Poletni večeri na Opčinah, v Miljah in v Sesljanu Za oživitev Gorice še pol milijona € iz sklada Pisus Ruski veto glede Srebrenice JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 157 (21.394) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 9. JULIJA 2015 PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI www.zavodzdravje.si; +386 40 289 800 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 709 kitajska - Nov potres na trgih Tečaji delnic kitajskih borz se potapljajo Računalniški black out na newyorški borzi ŠANGHAJ, NEW YORK - Če so si evropske borze včeraj nekoliko opomogle po vrsti padcev povezanih z grško krizo, je do novega hudega pretresa na finančnih trgih prišlo s Kitajske. Delnice na kitajskih borzah so včeraj še globlje potonile, kljub temu da je vlada napovedala več ukrepov, s čimer je želela obrniti trend. Analitiki pravijo, da je vladni poseg zbudil vprašanja glede napovedanih reform in zaveze, da bo vlada pustila trgu igrati večjo vlogo. Šanghajski indeks Shanghai Composite je včeraj, potem ko je bil med trgovanjem že več kot strasbourg - Grški premier v Evropskem parlamentu Cipras: Grčija postala preizkusni kunec za teorije stiskanja pasu HSV 25236 osem odstotkov pod gladino, izgubil 5,90 odstotka. Indeks borze v Shenzhenu je končal 2,50 odstotka nižje. Hongkonški indeks Hang Seng je bil malo pred koncem trgovanja 7,56 odstotka nižje kot v torek. Kitajske borze so v poskusu zaviranja padca tečajev ustavile trgovanje z okoli 1300 podjetji, ki zaležejo za okoli 40 odstotkov tržne kapitalizacije. Kitajska vlada je napovedala več ukrepov, med drugim tudi program za odkup delnic manjših podjetij, za katerega bi sredstva zagotovila centralna bank. »Panika vlagateljev in iracionalno prodajanje delnic je povzročilo likvidnostne težave na delniškem trgu,« so povedali v kitajskem regulatorju trga vrednostnih papirjev. Analitiki opozarjajo, da se vpliv širi na druge azijske borze in ustvarja splošno paniko in likvidnostni krč. Strma rast na kitajskih borzah se je začela konec leta 2014, kljub temu da gospodarstvo raste najpočasneje v zadnjih 24 letih. S posojili podkrepljena mrzlica se je začela, ko je centralna banka prvič po več kot dveh letih znižala obrestne mere in ko so zagnali shemo, ki je povezala trgovanje na šanghajski in hongkonški borzi. V Šanghaju je indeks vrh dosegel 12. junija, potem ko je v 12 mesecih pridobil več kot 150 odstotkov. Od takrat se je znižal za 32 odstotkov. Analitiki pravijo, da so sedanjo globoko korekcijo na borzi sprožile omejitve pri kupovanju vrednostnih papirjev na kredit in vedno večje skrbi glede precenjenosti delnic, ki so povzročile, da so vlagatelji unovčevali dobičke. Povsem drugačne težave pa so sinoči imeli na borzi NYSE v New Yorku, kjer je bilo trgovanje več ur prekinjeno zaradi računalniške okvare. Ker so skoraj sočasno imeli podobne probleme tudi Wall Street Journal in pri letalski družbi United Airlines, kjer so morali začasno prekiniti vse polete, so pomislili na koordiniran hekerski napad. FBI ga je kasneje izključil, češ da je šlo zgolj za naključje in za različne vrste okvar. STRASBOURG, ATENE - Grčija je včeraj vložila prošnjo za program pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM, predloge reform v zameno za novo finančno pomoč pa naj bi predstavila jutri. Premier Aleksis Cipras napoveduje, da bodo predlogi »pravični, dostojanstveni in primerni«. Cipras je v Evropskem parlamentu dejal, da so Grki na nedeljskem referendumu poslali jasno sporočilo, da bo morala biti »naša evropska hiša solidarna ali pa bo v resnih težavah«. Kot je dejal, gre za glas demokracije, ki mu moramo prisluhniti. Izrazil je prepričanje, da bodo evropski voditelji našli rešitve, četudi ne bodo preproste. Pri tem je poudaril, »da je Grčija postala preizkusni kunec za teorije stiskanja pasu,« ki pa so se izkazale za izredno škodljive, saj so v veliki meri krive za zdajšnje težave. Na 2. strani trst - Goljufija z virusom Cryptolocker Prijeli mlade spletne izsiljevalce TRST - Skupina mladih je po elektronski pošti razpošiljala poseben virus, ki v hipu šifrira vse dokumente v računalniku. Storilci so od svojih žrtev zahtevali odkupnino, nato pa reševali njihove težave. Na 4. strani Tržaški »lovec« na mladoletnice v zapor Na 4. strani V Trstu se pripravljajo na modni dogodek ITS Na 6. strani V Novi Gorici meter dolga kača Na 9. strani neapelj - Sodba, ki zaradi skorajšnjega zastaranja ne bo izvršena Berlusconi obsojen na tri leta zapora, ker je podkupil senatorja De Gregoria NEAPELJ - Sodišče v Neaplju je bivšega italijanskega premierja Silvia Berlusconija včeraj obsodilo na tri leta zapora zaradi podkupovanja senatorja v zaroti, katere cilj je bil destabi-lizirati nekdanjo levosredinsko vlado v Italiji. Zaradi skorajšnjega zastaranja kazen sicer ne bo izvršena.Primer bo namreč zastaral oktobra letos, preden bodo lahko izrečene kakršnekoli sodbe na višjih stopnjah. Tako je sodba dejansko bolj ali manj simbolična. Sojenje Berlusconiju zaradi obtožb, da naj bi leta 2006 levičarskemu senatorju Sergiu De Gregoriu plačal tri milijone evrov za pomoč pri rušenju ta- kratnega premierja Romana Prodija, se je začelo februarja lani. De Gregorio je dejansko prestopil v Berlusconijev tabor, Prodijeva vlada pa je padla leta 2008, kar je Berlusconiju omogočilo vrnitev na oblast. De Gregorio je krivdo priznal in sodeloval s preiskovalci ter se s tožilstvom v zameno pogodil za nižjo kazen 20 mesecev zapora. Za Berlusconija je tožilstvo zahtevalo pet let zapora. Na zatožni kopi se je znašel še nekdanji direktor časopisa Avan-ti Valter Lavitola, ki naj bi v podkupovanju sodeloval kot posrednik in dejansko denar plačal De Gregoriu. Tudi on je dobil je tri leta zapora. trst - Muzej Schmidl Pavleta Merkuja počastili z besedo, sliko in glasbo TRST - Andro in Jasna in Merku sta v soglasju z željo pokojnega očeta Pavleta darovala njegovo bogato glasbeno zapuščino tržaškemu gledališkemu muzeju Schmidl: to je bil povod, vendarle ne edini, kot je dejal kustos Stefano Bianchi, za torkov zaokrožen poklon glasbeniku, ki je s svojim opusom prispeval pomembno poglavje kulturi našega mesta. Pokojni skladatelj, pa tudi jezikoslovec, etnograf in etnomuziko-log, ki je svoje raznolike interese znal usklajevati in medsebojno oplajati, je zaživel v besedi, sliki in seveda glasbi. Na 8. strani Pipistrel ne bo letel čez Rokavski preliv Na 11. strani trst,gorica Reforma statuta FJK buri duhove TRST, GORICA - Odobritev osnutka ustavnega zakona o spremembi statuta Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine v rimskem senatu in še zlasti popravka senatorja Russa, ki uvaja možnost ustanovitve metropoli-tanske občine v deželi FJK, je dvignil veliko prahu še posebno med slovenskimi političnimi predstavniki in krajevnimi upravitelji. Eni nameravajo zadevo poglobiti, drugi ugotavljajo, da je deželni svet v preteklosti to možnost že odločno zavrnil. Na 3. strani 2 Četrtek, 9. julija 2015 ITALIJA, SVET / evropski parlament - Cipras obsodil stiskanje pasu in napovedal, da bo spremenil Grčijo Grčija zaprosila za pomoč iz mehanizma za stabilnost Danes naj bi predstavili reformne predloge, ki bodo »pravični, dostojanstveni in primerni« Mafijski družini zasegli za v 1,6 mld evrov premoženja STRASBOURG, ATENE - Grčija je naredila prvi korak k novi finančni pomoči. Država je včeraj uradno vložila prošnjo za program pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM, konkretne predloge reform, ki bi jih izvedla v zameno za novo finančno pomoč, pa naj bi predstavila jutri. Grški premier Aleksis Cipras napoveduje, da bodo predlogi kredibilni. Grčija je prošnjo poslala, potem ko ji je dal vrh območja evra čas do konca četrtka, da predstavi resne in tehtne predloge. Evro-skupina je prošnjo Grčije včeraj obravnavala na ravni delovne skupine, v soboto je predviden novi krizni sestanek finančnih ministrov držav v območju evra, v nedeljo pa vrh celotne EU. Na slednjem naj bi voditelji povezave sprejeli odločitev o prihodnji usodi Grčije v evrskem območju. Grški finančni minister Evklid Ca-kalotos je v pismu ESM napovedal, da bi država prihodnji teden začela z izvajanjem vrste ukrepov, med njimi pokojninske in davčne reforme, če bi od ESM prejeli triletno posojilo. Višina zaprošenega posojila sicer ni znana. Minister je napovedal, da bo Grčija predloge ukrepov podrobneje predstavila danes. To je ob koncu včerajšnje večurne in vroče razprave o Grčiji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta obljubil tudi premier Cipras. Kot je napovedal, bodo predlogi, ki jih bodo predložile Atene, »pravični, dostojanstveni in primerni«. To bo konkreten in kredibilen »akcijski načrt«, je dejal. Za zdaj veliko odzivov na grško potezo ni. V Berlinu so poudarili, da na mizi še vedno ni dovolj konkreten reformni program, da bi ga lahko ovrednotili. Francoski premier Manuel Valls pa je ocenil, da je grško pismo ESM uravnoteženo in pozitivno ter kaže na resnično voljo za reforme in napredek. Cipras je v Evropskem parlamentu dejal, da so Grki na nedeljskem referendumu, na katerem so zavrnili predlog mednarodnih posojilodajalcev, poslali jasno sporočilo, da bo morala biti »naša evropska hiša solidarna ali pa bo v resnih težavah«. Kot je dejal, gre za glas demokracije, ki mu moramo prisluhniti. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo evropski voditelji v prihodnjih dneh lahko našli rešitve, četudi ne bodo preproste. »Zdaj imamo priložnost začeti na novo, ne da bi ponovili stare napake,« je poudaril. Pri tem je poudaril, »da je Grčija postala preizkusni kunec za teorije stiskanja pasu,« ki pa so se izkazale za izredno škodljive, saj so v veliki meri krive za zdajšnje težave. Prevzel je polno odgovornost za dogajanje v Grčiji v zadnjih petih mesecih. »A moramo priznati, da so se težave začele prej, pred petimi leti in pol z začetkom programov pomoči,« je nadaljeval. Ob tem je zagotovil, da bo Grčija nadaljevala reforme. »Imamo mandat grškega ljudstva in smo odločeni, da se ne bomo spopadli z Evropo, temveč bomo spremenili Grčijo,« je zagotovil. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob zaključku razprave izpostavil, da imajo Atene in njeni evropski partnerji zdaj še »zadnjo možnost«, da dosežejo rešitev, ki bo Grčijo obdržala v območju z evrom. Atene in posojilodajalci sicer lovijo rok 20. julija, ko mora Grčija vrniti okoli 3,5 milijarde evrov ECB. Če Grčija denarja ne bi vrnila, ECB in centralne banke območja evra najverjetneje ne bi več mogle zagotavljati izredne likvidnostne pomoči grškim bankam, kar bi povzročilo zlom bančnega sistema. Banke v Grčiji so še zaprte, grška centralna banka pa je vložila novo prošnjo za povečanje likvidnostne pomoči. Svet ECB je na včerajšnji telekonferenci sklenil, da zgornjo mejo izredne likvidnostne pomoči grškim bankam ohrani nespremenjeno pri okoli 89 milijardah evrov. Naslednjič naj bi o likvidnostni pomoči odločali šele v ponedeljek, do takrat pa naj bi zaprte ostale tudi banke. Grški premier Aleksis Cipras med včerajšnjim govorom v Evropskem parlamentu ansa PALERMO - Bogati sicilijanski družini, ki naj bi bila povezana z mafijo, so zasegli za več kot 1,6 milijarde evrov premoženja. Kot so sporočili z oddelka za boj proti mafiji (DIA) v Palermu, so zasegli podjetja, nepremičnine in premičnine kot tudi bančne račune, ki so v lasti Carmela Virga, njegovih bratov Vin-cenza in Francesca ter sester Anne in Rose. Po navedbah DIA gre za znane poslovneže z območja Palerma, ki pripadajo mafijski družini Marineo, povezani s klanom Corleone. Tunizija na meji z Libijo gradi zaščitni zid TUNIS - Tunizija se namerava po terorističnem napadu v kraju Sousse pred skrajneži zaščiti z zidom iz peska. Gradnjo 168 kilometrov dolge in dva metra visoke utrdbe so že začeli, končali pa naj bi jo do konca leta, je sporočil premier Habib Essid. Vlada je ukrep utemeljila z nevarnostjo skrajnežev, ki naj bi se iz sosednje države nezakonito vtihotapljali v Tunizijo. Tudi 24-letni skrajnež, ki je pred slabima dvema tednoma v Soussu ubil 38 turistov, naj bi se usposabljal v Libiji, domnevno pri milici Anzar al Šarija. Za zajezitev števila nezakonitih vstopov v državo bodo vzpostavili tudi patrulje in nadzor iz zraka. evropski parlament - Smernice komisiji za pogajanje o čezatlantskem partnerstvu Potrdili resolucijo o TTIP Za konservativci in liberalci, socialisti razdeljeni - Številni pomisleki glede okoljske, družbene in zdravstvene zaščite STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj potrdil resolucijo o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP). Evropski parlament ni glasoval o besedilu TTIP, pač pa o ne-zavezujočih smernicah za pogajanja Evropski komisiji, ki se z ameriško stranjo o TTIP pogaja v imenu EU. Resolucijo so podprli poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), liberalci (Alde) in del socialistov (S&D). Parlament je resolucijo potrdil s 436 glasovi za in 241 proti. Junija je predsednik Martin Shulz glasovanje o TTIP v zadnjem trenutku umaknil z dnevnega reda, uradno zaradi velikega števila amandmajev in zahtev po ločenem glasovanju. Neuradno pa je stvar padla v vodo predvsem zaradi mehanizma za reševanje sporov med vlaga- teljem in državo (ISDS). Osrednja težava je bila, da kljub načelnemu kompromisu med S&D in EPP zadostno soglasje za potrditev priporočil ni bilo zagotovljeno. Socialisti so namreč v dneh pred glasovanjem ugotovili, da besedilo ne zavrača dovolj ostro spornega mehanizma. Včeraj so evropski poslanci podprli resolucijo, ki zahteva, da je ISDS izločen iz sporazuma in da ga nadomesti nov sistem. Poročevalec o tej temi, predsednik odbora parlamenta za zunanjo trgovino Bernd Lange (S&D), je v torek poudaril, da novo besedilo prinaša več jasnosti. »ISDS je mrtev, zasebno reševanje sporov je stvar preteklosti in parlament ga ne vidi več kot alternativo v trgovinskih sporazumih. ISDS mora biti nadomeščen z javnim sodiščem. Rabimo ja- vno imenovane sodnike, rabimo jasen evropski mehanizem in kodeks za sodišče. Gre za popolnoma nov sistem,« je poudaril Lange. Da resolucija ni slab kompromis, meni slovenska evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). »Ni pa tudi dovolj močno sporočilo evropskim pogajalcem, zato resolucije nisem ne zavrnila, ne podprla,« je sporočila po glasovanju. Sprejeto besedilo po njenem prepričanju komisiji pušča preveč proste roke. Do glasovanja je bil bolj oster Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem). Ta meni, da je bila včeraj podeljena licenca za uresničitev slabih napovedi. »Trgovanje z našo prihodnostjo se žal nadaljuje,« je zapisal na Twitterju. Sam je glasoval proti. Nasprotovanje celotnemu sporazu- mu TTIP so že v ponedeljek izrazili predstavniki civilne družbe. Evropsko zavezništvo Stop TTIP je na poslance naslovilo odprto pismo, v katerem pozivajo k zaustavitvi pogajanj o TTIP na podlagi trenutnega pogajalskega mandata ali vsaj izključitvi ISDS iz njega. Mreža Stop TTIP je zbrala več kot 2,3 milijona podpisov pod spletno peticijo zoper sklenitev TTIP. Na glasovanje so se odzvali tudi v nevladni organizaciji Greenpeace in poudarili, da načrti o novem mehanizmu niso dovolj natančni, prav tako pa bodo nanje težko pristali v ZDA. Še vedno bi po njihovem tak mehanizem omogočil kor-poracijam, da spodbijajo okoljsko, družbeno in zdravstveno zaščito. Predlagana reforma ISDS je zgolj površinska, so bili kritični. (STA) združeni narodi - Na pritisk Srbije Veto Rusije na resolucijo o genocidu v Srebrenici NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov včeraj ni sprejel britanskega predloga resolucije, s katero bi ob 20. obletnici pokola več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 obsodili ta genocid. Veto na resolucijo je dala Rusija, štiri članice pa so se glasovanja vzdržale. Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin, ki je vložil veto, je dejal, da resolucija v obliki, kot je bila predlagana, ni sprejemljiva. Ruski veto je posledica nasprotovanja Srbije, ki je odločno zavračala, da se zločin v Srebrenici opredeli kot genocid. Predlog resolucije je dobil podporo desetih članic Varnostnega sveta, proti je bila le Rusija, štiri države pa so se vzdržale - stalna članica Kitajska ter nestalne članice Angola, Nigerija in Venezuela. O resoluciji bi morali glasovati že v torek zjutraj, vendar pa je Rusija na prošnjo Srbije zahtevala, da se iz nje umakne beseda genocid. Beograd je trdil, da ne želijo biti edini narod, ki jih resolucija Varnostnega sveta opredeljuje kot genocidnega. Čeprav besedilo predloga resolucije Srbov ni izrecno omenjalo, pa je tragične dogodke v Srebrenici opredelilo kot genocid in priznanje genocida predpogoj za pomiritev. Predlog je prav tako obsodil zanikanje tega genocida kot oviro na poti do pomiritve. Rusija je nasprotno trdila, da je prav takšna opredelitev zločina ovira za pomiritev. »To ni konstruktiven predlog, ampak je politično motiviran, saj vnaša delitve in nepošteno izpostavlja Srbe kot krivce za vojne zločine. To Balkanu ne bo pomagalo, ampak bo regijo obsodilo na napetosti,« je dejal Čurkin pred glasovanjem. Še prej pa je kolege in kolegice zaprosil za minuto molka v spomin na žrtve v Srebrenici. Ameriška veleposlanica Samantha Power je ruski veto obsodila in izrazila začudenje nad potezo. Srbske voditelje je izenačila s tistimi, ki zanikajo ho-lokavst in spregovorila o lastnih izkušnjah iz Bosne in Hercegovine, kjer je bila v času vojne novinarka. Namestnik britanskega veleposlanika Peter Wilson je Rusijo obtožil, da se je postavila na stran tistih, ki niso pripravljeni sprejeti dejstev. »V Srebrenici se je zgodil genocid. To je pravno dejstvo in ne politična ocena. Pri tem ne more biti kompromisa,« je bil oster Wilson. Dodal je, da ruski veto blati spomin na vse, ki so umrli v genocidu v Srebrenici. Ruski veto je sicer postal dejstvo že v torek zvečer, ko je srbski premier Aleksandar Vučic potrdil udeležbo na osrednji spominski slovesnosti za žrtvami pokola v Srebrenici 11. julija. V primeru, da bi bila resolucija sprejeta, Vučica tam ne bi bilo. (STA) bosna in hercegovina Na maršu miru za Srebrenico 12.000 pohodnikov SARAJEVO - Iz vasi Nezuk pri Tuzli je včeraj na pot krenil marš miru za Srebrenico, v katerem po navedbah organizatorjev sodeluje rekordnih okoli 12.000 ljudi. V Srebrenico, prizorišče najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni, naj bi prispeli jutri zvečer. Udeleženci marša so se podali na sto kilometrov dolgo pot, po kateri je po padcu Srebrenice na osvobojeno ozemlje pri Tuzli v t. i. maršu smrti julija leta 1995 skušalo priti okoli 15.000 Bošnjakov. Z udeležbo na pohodu se udeleženci marša poklanjajo več kot 8000 bošnjaškim žrtvam genocida po padcu Srebrenice v roke bosanskih Srbov 11. julija 1995. Pohod ima tudi protestni značaj, saj želijo vzpodbuditi lokalne oblasti in mednarodno skupnost k hitrejšim aretacijam in sojenjem odgovornim za zločine. Med udeleženci so tudi preživeli z marša smrti, nekateri od okoli 3500 Bošnjakov, ki so ob pičlih zalogah hrane in s skoraj nikakršno oborožitvijo, ob stalnem obstreljevanju in zasedah bosanskih Srbov, julija 1995 uspeli priti do osvobojenega ozemlja. V noči po padcu Srebrenice v roke bosanskih Srbov 12. julija 1995 se je na marš smrti odpravilo okoli 15.000 Bošnjakov. Do vasi Nezuk je 16. julija uspelo priti le petini. Nekateri so bili ubiti v zasedah, največ pa se jih je predalo ali pa so jih zajeli, nato pa množično likvidirali. