da bi se dalo v Ptuju organizirati tudi eno kolo državnega prvenstva, to- da le, če bodo do takrat atleti imeli dovolj rel^vizitov. Trenutno so atleti s športnimi rekviziti zelo siromašni, vendar se bo to stanje sčasoma popravilo. Popraviti to treba tudi atletsko stezo, ki je v zelo slabem stanju. Dela bodo imeli atleti dovolj, ki ga bodo z dobro voljo lahko opravili. Na koncu želimo mladim atletom Drave uspešno leto 1961. R. diafilmi m dvema filmoma, ob 8. uri v šoli. Gliede morebitnih spremiPimb pre- davanj in filmskih sporedov bodo posamezni IC pravočasno obve- ščeni. Delavska tuDlverza Ptuj, Trg mladinskih brigad 4/1, telefon 225 Večerna palitična šola Ptuj Petek, 6. januarja 1961, ob 16. uri, tema Cl: Zgodovinski pogled na glavne razvojne faze v delavskem gibanju, II. del — predava .jože Stropnik. Torek, 10. januarja 1961, ob 16. uri tema C2: Delavsko gi- banje v jugoslovanskih pokra- jinah do 1941, I. del — predava Jože Stropnik. ■ Petek, 15. januarja 1961, ob 16. uri tema C2: Delavsko gi- banje v jugoslovanskih pokra- jinah do 1041, IT. del — pre- dava Jože Stropnik. VEČERNA POLITIČNA ŠOLA KIDRIČEVO Ponedeljek, 9. januarja 1961, ob 16.70 tema C2: Delavsko gi- banje v jugoslovanskih pokra- jinah (lo 1941, I. del — predava Jože Stropnik. Sreda, 11. januarja 1961, ob 16.50 tema C^2: Delavsko giba- nje v jugoslovanskih pokraji- nah do 1941, II. del — predava Jože Stropnik. MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA PTUJ Četrtek, 5. januarja 1961, ob 16. uri — tema II Al: Povojni gospodarski razvoj Jugoslavije, 1. del — predava Franc Stiplov- šek. Ponedeljek, 9. januarja 1961, ob 16. uri — tema II Al: Po- "vojni gospodarski razvoj Jugcn slavije, II. del — predava Franc Stiplovšek. 1 Četrtek, 12. januarja 1961. ob 16. uri — tema II A2: Politični sistem FLRJ, I. del — predava Franc Stiplovšek. Opomba: Predavanja VPg Kidričevo bodo v sejni dvorani DS Kidričevo, predavanja VPŠ Ptuj in JVfPŠ Ptuj bodo v mali dvorani občinskega komiteja ZKS Ptu,j, SINDIKALNA POLITIČNA ŠOLA PTUJ Petek, 6. januarja 1961, ob 16. uri — tema: Najaktualneiše naloge sindikatov v letu 1961 — predava Jože Šegula. Torek, 10. januarja 1961, ob 16. uri — tema: Izobraževanje delavskega razreda — predava; Drago Zupančič. Petek, 15. januarja 1961, ob 16. uri: Naloge na področju or-i g^nizacijsko-politične izgrad- nje in razvijanja sindikalnih! podružnic — predava F^iks Bagar. Opomba: Predavanja SPŠ ho^ do v Delavskem klubu sindika- tov Ptuj, v sindikalnem domtj železničarjev. Ormoška cesta. Osebna kronika NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ ROJSTVA — Dečke so rcdvle: Vercna Ščavmčar, Videm 14, je rodiJa Viktcrja; EHzabeta Velnar, Ormcž — Janeza; Marija Pinta- rič, Brebrovniik 88 — Branka; Ro- ža Strelec, E)ornava 1 — Marja- na; Angela Ivančič, Sreddšče 59 — Brammira; Jera Ambrožič, Cir- kulane 35 — Leopolda; Štefka Me- sarič, Sp. Jab ane 40 — Romana. — Deklice so rodile: Terezija Le- nar, Velovlak 7 — Marjano; Štef- ka Lukašcv. Pohorje 25 — Smi- Ijo; Rozailija Hcrvat. Apače 65; Ana Cajhen, Makole 3 — Bngito; Julijana Svensek, Jurovci 28 — Dragica POROKE: Tomislav Kolar, Ptuj, Bezjakova 2, in Marija Hajdinjak, Ptuj. Bezjakova 2; Milan Kaisers- berger, Maribor, in Štefan j.a Vr- bančnč, Ptuj, Ormoška 16. SMRTI: Anton Vidovič, Na po- stajo 5. rvj. 1873. umrl 22. 12. 1960; Anton Tetičkovič, Gruško- vec 65, roj. 1892, umrl 22. 12. 1960; Martin Ciglar, Nova vas, roj. 1912, umr". 21. 12. 1960; Ana Vršič, Gabermk 35, roj. 1903, umrla 20. 12. 1960. Do 22. decembra 1960 se je v ptujski bcinišnLC: rodilo 614 deč- kov in 593 deklic. Poročilo se je 82 parca'. Umrlo je 61 mosk h in 74 žensk. ČESTITKE VOJAKOV Franc Zelenko, ki služi voja- ški rok pri VP 8000 v Splitu želi prebivalcem ptujske obči- ne, posebno pa vsem domačim in znanim v Podvincih ter še posebej prijatelju Slavku Kek- cu srečno in uspehov polno no- vo leto 1961. Franc .Jurgec in Vlaca, Drevensek Ja- nez, Murko Mirko, Ztinlkovič Oti- lija, Colnatrič Štefan, Pernat Ja- nez. Medved Alojziijia. Turnipeij Ana, Kozoderc Neža, Pernat Marija. Stre';ec Marija, Bračič Jože, Stre- lec Tomaž, Peršuh Anton, Pišek Martin. Goldč Neža, Jus Ivan, Per- nat Roza, Peršuh Franc. EVne 22. 