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 9. julija 2015 3 reforma statuta fjk - Poteza sen. Russa o metropolitanski občini dvignila precej prahu Sredstvo za rast ozemlja ali izigravanje deželnega sveta? TRST, GORICA - Odobritev osnutka ustavnega zakona o spremembi statuta Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine v rimskem senatu, o kateri smo poročali včeraj, dviga veliko prahu še posebno med slovenskimi političnimi predstavniki in krajevnimi upravitelji. Cilj ustavnega zakona je bilo omogočiti odpravo pokrajin v deželi, za kar je potrebna sprememba številnih členov deželnega statuta, ki je zakon ustavnega ranga. To je bilo tudi stališče deželnega sveta FJK. Česar pa deželni svet ni nikoli odobril - nasprotno, dvakrat se je izrekel proti tej možnosti - je uvedba t.i. metropolitanske občine. To možnost v senatu odobreno besedilo ustavnega zakona zdaj dopušča. To bi odprlo pot uvedbi »velike tržaške občine«, ki bi zajela tudi zdajšnje okoliške občine tržaške pokrajine, s čemer bi šli še korak dlje v smeri centralizacije upravljanja, kot bi ga predstavljalo že itak vprašljivo združevanje v zvezo občin, ki ga predvideva deželna reforma krajevnih uprav. Kako pa je sploh prišlo do vključitve? Ali je mogoče, da je poročevalec zakona, tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo na lastno pest, proti volji deželne uprave, vključil v besedilo metropo-litansko občino? To vprašanje si postavlja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je zelo kritično komentiral glasovanje v senatu. Če je res, da se je deželni svet skoraj soglasno opredelil za odpravo pokrajin, ugotavlja v sporočilu za tisk, tega ne moremo trditi o metropolitanski občini, ki jo je deželni svet kar dvakrat zavrnil. Senat je torej zagrešil milo rečeno institucionalno nekorektnost v odnosu do deželnega sveta FJK, ki pa jo lahko ocenimo tudi kot dejanje politične arogantnosti. Gabrovec spominja, da že sama zveza občin povzroča nekaj glavobolov manjšim dvojezičnim občinam na Tržaškem, ki so med drugim zaščitene po mednarodnih pogodbah. Te občine ne morejo sprejeti, da bi jih fagocitirala tržaška metropolitanska občina. Nesprejemljivo pa je, da se take odločitve, ki so kvečjemu le sad samostojnih izbir v okviru deželnih izvoljenih organov, vsiljujejo z vrha. To je nov zaskrblju- joč znak požrešnega centralizma, ki že ogroža tudi statutarno avtonomijo naše dežele, zaključuje Gabrovec. Pokrajinski koordinator slovenske komponente v Demokratski stranki in deželni svetnik DS Stefano Ukmar je glede Russovega predloga dejal, da metropolitan-ske občine ne smemo apriorno odklanjati, temveč je potrebno zadevo poglobiti in razumeti, ali imajo slovenske občine lahko od tega korist. »O tržaški metropolitanski občini je govor že vsaj dvajset let,« je namreč povedal Ukmar. Nazadnje se je deželni svet nedvoumno izrekel proti metropolitanskim občinam, senator Francesco Russo pa je kljub temu s svojim popravkom ponovno uvedel možnost njihove ustanovitve v deželi FJK. Slovenska komponenta DS nasprotuje vsakemu apriornemu in ideološkemu stališču. Zaradi tega bomo v kratkem priredili javno srečanje s senatorjem Russom in ga povabili, da podrobno razloži, kaj metropolitanska občina pravzaprav predvideva, je poudaril Ukmar. Čeprav se o njej govori, kot rečeno, 20 let, v resnici nihče ne ve, kaj je. Sicer je vselej govor in razprava samo o obstoju ali o uso- di naših krajevnih uprav, je nadaljeval Ukmar in dodal, da bi morali vsekakor poglobiti vprašanje in razumeti, ali vnaša metropoli-tanska občina druge novosti, na primer na gospodarskem področju. Če je res, da smo zelo navezani na naše lokalne uprave, kar velja tudi za tržaški občinski svet, je naloga politike tudi ta, da razmišlja, kje in kaj bodo sploh delali jutri naši otroci. Če bo torej me-tropolitanska občina instrument za razvoj ozemlja in bo istočasno jamčila avtonomijo vseh občin, je predlog o ustanovitvi metro-politanske občine vsaj vreden razmisleka, je ocenil Ukmar. Podpredsednica Goriške pokrajine Mara Černic ima v zvezi z odobritvijo ustavnega zakona v senatu dvojni občutek grenkobe. Po eni strani zaradi odprave pokrajin, ki jo je kot upraviteljica in predstavnica SSk vedno odklanjala, saj je prepričana, da imata zlasti tržaška in goriška pokrajina, mimo vprašanja upravne funkcionalnosti tudi globlji politični in kulturni smisel zaradi prisotnosti slovenske manjšine. Odprava pokrajin pa predstavlja velik minus za demokracijo tudi zaradi izgube neposrednega sti- ka z občani, kakršnega dežela nikoli ni in najbrž tudi v bodoče ne bo imela. Velik problem za Slovence pa predstavlja tudi politično zelo vprašljiv poseg senatorja iz Trsta, ki je v besedilo vključil metropolitansko občino, potem ko jo je deželni svet zavrnil. »To se mi zdi nizkotno izigravanje deželnega sveta,« meni Mara Černic. Poteza senatorja Francesca Russa je »nezaslišano nasilje, izvedeno v sodelovanju z Demokratsko stranko iz dežele FJK«, je poudarila deželna svetnica Gibanja 5 zvezd Elena Bianchi. To je bila bliskovita akcija, s katero je senator dejansko spremenil statut Dežele FJK, ki ga je deželni svet že spremenil leta 2013, je spomnila glasnica Grillovega gibanja in ugotovila, da bi morali o tem »vsaj« obvestiti deželni svet, ki bi izrekel novo mnenje. Senator Francesco Russo nam je včeraj odgovoril na telefon, a povedal je le, da je v komisiji in da se bo oglasil po 10 minutah. Do večera smo ga še več krat poklicali, a mobilni telefon je zaman brnel. M.M, A.G. metropolitanska občina - Odzivi županov okoliških občin Kaj je za popravkom? V kratkem bo javno srečanje s senatorjem Russom za poglobitev njegovega predloga TRST - Popravek senatorja Fran-cesca Russa k spremembi statuta Dežele FJK je marsikoga iznenadil. Med temi so bili tudi župani občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Dolina (repentabrski župan Marko Pisani je bil v tujini), ki so se v zadnjih mesecih že mnogo ukvarjali z občinskimi zvezami, zdaj pa se ponovno pojavlja od deželnega sveta že zavrnjena hipoteza. Predlog bo treba vsekakor še poglobiti na javnem srečanju s senatorjem, ki bo v kratkem, pravijo. Zgoniška županja Monika Hrovatin načelno ne nasprotuje Russovi pobudi, vendar bo potrebno njegov predlog podrobno poglobiti in razumeti, kaj predvideva. Kot je to veljalo za občinske zveze, je tudi v primeru metropolitanske občine temeljnega pomena zagotoviti avtonomijo občin. Če je torej namen popravka dobrobit občanov, je mogoče o tem razpravljati, toda temeljna ostane samostojnost občine, še zlasti glede prostorskega načrtovanja. Devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja je spomnil, da je občinski svet že januarja lani izrekel negativno mnenje glede vključi- tve v morebitno metropolitansko občino. Zaradi tega je potrdil, da odločno nasprotuje tej možnosti, ker bi občina postopoma enostavno izginila. Dolinski župan Sandy Klun je spomnil, da je deželni svet že zavrnil to možnost in vprašal, ali ima Russo samostojno politično linijo, ali pa se je predhodno posvetoval z Demokratsko stranko na lokalni ravni. Predlog bo potrebno vsekakor še poglobiti, dejstvo pa je, da je Rus-sov popravek povzročil negodovanje in je bil zato v tem trenutku neprimeren. A.G. Tovornjak trčil v traktor: delavec hudo ranjen, zastoji na dveh avtocestah PALMANOVA - Neprevidnost voznika tovornjaka je včeraj povzročila težko prometno nesrečo in vrsto težav na avtocesti A4 pri Pal-manovi. Nesreča se je zgodila ob 10.45, ko je priklopnik, ki je vozil v smeri Benetk, med počivališčem pri Gonarsu in Porpettom trčil v velik traktor na odstavnem pasu, na katerem je 42-letni delavec iz Por-petta kosil travo ob robu avtoceste. Delavec je bil težko ranjen in so ga s helikopterjem prenesli v videm-sko bolnišnico. Po trčenju sta poškodovani vozili zasedli celotno širino cestišča v smeri Benetk, na asfalt pa se je razlilo več kot 600 litrov goriva. Policija je morala zapreti avtocesto med Palmanovo (kjer so izločali vozila iz smeri Trsta) in San Giorgiom. Šele ob 14.30 so odprli prehitevalni pas v smeri Benetk, da so sprostili vožnjo več kot 5-kilometrski koloni vozil, ki se je medtem ustvarila na avtocesti A23 ob priključku z A4. Fiorella Mannoia v Gradežu GRADEŽ - Rdečelasa Fiorella Mannoia bo nocoj ob 21.30 nastopila na nasipu Nazario Sauro v Gra-dežu. Priljubljena italijanska pevka, ki preko 40 let uspešno nastopa po glasbenih odrih, bo predstavila tako stare uspešnice kot najnovejšo ploščo Fiorella (50.000 prodanih izvodov!). Vstopnice so še na voljo in bodo od 19. ure naprodaj pri blagajni koncertnega prizorišča. Gradeški festival bo v petek, 17. julija, zaključil Goran Bregovic s svojim Wedding&Funeral bendom. Harmonikovanje v Škrbini ŠKRBINA NA KRASU - Od do nedelje bo v Skrbini na Krasu prireditev Harmonikovanje, ki po-nuje javne glasbene delavnice pod vodstvom virtuoza na harmoniki Aleksandra Ipavca. Vsak večer bo Harmonikovanje objelo krasko vas, v nedeljo ob 20. uri pa bo zaključni koncert na borjaču Spaca-love domačije s samostojnim nastopom Aleksandra Ipavca in koncertom orkestra harmonik Accordion group. livek - Pogovor z Janijem Skočirjem pred sobotnim festivalom Liwkstok bo povezal mlade in manj mlade ljubitelje glasbe LIVEK - Krajevne skupine in kvalitetna nekomercialna glasba, lepa lokacija na travniku na Matajurju, šport in brezmejna filozofija. To so osnovne in enostavne sestavine uspešnega glasbenega festivala Liwkstock, ki ga letos tretjič prirejajo na Livku, vasi nad Kobaridom, na slovenski strani Matajurja. Letošnji Liwkstock bo v soboto, pred koncertom pa smo se pogovorili s predsednikom novoustanovljenega istoimenskega kulturnega društva, petindvajsetletnim Janijem Skočirjem. Za organizacijo take pobude, ki se je rodila iz želje Livčanov in Benečanov (a Livek je pravzaprav beneška vas, op.a.), da bi imeli svoj glasbeni festival, ki bi povezal mlade in manj mlade, je namreč potrebno veliko prostovoljnega dela, in zato so organizatorji letos ustanovili svoje kulturno društvo. »Letos bomo na odru imeli 5 skupin: Skydrops, The Preklets, Concrete Jelly, Blue fingers in Hulahoop,« je uvodoma povedal Skočir. »Koncert začne ob 19. uri, že zjutraj, ob 10.30 pa bodo prve tekme odbojkarskega turnirja, tako da bo letos Liwkstock celodnevna prireditev. Zabava pa se bo zavlekla pozno v noč.« Jani Skočir nm Kako ste izbrali skupine, ki bodo nastopile letos? Najprej smo odločili, da ne bomo povabili skupin, ki so nastopile na prejšnjih dveh festivalih. Zato marsikatere beneške skupine tokrat nismo poklicali, saj smo želeli slišati kaj novega, spoznati glasbenike, ki jih tu nismo imeli še možnosti poslušati. Največja novost je slovenska skupina Hulahoop, glavni bend Liwksto- cka 2015. V Sloveniji so poznani, v Italiji pa se o njih bolj malo ve. Nam lahko poveš kaj o njih in kako to, da ste jih povabili? Sam sem zanje slišal že pred časom. Njihove pesmi so v Sloveniji po radiu predvajali, še preden so posneli svojo novo ploščo. Ko smo stopili v stik z njimi, pa vsekakor niso bili še tako znani kot danes. Njihova glasba se nam je zdela zanimiva, originalna in kvalitetna, tako da smo odločili, da jih povabimo na naš festival. Seveda smo zelo zadovoljni, da so z veseljem sprejeli naše vabilo. Igrajo vrsto glasbe, ki jo oni imenujejo "hard pop funk', kar je presenetljivo, in to tudi zato, ker igrajo brez kitare. Ta vrsta glasbe pa bo letos pravzaprav rdeča nit celotnega festivala. Kar nas najbolj zanima, je namreč prav to, da lahko pri nas poslušamo tako glasbo, ki je drugje ni, ker vsi želijo bolj komercialne pesmi. Zakaj pa ste ustanovili svoje društvo? Predvsem zato, da bi boljše izpeljali program festivala in uredili birokratske zadeve. Sicer pa smo v statut zapisali, da lahko prirejamo različne vrste dogodkov, od športnih do gledaliških in na splošno kulturnih, tako da se naša dejavnost ne bo omejila samo na Liwkstock. Kako pa se je porodila ideja o festivalu na Livku in kaj načrtujete v naslednjih letih? Pravzaprav smo o taki pobudi razpravljali že pred leti, predvsem z Zlat-kom Smrekarjem, ki ga žal zdaj ni več, smo mislili, da bi bil Livek perfektna lokacija za tak festival, in to še zlasti zaradi naše prelepe narave. Ideja se je nato počasi razvila in zdaj imamo zares svoj festival. Upajmo, da bo ta dogodek tudi letos zabeležil uspeh in se bo na travniku sredi Livka zbralo polno ljudi. Če bo tako, bomo festival organizirali tudi v prihodnjih letih in mogoče dodali še kako drugo pobudo. Društvo ima svoj sedež v Sloveniji, veliko članov pa je pravzaprav iz Italije... Za nas je to nekaj navadnega: tako kot je festival brezmejen, je tudi naše društvo brezmejno. Sprejmemo vse, ki se nam želijo pridružiti, in pravzaprav je več članov, ki prihajajo iz Italije, iz Benečije, kot Livčanov. Z društvi in ustanovami iz Benečije namreč redno sodelujemo na različnih ravneh, predvsem z društvom Beneške korenine, ki je naš glavni partner pri organizaciji Liwkstocka. Saj govorite tudi isti jezik... Ja, seveda, vsi govorimo slovensko. Ne nediško (se smeje, op. a). (NM) / TRST Četrtek, 9. julija 2015 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu svetovni splet - Poštna policija razkrinkala mlade izsiljevalce Napadali računalnike in zahtevali odkupnine Med žrtvami tudi vladni in občinski uradi, sile javnega reda ter videmsko sodišče ATTENZIGNE abbiamo cripta to yo«ri file- tor il virus Cry p to Loe ker 1-. ■i' P H «(K -JU ^ -fr-H-^V H*" *--.P t>i i 1 I.II Eüffii-a- trn paaar» pgr; 1ii» di ruvotru [< | On uvi uicn H^lM Bitcoin? To je zakonita, čeprav mednarodno nepriznana spletna denarna valuta. Virtualnega denarja ne izdaja nobena centralna banka in ni ustanove, ki bi nadzirala transakcije: vse poteka v mreži spletnih strani, ki se ukvarjajo z denarno menjavo (npr. preko kreditnih kartic). Vrednost bit-coina določa trg, trenutno velja 217 evrov. Njegova vrednost pa narašča. Skupina mladih je v hudih težavah, potem ko je več mesecev pošiljala okrog elektronsko pošto, opremljeno z virusom Cryp-tolocker, ki kriptira (oziroma šifrira) vse dokumente v gostujočem računalniku, ta pa postane dejansko neuporaben. A to še ni vse. Mladi so od svojih žrtev zahtevali odkupnino z virtualno valuto bitcoin (denar so menjali oni in tako služili evre), po prejetem plačilu pa so umaknili virus in »osvobodili« računalnik. Na ta način naj bi zaslužili več kot 277.000 evrov, saj je bilo naključnih žrtev (po doslejšnjih ugotovitvah preiskovalcev) okrog 1500. Pogosto so se v pasti znašla podjetja, spletni goljufi pa so ugnali tudi nekaj uglednih žrtev: vladne in občinske urade z raznih koncev Italije, sile javnega reda, konec junija pa še videmsko sodišče. Virus je bil dodelan, računalničarji ga niso znali dekodirati. Poštna policija iz Vidma in Trsta pa jim je bila že dolgo na sledi. Mladi so naredili tudi nekaj napak in preiskovalci so zbrali dokaze zoper 40-letnika ter šest študentov, starih od 23 do 27 let. Vsi so italijanski državljani, eden je iz Padove, ostali iz Brescie in Bergama. Dol-žijo jih združevanja v hudodelske namene, nezakonitega vstopa v računalniški sistem, računalniške goljufije, izsiljevanja, pranja denarja. Preiskavo je na glavni tržaški pošti opisal vodja tržaške poštne policije Pasquale Sor-gona, usklajevala sta jo tožilka Lucia Baldo-vin in glavni tožilec Carlo Mastelloni. Poštna policija je že pred časom po vsej Italiji opozarjala na posebno vrsto računalniške goljufije. Preiskava je trajala več mesecev, do zasuka pa je prišlo marca letos, ko je tovrstno goljufijo prijavil pooblaščeni upravitelj družbe, katere uslužbenka je neprevidno odprla spletno povezavo v elektronskem sporočilu o neki pošiljki podjetja SDA. Sporočilo (enako za stotine žrtev) je navajalo, da ima prejemnik pravico do denarnega povračila v zvezi z pošiljko, v znesku nekaj tisoč evrov. Ko je uslužbenka odprla priponko s spletno povezavo, ki je v računalnik »pritegnila« virus Cryptolocker. Ta je kriptiral vse dokumente podjetja. Na zaslonu se je pojavilo obvestilo z navodilom: »Klikni in kupi dokument za odpravo problema«. Na povezavi so sledila navodila za plačilo odkupnine, in sicer prek spletne strani za menjavo denarja v bitcoine www.coinbit.it. Spletno stran so upravljali mladi, ki so med zaslišanji pozneje trdili, da z virusom in