12. pa so darovali kri preb.valci Destemika in okolice. Tu pa je akcijo organtziral tov. Franc Simonič. Darovalci so: Ornik Francka, Trglavčruk Kristina, Polanec Ma- rija, Polanec Alojzija, Čeh Marija, Mesarec Marija, Šestan Jožefa, Še- stan Ivan, Štebih Marija, Horvat Marija, Vedrač Franc, Potočnik Janez, Čuš Anton. Mohcnč Mar- t.n, Gregrrec Franc. Kovačič Te- rezija. Njivar Ma.nja. Ostali so še: Lamut Marija, Hor- vat L.za, Hrženj^k Jure. Vsem darovalcem m orgaruza- torjem se v imenu bolnikcv iskre- no zahvaMu.jemoI SplcF-m bfT^nišn^ca Ptuj Rdeči križ Ptuj PROSIM poštenega najditelja moje denarnice in dokumen- ' tov, naj mi v.se skupaj vrne na naslov, Juršič Mihael, Ptuj, Dijaški dom. PISARNIŠKEGA URADNIKA .yodnjih let z znanjem stro- jepisa sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upra- vi. DOBRO OHRANJEN RADIO s stranskim zvočnikom, po- stelje, mizo in moško kolo prodam. Naslov v upravi. PRODAM enostanovanjsko hi- šo z vrtom. Fekonja Vinko, Kungota pri Kidričevem. STARO ZIDNO OPEKO pro- dam. Naslov v upravi. KRAVO, mlekarico (manjšo) vzamem v rejo. Njiverce 7, Kidričevo. ZAHVALA Obrtniš'ko trgovsko prosvetno društvo Ptuj se zahvaljuje tov. Antonu Memiikoi, medičarju v Ptuju, Jadranska ulica, za denar- no pomoč ob koncertu 19. de- cembra 1960 v Narodnem domu. Imenovani naj oprosti, da je nj^ovo ime pomotoma izostalo v reklamnem delu sporeda za kon- cert. Odbor Srečno, veselo in uspe- hov polno novo leto 1961 ter mnogo osebnega za- dovoljstva želi Rudi Ko- šir, poslovodja posloval- nice >5^ivila<, Ptuj, Lju- tomerska 24. UPRAVNI ODBOR REŠILNE POSTAJE PTUJ razpisuje de- lovno mesto AVTO MEHANIKA z vv-^zniškim dovoljenjem kategonje D a".c C. Na.st-p sužbe "takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z opišem dosedan.Tih zapcs&l tev pcšljite ns^ gom.], naslov. t innnnnnnnnnmnnnnnnnnc OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ OBVESTILO Za novotetne praznike bodo trgovine in prodajalne tako poslo- vale : V soboto, 3L decembra 1960, bodo vse trgovine na cbmočju občine Ptuj odprte vets dam od 7.30 do 12. in od 14. dt> 17. ure. Prodajanje kruha bo ves dan nepreksn.jeno. V ponedeijef<, 2. janusrja 1961, bo odprta mesnica v Ptuju v Miklošičevi uliol od 7. do 10. ure in proda.talna mleka v Ptuju v Pre- see-novi ulici cd 7. do 10. ure. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA PTUJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□UUUUUUOJUUUUUL Cenjene potrošnike elekt rične energije obveščamo, da * smo ustanovili delavnice za popravilo vseh vrst električ- nih strojev in aparatov v sledečih krajih: Ptuj, Sloven- ska Bistrica, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota, Lenart in Lendava. V teh delavnicah, ki pričnejo obratovati s L januar- jem 1961, bomo popravljali tudi vse' vrste električnih gospodinjskih aparatov. Za naročila se vljudno pripo- roča kolektiv podjetja ELEKTRO MARIBOR-okolica in vam želi srečno novo leto 1961. PnTT. 29 PEČENA l9lj prav bi bilo, če bi društva razpolagala z lastnimi dohodki, s katerimi bo usposab- ljala svoje kadre ter skrbela za inventar in prostore. Za sedaj še ne gre brez pomoči ObLO oziroma podjetij. Tako je pri- speval ObLO za staro gledališko stavbo in dvorano v Ptuju, ki je potrebna znatnega popravila, okoli 800.000 din. Vedno bolj se ^'kaže F>otreba po sodobnem in privlačnem kulturnem domu v občinskem središču. Svet pred- laga, da bi Občinski ljudski od- bor proučil gmotne možnosti, da bi lahko začeli čimprej z gradnjo tega doma. Delo sekcij tudi važno Pri ptujski Svobodi delujejo 3 pevski zbori, godba na pihala (pereče vprašanje naraščaja), harmonikarska sekcija, sekcija za esperanto in lutkovna sek- cija. Us'posabljajo tudi skupino učiteljiščnikov za bodoče režiser- sko in igralsko delo. Svobodi v Ptuju je bilo dodeljenih 210.000 din dotacije. Poudariti je treba, da jo ele- dališče stvar celotne ptujske ob- čine. Omogoči se mu naj večji razmah. Kulturna dejavnost močno vpliva na oblikovanje človeka. Svet meni, da so za- hteve po sredstvih na tem j>od- ročju utemeljene. Pri DPD Svoboda v Kidriče- vem je najdelavnejša godba na pihala. Skoda, da popušča pev- ska dejavnost, ki je bila na vi- čini. Nazadovanje se opazi tudi pri dramski sekciji DPD Svo- boda Majšperk. Tu dela pred- vsem zabavni orkester, peša pa delo godbe na pihala. Aktivno deluje knjižnica in zadnji čas tudi šola za klavir. Sredstva so bila dodeljena še društvom v Rogoznici, na De- sterniku in potujoči mladinski knjižnici. Delovanje drucjith prosvetnih dru- štev ie osredctočeno na dramsko delo. Povprečno je imelo vsako društvo po tri igre. Največ so :gra'.i' v Rcgozn'ci. Dramskemu de-lu je .sledilo po aktivnosti delo kn.i_ižnic Omprej in načrtno bo potrebno začeti urejati prosvetne dvorane. Z letošnjm zneskom 3,000.000 diin je bila možna le uredrtev nekate- rih dvoran cd obstoječih devet- najstih, t>a še to le manjša po- pravila V obč ni de'luje sedem pevsk.h zborov za odrasle. V prcsvetmh društvih so v zadnjem letu tudi šolski mladinski pevski zbori. Z uspehom so na.-^topiM na letcšnj re-viji mladin.skih zborov v Celju. Teh zborov je v občini 31. Bmlc^^v m!!ocro, izbira knjig pa skromna Delo sveta za kulturo sega tudi na področje knjižn.ičarstva, kjer je še dokaj nerešenih vprašanj. Osrednja ustanova te vrste je Ljudska in štud jska knjižnica v Ptuju s tremi oddelki: štud jsko knjižnico, ljudsko knjižnico :n mladmskim oddelkrm. Študijska knjižnica ima 41,005 knjtg. in je Ptuju vsekakor pctrebna. sai trna čeda\te več izpo.s-ojeva.lcev. Zal pa ta knjižnica ne prejema cbvezn.h orimerkov koit druge študijske knjižnice. Ljud.ska knjižnica ima 5853 knjig, a šrrok krog bralcev iz me- sta tn okolice. Razpolaga pred- vsem z "epas'ovnimi deli,- ki jih je pa premalo. Se manj knjig je v mladinski knjižnici — kcmai 3L50. bralcev pa največ — v letu 1959 je bilo troDiSojenih 21.504 knjige. flriiiož Proskvn dneva JLfi v Ormožu Dan JI.A so letos v občini Ormož proslavili zelo svečano. Proslavo so bile v Ormožu, Ivanjkovcih. Tomažu in Mi- klavžu. V pro«;lavi <;o sodelo- vali rez. podoficirji. oficirji, predvojfiška vzgoia. mladinn in šole. V Ivanjkovcih je šoln Ru- neč izvedla »HLAPCA JERNE- TAMla- da greda«. AK Uspešen razvoj pionirskih zadrug Pionirske zadruge so v začetni dobi svojega razvoja dosegle lepe uspehe. Letos so na njivskih po- vršinah zlasti v Ormožu pride- lovale pšenico produttore ter dosegle donos nad 4000 kg na ha. Pionirska zadruga ima pri To- mažu in v Ormožu drevesnico, v kateri se učijo pionirji vzga- jati, obrezovati, cepiti in nego- vati sadna drevesca. V teh dre- vesnicah vzgojijo letno okrog 400 sadnih drevesc. Zadruga na Humu ima starejši poskusni sa- dovnjak, v katerem opravljajo pionirji vsa praktična dela in se tako seznanjajo z nego sadov- njaka. Ta zadruga ima tudi vino- grad. Plonirji-člani raznih za- drug se učijo tudi pomlajevati gozdove, zasadili so nad 6000 sa- dik. Na Humu in v Ormožu so si uredili športna igrišča ter pri planiranju premaknili nad 600 kub. metrov zemlje. Zbori volivcev Na zborih volivcev, ki so prav te dni na območju občine, po- ročajo krajevni odbori o svojem delu, odborniki občinskega zbora pa o delu občine v preteklem obdobju. Na teh zborih volijo tudi nove člane krajevnih od- borov. Več pozornosti podeželskim knjižnicam Podeželskih knjižnic je 27 m .so zelo skromne. Vzdržujejo jih Svobode m PD. Največ knjig je v Kidričevem. Le.šju, Muretncih, Bukovcih, Zavrču in v Borovcih. Drugod imajo le po 300 knjig, v Cirkovcah ]e 30. Skupna zaloga teh knjižnic .je 13.700 kn.iig. Ta- ko dosegamo v občinskem merilu" pri ljudskih kniižmcah. vštevši tudi Ptu.jsko, le 0,33 cdstotka naj- nižjega jugoslovanskega knjižni- čarskega kriterija, to je ena knji- ga na Drebiva"ca. Seveda je sta- nje še alabše, kjer upoštevamo, da .je prece.jšen del teh knjig vse- binsko in jezikovno že zastarel. Ravno zaradi Cega ni bilo število izposojenih kn.iig zadovol.jivo — 25.462. Podporo domačega društva so dobile le štiri knjižnice, skup- no 68.000 din. Največ v Zavrču (30.000 din). Prirastek je znašal v vsej obč ni 1708 kn.iig. Problem je tudii pomanjkanje prostorov in opreme. Delo knjižnic uravnava sosvet za kn.) žnrčarstvo. ki je imel lan' in letos dve posvetova- nji s kniiižničarji ptujske občine. Potujoča kniižncca ima dve ko- >kciji kn.jig (po 240), pripravlja Pa se pet manjših potu.jočih knjtž- nc z mladinskimi knjigami. Prinoro^ilo za bodonn skrb za kulturo v občini Po vsestranski analdzi stanja kn.iiižračarstva v občini je pripo- NOVO LETO Staro leto se je poslovilo kakor utrnil bi sončni se žar, se v morje neskončne je