izsiljevanjem nimajo opravka, saj se ukvarja samo z menjavo denarja. A so se ušteli, ker je poštna policija prestregla tudi njihova sporočila na spletni platformi Telegram (podobna je WhatsAppu): eden je sporočil, da ga je poklicala policija, drugi je odgovoril, naj ne izda nobene skrivnosti in naj ne govori o tehničnih plateh sistema. Sledile so hišne in računalniške preiskave ter kazenske ovadbe, spletno stran coinbit.it so pred dnevi zasegli. (af) Desno vodja tržaške poštne policije Pasquale Sorgona na novinarski konferenci; zgoraj obvestilo, ki se pojavi, ko uporabnik odpre priponko, virus pa v trenutku kriptira vse dokumente fotodamj@n splet - Tržačan pravnomočno obsojen Na Facebooku »lovil« mladoletna dekleta E ríe o rd a ti che per te io ci s aró sempre. r Giiinlgpfr Nujnim Na FB ni Nicolinijeve slike; ima tisoč prijateljev, v glavnem so to mlada dekleta Policija je včeraj odvedla v zapor moškega, ki je na spletu »lovil« mladoletna dekleta in zbiral pornografsko gradivo. Na Facebooku in menda tudi v drugih socialnih omrežjih je prijateljeval z mladimi dekleti, pretežno najstnicami, v mnogih primerih je šlo za mladoletnice. Z nekaterimi je prišel v stik prek svojega osebnega profila, z drugimi pa s pomočjo lažnih profilov. Spodbujal jih je, naj mu pošiljajo svoje fotografije ali vi-deoposnetke z erotično vsebino, med računalniškimi pogovori v živo jih je vabil, naj se slečejo in samozadovoljujejo pred spletno kamero ter podobno. Na svojem pravem profilu na Facebooku moški ni objavil svoje slike, ima pa več kot tisoč prijateljev - v glavnem mladih prijateljic. Preiskovalci pod vodstvom državnega tožilstva so pred časom zbrali zadostne dokaze, da so štiridesetletnega Tržačana Gianluco Nicolinija obtožili za sedmerico primerov kaznivih dejanj zoper mladoletnice, in sicer v letih 2011 in 2012. Moški je hranil obsežno osebno »digitalno pornografsko knjižnico«, v kateri so bili tako posnetki njegovih mladih spletnih prijateljic kot fotografije drugih deklet, pobrane s spleta. Ugotovili so tudi, da se je Nicolini nekajkrat dogovoril za »vroč« zmenek in se dejansko srečal z najstnicami. Nicolinija je tržaško sodišče obsodilo na dveletno zaporno kazen, obsodba je zdaj pravnomočna. Včeraj so ga obiskali policisti mobilnega oddelka in ga odvedli v zapor. »Ta primer ponovno postavlja v ospredje tudi površen odnos, ki ga ima veliko mladih do interneta,« je včeraj komentiral vodja tržaškega mobilnega oddelka Marco Cali. Dekleta namreč s preveliko lahkoto objavljajo in pošiljajo okoli svoje »seksi« slike, ne da bi vedele, kdo jih bo potem uporabil. (af) staro pristanišče - Podpis dokončnega sporazuma Velik del starega pristanišča bo danes postal občinska last Velik del starega pristanišča bo danes popoldne formalno postal last Občine Trst. V prostorih hidrodinamične centrale bodo namreč podpisali dokončni dogovor glede območij, ki bodo prešla iz državne pod občinsko last. Tržaški župan Roberto Cosolini je že napovedal, da se bo takoj zatem začel postopek za izdelavo strateškega razvojnega načrta. Za projekt bo zadolženo mednarodno strokovno podjetje, ki ga bodo izbrali na osnovi ustreznega razpisa. Dogovor bodo podpisali komisar Pri- Hotel B&B v Trstu Rast turizma v Trstu je tudi povod za nove naložbe. Tako se je mednarodna veriga B&B Hotels odločila, da bo odprla v Trstu hotel in sicer na Trgu Liberta. Hotel bodo odprli v kratkem v poslopju, kjer je bil doslej Novo Hotel Impero. Z njim ne bo imel novi hotel nič skupnega, saj bo nastal na popolnoma drugačnih temeljih. Skupščina Legacoop FJK V prostorih bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo jutri ob 9.30 v gledališču F. Basaglia skupščina zadrug deželne zveze Legacoop. Ob 11.30 bo okrogla miza na temo zadružništva, vrednot in podjetništva s predsednikom deželne Legacoop Enzom Gasparuttijem, docentom na tržaški univerzi Giacomom Borrusom, predsednikom državne Legacoop Maurom Lusettijem in predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani. staniške oblasti Zeno DAgostino, župan Co-solini ter predstavniki deželne vlade, državne domene in luške kapitanije. To bo zelo pomemben korak za obnovo starega pristanišča in sploh rasti vsega mesta, odslej pa bo tudi lažje sprejemati odločitve glede premestitve pro-stocarinskega območja. Po podpisu sporazuma bodo v grobih obrisih postala občinska last vsa območja in poslopja v starem pristanišču z izjemo sedeža pristaniške kapitanije, 4. pomola, 3. pomola, Adriaterminala, pomola št. 0, starega valobrana, obalnega pasu z zgodovinskimi skladišči in nasipa v Barkovljah s sedeži športnih društev. Gibanje Svobodni Trst je zaradi tega včeraj posredovalo pobudnikom svarilo, naj ne podpišejo dogovora, češ da bodo s tem ukinili severno prostocarinsko pristanišče oz. mednarodno prostocarinsko pristanišče, to pa naj bi bilo v nasprotju z italijanskim in mednarodnim pravom. A.G. Kolesarska tura po poteh prve svetovne vojne Točno opoldne se je iz Redipulje v Trst pripeljala skupna 30 kolesarjev, ki kolesarijo po poteh prve svetovne vojne fotodamj@n Včeraj so se v Trstu ustavili kolesarji, ki v okviru pobude Kolesarska tura po poteh prve svetovne vojne kolesarijo po različnih italijanskih in slovenskih poteh. Skupino tridesetih kolesarjev je v dvorani občinskega sveta sprejela podžupanja Fabiana Martini, ki je gostom predstavila zgodovinske in kulturne posebnosti našega mesta ter pohvalila zgodovinski po- men kolesarske ture, ki jo organizira združenje Pedalando nella storia. Njegov predsednik Andrea Perugini se je podžupanji zahvalil za gostoljubje in razložil, da so od ponedeljka, ko so v Trentu začeli svojo turo do včeraj, ko so prispeli v Trst, spoznali veliko grozot prve svetovne vojne. Kolesarji so se po krajšem postanku v Trstu popoldne napotili v Kobarid. občina trst Švab solidaren z odbornico Marchigiani Elena Marchigiani Tržaška občinska uprava si je s pripravo in odobritvijo novega prometnega načrta prevzela veliko odgovornost in ne gre pozabiti, da si župan Roberto Dipiazza v prejšnjih 10 letih te odgovornosti ni hotel prevzeti in je vse ostalo v predalu. To je povedal tržaški občinski svetnik stranke SSk v skupini DS Igor Švab v tiskovni noti, v kateri je izrazil solidarnost z občinsko odbornico Eleno Marchigiani, ki je bila žrtev grobih osebnih napadov nekaterih desnosredinskih občinskih svetnikov. Noben prometni načrt ne bo zadovoljil vseh, zato so dobrodošli nasveti in kritike, je dejal Švab in obžaloval pristop svetnikov opozicije še posebno iz vrst Doma svoboščin med krajšim preizkusnim obdobjem ureditve prometa okrog Ul. Mazzini. Župan in občinski odbor so ugotovili, da bi zaprtje Ul. Mazzini tudi glede na predvideno zaprtje predora Montebello zaradi nujnih del obremenilo promet: gre torej za odgovorno odločitev. Odbornici Marchigiani gre vsa Švabova podpora in solidarnost, ker je bila tarča grobih žalitev nekaterih svetnikov opozicije, ki so celo javno zahtevali njen odstop; eno je politična kritika, pravi Švab, drugo so osebne žalitve, ki ne spadajo v omikano in demokratično soočanje in delo v občinskem svetu. / TRST Četrtek, 9. julija 2015 5 opčine - Od danes do sobote milje - Od 10. julija do konca avgusta Openski poletni večeri Ku"t.umePriredilve » m iiahiiA na mhrna h Uvod v prireditev, ki letos poteka že osmič, bo nocojšnji koncert Žige Rustja pod kostanjem Prosvetnega doma vabijo na različna prizorišča Glasbeniki, plesalci, akrobati in drugi bodo jutri in pojutrišnjem zvečer na Opčinah skrbeli, da bo noč dolga in zabavna. V vas se vračajo Openski poletni večeri, ki bodo letos potekali že osmič, dogajalo pa se bo na različnih prizoriščih. Podrobnosti prireditve, ki jo v sodelovanju z Občino Trst in z gmotno podporo ZKB pripravlja krajevni konzorcij Insieme a Opicina - Skupaj na Opčinah, so predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji v tržaški Mestni hiši. Njegova predsednica Nadia Bellina je v družbi občinskega odbornika za gospodarski razvoj Edija Krausa napovedala pester in raznolik program, ki bo zadovoljil tako najmlajše kot tudi starejše obiskovalce. Prireditev predvideva zaprtje glavnih ulic za promet, umetniški program na prostem in poz-novečerno odprtje trgovin, v katerih bodo ljubitelji ugodnosti lahko kupovali blago po znižanih cenah. Za čim bolje izkoriščeno noč so organizatorji Openskih poletnih večerov morali narediti dober načrt, saj bodo odprti vsi lokali in trgovine, za ljubitelje šaha so pripravili šahovski turnir, ljubitelji starodobnih avtomobilov pa bodo lahko občudovali sta-rodobnike na Trgu Škavenca (Nano-ški trg). Z razstavo starodobnikov bo Club dei 20 all'Ora napovedal dirko starodobnikov Trst Opčine Historic, ki bo na programu konec septembra. Openske poletne večere bo že nocoj uvedel primorski glasbenik Žiga Rustja, prepoznavni glas Radia Ca-pris, ki bo ob 21. uri nastopil Openski poletni večeri bodo letos potekali osmič fotodamj@n na dvorišču Prosvetnega doma. Koncert bo uokvirjen v prireditev Poletje pod kostanjem, ki jo pripravlja SKD Tabor. Živahen program se bo nadaljeval jutri ob 18.30, ko bodo za promet zaprli vse glavne ulice. Med 18. in 22. uro bodo na svoj račun prišli otroci, ki se bodo lahko zabavali na napihljivih toboganih, še posebej vabljivi pa bodo čarovnik in maskerji, ki bodo poslikavali obraze otrok. Ob 19. uri se bo v Proseški ulici 17 začel prvi šahovski turnir na gigantni šahovnici. Ob 21. uri bodo z akrobacijami postregli Cheerdance millenium, ob isti uri bo nastopila še ple- sna skupina L1, ki se bo predstavila z romskimi plesi. Petkov poletni večer se bo sklenil z razdeljevanjem rezin lubenic, ki jih bodo po 23. uri delili pod kostanjem na Dunajski cesti 46. Podoben program bo na različnih prizoriščih na Opčinah potekal tudi v soboto, ko bo središče vasi v rokah godbe Berimbau, ki bo ozračje segrevala z različnimi latinsko-ameri-škimi ritmi. Sobotni večer se bo ob 22.30 sklenil pred pizzerijo Veto, kjer bodo razdelili palačinke. V dogajanje pa se bodo vključili tudi vsi vaški bari, ki bodo pripravili prireditve po lastni izbiri. (sč) Poleti zaživijo tudi Milje, kjer vsako leto pripravijo poletno prireditev Milje pod zvezdami. Tudi letos bodo tu potekale raznolike kulturne prireditve, od razstav, koncertov različnih zvrsti do plesnih prireditev. Poleg tega bo Milje preplavilo tudi morje pustnih šem, ki se bodo predstavile v okviru poletne verzije pustnega karnevala. V živahno prizorišče se bo spremenil Trg Marconi pred Mestni hišo, na katerem bodo ves julij in avgust potekale različne prireditve. Že jutri bo osrednji mestni trg (ob 21. uri) preplavilo festivalsko dogajanje, ki že šestnajst let vrednoti folklorne dejavnosti. Na tem prizorišču bodo 11. julija nastopili člani zasedbe Men in rock - Deep purple tribute band, 17. julija pa bo mogoče prisluhniti koncertu opernih pevcev. Na Trgu Marconi bo glasba imela osrednjo vlogo tudi 25. julija. Tudi avgusta bodo tu gostili kopico priznanih glasbenikov, ki se bodo pomerili v različnih glasbenih žanrih. Naj izpostavimo le Festival miljske popevke, ki bo 6. avgusta. Poletje v Miljah bo imelo tudi dokumentarno noto; 19. julija bodo v gledališču Verdi počastili spomin na 23. obletnico umora sodnika Borsellina v Palermu. Med žrtvami je bil tedaj sodnikov osebni var- sesljan - V teh dneh odpirajo nove trgovine Prva bela noč v naselju Portopiccolo Na festivalu tudi Bobulova Italijanski film Short Skin bo na ogled drevi ob 20. uri v kinu Ariston; navzoč bo tudi režiser Duccio Chiarini Mednarodni festival kratkega filma ShorTS ponuja danes ob 18.30 na Verdijevem trgu srečanje z Barboro Bo-bulovo in Jacopom Olmom Antinori-jem, sočasno se bo v muzeju Revoltella začel drugi večer otroških kratkih filmov SweeTS4Kids. Ob 18. uri (zbira- nje pri baru Posto delle fragole, prijave na št. 339-4535962) bo na vrsti sprehod po prizoriščih filma o Basaglii Cera una volta la citta dei matti, ob 20. uri bo v kinu Ariston na ogled film Short Skin, od 21.30 bodo na Verdijevem trgu predvajali 10 kratkih filmov. Sesljansko turistično naselje Por-topiccolo bo v petek zvečer gostilo svojo prvo belo noč, s katero bodo tam dejansko odprli nakupovalno ulico z novimi trgovinami. V turističnem naselju usklajujejo znane blagovne znamke iz Italije in tujine s tipičnimi krajevnimi proizvodi. Med znamkami, ki so »pristale« v Sesljanskem zalivu, so Al Duca DAosta, Kartell, Giornalfoto, Zinelli& Perizzi, Cruciani, Dobner in drugi. V petek zvečer bodo trgovine odprte, organizatorji pa obljubljajo tudi pester program. Pooblaščeni upravitelj družbe Rilke srl Luca Fantin pravi, da vodstvo »stavi na kakovost in je ponosno na partnerje, ki so doslej potrdili sodelovanje. Tovrstni brendi vrednotijo vso se-sljansko obalo in Sesljan, saj vabijo kvalitetne obiskovalce«. V teku so pogovori z drugimi morebitnimi partnerji. Naselje je prejšnji petek gostilo prireditev Čarobna pristanišča (Porti ma-gici) v sodelovanju s Pokrajino Trst. V okviru projekta Narodne in študijske knjižnice in v sodelovanju z Miramarskim morskim parkom so odprli razstavo fotografij Marija Magajne Morje in Kras v 50. letih, na ogled so bili tudi zgodovinske razglednice iz zbirke Igorja Tute ter posnetki o večletnih spremembah v sesljanskem kamnolomu. padriče - V organizaciji Lune puhne Šag-Ra-Sta v ritmu reggae in ska Padriški športni center Gaje bo jutri zvečer plesal v ritmu ska in reggae glasbe. Večer so organizatorji poimenovali Šag-Ra-Sta. V sklopu tridnevnega vaškega praznika gropajsko-pa-driške skupine Luna puhna bodo jutri na Pa-dričah igrali glasbeni skupini Bush Doctorz, ki jim je bolj pri srcu glasbena zvrst reggae (mešanica afriške, zahodnoevropske, ameriške in predvsem jamajške glasbe). Nato bo stopila na oder domača glasbena skupina The Authentics (na arhivski fotografiji), katere je zaščitna znamka ska glasba. Vaški praznik se bo nadaljeval v soboto, ko bodo na Padričah na vrsti orientalski trebušni plesi in flamenko. Glasbeni večer bo popestrila skupina Blue Night Band. V nedeljo bo igrala skupina Ande casa dei. zdravstvo - Poziv Premalo krvodajalcev Ob začetku poletja se v bolnišnicah vsakič pojavlja isti problem: primanjkuje krvi. Paolo Dolfini in Luca Mascaretti z oddelka za transfuzije v tiskovnem sporočilu pozivata krvodajalce, naj se odpravijo v bolnišnico in pomagajo. Na večje povpraševanje po transfuzijah pripomore več dejavnikov, med temi so staranje populacije, številna kronična in rakasta obolenja ter porast števila kirurških posegov. Količina darovane krvi pa žal ne narašča, prej nasprotno: v letu 2014 so zabeležili 5-odstotni upad. V poletnih mesecih je najmanj krvodajalcev. V glavni tržaški bolnišnici (vhod iz Ul. Pieta 2/1) je mogoče darovati kri od ponedeljka do sobote med 8. in 11. uro (telefonski številki sta 040-3992904 in 040-3992582); v pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo pa od ponedeljka do petka med 8. in 11. uro (tel. št. 040-3785274). Na voljo je tudi kombi tržaškega združenja krvodajalcev (tel. št. 040-764920). nostnik iz Milj Walter Eddie Cosina, ki se ga bodo spomnili s posebno okroglo mizo. V preteklih letih so odličen odziv zabeležile plesne prireditve, zato so se organizatorji odločili, da bodo v program tudi letos vključili ples. 12. julija bo mogoče uživati ob regijskem festivalu zumbe, temu pa bo 16. julija sledil tango večer. Za ljubitelje osemdesetih in devetdesetih let bo ravno-pravšnji disco večer, ki bo na programu 18. julija. Dan kasneje pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji latinsko-ameriških ritmov. Med 8. in 16. avgustom bo po miljskih ulicah zaživel tudi tradicionalni miljski karneval, seveda v poletni preobleki. Za nogometne navdušence bo zanimiv nogometni turnir (13. in 24. julijem). (sč) Fotografska razstava o Julijskih Alpah V sprejemnem centru Briške jame bodo danes ob 19. uri odprli razstavo tržaškega fotografa Roberta Va-lentija z naslovom Julijske Alpe. Na razstavi, ki je uokvirjena v projekt Julius, bo na ogled 20 fotografij, na katerih bodo obiskovalci občudovali najlepše vrhove naših Alp. Na uradnem odprtju razstave, ki bo na ogled do 12. avgusta, bodo zavrteli tudi dokumentarec Julius Kugy, l'uomo che parlava alle montagne (Julius Kugy, mož, ki je govoril goram). Predstava v muzeju Diego de Henriquez V Vojni muzej za mir Diego de Hen-riquez se vračajo poletne prireditve. Jutri in pojutrišnjem ob 21. uri bodo tu zaigrali predstavo V Sarajevu 28. junija. Igralci bodo v različnih muzejskih dvoranah uprizorili zadnje dneve življenja nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge Sofije. V nedeljo ob 18. uri pa bodo plesalci skupine Arearea uprizorili plesni performans, v katerem bodo s telesno govorico uprizorili grozote prve svetovne vojne. Kolesarski vodič po Goriških Brdih V kavarni-knjigarni San Marco bodo jutri ob 19. uri predstavili kolesarski vodič z naslovom Collio e din-torni - Natura, storia e vignetti tra Italia e Slovenia (Brda in okolica - Narava, zgodovina in trte med Italijo in Slovenijo). Nov kolesarski vodič po 300 kilometrov dolgi turi po Brdih je uredil Paolo Marcolin. Srečanje bo vodil novinar Pietro Spirito. Pevka skupine Prozac+ na festivalu Lunatico V svetoivanskem parku bo jutri ob 21. uri v okviru festivala Lunatico nastopila kantavtorka, skladateljica in DJ-ka Eva Poles, pevka furlanske pop-punk skupine Prozac+. 