večnosti skrilo nazaj se vrnilo ne bo več nikdar. Nastooilo zopet nam novo bo leto a tudi to poslovilo se bo; tudi to bo konč.mo kakor začeto nazaj tudi tega nikdar več ne bo. Le sonce vedno isto vzhaja, dan v.sak se ob zori novi budi; živl.jenia človeka dan ko zatone mesto njeg.1 se nov človek rodi. Tako je, otrok, tudi tvoje živ- ljenje, čas se minuli ne vrne. nazaj: zato ne zamudi sreče mladosti, dokler ne zatone cvetoči ti maj! Cimerman: DEDEK MRAZ Vse oči otrok so radostno razprte, tiho čakajo kristalnih rok. Pripeljal so bo iz belih krajev, v kočiji vrancev šest, na ramenih biseri v vlečki zarje in darila iz vseh mest. Zivopisane igrače Jasna v košu zre v vseh očeli otrok sta zablesteli svetli zvezdi dve. ročil sivet za kulturo na občinski seji 12 decembra 1960 sledeče: # Proračunska sredstva za raz- voj našega knjižničarstva \e tre- ba povečati Knjižnice se naj pre- usmerijo z ozke izix):o.ievaln;ce leposlovja v ljudsko ustanovo, ki bo imela za ljudi, žel.jne znanja in izobrazbe tudrt dovolj politične, poljudnoznanstvene in strokovne literature Sedan.ia proračunska sredstva (letos 500.000 din za na- kup kn.jig) za ptu.jske knjižnice in skoraj nobenih za vaške knjižn - ce ne upošteva.jo nakg knjižnic, ki naj bi jih te opravl.jale. Pove- čanje knjižnega sklada zahteva zlasti razvoi sredn.iega strokovne- ga šolstva v Ptuju. # Glede na vedno \'ečjii nava«! mladih bralcev v mladinsko knjiž- nico nai se tej zatu.jočih kniižnic. ^ Štud.iisk; kniižnici .se nai fk>- šilja.io obvezni izvodi. Občinski Mudski odbor naj nošl.je svetu za kulturo LRS posebno vlogo za up:števanje tega priporočila. J. K. Iz Rogoznice Prosvetno društvo Rogoznica se je v ponedeljek predstavilo občinstvu z Goiarjevo ljudsko igro >Slope miši« ter bo isto po- novilo na Silvestrov večer ob 18. uri. Po igri bo tovariški večer za člane društva, njihove svojce in prijatelje, ki bodo v prijetnem razpoloženju pričakali novolet- no jutro. Novoletno obdarovanfe otrok Na ormoški Osemletki bo no- voletno obdarovanje otrok po razredih. Za to priložnost pri- pravlja lutkovno gledališče igri- co »Kralj Matjaž in Alenčica«. Otrokom bodo predvajali tudi pravljične filme. Socialno šib- kim otrokom bodo razdelili po- trebno perilo in obutev. To so omogočili Vin. gospodarstvo Je- ruzalem, kmetijska zadruga in pionirska organizacija. Letne konference Krajevne organizacije na ob- močju ormoške občine so kon- čale svoje letne konference. Udeležba je bila zadovoljiva, ponekod celo lepa. Diskutanti so obravnavali v največji meri kra- jevne probleme, zanimali pa so se tudi za občinska vprašanja. Krajevnim konferencam v Sre- dišču, na Kogu pri Miklavžu, v Jastrebcih in v Vinskem vrhu je prisostvoval tudi ljudski posla- nec in predsednik OLO Maribor tov. Tramšek. V nove odbore so izvolili najaktivnejše člane, čla- nice in mladincc. Ptuj VOŠČILO ZA NOVO LETO 1961 Eantje iz Ptuja, ki služimo vojaški rok v Jastrebarskem pri Zagrebu, želimo svojim staršem, bratom, sestram, ko- legom ter vsem bralcem in uredništvu Ptujskega tednika, veselo in uspehov polno novo leto 1961. Ludvik Šalamun. Ivan Bez- jak. Eranc Kolarič. Eranc Toplak. Anton Koletnik in Alojz Viher. Novo leto Cene meri pet pedi, Anka pa le dobre tri. >Novo leto grem iskat.« >Sam ne smeš, si še premlad.« Roke v žepe, pa sta šla: rdečo lučke — noska dva. >Kaj, če ga ne boš spoznal?« »Bom ga. Oče je dejal, da je Novo leto belo, majhno, mehko in veselo.« »Glej, ga. glej. nasproti gre! Na potičke! Vidiš, je! Grize, grize priček bel, majhen, mehek in vesel.« »Veš kaj. s sabo ga vzemlra, pa še jutri in vsak dan Novo leto narediva.« DELAVSKI KLUB PTUJ člane sindikalnih organizacij in njihove družinske člane obvešča- mo, da bo ob novoletnih praznikih zelo zanimiv televi.zijsiki spored postaj Ljubljana, Zag^reb in Beo- grad in .jiih vabimo, da si v delaiv- skem klubu cgledajo: V petek, dne 30. dec. 1960, ob 17. uri »Spi'evicd Dedka Mraza« — prenos iz Ljubljane; ob 20. uri televizijski dnevnik TV postaje Beograd; ob 20.15 N. V. Gogolj: »Svatba«, komiedja — prenos :z zagrebškega narodnega gledališča T V postaje Zagreb. V soboto, dne 31. dec. 1960, ob 17. un Novoletna parada igrač — preno'- iz Gospodarskega raizstavi- ^šča v Ljubljani, in ob 17.45 »Avto- mobilske dirke v Indianapolisu« — TV film iz serije »Nevarnost je moj poklic«; ob 21. uri TV — dnevnek Beograd, m ob 21.15 ža- ba vn' spored; ob 22. ur: TV po- staja Zagreb — zabavni spored za novo leto; ob 23. uri TV posta- ja Ljub .jana — zabavmi spored za konec leta; ob 23.40 TV postaja Beograd — pregled l«ta 1960; ob 23.55 TV p>ostaja Beograd — no- voletna poslanica maršala Tita; ob 00.01 čestitka gledalcem in 00.02 »Evropa ponoči«, celo večerni glas- ben film. V nedel.jo, 1. januar.iQ 1961, ob 18.30 plesna šola TV postaje L.jub- '.jana; ob 20. uri TV postaja Beo- grad — sedem dni — zanimivi dogodJki doma 'n po svetu; ob 20.45 pregled leta 1960 — pono- vitev reportaže, in ob 21. url »To- my Steel poj'Q« — celovečerni film. ' Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspehov poltvo novo leto 1961 z iskreno željo, da bi nas v letu 1961 radi ob skovali in v na- šem klubu naš'i pojeten kotiček razvedrila tn kiiltumega izobraže- van .ja. Uprava delavskega khiba Ptoj Prihodnja številka »PTUJSKEGA TEDNIKA« izide 13. januarja 1961. PTO3, 29 DBiaitaB^' T960 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 nUja Mntak, fniloslovanshl poslaoih f Vzhodni NcmCIll bralccm za nof o Icfo Dragi tovariš urednik! Predvsem najlepša hvala za pismo. Sicer je potovalo z avion- sko pošto od Ptuja do Berlina celih osem dni, vendar pa smo se v modernih časih že nava- dili, da je pot od dežele do de- žele postala daljša kot pa raz- dalja med Zemljo in drugimi planeti. Pišete, da bi za Novo leto radi presenetili bralce z mojim pri- spevkom. Ne vem, če boste njih, mene pa ste s svojo željo že. Razen tega pa ste mi dovo- lili, da napišem, kar pač hočem. Neke vrste prost spis, kot so pravili v šoli. Ko nam je nekoč pokojni učitelj Peček zastavil podobno nalogo, se je čudil, da sem mu v zvezek napisal kup verzov. Ne zamerite torej, če tudi Vaši želji odgovarjam ne- kako po svoje. Kot ne bi bilo namenjeno za tisk. Kot bi sedli v kakšni dobri ptujski gostilni skupaj za mizo, da pokramlja- mo. Nekako tako, kot smo v »starih časih«. Najbrž se ne motim preveč, če trdim, da ob Novem letu ni nikomur za resna razpravljanja. Ne Vam, ki morate brati te vrstice, ne meni, ki jih pišem. Na Novega leta dan je pač za nami silvestrovanje, ki je po vsem svetu eno najbolj napor- nih opravil. Sicer bomo dočakali novo leto vsak po svoje. Pri Vas bo go- tovo lepše. Je pač Drava vse drugačna reka kot berlinske vo- de Dahme, Havel in Spree. Še več razlike je med našimi Go- ricami, Halozami pa Pohorjem na obzorju in pa med tukajšnjo brezkončno ravnico, ki sega na zahod nekam proti Belgiji, na vzhod pa menda do Urala. V nečem pa bo tudi berlinsko sil- vestrovanje podobno ptujskemu. Kdor bo namreč dobro razpolo- žen, bo segel po isti pijači, V dobrih lokalih prodajajo nam- reč originalne steklenice Ljuto- merčana, Radgončana, Zavrča- na in podobnih dobrot. Nič čudnega torej, če Nemci trde, da je naše vino med vsemi naj- boljše. Pa tudi najdražje^ V gostilni bi stala takšna buteljka po uradnem tečaju (brez devizne reforme) dobrih tisoč dinarjev! Sicer pa ni vino edini naš proizvod, ki ga dobite v Nemški demokratični repubKki. Kje ne- ki! Tudi s slivovko si lahko po- strežete, konzerve iz Izole pa so tudi v posebnih časteh. Ce pri- dete sem na obisk, se Vam lah- ko zgodi, da kupite kje lepo alu- mmijasto posodo. Potem boste pa ugotavljali, da je prišla iz Sarajeva. Gospodinje se že zdaj vesele naših hladilnikov, zadruge v pobočjih Harza pa traktorjev iz Jugoslavije. Na gradbišču naj- večjega nemškega kombinata sem videl kupe naših kablov, rudo pa prevažajo naši posebni tovorni vagoni. Bi si pred vojno lahko kdo mislil, da bomo visoko razviti Nemčiji nekoč prodajali toliko izdelkov naše mlade industrije? Pa naj bo za novo leto Nem- čije dovolj. Saj skoro vsak dan lahko berete, kako je z dvema Nemčijama in posebej z Berli- nom. Najbrž ste slišali tudi za- nimivost, da se morate legitimi- rati v trgovini ali gostilni, pre- den vam kaj postrežejo. Brez osebne izkaznice ne dobite niti pol klobase. Je pač hudič, če se tako delijo mesta na posamezne dele. Zdaj bi raje posegel dvajset let nazaj. Seveda ne v Berlin, ker je bilo takrat tu hudičevo neprijetno vreme. Le v naš Ptuj bi se vrnil za nekaj trenutkov. Ce sem se v letnici morda zmo- til, me popravite. A