6 Nedelja, 12. julija 2015 TRST / pogovor z odličnjaki - Belinda Trobec Rada ima naravo in želi postati zdravnica - ; Med odličnjaki in odličnjakinjami, ki se po končanem državnem izpitu na Liceju Franceta Prešerna ponašajo z najvišjo oceno, je tudi Belinda Trobec iz Se-sljana, dijakinja klasične smeri in ena od dveh letošnjih stotic s pohvalo. Belinda je zelo vesela in srečna za prejeto najvišjo oceno, ki jo je malo presenetila: »Pričakovala sem, da ne bo šlo vse tako zelo dobro, zato je veselje toliko večje,« pravi sesljanska odličnjakinja, ki je za temo maturitetnega referata izbrala avti-zem kot utesnjujoči, a neizbežni svet: »V bistvu sem opisala avtiste, kako pride do avtizma, čeprav danes še nimamo stoodstotne gotovosti, kateri so razlogi, in predvsem, kako se avtisti obnašajo v družbi in kako drugi gledajo nanje,« pravi Belinda, ki glede pristopa do oseb, ki jih pesti avtizem, meni, da je treba imeti ogromno potrpežljivosti in tudi človeškosti: »Do njih je treba pristopiti kot človek in ne kot zdravnik,« pravi. Učenju za maturo je Belinda po- svetila v bistvu vse leto, specifično za državni izpit se je učila v zadnjih dveh mesecih: »Smo tudi ponavljali s profesoricami in zaradi tega smo bili vsekakor dobro pripravljeni,« pravi sesljanska odličnjakinja, ki glede študijskih navad skozi pet let šolanja ni prelagala učenja na zadnje dni pred spraševanjem: »Sem tak tip človeka, ki naredi vse prej. Ne rečem, da se začnem učiti že isti dan, ko profesorji povedo, da bomo določen dan imeli kontrolko, ampak v doglednem času pa, recimo en teden za vsak predmet,« pravi Belinda, ki študiju posveča dnevno približno tri ure časa. Belinda Trobec je pred petimi leti izbrala klasično smer, ker so ji to priporočali profesorji na nižji srednji šoli, saj drugače takrat ni prav vedela, kaj izbrati. Po petih letih pa je njena ocena študija na tej smeri absolutno pozitivna: »Če bi morala še enkrat izbrati, bi izbrala klasično in jo tudi priporočam vsakomur. Danes se zavedam, kako dosti stva- Belinda Trobec, stotica s pohvalo fotodamj@n ri vem, lahko se pogovarjam o najrazličnejših stvareh in povezujem stvari bodisi iz antičnega kot sodobnega časa in vidim razliko med mano in tistimi, ki klasične niso naredili.« Ko odloži knjige in zvezke, se Belinda rada sprehaja, igra z domačimi živalmi (doma imajo tri mačke), zelo rada tudi bere in je raje na prostem, v na- ravi. Za sesljansko odličnjakinjo pa bo poletnega oddiha po opravljeni maturi bolj malo, saj mora zdaj študirati za vstopni izpit za študij medicine na tržaški univerzi (želi postati zdravnica kirurginja). Nekaj časa za sprostitev pa bo vendarle našla, saj so v načrtu tudi dvotedenske počitnice v Londonu skupaj s prijateljico. (iž) nekdanja ribarnica - Jutri in pojutrišnjem vrnitev ITS-a Alternativni študentje mode bodo mestu dali poseben duh V Trst se v soboto vrača velika modna zgodba, mednarodni laboratorij s študenti mode z najboljših akademij na svetu. ITS 2015 (International Talent Support), ki bo letos doživel štirinajsto izdajo, bo posvečen prihodnosti, okrog katere so mladi oblikovalci v preteklih mesecih spletli svoje modne kolekcije ter modne dodatke (na fotografiji kreacija, ki je zelo nosljiva). Vse stvaritve so letos morale biti pomaknjene v futuristično obarvan svet domišljije. Strokovna žirija je med skoraj tisoč projekti (950 portfeljev iz 79 držav) izbrala 40 finalistov, ki se bodo ta konec tedna v Trstu potegovali za prestižne nagrade. V kolikšni meri je mladim oblikovalcem iz 21 držav dejansko uspel odmik iz realnega sveta, bomo videli na sobotni modni reviji, ki jo bo letos po enoletnem premoru vodila priljubljena televizijska in radijska voditeljica Victoria Cabello. Že danes in jutri pa bo Trst izžareval prav poseben duh, ki bo poskrbel, da bo naše mesto, vsaj enkrat v letu, prekipevalo od ustvarjalnosti. V nekdanji ribarnici že nekaj dni pripravljajo alternativno in ekstravagantno sceno, po mestnih ulicah pa bo, tako kot vsako leto, mogoče opaziti ekscentrično oblečene mlade ljudi, ki želijo s svojimi alternativnimi opravami opozoriti, da je instant moda lahko zelo dolgočasna. Ti mladi ljudje letos prihajajo iz 21 različnih držav, njihove projekte pa bo mednarodna strokovna žirija ocenjevala jutri popoldne. Finalisti se bodo pomerili v štirih kategorijah: ITS moda, ITS modni dodatki, ITS nakit, ITS umetniški izdelki. Te štiri kategorije bo oplemenitil še nov projekt, ki ga podpira južnokorejski velikan Samsung, ki bo podelil nagrado Galaxy. Poleg prestižnih naslovov si bodo nagrajenci prislužili tudi denarne nagrade in kopico čudovitih priložnosti za promocijo svojega dela. Modni natečaj ITS, za katerim stoji Tržačanka Barbara Franchin, je iz majhnega samostojnega projekta presegel lokalne in nacionalne okvire, saj je postal neverjetna modna avantura, ki jo podpirajo velikani, kot so Diesel, YKK, Swatch ... Dogodek je vsekakor velik, saj ime našega mesta ponese v širni svet mode. Prav tu tiči največji paradoks prireditve; modna avantura je namreč v vseh teh letih ostala her-metično zaprta za občane in občanke, v njo pa so lahko pokukali le tisti, ki so tako ali drugače vpeti v modno dogajanje. Kljub vsakoletnim obljubam, da želijo ITS razširiti v kreativno sodelovanje s celim mestom. Tega bi se vsekakor mnogi razveselili! (sč) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 9. julija 2015 VERONIKA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 0.41 in zatone ob 14.07. Jutri, PETEK, 10. julija 2015 LJUBICA VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj C, zračni tlak 1008,8 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,1 stopinje C. d] Lekarne miramarski grad - Slikarska razstava Potovanja Od jutri na ogled razstava Ippolita Caffija s potovanj po Italiji in Vzhodu Na ogled je okrog 40 Caffijevih del V Miramaru bo jutri uradno odprla vrata razstava »Ippolito Caffi - di-pinti di viaggio tra Italia e Oriente«. Vse do 8. decembra bo na ogled okrog štirideset slik tega v Bellunu rojenega slikarja, ki je ustvarjal v prvi polovici 19. stoletja in bil strasten ljubitelj potovanj. Njegove vedute italijanskih krajev in Orienta je v razstavne prostore gradu postavila Annalisa Scarpa, razstavljena fotodamj@n dela pa so last beneških mestnih muzejev. Na ogled bo tudi slika, ki jo je Maksimiljan Habsburški, prav tako radoveden raziskovalec in popotnik, naročil Caffiju, da bi jo podaril soprogi Šarloti. Razstava bo v Miramarskem gradu na ogled vsak dan med 9. in 19. uro; vstopnice stanejo 5 ali 8 evrov, mladoletni državljani EU imajo prost vstop. U Kino »Violette«; 20.00 »I ponti di Sarajevo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00 »Ruth e Alex«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Giovani si diventa«; 21.30 »Going Clear: Scientology e la prigione della fede«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.45, 21.15 »2001: Odissea nello spazio«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.45 »Jurski svet«; 17.30, 20.00 »Jurski svet 3D«; 16.00, 18.30, 21.00 »Ted 2«; 16.10, 18.20, 19.20, 20.50 »Terminator: Ge-nisys«; 15.45, 17.00, 18.00, 20.15, 21.15 »Vroči Mike XXL«; 16.15 »Vrvež v moji glavi«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Still Alice«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.00 »Poltergeist«; 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Ted 2«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15 »Jurassic World«; 16.15, 20.00, 22.15 »Predestination«; Dvorana 3: 16.30 »Annie la felicita e contagiosa«; 18.00, 20.00 »Terminator: Genisys 3D«; Dvorana 4: 16.15, 18.30, 21.00, 22.00 »Terminator: Ge-nisys«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il nemico invisibile«; 16.35, 21.45 »Terminator Genisys«; 19.10 »Terminator Genisys 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Poltergeist«; 16.30, 19.00, 21.30 »Ted 2«; 16.30, 19.05, 21.40 »Jurassic World«; 17.00, 19.15, 21.30 »Predestination«; 18.25, 22.15 »Big Game - Caccia al presidente«; 20.20 »Torno indietro e cambio vita«; 16.35 »Albert e il diamante magico«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.20 »Terminator Genisys«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.10 »Ted 2«; Dvorana 3: 18.15, 21.00 »Terminator Genisys 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.00 »Jurassic World«; 22.15 »Pre-destination«; Dvorana 5: 17.45, 20.15 »Anime nere«; 22.15 »Poltergeist«. Id Osmice Do nedelje, 12. julija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. 040-229199. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št.: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987. TOMAŽ METLIKA - Žpanov - vabi na osmico v Bazovico 32. Tel. št.: 040226386. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. ARISTON - 20.00 »International shorTS Film Festival - Short Skin«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30, 22.00 / TRST Četrtek, 9. julija 2015 7 Skd Tabor -Prosvetni dom -Opčine POLETJE POD KOSTANJEM 2015 danes, 9.7 ob 21.00 uri ŽIGA RUSTJA celovečerni koncert Odprto parkirišče ZKB □ Čestitke vabi v petek, 10. julija S015, ob SO. uri na DALMATINSKI VEČER večer z ribjimi specijalitetami in dalmatinskimi pesmimi sodeloval bo zbor Vesna iz Križa Gostilna Sardoč - Prečnik 1 /b — Tel. 040 2QOB"71 — www.sardoc.eu Včeraj je DRAGO SLAVEC praznoval svoj 89. rojstni dan. Vse najboljše mu želi sekcija ANPIVZPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg. Danes je vesel dan, ko v Boljun-cu praznuje IVAN rojstni dan. Zdravih in veselih dni mu želijo nona Anica in stric Stojan z družino. Niki in Jasni se je v vroči poletni noči pridružila MIJA. Staršema Regini in Goranu ter novorojenki želimo obilo sreče, zdravja in prespanih noči. Vsa žlahta iz Lonjerja, Neaplja in Lokavca. Istočasno je na videmski univerzi z odliko opravila habilitacijo v angleščini naša TJAŠA. Še nadaljnjih uspehov v šolski karieri ji želijo vsi Ruzzierjevi, Gombači in Krkočevi ter ji kličejo: We are here! H Šolske vesti AD FORMANDUM - Gostinska šola sporoča, da bodo spričevala za 2. razred (slov. sekcija) na razpolago od petka, 19. julija, ob 10.00. Izidi ocenjevalnih sej (izdelal, ne izdelal) bodo za 1. razred (slov. sekcija) razobe-šeni v torek, 14. julija, ob 10.00, istočasno bodo na razpolago spričevala; za 3. razred (slov. sekcija) bodo objavljeni izidi (pripuščen ali ne pripuščen k zaključnemu izpitu) v petek, 10. julija, ob 10.00. Prisotni dijaki bodo lahko vprašali za točkovanje. Kvalifikacijski izpiti pričnejo v ponedeljek, 13. julija. Spričevala lahko dvignejo starši ali njihovi namestniki ter polnoletni dijaki. Pojasnila v tajništvu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360. DIJAKI, ki so se vpisali na licej F. Prešerna, naj potrdijo vpis najkasneje do sobote, 11. julija. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v soboto, 18. in 25. julija, v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v mesecu avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE šole »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za š.l. 2015/16 do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Info na tel. 040418605. JASLI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040573141, urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za dijake nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@di-jaski.it, www.dijaski.it. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi ob sobotah zaprti do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo os- novno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program: utrjevanje učne snovi in kvalitetna priprava na novo šolsko leto ter popoldanska sprostitev z igrami in delavnicami. Info in vpisi v Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. SLOV.I.K. - Na www.slovik.org je objavljen razpis za vpis na Multidisci-plinarni program za kakovostno kadrovsko rast v l. 2015/16, ki je namenjen študentom, absolventom in mladim do 27 let. Objavljene so vse informacije v zvezi s programom, vpisnim postopkom in pravili. Dodatna pojasnila na info@slovik.org. Prijave do 15. septembra. S Izleti ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA organizira za svoje člane enodnevni izlet v Verono v petek, 31. julija, na ogled opere Aida in dvodnevni izlet na EXPO v Milan 8. in 9. septembra. Info in vpisovanje v tajništvu ZKB do 15. julija oz. do zasedbe mest. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera v soboto, 18. julija. Vpis in informacije na tel. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja, v sodelovanju z ZKB, tradicionalni enodnevni članski izlet na 14. kmečki praznik »Srečanje slovenskih kmetov petih dežel«, ki bo v soboto, 25. julija, v Železni Kaplji na Avstrijskem Koroškem. Program izleta in odhod avtobusa bo ja-vljen naknadno. Vpis v uradih KZ do četrtka, 23. julija, v Trstu (tel. 040362941, kzacts@tin.it), v Gorici (tel. 0481-82570, kzgorica@tiscali.it), v Čedadu (tel. 0432-703119, kz.ce-dad@libero.it). KRU.T obvešča člane, da so še na razpolago enoposteljne in dvoposteljne sobe za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra z možnostjo individualno prilagojenega paketa za zdravje oz. dobro počutje. Info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 (II.nad.) od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH sporoča članom, da je iz organizacijskih razlogov društveni izlet za člane v Pulo in Brione prenesen na nedeljo, 13. septembra. Zainteresirani naj potrdijo prisotnost. □ Obvestila RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 9. julija, na svojem sedežu, Prosek 159, ob 20. uri. ORATORIJ NA KONTOVELU: 1. teden do 10. julija in 2. teden od 13. do 17. julija. Pet mladih navdušenih anima-torjev iz Sodražice je na razpolago za veselo druženje v igri in raznih ustvarjalnih delavnicah, tudi petju in dramski umetnosti. Dejavnosti potekajo večinoma na prostem. Sprejemamo otroke od 5 let dalje in mladostnike do 14 let. Vpis in info na tel. št. 3479322123. SKD VIGRED vabi v petek, 10. julija, ob 14. uri na prostor pod vrtcem v Šem-polaju na zaključno prireditev poletne delavnice »Jexpo v Šempolaju«. SKP TRŽAŠKA FEDERACIJA vabi v petek, 10. julija, ob 18.30 v Ljudski dom Radijski oder vabi na predstavitev knjige V ISKANJU PRAVLJIC, zaključnega dejanja natečaja za izvirno otroško pravljico in pravljično risbo, ki bo v Kraški hiši v Repnu v četrtek, 9. julija 2015, ob 19. uri. Veseli bomo vašega obiska. duši Zora Perello v Škedenj, Ul. di Servola 114, na srečanje s partizanko Lidio Menapace na temo »Zgodovinski re-vizionizem, zakaj nekateri čutijo potrebo da se odvzemajo včeraj dosežene pravice«. SKP IN SIK vabita v Ljudski dom v Podlonjer, Ul. Masaccio 24, na Rdeči praznik: v soboto, 11. julija, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 20.00 razprava »Dobra šola = slaba šola«, ob 21.00 irish rock s skupino To Loo Loose; v nedeljo, 12. julija, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 21.00 balkanska glasba z Ireno. AD FORMANDUM, Ul. Ginnastica 72, prireja: 100-urni tečaj, ki bo pričel 13. julija, za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma (posebna pozornost pripravi jedi in higienskim predpisom v zvezi z ravnanjem s hrano ter marketingu in psihologiji prodaje). Tečaj se bo odvijal ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis in info na tel. št. 040566360 ali info@adformandum.org. MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega vabijo na 1. »Gui-tar kamp« od 13. do 17. julija v Dolini. Info na tel. 328-5761251. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00 v tajništvu na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. KMEČKA ZVEZA IN OBČINA DOLINA, v sodelovanju s KGZ Nova Gorica, konzorcijem olja Tergeste DOP in ZKB, prirejata v torek, 14. julija, ob 20. uri v dvorani Občinskega sveta v Dolini srečanje »Oljčna muha - opazovanje in varstvo«. Vabljeni! JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane naj se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v sredo, 15. julija, ob 20.00 v dvorani SKD Igo Gruden. 50-LETNIKI IZ DEVINSKO-NABRE-ŽINSKE OBČINE vabljeni v petek, 17. julija, na družabni večer. Prijave do 14. julija na tel. 338-4563202 (Katja) ali po 17.00 na 347-4856159 (Klarisa). POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel namenjeni otrokom do 12 let, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče ob 20.30 na kolesarski stezi nad Borštom (cesta za na Jezero, pri železniškem prehodu). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni center Plesalček za otroke od 3 do 8 let, od 31. avgusta do 4. septembra, v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice so vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemille-nium.com. PLESNE DELAVNICE za mlade, v organizaciji ZSKD, bodo od 7. do 9. septembra v Prosvetnem domu na Op-činah. Prijave in info na tel. št. 040635626 ali info@zskd.eu. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz 10-letnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v Devinu. Kdor želi shraniti oz. premestiti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju, Nabrežina Kamnolomi 25, ki je na razpolago vsak dan od 10. do 12. ure ali na tel. št. 0402017310. 0 Prireditve POLETJE POD KOSTANJEM: SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, prireja ob četrtkih od 21. ure dalje: danes, 9. julija, koncert Žige Rustje; 17. julija glasbena monokomedija »Od tišine do glasbe« igra Jure Ivanušič; 24. julija koncert Les Babettes. GLASBENA MATICA in Piano festival Kras 2015 vabita na zaključni koncert udeležencev Piano festival Kras, ki ga je vodil prof. Sijavuš Gadžijev, v petek, 10. julija, ob 20.30 v Avditoriju Zavoda Združenega Sveta v Devinu. Vstop prost. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 10. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Nike Furlani »Corpora lucida«. Razstavo in avtorico bo predstavil umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeni uvod: kitarist Francesco Cenci, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Marka Ferija. ZALOŽBA MLADIKA vabi v torek, 14. julija, ob 18.30 v Tržaško knjižno središče, Trg Oberdan 7, ob spominu na rojstni dan skladatelja in slavista ter vsestranskega kulturnega delavca in raziskovalca pokojnega akademika prof. Pavleta Merkuja na predstavitev knjige Pogovori z Merkujem, ki jo je skladatelju posvetil znani slovenski časnikar in komentator, docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Bernard Nežmah. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren vabi v društveni bar n' G'rici v Boljun-cu na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI, Ul. sv. Frančiška 20, je do konca poletja na ogled razstava fotografij Valentine Cunja Nudanima. Urnik: po-nedeljek-petek, 10.00-18.00. S Poslovni oglasi NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA išče dva sodelavca za določen čas na Odseku za zgodovino in et-nografijo. Razpis z opisom delovnih mest in pogoji za prijavo je dosegljiv na spletni strani www.knjiznica.it. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu: dve sobi, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel. št. 040-576116. IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 00386-41238424. PODARIM krasne majhne psičke. Tel. 328-9440282. PRODAM jadrnico comet, plave barve in v dobrem stanju. Tel. 340-3987010. PRODAM rabljeno otroško kolo rožnate barve, kolesa s premerom 40 cm. Tel. št. 349-6483822. V ZGONIKU oddam v najem opremljeno stanovanje. Tel. št.: 335-1474621. ZANESLJIVO DEKLE na vašem domu skrbi za hišne ljubljenčke ali pa jih dnevno vodi na sprehod. Tel. 3662647245. Prispevki V spomin na dragega Živka Lupinca darujeta Irma in Mira z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dr. Živka Lupinca darujeta prijatelja Aldo in Sonja 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Živka Lupinca darujeta Štefka in Nereo 40,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na moža in očeta Linota Ca-harijo daruje družina 100,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hro-vatin. t Zapustila nas je Pia Taucer por. Mazza Sporočajo mož Romeo in hčerke Tiziana in Fabiana Slovo z mašo bo v petek, 10. julija, ob 14.00 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Pogrebno podjetje Sv.Ana Vedno v naših srcih Laura, Karlo in Vinko Zadnji pozdrav teti Piji Tanja, Jana, Katja, Devan in Egon 8 Četrtek, 9. julija 2015 KULTURA / tržaški muzej schmidl Žlahten poklon Pavletu Merkuju Jasna in Andro Merku sta v soglasju z željo pokojnega očeta darovala bogato glasbeno zapuščino gledališkemu muzeju Schmidl: to je bil povod, vendarle ne edini, kot je dejal kustos Stefano Bianchi, za torkov zaokrožen poklon glasbeniku, ki je s svojim opusom prispeval pomembno poglavje kulturi našega mesta. Skladatelj, pa tudi jezikoslovec, etnograf in etnomuzi-kolog, ki je svoje raznolike interese znal usklajevati in medsebojno oplajati, je zaživel v besedah Rossane Paliaga, hčerke Jasne, profesorja kompozicije na tržaškem konservatoriju Stefana Bel-lona in odkruških dokumentarca, ki ga je Loredana Gec pred nekaj leti posnela za Deželni sedež RAI. Paliaga je najprej izpostavila popularnost in priljubljenost Merkujeve zborovske glasbe in povedala, da je to dokazal tudi nedavni praznik glasbe, ki ga je organizirala zveza USCI ter ga posvetila spominu na dva preminula skladatelja, Merkuja in Marca Sofianopu-la; oba sta izražala tisto pravo kozmo-politsko dušo, ki je bila v minulem stoletju nasilno potlačena in zatrta. Govornica je orisala Merkujevo bogato biografijo, v kateri je glasba igrala ključno vlogo že od samega otroštva, saj so v Merkujevi družini radi muzicirali, Pavle pa je začel študirati violino pri prof. Barisonu. Bolezen, ki mu je onemogočila nadaljevanje študija, ga je po Nastopila sta tudi Evaristo Casonato in Flavio Zaccaria fotodamj@n vojni usmerila v kompozicijo: dva odlična mentorja, Ivan Grbec in Vito Levi, sta ga obogatila z dragocenimi nauki, študent pa je od vsega začetka pokazal raziskovalno radovednost, ki je postala vodilo njegove poti. Slog se je od prvih poznoromantičnih poskusov stalno spreminjal in se najprej soočil s se-rialno tehniko, nato z neoekspresion-izmom, pomembno obogatitev pa je Merku pridobil med študijem ljudskega izročila, ki se je usmerilo predvsem v Benečijo ter razkrilo nepričakovane zaklade. filmi@primorski.eu GREMO V KINO Francija 2013 Režija: Martin Provost Igrajo: Emanuelle Devos, Sandrine Kiberlain, Ocena: ★★★ V ozadju je Pariz in mrzlični vsakdan povojnega obdobja, v katerem si ljudje krojijo nove usode. Ob teh spoznavamo tudi življenje mlade ženske: hčerke natakarice, ki je zanosila z moškim, ki pa o deklici ni želel več nič slišati. To je Violette Leduc, zdaj že plavolasa talentirana zapiso-valka časa, ki se bolečine, da je nezakonska hčerka, ni nikoli uspela rešiti. Na pariški Rive Gauche pride tako do srečanja in nato prijateljstva dveh zelo temperamentnih žensk. Prva je Simon de Beauvoir, druga pa prav Violette Leduc. Francoski režiser Martin Provost se je tako spet posvetil ženski tematiki in se argumenta lotil ob opisovanju dveh ključnih likov francoske povojne zgodovine. Nastala je filmska biografska drama o življenju samosvoje romanopiske Violette Leduc (1907 - 1972), ki je pretresla povojno literarno sceno v Franciji z odlično prozo, a tudi z lezbičnim romanom Therese in Isabelle ter za tiste čase nadvse spornim pisanjem o splavu. Avtorica, ki je ves čas hodila po robu tako z izbiro literarnih tem kot s svojim življenjskim slogom, je našla največjo zaupnico, a tudi neuresničeno ljubezen, v znani sodobnici Simone de Beauvoir. Film, ki je razdeljen na poglavja, pripoveduje o tem srečanju. Violette Leduc je v resnici bolj malo poznana zunaj francoskih meja, pa čeprav je njeno literarno delo predstavljalo v Parizu Sartra, Camusa, Geneta in Coc-teauja pravi mejnik francoske literature. Še nikoli prej se ženska roka ni lotila tako spornega pisanja in žgočih tem, po katerih je Violette udarila kar ob pripovedovanju avtobiografskih trenutkov. V Trstu je film na ogled v kinodvorani Teatro dei Fabbri. (Iga) Dokaj bogat opus, ki je bil večinoma posvečen komorni in zborovski glasbi, je leta 1976 dobil tudi unikat, opero Kačji pastir na libreto Svetlane Makarovič: takratni intendant gledališča Verdi Giampaolo de Ferra je bil namreč dolgoletni Merkujev prijatelj in je menil, da mora gledališče ovrednotiti domačega skladatelja. Jasna Merku je obudila svoje spomine na rojstvo opere, ki jo je oče pisal v tišini svoje delovne sobe, včasih pa je na violino ali klavir preizkušal rezultat svojih zamisli; posebno jo je privlačilo snovanje scen in kostumov, ki jih je narisal Klavdij Palčič, in gledališka magija je veliko pripomogla k njeni usmeritvi v likovno umetnost. Stefano Bellon, ki je pred dvema mesecema oblikoval poklon skladatelju na konservatoriju Tartini, je tudi tokrat izbral komorno glasbo, ki najbolj izrazito prikazuje razvoj Merkujeve poti: če je moral v zborovski glasbi upoštevati določene omejitve, je v komorni lahko prosto sledil svojemu navdihu. Izbor skladb je sledil kronološkemu zaporedju ter se pričel z neoklasično Sona-tino za oboo in klavir, ki sta jo dovršeno zaigrala Evaristo Casonato in Flavio Zaccaria, drugi glasbeni prispevek pa je bila Diversione e melodia iz leta 1958, ki smo jo poslušali v izvedbi pianistke Mizuho Furukubo, sledila pa je mnogo drznejša Phyllobolia iz l.1963, ki priča o eksperimentalni radovednosti skladatelja, ki je tu uporabil najnovejše avantgardne prijeme kot na primer clusterje. Tako v dokumentarcu Loredane Gec kot v hčerkini pripovedi je bil govor tudi o veliki ljubezni, ki je Merku-ja vezala na Sardinijo, magični otok, čigar glasbene in jezikovne posebnosti so skladatelja globoko očarale, poslušali pa smo tudi spomine na čas, ko se je Merku s skupino slovenskih in italijanskih intelektualcev združil v Skupino 85 ter si s prijatelji vneto prizadeval za podiranje mostov, ki so ločevali jezikovni skupnosti. Glasbeni poklon se je nadaljeval s Tremi invencijami za angleški rog (1973), ki jih je z občutkom podal Francesco Poropat, medtem ko je Rossana Paliaga dopolnjevala Merkujev portret z razmišljanjem o uporabi elementov iz ljudske zakladnice, ki se pod skladateljevim peresom nujno preobrazijo, pa tudi z anekdotami, ki so se nakopičile v dolgem in plodnem življenju. Zadnja skladba na sporedu je bila Claris, ki smo jo poslušali v smiselni in doživeti interpretaciji flavtista Tommasa Bisiaka, sledile so prav tako doživete zahvale vsem, ki so oblikovali žlahten poklon umetniku. Katja Kralj festival dramskih skupin - Mavhinje Za konec hudomušne • v «v • in posrečene Cešpe na figi V ponedeljek so bili pogovori o večjem ali manjšem uspehu predstav letošnjega mavhinjskega festivala še zelo živi in vneti. Razočaranje, veselje, nepogrešljiva debata o ocenah žirije in o pričakovanjih skupin sledijo vsakemu tekmovanju in burijo duhove strastnih amaterskih ustvarjalcev, pogosto tudi z večnim vprašanjem o razliki med mnenjem strokovnjakov in mnenjem publike. Obstajajo pa amaterske predstave, ki poenotijo ocene žirije in gledalcev, kot so člani gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu dokazali na dodatnem, ponedeljkovem večeru festivala. Na sporedu je bila namreč ljudska komedija Češpe na figi Marjana Tomšiča v režiji Sergeja Ver-ča, ki je nepričakovano preminil aprila letos (predstava je prejšnji teden odpadla zaradi bolezni). Zgodba se dogaja v kraški (izvirno istrski) vasi v času »socializma, komunizma in obljubljenega raja na zemlji« in govori o tem, da so politika in ideje, čeprav zvite ali krute, minljive, medtem ko narod ostaja s svojimi večnimi modrostmi in življenjskimi prednostmi. V tej predstavi o ljubeznih in dogodivščinah nerodnih, lah- koživih, pobožnih, naivnih, vedno pristnih in »kraševsko« energičnih vaščanov je nastopilo enajst članov društva, ki so predstavo obnovili s pomočjo asistentke režije Minu Kjuder. Gostujoča predstava »o umnosti in neverjetni iznajdljivosti ljudstva, torej o nenehnem boju za preživetje in ohranitev zakladnice in duše naroda,« je bila v narečju, po zgodbi preprosta in neposredno zabavna, režiser Sergej Verč pa je dokazal, da je strokovni pristop bistven zato, da tudi ta zvrst zaživi najbolj učinkovito, s primernim tempom, tesno povezavo prizorov, pravočasnim »eksplodiranjem što-sov«, z naravno in sproščeno, zato kre-dibilno uporabo lokalnega narečja. Ui-granost, komičnost, energija te skupine je sad dvajsetletnega dela, ki ga je Verč opravil kot njen soustanovitelj in večkratni režiser njenih uprizoritev. Od lanske premiere so člani skupine izvedli 40 ponovitev, gostovali po Sloveniji in prejeli tudi nagrade. Tudi mavhinjska publika jih ni pustila brez priznanja, saj je dolg aplavz, hvaležno poplačal igralce za podarjen nasmeh in hkrati počastil spomin na zaslužnega režiserja. ROP mladi - Mednarodne glasbene delavnice 10. Orkesterkamp danes tudi v Postojni X kot 10 let nepretrganega delovanja zaznamuje poletno šolo Orkesterkamp Bovec 2015. Kamp ohranja začetni duh in posveča posebno pozornost ustvarjalnemu učenju glasbe. Dvesto pihalcev, trobilcev, go-dalcev in tolkalcev iz Slovenije, Italije in Poljske v privlačni svet glasbe vstopa pod strokovnim vodstvom petindvajsetih mentorjev, ki uporabljajo premišljene pedagoške metode. V Kulturnem domu Bovec med 6. in 27. julijem poteka pet različnih tečajev orkestrskega, komornega in solističnega mu-ziciranja. Ti so razdeljeni med dva mladinska orkestra (pihalni in godalni), dva festivalna (pihalni in godala s tolkali) ter solistični mojstrski tečaj violončela. Orkestre vodijo domači in italijanski dirigenti. Festival oblikuje triindvajset komornih in orkestrskih koncertov; prvi je bil v soboto na občinskem prazniku Buški dan z nastopom Pihalnega orkestra Euritmia iz Po-voletta. Osrednja poanta festivala je nastop vsakega udeleženca vsaj na enem komornem in na enem orkestrskem koncertu. Orkestri muzicirajo na zaključnih koncertih, z vsaj enim zunaj bovškega področja. Letos bo to v Postojni, Tolminu in na Bledu. Prednost festivala je v atraktivnih koncertnih prizoriščih, kot so travnik v turistični vasi Pristava Lepena, cerkve svetega Urha in Device Marije v Polju v Bovcu, na dvorišču Pri-jonove domačije v Logu pod Mangartom, v Domu Trenta. Glavni koncerti pa bodo potekali na osrednjem bovškem trgu in v Kulturnem domu Bovec. Ob udeležencih Orkesterkampa nastopajo tudi gostujoče skupine, kot je Jazzberry Konservatorija za glasbo Ljubljana, Klavirski trio Trikolon (Avstrija), Cellostrike - ansambel violončelov Glasbenega društva NOVA ter mladi organist Izidor Ostan, uveljavljena organist-ka Francoise de Clossey, Kanadčanka italijanskega porekla. Posebni bodo profesorski gala koncerti, kjer se bodo predstavili v edinstvenih komornih zasedbah in solistično klarinetist Dušan Sodja, pozavnist Dušan Kranjc, flavtist Matej Grahek, saksofonist Miha Rogina in tržaški trobentač Mauro Maur. Prvi orkestrski koncert bo danes ob 10.30 na ploščadi pred vhodom v Postojnsko jamo. Metka Sulič ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu / TRST Četrtek, 9. julija 2015 APrimorski ~ dnevnik 9 gorica - Avgusta drugi razpis za prispevke iz sklada Pisus za oživitev mestnega jedra Na prvi razpis se je prijavilo 52 trgovcev - Na voljo 1.120.000 evrov, prošenj za več kot 4.500.000 evrov Okrog 20. avgusta bo goriška občina objavila nov razpis za porazdelitev prispevkov iz evropskega sklada za trajnostni razvoj urbanega okolja Pisus. Sklop ukrepov »B« je namenjen pobudam za oživitev mestnega jedra in za njegovo promocijo, skupno pa je vreden okrog pol milijona evrov. »Razpis bo namenjen predvsem profesionalcem, ki se ukvarjajo z marketingom, turistično in kulturno promocijo, spletom ipd. Cilj je povečanje privlačnosti mestnega središča in njegove trgovske, gostinske in turistične ponudbe,« je povedal podžupan Roberto Sartori, ki je včeraj skupaj z županom Ettorejem Romolijem in odbornico Arianno Bellan predstavil razpis, v katerega bo občina vložila okrog 160.000, dežela pa 340.000 evrov. Kot piše v sklepu, ki ga je odbor odobril na zadnjem zasedanju, bo del sredstev namenjen pobudam za dograditev in povezovanje obstoječih projektov urbanih trgovskih središč (In corso in Le nuove vie), razvoju »znamke« LetsGO, ki mora postati sredstvo za promocijo mestne ponudbe, izboljšanju sistema izposoje koles in dostopnosti mestnega središča, nameščanju turističnih tabel ter obogatitvi spletne strani letsgo.gorizia.it. Medtem je tehnična komisija že začela pregledovati prošnje trgovcev in gostincev, ki so se objavili na prvi razpis sklada Pisus. Kot je Primorski dnevnik že poročal, se je nanj prijavilo kar 52 podjetij. »Projektov, ki so vredni med 20 in 50.000 evrov, je 12, ostali pa so zaprosili za prispevek med 50 in 100.000 evrov. Skupna vrednost prošenj presega 4.500.000 evrov, na voljo pa jih imamo 1.120.000. Prošenj, ki predvidevajo odprtje novih dejavnosti, ni veliko, v glavnem gre za projekte prekvalifikacije prostorov in širitve ponudbe,« je dejala Bellanova, po kateri so več kot polovico prošenj vložili upravitelji lokalov in gostiln. »Največ prošenj smo dobili iz obnovljenih mestnih ulic in trgov, predvsem iz Raštela in s Travnika,« je pristavila odbornica. (Ale) Največ prošenj za prispevek je prišlo iz obnovljenih ulic mestnega središča, med katerimi je Raštel bumbaca gorica - Župan Romoli o zdravju trgovskega sektorja »Položaj ni katastrofalen« Med leti 2008 in 2014 se je število trgovin v mestu znižalo za 4,2 odstotka, število podjetij pa za 7,8 odstotka »Res je, da so v Gorici v zadnjih letih zaprli številna podjetja in trgovine, položaj pa ni tako katastrofalen, kot ga nekateri prikazujejo,« pravi župan Et-tore Romoli, ki seveda ne trdi, da kriza ni hudo udarila po goriškem gospodarstvu in uničila veliko delovnih mest, po njegovi oceni pa položaj Gorice ni bistveno različen od tistega, v katerem so se znašli drugod po deželi FJK. Po podatkih Trgovinske zbornice, ki jih je obdelal goriški statistični urad, se je med leti 2008 in 2014 število aktivnih podjetij v občini Gorica znižalo za 7,8%. »Ta podatek pa je zelo podoben deželnemu povprečju, kjer so zabeležili 7,6-odstotni upad, precej boljši pa je od pokrajinskega povprečja. V goriški pokrajini se je od začetka krize število podjetij znižalo za 8,6%,« je poudaril župan, po katerem je goriška občina v istem obdobju izgubila 4,2% malih trgovin, težave pa so občutili tudi v drugih sektorjih: leta 2008 je bilo npr. v Gorici 112 bančnih poslovalnic, leta 2013 pa jih je ostalo 96. »Posodobitvi trgovske ponudbe v mestu so namenjena sredstva iz sklada Pisus. Naša občina se je že pred leti prijavila na deželni razpis in si zagotovila 3.600.000 evrov, ki so zdaj na razpolago. Del bomo porabili za obnovo trgov v Podturnu in pred stolnico, ostalo za razvoj trgovine in gostinstva ter promocijo. Deželnim sredstvom smo iz lastnega žepa dodali še 1.200.000 evrov,« je povedal župan, po katerem mora goriški trgovski sektor, če se želi okrepiti, staviti na kakovost. »Samo na ta način bomo lahko kljubovali konkurenci nakupovalnega središča Tiare in slovenskim trgovskim centrom,« je zaključil župan. (Ale) gorica - Zdravstvo Direktor odstopil Pilati je podjetje vodil le pol leta V javnosti te dni odmeva novica o nenapovedanem in nepričakovanem odstopu Giovan-nija Pilatija, generalnega direktorja zdravstvenega podjetja za južno Furlanijo in Posočje. Pilati je namreč to funkcijo opravljal le sedem mesecev, potem ko je nasledil bivšega direktorja Gian- Giovanni Pilati odhaja bumbaca nija Cortiulo. »Pilati je odstopil iz osebnih razlogov,« je pojasnila deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca, ki je napovedala, da bo generalni direktor to funkcijo opravljal do prvega septembra, nato pa bodo na deželi imenovali njegovega naslednika. Kdo bo Pilatija nasledil, še ni znano. Šušlja se, da naj bi bil eden izmed najresnej-ših kandidatov petdesetletni Gi-no Gumirato iz Padove, ki je med drugim bil član ekipe desetih medarodnih izvedencev, ki so sodelovali pri Obamovi zdravstveni reformi v Združenih državah Amerike. Gumirato ima za seboj številne izkušnje tako v javnem kot v zasebnem zdravstvenem sektorju, saj je bil med drugim generalni direktor lokalnega zdravstvenega