zdi se mi, da je bilo ob koncu tisoč devet sto štiridesetega leta. Za Miklavža, ki smo,ga takrat vsi praznovali. Tudi komunisti, čeprav nam ni bilo ne do svet- nika ne do darov. Pa tudi hu- dičev se nismo bali. Saj se še žandarjev nismo, ki so bili bolj vražji kot najslabši peklenšček. Sklenili smo, da izrabimo pri- liko za akcijo proti vojni, proti fašistom in proti njihovim do- mačim hlapcem. V gimnaziji je moralo biti seveda vse bolj v rokavicah. Zato pa je bilo bolj zares v dvorani Vzajemnosti. Zdaj je ni več in malokdo se bo spomnil nanjo. Za parkeljna sta bila Hitler in Mussolini, za angeljčka pa Chamberlain. Nič posebnega. Ptujski študentje prirejajo za {»tujsko mladino veliko silvestrovanje Kktb ptujskih študentov vabi ptujsko mladino na centralno mla- dinsko sdlvestrovanje, ki bo v so- boto zvečer v telavadniici v Mla- dinki. Študentje so to prireditev sknbno pripravili in upajo, da bo- do .zadiovodjila ptujsilro mladuno. Potenoviteljstvo nad centralnim mladinskim siTivestirovanjem sta prevzela Oboinsikt kcanite LMS in Občinski odbor SZDL v Ptuju. Na silvestrovanju bo igral zelo dober studjentski plesni orkester, ki se bo prvič predstaivi'1 v Ptuju. Za .iediačo, pijačo an rarzvidTnilo bo naj- bolje ■poskrblj«injo. Študentje va- bijo na silvestrovanje m žeCajo vsem Ptujčancm in okoličanom sirečno in veselo novo "eto 1961. -tf boste rekli. Saj tudi res ni bflo, če se ne bi potem znašli vsi sku- paj v zaporu. Hudiči in parkelj- ni, angelčki in še celo sam svet- nik. Na nesrečo so bili nekateri igralci Mestnega gledališča, ta- ko da je morala biti preložena premiera nove igre. Končno so prebivalce pekla in nebes le spustili iz aresta, da smo se lahko skupno lotili pri- prav za silvestrovanje. Program je dobro uspel. Najprej pri cen- zuri, ki je bila menda slepa, po- tem pa še pri publiki. Le malo je manjkalo, da se ni ponovila smola z Miklavžem. Kriv pa ni bil nihče, le nesrečen slučaj. Ob polnoči je šel režiser Ba- bič na oder, da zamenja >v letni- ci veliko številko nič z enko. Pri tem pa se je zadel ob štirko in jo prevrnil. Seveda jo je mo- ral popravljati, pri tem pa je pojasnjeval, kaj se je zgodilo. Ker ni bil Ptujčan, je povedal bolj po ljubljansko: »Firer je padel!« Dvorana je ob novici navdu- šeno ploskala, na žalost sicer pet let prezgodaj. Ker pa je fi- rer pomenil za nekatere mešča- ne več kot številko štiri (za vla- do v Beogradu prav tako), smo bili prepričani, da bomo pre- miero v gledališču morali spet odlagati. Pa se je le vse po sreči končalo. Tudi Jože Babič je še pravo- časno odrinil iz Ptuja. Saj mu padca firerja hitlerjanska go- spoda gotovo ne bi odpustila, prav tako kot bratu in meni niso mogli pozabiti, da sva na- ša dva vola na Me.stnem vrhu krstila za Mussolinija in Hitler- ja. (Sicer priznam, da to takrat res ni bilo pošteno. Vola nam- reč nikomur nista storila nič slabega in tudi precej inteli- gentna sta bila. Pa upam, da mi zdaj ne bi zamerila, če bi še ži- vela. Ko pa vsi vemo, da so nrriadi ljudje dostikrat radi kri- vični in neobjektivni.) Dragi tovariš urednik! Mislim, da sem tako izčrpal vse, kar sem nameraval. Sicer ne vem, če boste pismo dobili ob pravem času. Čeprav ga ne pošiljam z avionom, pač pa z vlakom. (Skoda, da poštne ko- čije ne vozijo več. Potem bi bil bolj siguren.) A nič ne de. Ce bo prepozno zdaj in če ne vržete pisma v svoj uredniški koš (gotovo je pleten, ko slovi naše mesto tudi po svojih pletarskih izdelkih), bi se morda dalo uporabiti tudi ob pustu. Vendar pa je to Vaša stvar. Nikakor ne bi hotel vanjo pose- gati, ko imam prav v svojem poklicu najlepšo priliko, da opa- zujem, kaj vse lahko nastane, če se kdo vmešava v tuje za- deve. Za konec se Vam zahvaljujem za novoletna voščila. Ce more- te, sporočite vsem ptujskim znancem tudi moje najboljše želje. Dosti sreče in zdravja, lovcem pa poleg tega še dober pogled. Našemu lepemu, stare- mu mestu ob Dravi, ki je sto- letja dremalo ali pa spalo in še- le v socializmu spet pričelo ži- veti, pa želim še več novih de- lovnih zmag in še hitrejši go- spodarski razvoj. Najlepše pozdrave Vaš Mitja Vošnjak Kidriče v^o Dedek Mraz bo oblskttl Kidričevo Pred novolstjirm praznovanjem bodo obdarjeni z lepimi novolet- nimi dar.li otroci delavcev in na- meščencev TGA »Boris Kidrič«, Kidričevo. Darila bo sporazumno z delavskim svetom tovarne razdelil Dedek Mraz v kino dvorani v Ki- dnčevem. V sredo bo deli darila otrckom iz Kidričevega, v četrtek otrckom z oko'.ice Kidričevega in v petek bodo prejeli tisti delavci in nameščenci da^rila za svoje ctrcke, katerim Dedek Mraz daril m mogel prejšnja dneva osebno ■-zročiti. Sprejem predstavnikov JLA iz Maribora v četrtek 22, decembra 1960, je biL v apravi Tovarne gldnice in aluminija »Bor;s Kidrič«, Kidriče- vo sprejem 5 predstavnikov gar- ni:zije JLA Maribor. Po medse- bcjni izmenjavi mis"a o proizvod- nih u&peheh tovarne in delavskega samoupravljanja ter o usipebih JLA v službi mtru v svetu in va- rovanje pridobitev ljudske revo- lucije v Jugosla'Vijt, je bila pre- č:tana naredba o pohvali tov. Ve- bleta, Kcmela. Zupaniča in Lon- čariča za uspešno opravljanje na- Icg v s-užbi obrambe domovine. Obratna nesreča zatite- vala življenje delavca Alojza Topolovca V ponedel.V^k, 19. decembra 1.1., se pripetila v Kidričevem obrat- na nesreča, ki je zahtevala življe- nje delavca, očeta 5 otrok, tov. Alojza T«pcifx>vca iz Pongerc št. 9 pri Cirkovcih. Z izgubo dobrega sodelavca m tovanša močno prizadet kolektiv Se je takoj odilocil v nesreč; po- magati družini. Izvršni cd bor sm- dikalne podiružmoe se ye takoj sestail in sklentl dodelit: družini pokojnega denarno pomoč. To so obenem z izrazi sožalja iziročild vdov; in otrokcm. Pogreba se je udeležilo mnogo članov kolektiva in okoliških va- ščan-ov. Deavot so nesli pokojne- ga iz Pongerc do pokopališča v Cirkovce. V sprevodu je igrala godba »Svobode«. Ob odprtem grobu sta se posk^vila od pokoj- nega predsednik delavskega sveta tcv. Franc Klemenčič in pred^sed- nilk sindikalne podružnice tov. V k- tcr Pre log. V zadnji pozdrav so v Kidričevem zatulile sirene. ka zadnji seji delavskega sveta tovarne je bil sikUenjen:*, da pri- pravita predsedm.k delavskega sveta m sindikalne organizaoje predlog, v kakšni obliki bo pomoč prizadetim otrokom in njihovim razvojem do polnoletncsti. Vzr^cki nesreče še niso raziskai- ni. Kolektiv je z nesrečo toliko pr"zadet, kjer .je poteklo leto sko- raj brez nesreče in ker mu je ta ob koncu leta izt.rgala iz svojih vrst dobrega delaivca in tovariša. Novo ozvočenje tovarne Po iklepu nedavne seje delav- skega sveta Tovarne glinice in aluminija »Bons Ki^drič« v Kidri- čevem bo dobila tovarna novo ozvočenje vseh odelkov. Naloga propagandnega oddelka tovarne bo, da bo kolektiv potom ozvoče- nja seznanjal z v&em važnim do- gajanjem v tovarni, v organiza- cijah in društvih. Tako obvešča- n,ie bo v veliki meri dopnnašalo k spl'r4Šni poučenosti locCektiva o vsem važnejšem dogajanjem, o sklepih crgancv delavskega uprav- ljanja Itd, STUDENTSKA KRONIKA Pneteido soredo, 22. dec. 1960, je v pmstorih Univerzitetnega od- bara fjrvič zasedial šibudemtski svet rauiba ptujsikih štud^entov. Refor- ma, ki jo je pripravil odJbor, ter jo je pred l^atokim izglasovalo čknstvo, je že poipolnoma razži.- vela. Svet je izivolii ožji odibor, ki bo vodil deilo v klubu, obenem pa akrbel za temeljotejše sodelova- nje z drugimi študeotsikimi klubi in družbenimi organizacijami. * Za novega predsedn-ka Kluba ptujskih študentov je bi'l znova izvoljen Vnuk Roman, ki je te posle vestno m požrtvovalno qpravljal v začetku preteklega le- ta, vendar je moral zaradi: drugih obveznosti odstopiti. Toda mimo laihko rečemo, da je njegova ak- tivnost naredaila ikonec večletni •pasivnosti in nedelavnostii^ ki je vladalo v Ptujskem aikademskem klubu. Čeprav .je voddil delo v klu- bu le nekaj mesecev, je storil mnogo več. kaikor ostali predsed- niki skoz: leta. Zaradi delavnosti in domdseindh idej jie med član- stvom priljubljen. Zato mu je zo- pet zaupalo cdgovomo in častno nadogo predsednika Kluba ptuj- skih študentov in upa, da bo opravičil njegovo zaupanja. * Ostale funkcije v klubu so b.Ie razdeljene najsposobnej&m in najdelavnejšlm članom. Mesto pod- predsednika je zasedel eden naj- de1avnejš«;h članov, ki je bil dolgo časa idejni voditeilj kluba, Stanko Debeljak. Tajnica v klubu pa je postala Cvrm Vilka, ki je letcs komaj .ppisla v Ljubljano, je pa že pokazala veliko voljo do dea. Osta''e odgovorne funkcije s^o do- OBCINSKA GASILSKA ZVEZA PTUJ želi vsemu članstvu in moštvu gasilskih