podjetja (ASL) v Cagliariju, upravitelj lokalnega zdravstvenega podjetja v Rimu in upravni direktor v Modeni. (av) solkan-plave - Podor na novi kolesarski poti Skala zgrmela na stezo Jeklena varovalna ograja gmote ni uspela zaustaviti - Pregled brežine bo opravil geolog nova gorica - Intervenirali so gasilci V mestnem središču meter dolga kača Na kolesarsko stezo Solkan -Plave se je v zadnjih dneh z velike višine zvalila skalna gmota razsežnosti okoli 2 kubična metra. Ob padcu na asfaltirano kolesarsko pot se je raztreščila na dva dela. Po podatkih Družbe republike Slovenije za investicije (DRSI) se je to zgodilo v nedeljo. Včeraj so raztreščeno skalno gmoto odstranili. Do skalnega podora je prišlo približno 200 metrov pred podhodom pod železniško progo v smeri proti Plavam, skalne gmote pa jeklena varovalna ograja, postavljena prav v ta namen, ni uspela zaustaviti. Glede na to, da je kolesarska pot tik pred odprtjem ter da jo že sedaj uporablja ogromno kolesarjev, smo DRSI vprašali, kakšni bodo glede na dogodek bodoči varnostni ukrepi in če bo zadeva skorajšnje odprtje zamaknila. »Pregled brežine bo opravil geolog, šele nato bo znanih več informacij,« odgovarjajo na DRSI in znova poudarjajo, da ima območje kolesarske steze še vedno status gradbišča. »Na območju podora pa je postavljeno tudi dodatno zavarovanje,« so še dodali. (km) Skalna gmota na kolesarski stezi Kača v Novi Gorici jzgrd ng Kar tri intervencije so skoraj sočasno imeli včeraj dopoldan no-vogoriški gasilci. Zjutraj jih je najprej poklical občan in povedal, da je na novogoriški Cankarjevi ulici videl približno meter dolgo kačo. »Ker mi nismo usposobljeni za tovrstne intervencije oziroma nimamo ustrezne opreme, smo poklicali društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev Kačafon,« je pojasnil poveljnik no- vogoriških poklicnih gasilcev Simon Vendramin. V društvu so na podlagi opisa kače in fotografije ugotovili, da gre po vsej verjetnosti za nenevarno belouško, ki je najpogostejša in najbolj razširjena kača v Sloveniji. Kako se je tako velik primerek znašel sredi mesta, ni znano. Ker je šlo za nenevarno kačo, so zadevo v roke vzeli gasilci. Kačo so uspeli spraviti v posodo, nato pa so jo odnesli v naravo izven mesta. »Videti pa je bilo, da je bila poškodovana,« je še povedal Vendramin. Kmalu za tem so bili gasilci obveščeni še o onesnaženju potoka Koren z neznano belo snovjo. »Šlo je za nenevarno in biorazgradljivo maso za sladoled, ki je ušla iz enega od obratov,« je po intervenciji razložil Vendramin. Zjutraj so imeli gasilci opraviti še s požarom med Branikom in Štanjelom, kjer je v bližini železniške proge pogorelo okrog 30 kvadratnih metrov suhe trave. Požar so ukrotili gasilci, ki so bili kasneje napoteni še na intervencijo v okolico Škrbine, tudi tam je zagorelo v naravi. (km) 10 1 4 Sobota, 11. julija 2015 GORIŠKI PROSTOR / pogovor z odličnjaki - Ester Berlot Nadarjena je za jezike, študirala bo ekonomijo Potem ko je vsako leto dosegala odlične ocene, se je na zaključnem izpitu tako izkazala, da ji je komisija ob stotici dodelila še pohvalo. Ester Berlot iz Rupe je tako na najboljši način zaključila zelo uspešno petletno študijsko pot na ekonomsko tehničnem zavodu Žiga Zois v Gorici. »Pred izpitom sicer nisem bila gotova, da bom dokončala z najvišjo možno oceno, saj je matura vedno prava neznanka, vse pa se je odlično izšlo,« pravi Ester, ki je komisiji predstavila zaključni referat z naslovom Novi geopolitični zemljevid nafte. »Orisala sem, kako novi načini pridobivanja nafte in zemeljskega plina vplivajo na spreminjanje geopolitičnega razmerja sil na svetu,« je vsebino referata - ki ga je delno predstavila v angleščini - povzela odličnjaki-nja. »Sploh pa je bil vpis na zavod Žiga Zois odločitev, ki mi je veliko doprinesla. Predmetnik mi je bil zelo všeč, odlične stike pa sem vzpostavi- la tudi sošolkami in s sošolci,« pravi Ester, ki bo svojo študijsko pot nadaljevala v Milanu. »Sprejeli so me na ekonomski fakulteti milanske univerze Bocconi, na kateri bom obiskovala študijski program, ki se izvaja v angleščini, International Economics and Business,« pojasnjuje maturantka, ki je na splošno zelo nadarjena za tuje jezike. »V angleščini sem se izpopolnjevala na šoli British School v Gorici, poleg tega pa rada berem knjige tako v italijanščini kot tudi v slovenščini, angleščini in nemščini,« pravi Ester, ki se ob študiju in branju rada posveča tudi drugim dejavnostim. »Do lanskega leta sem igrala odbojko pri Soči, letos pa sem plavala v bazenu, sodelovala pa sem tudi z deželnim omrežjem Rai Furlanije Julijske krajine v sklopu oddaje Prvi odcep desno,« dodaja odličnjakinja, ki jo že konec avgusta čaka novo življenjsko poglavje v Milanu, trenutno pa se mudi na maturantskem izletu po Slo- Ester Berlot veniji. »Odrekla sem se izpitu angleščine, saj sem želela doživeti še zadnji šolski izlet v družbi sošolk in sošolcev, ki so hkrati odlične prijatelji- ce in prijatelji. Pred odhodom v Milan pa načrtujemo tudi izlet na Hrvaško,« nam je še zaupala bodoča študentka ekonomije. (av) podjetje apt S kolesom v Gradež gorica - Od jutri do 16. julija 34. nagrada Sergio Amidei Dviga se festivalski zastor Uvod v letošnjo prireditev bo projekcija kratkega filma Folk Reporter Parade v parku vile Coronini Prikolica za kolesa Do 2. septembra se bodo lahko kolesarji vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih posluževali novih avtobusnih prog, ki povezujejo Gorico z Gradežem. Na prikolico za avtobusom lahko kolesarji natovorijo do 28 koles in se nato odpeljejo do Gra-deža, kjer se nato lahko odpravijo do plaže ali se podajo na izlet po urejenih kolesarskih stezah. Prevoz kolesa stane 1,25 evra. V okviru promocije poletne storitve se je podjetje APT odločilo, da v soboto, 11. julija, ponudi kolesarjem brezplačno vožnjo iz Gorice (start ob 8.30) ali iz Tržiča (start ob 9.16) do Gradeža, povratek pa je predviden ob 15. uri ali ob 18.35 z gra-deške postaje. (av) Festivalska publika v parku Coronini in letošnji dobitnik nagrade za avtorski opus Alex de la Iglesia pevma - Ta vikend Domovci vabijo na turnir AŠZ Dom prireja v soboto in nedeljo, 11. julija in 12. julija, košarkarski turnir 3 proti 3 na odprtem igrišču v Pevmi. Prijavijo se lahko ekipe vseh starosti, dobrodošle pa so tudi ekipe s predstavnicami nežnega spola. Zbirališče bo v soboto ob 16. uri na igrišču. Vpisnina znaša 5 evrov na osebo, predvidene so bogate nagrade. Organizatorji bodo ponujali meso na žaru in pijačo, zato vabijo na obisk vse, ki si želijo v družbi preživeti prijetno soboto in nedeljo. jamlje - Letošnji Diaton z več novostmi Konec tedna se vrača harmonikarski festival V Jamljah bo konec tedna potekal 19. zamejski festival Diaton, ki ga prireja športno kulturno društvo Kre-menjak v sodelovanju s snemalnim studiom Burja. V letošnjem programu je več novosti. V petek, 10. julija, ob 19.30 se bo začel mednarodni turnir v malem nogometu, ki se bo nadaljeval v soboto, 11. julija, ob 8.30. V soboto od 20. ure dalje bo ples s skupino Radio Wave. V nedeljo, 12. julija, ob 10. uri bodo odprli stojnice s hrano in pijačo, na društvenem dvorišču bo boljši sejem, na ogled bo razstava dru- štvenega člana Franka Boscarola z naslovom »Modeliranje«. Ob 11. uri se bodo ljubitelji traktorjev zbrali na vrtnarstvu Tamara pri Komarjih; ob 12.30 bo prihod traktorjev na prireditveni prostor. Od 14. ure do 15.30 bo vpisovanje godcev na diatonično harmoniko; ob 16. uri se bodo začeli nastopi, ki jim bo sledila podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala Diaton 2015. Praznik bo sklenil ples ob glasbi tria Midva. Med praznikom bo deloval dobro založen bife z jedmi na žaru in z domačo kapljico. V parku vile Coronini-Cronberg na goriškem Vialu se bo jutri zvečer uradno začel 34. festival za nagrado Sergio Amidei. Uvod v letošnjo prireditev bo projekcija kratkometražnega filma Folk Reporter Parade v režiji Olivie Averso Pellis, ki se bo zavrtel ob 21.15. Nato bodo zavrteli celovečerec Short skin režiserja Chiarinija, prvi izmed sedmih filmov, ki se letos potegujejo za nagrado za najboljši scenarij. Tekmovalne filme so žiranti izbrali med evropskimi celovečerci, ko bili v ki-nodvoranah na ogled v sezoni 20142015. Ostali filmi, ki so jih vključili v letošnji tekmovalni program, so La fami-glia Belier režiserja Erica Lartigaua, N-ca-pace (avtorica scenarija in režiserka je Eleonora Danco), Due giorni e una not-te (scenarij in režijo sta podpisala JeanPierre in Luc Dardenne), Anime nere režiserja Francesca Munzija in Pride v režiji Matthewa Warchusa. Nagrado bodo izročili na sklepnem večeru, in sicer v četrtek, 16. julija. Jutri pa bo že v dopoldanskih urah pestro, saj bo v dvorani 2 Kinemaxa ob 9. uri na vrsti tečaj na temo filmske kritike, ki ga prirejajo v sodelovanju z novinarsko zbornico FJK, vodila pa ga bosta Sara Martin in Roy Menarini. Namenjen je predvsem novinarjem (sistem Sigef jim bo za udeležbo priznal 4 točke), nanj pa vabijo tudi širšo javnost. Ob 10. uri bodo v dvorani 1 v sklopu delavnic za najmlajše Amidei Kids zavrteli film Shaun, vita da pecora. Istočasno bodo v dvorani 3 predvajali prve tri epizode televizijske nadaljevanke Gomorra, ki so jo posneli po istoimenski knjigi Roberta Saviana. Ob 14.15 in ob 16.30 se bodo v dvorani 3 posvetili retrospektivi režiserja Álexa de la Iglesie, ki je letošnji dobitnik nagrade za avtorski opus. Predvajali bodo prvo epizodo nadaljevanke Pluton B.R.B. Nero, nato pa italijansko verzijo celovečerca Películas para no dormir: La habitación del niño. Ob 18.30 bodo zavrteli film Perdita Duran-go. V dvorani 2 se bodo posvetili črni komediji. Ob 14.30 bo na sporedu film Gentefelice - Benvenuto, onorevole! v režiji Mina Loya, ob 16.15 pa celovečerec Brutti, sporchi e cattivi režiserja Ettoreja Scole. Kot smo že omenili, bo večerno prizorišče festivala od 21.15 dalje park Coronini, kjer se bo pričel tekmovalni program. V primeru slabega vremena bodo večerne projekcije potekale v goriškem Kinemaxu. (av) Slovo od Silvina Poletta V goriškem Kulturnem domu bo danes žalna seja v spomin na preminulega Silvina Poletta. Starosti goriških partizanov, ki je bil tudi prepričan zagovornik sožitja med Slovenci in Italijani, se bodo poklonili ob 18. uri. O njegovem življenju in vlogi bodo spregovorili odvetnik ter nekdanji senator in vidni predstavnik KPI Nereo Battello, pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Paolo Padovan, predstavnik goriške sekcije VZPI-ANPI Ivan Bratina, podpredsednik zveze zadrug Legacoop Roberto Sesso, predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki bo govoril tudi v imenu SKGZ, ter predstavnik Zveze borcev iz Nove Gorice. Žalno sejo bo vodil Mirko Primožič, predsednik mestne sekcije ANPI-VZPI. Poletto je bil na Goriškem vidna osebnost, zato je na žalni seji pričakovati tudi udeležbo pokrajinskih in občinskih upraviteljev; goriški župan Ettore Romoli je zvezi VZPI-ANPI že izrazil sožalje v imenu občinske uprave. V Kulturnem domu bo jutri med 9. uro in 10.30 potekala tudi pogrebna slovesnost. Spregovorili bodo Primožič, Battello in Polettovi sorodniki, pel bo zbor Jezero. Od 7.30 do 9. ure bo pokojnik ležal v mrliški vežici goriške bolnišnice. Dopolnilna blagajna Delavci ladjedelnice Fincantieri, ki zaradi ukrepa goriškega sodišča od 30. junija do 6. julija niso mogli v službo, naj bi za to obdobje lahko imeli pravico do dopolnilne blagajne po zakonski izjemi. Da je to tehnično izvedljivo, pravi deželna odbornica Loredana Panariti, po kateri pa se bodo morali o ukrepu najprej dogovoriti družba Fincantieri in sindikati. Gherghetta za združitev Železniško vozlišče pri Červinjanu bi se lahko v prihodnosti združilo z goriškim in tržiškim konzorcijem za industrijski razvoj ter z goriškim tovornim postajališčem SDAG. To možnost je včeraj predsednik goriške pokrajine Gherghetta predstavil predsedniku železniškega vozlišča pri Červi-njanu Renatu Carlantoniju. Združitev bi med drugim podprli tržiška občina, goriška trgovinska zbornica in deželni odbornik Sergio Bolzonello, predvidena pa je tudi v deželnem zakonu, t.i. »Rilancimpresa FVG«. »Predsednik Carlantoni se je s predlogom o združitvi strinjal, potrebuje pa podporo družbe Friulia, ki je večinski delničar železniškega vozlišča, in dežele,« pravi Gherghetta, ki načrtuje tudi sodelovanje s podobnimi ustanovami v Sloveniji. (av) Panaritijeva o centru CARA Deželna odbornica Loredana Panariti je izrazila zadovoljstvo nad dogovorom, ki so ga po enoletnem pogajanju predvčerajšnjim dosegli na goriški prefek-turi in po zaslugi katerega bo 50 delavcev centra Cara ohranilo delovno mesto. Dosedanji zaposleni pri podjetju Connecting People iz Trapanija so namreč prešli pod zadrugo Minerva. »Še enkrat smo dokazali, da je sodelovanje med centralnimi in lokalnimi oblastmi najboljši odgovor številnim novim izzivom, ki se rojevajo na teritoriju zaradi krize. Podčrtati je treba tudi vlogo goriške prefekture, ki je takoj poiskala možne skupne rešitve, da omogoči ohranjanje delovnih mest in najboljšo kakovost tako delikatne storitve,« poudarja Panaritijeva. (av) Pirjevec in Sušnik pod lipami KC Bratuž in krožek Anton Gregorčič vabita na novo Srečanje pod lipami, ki bo nocoj ob 20.30. Na temo »70 let pozneje« se bosta soočila zgodovinar in profesor Jože Pirjevec ter predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. Večer bo vodila časnikar-ka Erika Jazbar, potekal bo v zunanjih prostorih KC Bratuž. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. julija 2015 1 1 ajdovščina-gorica - Gradnja hale na Rojah se nadaljuje Pipistrelovo električno letalo ne bo prvo preletelo Rokavskega preliva V ajdovskem podjetju Pipistrel, ki je vodilni svetovni proizvajalec letal na električni pogon, so v letošnjem polletju prvič v zgodovini prejeli več naročil za električna letala kot pa za letala na bencinski pogon. Z rezultati poslovanja so zadovoljni, gradnja v Gorici napreduje, izjalovil pa se jim je podvig prvega preleta Rokavskega preliva z električnim letalom. Pipistrel v Gorici gradi 10.000 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo, najprej bo zaključena gradnja na 6.000 kvadratnih metrov. »Objekt je pokrit, v zadnjih mesecih smo streho popolnoma zastekli-li, naredili smo vsa zemeljska dela, tudi protipožarna. Sedaj pripravljamo temelje za stene, za zaprtje objekta. Dela bodo zaradi dopustov v Italiji 14 dni prekinjena, potem pa bomo nadaljevali z zaprtjem objekta, z notranjimi predelnimi stenami ... proti koncu leta bo objekt kar se tiče gradbenih del končan,« se nadeja Ivo Boscarol, direktor Pipistrela, ki napoveduje, da bo delo v novem objektu steklo po novem letu. Zanimanje za zaposlitev na goriški lokaciji je že sedaj veliko. »Iz Italije smo prejeli že okrog 800 prošenj za zaposlitev, nekaj deset tudi iz Slovenije,« pojasnjuje Boscarol. Pipistrelova letala že sedaj redno letijo tudi na goriškem letališču. »Če je v Ajdovščini burja, je ta možnost za nas velika prednost. Če pride kupec iz drugega konca sveta, in je tu burja, je velik plus, da je v Gorici mo- žno leteti in tudi preizkušati letala. Mi naredimo eno letalo vsak drugi dan. Če je v Ajdovščini 10 dni burja, je to lahko za nas velik problem. Gorica je za nas že sedaj velika pomoč. Ko bo gradnja končana, bo to pomenilo manjši strošek za nas, sedaj imamo namreč del tovarne v Italiji, kjer izdelujemo letala za ZDA, v najemu.« Pipistrel je lansko poslovno leto zaključil s 15 odstotkov večjim dobičkom kot predlani. »Letos se program naših letal spreminja, vsaj v prvi polovici leta smo dobavljali malenkost dražja letala kot lani. Prvo polletje smo tako zaključili s 27 odstotkov večjo realizacijo kot lani. Ne verjamem sicer, da se bo ta trend tako visoko nadaljeval tudi do konca leta. Problem Pipistrela je, da imamo vedno preveč projektov nad glavo in premalo denarja, da bi jih uresničili,« se namuzne prvi mož podjetja. Konec lanskega leta je Pipistrel od evropske letalske agencije (EASA) pridobil pomemben certifikat, ki jim omogoča, da sami načrtujejo letala. Boscarol takole pojasni pomen te pridobitve za podjetje: »V razvoju in prototipirnici imamo 35 inženirjev in znanstvenikov, kar je za podjetje z 90 zaposlenimi ogromen strošek, ampak če hočemo biti konkurenčni tudi v naslednjih letih, moramo iti v to, se prijavljati na vse možne razpise ter iskati sredstva. Odkar nam je evropska agencija izdala omenjeno dovoljenje, lahko sami naredimo tu- sabotin - Kamenje so ponovno premetali Namesto Tita se je pojavil THC Novi napis THC km Napis na Sabotinu je te dni znova zamenjal vsebino. Kamenje, ki je sestavljalo napis TITO, je nekdo premetal tako, da sedaj sestavlja napis THC, kar je znana kratica za tetrahidrokanabinol oziroma glavno psihoaktivno sestavino konoplje. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. M Izleti ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja v soboto, 11. julija, izlet v Verono za ogled opere »Tosca« v Areni; vpisovanje do zasedbe mest po tel. 3357835183 in 370-320914. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 20.00 - 22.15 »Terminator Genisys«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Ted 2« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.20 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Ted 2« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 18.15 - 21.00 »Terminator Genisys« (Digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Jurassic World«; 22.15 »Predestination«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.15 »Anime nere«; 22.15 »Poltergeist«. M Koncerti Po številnih preteklih spremembah napisa iz Naš Tito v SLO, Vstaja, JJ ... in znova v Tito, ima tokratna sprememba še najmanj politično sporočilo (ali pa tudi ne). Interpretacije na temo »kaj je avtor hotel s tem povedati« pa prepuščamo bralcem. (km) KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z Zadružno kraško banko tradicionalni enodnevni članski izlet na 14. Kmečki praznik - Srečanje slovenskih kmetov petih dežel, ki bo v soboto 25. julija v Železni Kaplji na Avstrijskem Koroškem. Cena izleta 25 evrov. Program izleta in odhod avtobusa bodo javili naknadno. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze do četrtka, 23. julija, v Trstu: tel. 040-362941 / e.pošta: kzacts@tin.it, v Gorici: tel. 048182570 /e.pošta: kzgorica@tiscali.it in Čedadu: tel. 0432-703119 /e.pošta: kz.cedad@libero.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, tradicionalni piknik, povezan z izletom v Pesariis (občina Pra-to Carnico). Sledilo bo družabno srečanje z glasbo v Ovaru. Vpisnine po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 048120801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.); na račun 20 evrov. fl Razstave H Čestitke Danes v Doberdob je v Drago kukavica priletela. 80 krat je ALDU LAKOVIČU zapela. Mnogo zdravja, pridnega dela, še zmeraj tako naprej ti iz srca voščijo tvoji prijatelji. di večino testov v hiši.« To pomeni, da bo certifikacija Panthere, ki bi sicer veljala okoli 7 milijonov evrov, bistveno cenejša, Bos-carol se nadeja da bo veljala manj kot pet milijonov. V podjetju tudi pospešeno iščejo nove trge za svoja letala, saj se klasični trgi na področju civilnega letalstva precej umirjajo. »V zadnjih 14 dneh smo imeli pri nas zastopnika iz Lagosa, Tunizije, Indonezije ... pospešeno odpiramo Afriko in Oceanijo, kjer nismo bili prej še prisotni. To nam zagotavlja, da lahko normalno delamo,« poudarja Boscarol. V ajdovskem Pipistrelu so se od lanskega oktobra pripravljali na poseben podvig: z njihovim električnim letalom Alpha Trainer so v torek kot prvi načrtovali prelet Rokavskega zaliva, kar bi slovenskega proizvajalca ultralahkih letal znova zapisalo v zgodovino letalskih presežkov. V Pipi-strelu so za podvig dobili potrebna dovoljenja francoskih in angleških oblasti, toda v nedeljo popoldan, dva dni pred načrtovanim dogodkom, so iz vodstva nemškega Siemensa prejeli elektronsko pošto, v kateri so Pipistrelu prepovedali prelet s Sie-mensovim motorjem, ki je sestavni del omenjenega letala, ker ni testiran in iz njihove strani odobren za prelete nad vodo. V petek bo Rokavski preliv skušalo prele-teti Airbusovo električno letalo, Siemens naj bi bil eden od investitorjev v ta projekt. (km) ~M Gledališče »LIVE MUSICHE DI SCONFINE«: 11. julija ob 21. uri na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 v Štarancanu bodo nastopile skupine Jestern in Hy-brida Sound & Light iz Italije in Meridian Brothers iz Kolumbije. 20. julija ob 21. uri na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 v Štarancanu bo koncert skupine Philm iz Berlina; več na www.dobialab.net. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da je na Goriškem v teku predvpis abonmajev za sezono 201516, ki nudi do 31. julija popust. Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in KC Lojze Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačni avtobusni prevoz; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-12.00 (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it). H Šolske vesti GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za šolsko leto 2015-16 na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 13. ure; informacije po tel. 0481-531508, e-pošta: gori-ca@glasbenamatica.org. PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp ludoteke Pikanogavičke poteka do 17. julija in od 24. avgusta do 11. septembra. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v varnem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495. www.dijaskidom.it MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdob do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisapravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). SLOVI K obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 2015-2016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. □ Obvestila MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah bo v poletnih mesecih odprt samo po dogovoru. Pokličite po tel. 3297411459 (Butkovič Ljubica) ali 3358419669 (Zdravko Kuštrin). V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Giovanni Zangrando (1876-1941). Atelje in učenci«. Danes, 9. julija, ob 18. uri prirejajo voden ogled razstave. Več po tel. 0481-547541 ali mu-sei@provincia.gorizia.it. V GORICI: v Trgovskem domu na Kor-zu Verdi 52 bo danes, 9. julija, ob 17.30 odprtje razstave z naslovom »Architettura Delle Stringhe - Arhitektura Trakov«. Razstavljajo študentje 5. letnika laboratorija integriranega načrtovanja fakultete iz arhitekture v Gorici; na ogled bo do 19. julija. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v torek, 21. julija 2015, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah v prvem sklicu ob 20.30 in v drugem ob 21. uri. AŠZ DOM v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja košarkarski turnir 3 proti 3 11. in 12. julija na odprtem igrišču v Pev-mi za kategorije under in over 16 ter over 40. Informacije po tel. 3292718115 (po 16. uri) ali na domgori-ca@gmail.com. LETNIKI 1955 organizirajo skupno družabnost dne 25. julija; informacije in najave po tel. 349-3844137 (Mas-similiana) do 15. julija. 0 Prireditve V RONKAH: v občinski knjižnici prirejajo »Poletne zgodbe« za otroke: danes, 9. julija, ob 20.30 na trgu pred knjižnico branje pod zvezdami s Cri-stino in Sereno. KULTURNO SREDIŠČE INCONTRO-SREČANJE v župnijski dvorani v Podturnu v Gorici prireja niz filmskih projekcij na temo vojne za mir: danes, 9. julija, ob 20.30 »Uomini contro«, Francesco Rosi; 16. julija 20.30 »Fango e gloria«, Leonardo Tiberi; 23. julija ob 20.30, »Torneranno i prati« Er-manno Olmi; vstop prost. POLETNE PRIREDITVE V TRŽIČU: pod pokritim šotorom v Ul. S. Am-brogio bo danes, 9. julija, ob 20.45 srečanje na temo zgodovinske in arheološke identitete Tržiča, sodelujejo Roberto Covaz, Edino Valcovich in Silvia Altran. Na Trgu Republike bo od 10. do 12. julija brazilski praznik. V GORICI: v zunanjih prostorih KC Lojze Bratuž bo danes, 9. julija, ob 20.30 srečanje pod lipami z naslovom »70 let pozneje«. Sodelovala bosta zgodovinar in profesor Jože Pirjevec ter predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. Večer bo vodila časni-karka Erika Jazbar. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. V ROMANSU: na Drevoredu Trieste ob jezerih FIPSAS bo od danes do 11. julija »Strofe dipinte di jazz«. Nocoj ob 19. uri odprtje; ob 19.30 predstavitev knjige »Ronchi dei partigiani«; ob 21. uri prireditev »Fronti di guerra, fronti di pace«, nastopa mladinski pevski zbor Freevoices, recitira igralec Enrico Cavallero; ob 22.30 »prireditev »Ri-fiuto la guerra. Pacifisti, renitenti, di-sertori, ammutinati: la grande guerra dalla parte di chi cerco di evitarla« (Piero Purini). 19. ZAMEJSKI FESTIVAL DIATON 2015 prireja v Jamljah od 10. do 12. julija AŠKD Kremenjak Jamlje v sodelovanju z recording studiom Burja: v petek, 10. julija, ob 19.30 mednarodni turnir v malem nogometu; v soboto, 11. julija, ob 8.30 nogometni turnir, polfinala, finala in nagrajevanje, od 20. ure dalje ples s skupino Radio Wave; v nedeljo, 12. julija, ob 10. uri odprtje kioskov, bolšji sejem na društvenem dvorišču, razstava člana Franka Boscarola z naslovom »Modeliranje«, ob 11. uri zbirališče traktorjev pri Komarjih na vrtnarstvu Tamara, ob 12.30 prihod traktorjev na prireditveni prostor, od 14. ure do 15.30 vpisovanje godcev na diatoni-čno harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov, nato podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala Diaton 2015, sledil bo ples s skupino Trio Midva. Deloval bo dobro založen bife s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kapljico. ALCI obvešča, da bo v soboto 11. julija v Tumovi dvorani v KB Centru od 15. do 18. ure na sporedu julijsko srečanje Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481 531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel.+39 327 0340677. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Maria (Dori-na) Milotti por. Nicolardi na glavnem pokopališču; 12.00, Giuliana Miliesi vd. Colaianni v evangelski cerkvi v Ul. Diaz in na glavnem pokopališču. DANES V POLAČU: 10.00, Luigi Mini-nel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Polaču in na pokopališču v Foljanu. DANES V RONKAH: 11.30, Maria Del Vecchio vd. Boscarol (iz tržiške bolnišnice ob 11.20) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Rita Gioconda Ulian vd. Canciani iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upe-pelitev. DANES V MARIANU: 10.00, Gisella Lesizza vd. Olivo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 9.30, Giuseppe Lavarra (s pokopališča v Beglianu) v cerkvi in na pokopališču. www.primorski.eu1 12 Četrtek, 9. julija 2015 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Prišel je čas, da si Grki izprašajo vest JoZe Pirjevec_ Skoraj za vsak mesec imam v svojem miselnem repertoarju primeren verz, ki ga zaznamujem in si ga pogosto recitiram. V tej pasji vročini mi na primer najbolj sili v spomin poezija nesmrtnega Hezioda, ki pravi: »Ko cveti osat in ko škržat na drevesu poje svojo ubrano pesem, je čas visokega poletja...« Zame je julij odločno grški mesec. Imam ga rad, ker ga avgust tako dobro ščiti pred septembrom, ko se bodo začeli dnevi krajšati in bo že trkala na vrata gospa jesen. Letos so moje misli še kako v Grčiji, pa ne zaradi vijoličastega osata in cvrčkovih melodij, temveč zaradi drame, ki se tam odvija. Da so Grki v nedeljo rekli »oxi« na referendumu, me ni presenetilo, saj verjamem v pravilnost rimskega pregovora, ki pravi: »Quos Deus pedere vult, dementat...« ali po naše: »Kogar hoče Bog ugonobiti, ga obnori...« Ne da bi ne simpatiziral z grškimi množicami, ki jim grozi bankrot in črna beda. Mislim predvsem na stare, na bolne, na upokojence pa tudi na številne mlade brezposelne. Mislim na dejstvo, da živi polovica grške populacije v Atenah in da je izgubila stik z zemljo, ki je v najhujši sili vendarle vir preživetja. Z druge strani pa se ne morem strinjati s tistimi, katerih intepret je bivši finančni minister Yanis Varoufakis, ki je v nedavnem »tweetu« zaščebetal: »Referendum od 5. julija bo ostal v zgodovini kot edinstven primer, ko se je mali evropski narod dvignil proti dolžniškim okovom.« Ali s tistimi, ki delijo misel premier Alexisa Ciprasa, da se grški narod ne namerava odpovedati svojemu dostojanstvu. Po mojem je prišel čas, da si Grki izprašajo vest in si priznajo, da so svoje nesreče sami krivi. V kakšno brezno hitijo, je bilo jasno že leta, kar se mene tiče najbolj takrat, ko so se pripravljali na olimpijado v Atenah, čeprav je bilo očitno, da zanjo nimajo potrebnih sredstev in da se bodo mo- JEZIK NA OBROBJU Danes bi rada opozorila vse, ki pišejo za naše medije ali se oglašajo po radiu in televiziji, naj črtajo iz svojega besedišča izraz predujem, ker sem prepričana, da ga v vsej svoji poklicni karieri ne bodo nikoli potrebovali. Prihranijo naj ga samo za obrekljivo opravljanje negospodarnih ali zapravljivih ljudi. Naša nesreča je, da imamo Slovenci za italijansko akontacijo še kar pet drugih izrazov, in sicer naplači-lo, predujem, ara, avans in anticipa-cija, pa še opisno plačati vnaprej in pogovorno vzeti ali plačati na račun. Nobenih težav ne bi imeli, če bi lahko vse te izraze med seboj po mili volji zamenjavali. Na žalost so si po pomenu blizu samo nekateri. Edini, ki ima strogo določen pomen in skrajno omejeno rabo, je predujem. Če bi tisti naš pisec ali pisci, če jih je več, ki mu je predujem pri srcu, kdaj pogledal v Pravopis, bi našel tam zapisana samo dva zgleda: predujem na plačo in predujem za roman. Pri tem ne gre za naključno izbrana zgleda, ampak za edini priložnosti, ko smemo predujem zapisati. Ta izraz bomo našli samo še v pravnem jeziku, kjer je predujem znesek, ki ga vnaprej založi stranka za stroške, ki bodo na sodišču nastali v dokazanem postopku. Za predujem na plačo prosi delavec ali uslužbenec svojega delodajalca, kadar se znajde v hudi stiski že pred naslednjim plačilnim dnem. Navadno ponižno in skrušeno prosi za anticipacijo na račun dohodka, do katerega še nima pravice. Od dobrohotne milosti gospodarja je odvisno, ali ta predujem tudi dobi, okolje pa ga pomilovalno gleda, ga obrekuje in si misli, kako slabo gospodari ali celo zapravlja in pijančuje. Če sodi kdo med take škodoželjne obrekljivce, bo predujem potreboval v zasebnem življenju, v poklicnem prav gotovo ne. V italijanskem jeziku rečemo temu anticipo sullo stipendio. rali do vratu zadolžiti. Pred igrami sem bil v Del-fih, na Peloponezu, v Atenah in sem zaskrbljeno opazoval mrzlične priprave na veliko »fešto«. Imel sem vtis, da v Grčiji od Periklesa dalje še nikoli niso dvignili toliko stebrov in tako velipotezno gradili. Samo po sebi se je ponujalo vprašanje, kdo bo vse to plačal. Sedaj vemo kdo. Kar me najbolj skrbi, je vprašanje, ali bo Evropa zmožna premostiti poraz, ki ga doživlja. Bojim se, da ima prav Marine Le Pen, voditeljica desničarske Nacionalne fronte v Franciji, ki z zadovoljstvom trdi, da je to začetek konca »evrocone«. Zame, ki sem močno vpet vanjo že zaradi tega, ker živim med Slovenijo in Italijo, bi bilo to katastrofa. Moram pa tudi priznati, da Evropa grške krize ni znala reševati s tisto previdnostjo, modrostjo in velikodušnostjo, ki bi bila potrebna, če je res, da smo člani Unije vsi v isti barki. Kakor Grki si mora tudi Evropa, posebno tista, ki ima svoje vodilne ljudi v Bruslju in v Berlinu, izprašati vest. Ko smo v Sloveniji snovali stranko »Solidarnost« smo dosti razpravljali o nuji tesnejše povezave med raznimi evropskimi državami, predvsem kar zadeva zaščito najbolj izpostavljenih. Med drugim smo nameravali predlagati vzajemno zdravstveno pomoč znotraj meja EU, pri čemer pa nam nihče ali skoraj nihče ni prisluhnil. Toda samo po sebi je umevno, da EU nima bodočnosti, če ne bo ustvarila politične klime, ki bo zagotavljala vsem državljanom vero vanjo in prepričanje, da bi bilo njihovo življenje brez nje slabše. »Poleti«, pravi Heziod v sklepu svoje pesmi, »so koze debelejše, vino boljše, ženske pohotnej-še, moški bolj mlahavi, kajti Sirij šibi glavo in kolena in koža je žgoča zaradi vročine: takrat je potrebna senca neke skale in palmovo vino... « To v poletjih med osmim in sedmim stoletjem pred Kr. Leta 2015 po Kr. ni časa za počitek. VREME OB KONCU TEDNA Z vremensko fronto prekinjen vročinski val^^^fe Darko Bradassi_i \ i Čeprav se je nam dogajalo veliko bolje kot južnim in zahodnim sosedom, kjer je bila ad-vekcija severnoafriškega zraka največja in se je živo srebro, denimo, v Španiji, krajevno povzpelo celo nad 45 stopinj Celzija, je subtropski anticiklon zlasti v juliju v celoti uspel zaobjeti tudi naše območje. Prikazalo se je vroče poletje. Temperature so se zvišale, zlasti pa se je iz dneva v dan večal toplotni indeks oz. občutek toplote, ki jo v resnici zaznavamo. Glavna značilnost tega anticiklona namreč niso bile ravno zelo visoke dnevne temperature kot take (o nočnih pišemo spodaj) - podnevi nismo beležili in niti se nismo približali novim rekordom - pač pa ob solidni vročini zelo velika stanovitnost in umirjenost ozračja. Pod zelo vročim višinskim zrakom se je dogajanje v prizemlju zelo upočasnilo. Iz dneva v dan se je zaradi izhlapevanja tal večal odstotek vlage in posledično občutek soparnosti. Čez dan je relativna vlaga marsikje ob 33 ali 34 stopinjah Celzija presegala 60 odstotkov, v nočnih urah pa ob temperaturah povečini krepko nad 20 stopinjami Celzija 80 odstotkov. Zrak je bil zelo vlažen in »težak«. Ko pa je več vlage, pot težje izhlapeva, zato je ter-moregulacija človeškega telesa manj učinkovita. Toplotni indeks je ravno zaradi velike vlage poskočil tudi do okrog 40 stopinj Celzija. Torej: čeprav so termometri beležili 33 ali 34 stopinj Celzija, smo marsikje v resnici občutili, kot da bi jih bilo 6 ali 7 več. Verjeti ali ne, v takih pogojih izjemne stanovitnosti temperatura, ki jo deželna meteorološka opazovalnica FJK v Trstu beleži na pomolu bratov Bandiera, v juliju sploh ni dosegla, razen včeraj, 30 stopinj Celzija. Razlog je bil ravno v zelo mirnem ozračju in posledičnem velikem vplivu morja na tamkajšnje merilne naprave. Zaradi velike stagnacije ozračja pod vročim anticiklonom in velike vlage pa so se tla ponoči ohlajala počasneje kot običajno, zato so bile noči nenavadno vroče. ARSO je včeraj ugotovil, da sta bili zadnji dve noči nad Slovenijo marsikje med najtoplejšimi v zadnjih 20 letih, kar mestoma velja tudi za naše kraje. Sinoči in ponoči se je udejanjila sprememba. Vremenska fronta, ki je od zahoda proti vzhodu prečesala večji del srednjeevropskih držav, je zajela tudi naše območje. Pojavi ob njenem prehodu so bili marsikje zelo izraziti, pojavljala se je tudi toča. Vročinski val se je tako zaključil. Čeprav zlasti pri nas zaradi burje ne gre pričakovati v absolutnem smislu posebno velike ohladitve, ki bo v vsakem primeru precej manjša kot v notranjosti Slovenije - temperature pa bodo tudi pri nas vsekakor nižje kot v preteklih dneh - bodo razmere povsem drugačne in veliko prijetnejše. Od severovzhoda bo pritekal občutno bolj suh zrak, ki bo prevetril in prečistil ozračje. Občutno bo padel toplotni indeks, sopara in vlaga pa bosta le spomin. Čez dan se bo živo srebro mestoma, zlasti na Goriškem, lahko dotaknilo 30 stopinj Celzija, drugod bomo predvidoma namerili kakšno stopinjo manj, najnižje nočne vrednosti pa bodo malo nad 20 stopinj Celzija, toda ob prevetrenem in suhem ozračju. Danes bo sprva v glavnem še nekaj spremenljivosti, nato bo postopno več sončnega vremena. Od jutrišnjega dne do vključno nedelje bo prevladovalo sončno in za kakšno stopinjo Celzija toplejše, toda še vedno prijetno vreme z le morebitno občasno popoldansko krajevno nestanovitnostjo. Podobno vreme