društev na območju ptujske občine mnogo uspehov v usposabljan.iu gasilskega članstva za gasilsko preventiv- no službo fer uspehov pri vsem udejstvovan.iu občanov v korist skupnosti. Obenem obvešča vsa društva, poveljnike gasilskih centrov, članov upravnih in nadzornih odborov na območju Občinske gajsils'ke zveze Ptuj, da je raz- poslala te dni na vse naslove spored društvenih občnih zbo- rov za čas od 6. januarja 1961 do 5. februarja 1961, ki bodo po občini. S tem opozarja vsa društva n-a vsebino spremnega pisma v zvezi z občnimi zbori, da se bo- do lažje ravnali po navodilih ob občnih zborih. Iz pisarne Občinske ga- silske zveze Ptuj deljene raznim komisijam Icoit ideolosko-politični komisiji, komi- siji za kuiltuimo-prosvetno in dru- žabno življenje, komistji za šport in komisiji za medklubsko sodelo- vanje. Delo po komisijah bo za- htevai.o precej prizadevnosti, je pa zelo važno in mu bodo olani. Kluba ptujsikih študentov posve- čali največjo pozornost. Za. pred- sedniške posameznah komisij so bili izvoljeni najsposobnejši člani, ki se že dali časa odlikujejo po izredni prizadevnosti in pridnosti. Ker so torej v Klubu ptujskih štiidentov zasedli najodgovnmiejšar mesta sami pridni in sposobni stu- deaiftje, lah'ko pričakujemo v no- vem letu novih uspehov ptujskih študentov. Te dnj je napraviša uprava Ljubljanskega dnevni'ka med svo- ji trm čitaki anketo, s katero naj W ugoitoviila, kateri prometni mi- ličniki so na naših cestah naj'bo'j priljubijeni. Med njimi je tudi ime ptojs'kega študenta. Jožeta Vimerja, jkrl opravlja to službo že od 1956. Jeta dalje in velja za do- brega prometnega iru'ličnika. Ptuj- ski študentje mu želijo, da bi do- bil čimveč glasov. -tf »SLOVENSKE GORICE« OBDARIJO 20 STARCEV ZA NOVOLETNE PRAZNIKE Na nedavni konferenci krajev- ne organizacije SZDL v Ptuju je delegat tov. Frido Klančnik pri- poročal organizacijam SZDL. da bi se v bodoče bolj brigale za življenje starih in onemoglih sta- novalcev v Ptuju in na podeželju, ki prejemajo preskromno socialno podporo in pomoč, da bi jih lahko smatrali kot zadostno preskrb- ljene. Temu priporočilu je z dobrim zgledom v Ptuju sledilo Zadružno trgovsko podjetje »Slovenske go- rice«, čigar kolektiv je sklenil za novoletne praznike obdariti 20 socialne pomoči najbolj p>otrebmh prebivalcev iz Ptuja. Na željo podjetja so sestavili pri Občin- skem ljudskem odboru Ptuj se- znam 20 najpotrebnejših kandi- datov za novoletno obdaritev pri »Slovenskih goricah« ter ga do- stavil fKsdjetju. Sedem ženicam in 13 moškim je poslalo podjetje vabila, da si bodo prišli po da- rila — vsak po 1 liter dobrega vina in po 1 tissočaka za pribolj- šek za praznike. Kolektivu »Slovenskih goric« se je oddelek za družbene službe pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj puimeno zahvalil ra to iz- redno humano gesto napram do- datne socialne pomoči potrebnim. Temu zgledu bodo nedvomno sledila podjetja in organizacije SZDL po tereni m bodo dala prednost prunerom. ki bodo po- moč najbolj potj-ebovali m naj- pravilneje uporabili. Tovarna perila in konfekcije ^eka • Ptuf Vsem našim dobaviteljem in odjemalcem v domovini se zahvaljujemo za vso dosedanjo naklonjenost in se jim tudi v bodoče priporočamo s kvalitetnimi izdelki z oznako >Delta«. Vsem želimo srečno in uspehov polno 196L leto! Vsem cenjenim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu želim srečno in uspehov polno novo leto 1961! Jože Vnuk, Ptuj izdelovalnica kravat Trgovsko podjetje „JAVOR" Ptuj Vsem našim poslovnim prijateljem želimo v novem, letu 1961 mnogo vsestranskih uspehov v okviru prizadevanja vsega našega delovnega ljudstva za vsestranski napredek naše domovine! Z gorivom in gradbenim materialom bomo tudi v bodoče zalagali podjetja in zasebne graditelje ter potrošnike in si bomo prizadevali, da bodo zadovoljni s hitro dobavo in zmernimi cenami TOVARNA STROJIL MAJSPERK V letu 1961. želimo vsem dobaviteljem in odjemMcem ter vsem delovnim ljudem našega poslovnega območja mnogo sreče in uspehov! Tudi v bodoče si bomo prizadevali storiti čim več za graditev socializma v haloškem predelu, ki je navezan na industrijo v Majšperku Srečno in uspehov polno novo leto 1961 želim vsem mo- jim strankam in se jim v naprej priporočam J.\KOB MAJCEN, vrtnarstvo, PTUJ