se bo, kot kaže, nadaljevalo tudi večji del prihodnjega tedna pred morebitnim nadaljnjim novim poslabšanjem z ohladitvijo. ljubljana - Udarjale so strele in klestila je toča Vremenski preobrat povzročil številna neurja po Sloveniji Iz prejšnjih časov poznamo tudi predujem za roman. Za nekatere naše literate bomo v življenjepisih našli zapisano, da so svoje založnike prosili in pri njih moledovali za predujem še preden je bil roman napisan, ne le izdan. Ker je za pisanje romana treba kar precej časa, so nekoč pisatelji sklepali z založniki celo pre-dujemske pogodbe. V današnjih kriznih časih morajo biti pisci zadovoljni, če sploh najdejo založnika in dobijo plačilo vsaj kmalu po natisu romana. Več sreče imajo samo pisci uspešnic. Predujem se danes v praksi pojavlja le kot bela vrana, zato sem na začetku omenila, da naj naši novinarji nanj kar pozabijo in ga v svojem poklicnem besedišču desetkrat prečrtajo. Kako je torej mogoče, da ga srečujemo v naših medijih? Kaj nadomešča? Največkrat obroke raznih plačil ali subvencij. O predujmu sem zadnjikrat brala 16. junija letos, ko je zapadel v plačilo junijski obrok davka Ta-si, naslednji in zadnji bo konec leta. Upam, da bo takrat dobil svoje pravo ime - obrok. Predujem nam že sam pove, da gre za nekaj, kar je dano ali prejeto vnaprej, kar naši davki niso. Letošnji davek Tasi velja za letošnje, ne lansko leto. Dohodnino prijavljamo leta 2015 za leto 2014. Tudi avans na izplačani dohodek (it. ritenuta d' ac-conto) ni predplačilo v pravem pomenu besede, ampak znesek, ki ga delodajalec sproti odtegne na račun davkov, ki bodo dokončno obračunani šele naslednje leto. Lelja Rehar Sancin LJUBLJANA - Vremenska napoved, ki vsaj za nekaj časa prinaša konec vročinskega vala, a hkrati tudi popoldanske nevihte in možnost toče, se je včeraj že uresničila. Med prvimi so močnejše deževje okoli poldneva dočakali v Mariboru, o toči pa so poročali z območja Bovca in Bleda. Fronta, ki je prišla s severozahoda, je dosegla tudi Koroško in Prekmurje.V Mariboru so zaradi močnejšega naliva morali nekajkrat posredovati gasilci. Tako je meteorna voda po nalivu zalila kletne prostore objekta na Lavtarjevi ulici, v Kamnici je ogrožala stanovanje v kletnih prostorih, v Limbušu pa zalila prostore v obratu podjetja Marles. Medtem ko na Gorenjskem, z izjemo stanovanjske hiše v Zvirčah v občini Tržič, kjer je zaradi močnega naliva skozi obrobo dimnika meteorna voda pritekla v stanovanje, večjih težav niso zabeležili, pa se je včeraj po 14. uri krajše neurje razbesnelo na Koroškem in obmejnem delu Zgornjega Podravja. Tako je neurje s točo zajelo območje občine Podvelka, kjer je poškodovalo stanovanjski objekt v naselju Spodnja Kapla. V Mislinji so gasilci pomagali pri prekrivanju strehe ene od stanovanjskih hiš z zaščitno folijo, v Radljah ob Dravi pa je strela udarila v objekt na Mariborski ulici in v stanovanjski objekt v Ulici pod gradom. »Obe streli sta bili t. i. mrtvi streli, je pa pri eni prišlo do začetnega požara na elektroinštalaciji,« je za STA povedal poveljnik koroškega gasilskega območja in pred- Impresivno velika zrna toče so včeraj padala med nevihto v Bovcu mmc sednik PGD Radlje ob Dravi Primož Ternik. Večje škode ni bilo. Močan sunek vetra je malo pred 15. uro odkril tudi streho konjeniškega kluba v Šentilju, v Pesnici pa je veliko drevo potrgalo električne vodnike in padlo na streho stanovanjskega objekta v Jelenčah. Na Agenciji RS za okolje (Arso) sicer opozarjajo, da lahko pod vplivom hladne fronte nastanejo krajevna neurja predvsem z močnimi nalivi, sunki vetra in udari strel, lokalno pa ni izključen tudi pojav toče. Lahko se tudi zgodi, da ob močnejših nalivih v večjih delih države hitro narastejo posamezni manjši vodotoki in hudourniki, ob tem pa so možna tudi razlivanja ob strugah, so še dodali na Arsu. Da bi se lastniki avtomobilov lažje izognili udarcem toče in nalivom, so se v nekaterih večjih trgovskih centrih odločili tudi čez noč pustiti odprta vrata svojih garažnih hiš. / TRST Četrtek, 9. julija 2015 13 Polfinalisti Wimbledona WIMBLEDON - Federer (foto ANSA), drugi igralec sveta, je v četrtfinalu premagal Francoza Gillesa Simona s 6:3, 7:5 in 6:2, Murray, ki je na lestvici ATP na tretjem mestu, pa je bil prav tako v treh nizih boljši od Kanadčana Vaseka Pospisi-la (6:4, 7:5, 6:4). Federer in Murray se bosta srečala v polfi-nalu. Djokovič je s 6:4, 6:4, 6:4 premagal Hrvata Čiliča. Djo-kovič se bo v polfinalu pomeril proti zmagovalcu sinočnjega dvoboja med Stanom Wawrinko - Richardom Gasquetom. naš pogovor - Slovenski boksar Dejan Zavec Udarci in čustva »Odšel sem na nogometni trening, ker je tistega dne odpadel, sem zavil v dvorano« Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Na seznamu ...Tina Maže LJUBLJANA - Odbor panoge za alpsko smučanje Smučarske zveze Slovenije je potrdil reprezentance za sezono 2015/2016, v kateri je sicer tudi Tina Maze, ki pa se je že po koncu minule sezone odločila, da si bo vzela leto dni premora. Sprejeli so tudi finančni načrt v višini 1,5 milijona evrov, program dela in sestavo strokovnega vodstva alpskih ekip. Žensko ekipo za svetovni pokal tako sestavljajo Tina Maze, Ilka Štuhec, Ana Drev, Maruša Ferk, Ana Bucik, Vanja Brodnik, Katarina Lavtar in Tina Robnik. V bližini Mestnega stadiona na Ptuju se nahaja telovadnica večkratnega svetovnega prvaka in branilca svetovne lovorike v super velterski kategoriji po verziji WBF Dejana Zavca, poznanega tudi z vzdevkom Mr. Simpatikus ali Jan Zaveck. Naslov je spet osvojil 11. aprila letos v Mariboru, ko je premagal Danca Yengoyana. 39-letni Štajerec je sicer v sklopu nogometnega turnirja pobude Dobrodošli doma nastopal z domačo ekipo proti zamejskim rojakom iz Madžarske, Avstrije in Italije. Po nogometnih srečanjih je v svojem Gym Caffe-ju sprejel vse udeležence, uprizoril tudi krajši boksarski spektakel in našel čas za krajši pogovor za naš dnevnik. Boksarsko kariero ste začeli pri šestnajstih letih, nato ste se hitro povzpeli na profesionalnih jakostnih lestvicah. Zakaj se je mladenič iz Trdobojcev oglasil v boksarski telovadnici? Do boksa me je pripeljalo življenje. Najprej sem odšel na trening nogometa, ker pa je tistega dne odpadel, sem zavil v dvorano, kjer se je odvijal boksarski trening in tako sem prvič spoznal to okolje. Ostal pa sem zaradi iskrenih, prijaznih in pozitivnih ljudi. Preden bi jih spoznal, sem imel občutek, da so to grobi ljudje, brez čustev, ki te grdo gledajo. Po prvem treningu sem razumel, da so to zelo fleksibilne osebe, ki te ne ocenjujejo po socialnem statusu, temveč te sprejmejo mednje popolnoma enakovredno. Grobost tega športa je mogoče preveč varljiva, v zakulisju torej obstaja velika občutljivost ... Rekel bom, da so negativne plati preveč poudarjene. Absolutno ne zagovarjam, kaj pa še, da bi spodbujal upora- bo boksarskega znanja izven ringa. To se dogaja samo v takih primerih, ko nekdo trikrat skoči kolebnico, zapusti telovadnico in se počuti nepremagljiv. Navidezno je to grob ali nasilen šport, sam pa ga vidim kot plemenito veščino. V zasebnem življenju nimam nikoli potreba izkazovati svoje moči z nekimi boksarskimi izvodi. V osnovi so boksarji zelo občutljive in čustvene osebe. Življenje in boks pa sta si zelo podobna: če v življenju hočeš uspeti, se moraš boriti. Tudi brez vadbe ni uspeha. Koliko časa posvečate treningom? Vsak dan dvakrat, razen v nedeljo. Ko se stopnjujejo treningi pred dvobojem, tudi do šest ur na dan. Drugače v povprečju do treh ur na dan. Vsak kilogram, pravzaprav vsak gram telesne mase je v boksarskih kategorijah pomemben, saj so omejitve teže strogo zastavljene. Ali ste na posebni dieti? V zadnjem mesecu pred dvobojem imam dodobra začrtan jedilnik, da nekako izločam hrano, ki prinaša kilograme oziroma uživam hrano, ki je namenjena temu športu. V glavnem so to testenine, meso in zelenjava, večjih prehrambnih skrivnosti pa nimam. V vsakem športu, predvsem takih, kjer je uravnavanje mišične mase pomembno, si športniki pomagajo na dovoljene in nedovoljene načine. Kako je v boksu s protidopinškimi kontrolami? Kontrole so hude, stroge in najmanj tolerantne. Vesel sem nad tako strogostjo. V Evropi so omejitve najstrožje. Naj pa razjasnim, da nekateri športniki brez dodatkov, kot so lahko proteini in podobno, Dejan Zavec »Mr. Simpatikus« ansa ne uspevajo. Slednji so dovoljeni, saj kilogram mesa bi kdo težko zaužil vsak dan. Mimo teh dodatkov pa popolnoma zagovarjam doping kontrolo in sem zelo vesel, da obstaja taka strogost v našem športu. V aprilu ste ponovno osvojili naslov svetovnega prvaka v polsrednji kategoriji po WBF. Kateri so vaši prihodnji načrti? Nekje v oktobru ali novembru imam planiran odhod v ZDA, kjer bi rad imel dvoboj v New Yorku ali Las Vegasu. Upam, da mi bo uspelo ubraniti naslov. Andrej Marušič Plavalno SP: rekordna udeležba KAZAN - Ruski Kazan, prestolnica Tatarstana, bo med 24. julijem in 9. avgustom gostil letošnje svetovno prvenstvo v plavanju in vodnih športih. Udeležba bo vnovič rekordna, saj je za tekmovanje prijavljenih 2500 športnikov iz 190 držav. Stroški tekmovanja bodo znašali dobrih 55 milijonov dolarjev. Koper na Bonifiki proti Islandcem KOPER - Pred nogometaši Kopra, Celja in Domžal so povratne tekme prvega kroga kvalifikacij za evropsko ligo. Po prvem obračunu so od slovenske trojke v najboljšem položaju Koprčani, ki so na Islandiji zmagali z 1:0 proti Vikingurju, danes ob 20.30 pa bodo igrali na domači Bonifiki. Konec tedna je bila v Sesljanskem zalivu na sporedu druga selekcijska regata za nastop na državnem prvenstvu v razredu optimist under 16 (mladinci letniki 20002003) in za nastop na Pokalu Primavela v razredu optimist under 12 (kadeti letniki 2004-2006), ki bosta na jezeru Como v začetek septembra. Skupno s prvo selekcijsko regato, ki je potekala konec maja prav tako v Sesljanu v oganizaciji JK Čupa, so opravljeni plovi veljali za sestavo skupne deželne kritrijske lestvice. Na selekcijah je nastopilo skupno 77 mladincev in 90 kadetov iz naše dežele, med katerimi 16 jadralcev TPK Sirena (od teh 6 mladincev in 10 kadetov) in 6 jadralcev JK Čupa (4 mladinci, 2 kadeta). Nastop na državnem prvenstvu v razredu optimist under 16 si je zagotovilo prvih 13 uvrščenih mladincev, na Pokalu Primavela pa 13 kadetov letnika 2004, 10 kadetov letnika 2005 in 10 kadetov letnika Brežana rajala skupaj s Čilenci Zmagoslavno vzdušje Čila v Južnoameriškem nogometnem prvenstvu Copa America sta na svoji koži okusila tudi no-voporočenca Sandi Zeriali (nekdanji košarkar Bora in Brega) in Breda Cunja. Brežana sta namreč v južno Ameriko odpotovala na medene tedne. »VSan Pedru de Atacama sva obiskala Bredino teto Magdo Sturman (agronomka je bila do lani tudi sodelavka našega dnevnika), ki stanuje v Čilu. Z Bre-dinimi sorodniki smo si ogledali zgodovinski finale med Čilom in Argentino. Po zmagi domačinov je v Čilu sledilo dvodnevno rajanje. Podobno kot v Italiji, po zmagi na svetovnem prvenstvu leta 2006. Mediji poročajo samo o nogometu. Na cesti vsi se pogovarjajo le o zgodovinskem uspehu (Čile je namreč prvič v zgodovini postal južnoameriški prvak, op. av.),« nam je Sandi (na fotografiji facebook prvi sede od desne in Breda prva stoje od desne) napisal po facebooku. Po Čilu bosta no-voporočenca obiskala še Argentino in Bolivijo. (jng) 2006. Oba dni regate je zaznamoval zaznamoval rahel veter, zato je regatni odbor uspel izpeljati samo dva plova tako za mladince kot za kadete. Med mladinci se je najbolje uvrstil Ti-nej Sterni (Sirena), ki je na drugi selekcijski regati osvojil 4. mesto, in tako obdržal 1. mesto na skupni deželni kriterijski lestvici za nastop na državnem prvenstvu. Od jadralcev Čupe se je na DP uvrstila Giorgia Sini-goi, ki je bila konec tedna skupno 9. (3. v ženski konkurenci). Skupno je Giorgia zasedla 6. mesto (2. v ženski konkurenci). Uvrstitev na državno prvenstvo pa se je prav v zadnjih regatah ponesrečila trem Sireninim mladincem. Prav do zadnjega so bili še uvrščeni Leo Filipovič Grčič, Jan Zuppin in Marko Sancin, ki so zasedli na končni kriterij-ski lestvici 14., 17. in 20. mesto. Ostali Sirenini mladinci so dosegli sledeče uvrstitve: 24. Petra Gregori , 59. Rene Popovič. Uvrstitve Čupinih mladincev: Alessandro Deluisa se je uvrstil na solidno 14. mesto, Elena Lo Ca-scio je bila 15., Jan Pernarčič pa 20. V kategoriji kadetov se je med Sire-ninimi jadralci najbolj izkazal mladi Luca Centazzo, ki je pretekli konec tedna osvojil končno 23. mesto ozirona 2. mesto med letniki 2006 in si tako zagotovil nastop na Pokalu Primavela kot drugouvršeni na kri-terijski lestvici letnika 2006. V kategoriji letnika 2006 sta si uvrstivev na Pokal Prima-vela zagotovila še Iztok Kalc (3. 2006) in Ivan Visintin (8. 2006). Od Čupinih jadralcev bo na državnem prvenstvu jadral Rok Gole-mac, ki je bil v nedeljo 14. (14. pa med letniki 2004). Zaradi diskvalifikacije je za las bil ob uvrstev tudi Sirenin kadet letnika 2004 Stephan Njemčevič, ki je bil 22. (14. 2004). Nastopili so še Sirenini kadeti Daniel Verzier, Kristian Dal Borgo, Dario Filipovič Grčič, Mija Škerlavaj, Alessia Manzin, ki so se uvrstili v drugi polovici lestvice. Čupa je na regatah v Sesljanskem zalivu nastopila z dvema jadralcema. Rok Golemac je bil 14., Francesco Allegretti pa 24. APrimorski ~ dnevnik kolesarstvo Etapa Greipelu, Martin ostaja v rumenem AMIENS - Andre Greipel je zmagovalec pete etape dirke po Franciji. Nemški kolesar, član ekipe, katere glavni pokrovitelj je belgijska državna loterija Lotto, je po drugi dobil še peto etapo Toura. Greipel je slavil na preizkušnji v deževnem in vetrovnem vremenu dolgi 189,5 km od Arrasa do Amiensa. Drugo mesto je pripadlo Slovaku Petru Sa-ganu (Tinkoff-Saxo), tretji pa je bil Britanec Mark Cavendish (Etixx -Quick-Step). Nemec Tony Martin (Etixx - Quick-Step) je ohranil mesto vodilnega po zaslugi dobrega sprinta in bo tudi na šesti etapi od Abbevilla do Le Havra (191,5 km) oblečen v rumeno majico. Britanec Christopher Froome (Sky) na drugem mestu skupno zaostaja 12 sekund. SKUPNO: 1. Tony Martin (Nem/Etixx-Quick Step) 17:19:26 2. Christopher Froome (VBr/Sky) + 0:12 3. Tejay van Garderen (ZDA/BMC) + 0:25 4. Peter Sagan (Slk/Tinkoff-Saxo) + 0:33 5. Tony Gal-lopin (Fra/Lotto-Soudal) + 0:38 6. Greg Van Avermaet (Bel/BMC) + 0:40 7. Rigoberto Uran (Kol/Etixx-Quick Step) + 0:46 8. Alberto Contador (Špa/Tinkoff-Saxo) + 0:48. jadranje - Selekcijske regate optimist Šest jadralcev (štiri Sirene in dva Čupe) z vstopnico za DP Tinej Sterni (Sirena) prvi na deželni kriterijski lestvici mladincev Udrih ostaja v ligi NBA MEMPHIS - Triintridesetletni Beno Udrih bo tudi v naslednji sezoni igral za moštvo Memphis Grizzlies. Vodstvo ekipe je Štajercu zagotovilo plačo v višini 2,2 milijona dolarjev (1,99 milijona evrov). V Lignanu predavanja za košarkarske trenerje Deželna košarkarska zveza organizira v soboto in v nedeljo v Lignano delavnico (clinic) za košarkarske trenerje. V soboto od 10.00 do 13.45 v telovadnici palaGetur (Viale Centrale 29) bodo predavali Giordano Consolini, Federico Danna in Stefani Pilla-strini na temo »Evolucija igralca: od mini-košarkarja do vključitve v člansko ekipo«. V nedeljo v telovadnici Teghil (Viale Europa 144) bodo od 10.00 do 14.00 predavali En-rik Dettman (Napadalna prioriteta: met na koš) in Francesco Cuzzolin ter italijanski selektor U20 Stefano Sacripanti (predstavila bosta tipičen trening državnih mladinskih selekcij). EP U20 - Košarkarsko EP under 20: Rusija - Španija 60:69, Litva - Turčija 50:66, Francija - Hrvaška 72:55, V. Britanija - Slovenija 72:80, Srbija - Latvija 69:56, Češka - Ukrajina 90:68, Italija - BiH 69:73, Grčija - Bolgarija (večerna tekma). Danes: 14.15 Poljska - Češka, Nemčija - V. Britanija, 16.30 Izrael - Grčija, Bolgarija - Srbija, 18.45 BiH - Francija, Slovenija - Litva, 21.00 Belgija - Italija, Ukrajina - Rusija. PIRAN - V soboto bo Tartinijev trg v Piranu gostil tretji turnir uradnega državnega prvenstva košarke 3:3 KZS v ulični košarki. NOGOMET - Zaradi preiskave, v katero je vpletena Catania, se bo prvenstvo B-lige začelo 5. septembra in ne kot po programu, 21. avgusta. V Trstu Seven in Doggy Run V nedeljo bosta v Trstu na sporedu tekaški prireditvi Trieste Seven Run in 2. Trieste Doggy Run. Star in cilj obeh bo na Borznem trgu. Start prve bo ob 7.00. Druga tekaška preizkušnja, ki je namenjena tekačem in njenim hišnim ljubljenčkom, bo ob 8.15. Vpišete se lahko na spletni strani www.bavisela.it. 1 4 Četrtek, 9. julija 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. C Območje visokega zračnega tlaka nad južno Evropo slabi. Hladna fronta je od severozahoda dosegla Alpe in bo zvečer prešla tudi naše kraje. Pred njo bo danes z jugozahodnim vetrom še dotekal k nam zelo topel in postopno bolj vlažen zrak. Po vsej deželi bo večinoma sončno z občasno oblačnostjo. Ponekod so pričakovane tudi kratkotrajne plohe, še zlasti v hribovitem svetu. Po nižinah in ob morju bo ozračje suho in postopoma se bo ohladilo. Ob morju bo pihala šibka do zmerna burja. Danes bo sprva pretežno oblačno, čez dan pa se bo delno razjasnilo. Na Primorskem bo precej jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 24 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C. Jutri bo povsod jasno, dopoldne bo še ponekod pihala šibka burja, popoldne pa burin. Jutri bo še večinoma sončno, na Primorskem bo pihala šibka burja. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in spet nekoliko bolj vroče. V nedeljo popoldne bo v gorah kakšna nevihta. ; £ Sonce vzide ob 5.24 in zatone ^g ob 20.56 □ Dolžina dneva 15.32 Luna vzide ob 0.41 in zatone ob 14.07 Leta 1957 je še tretji dan inS zapored huda vročina, marsikje se je spet z segrelo nad 35 °C. Na Bizeljskem so izmeni rili 37,9 °C, v Črnomlju 37,8 °C, v Mariboru < 37,5 °C, na Slapu pri Vipavi 36,4 °C, v Ljubljani 35,6 °C in v Kranjski Gori 32,4 °C. Danes: ob 3.31 najvišje 1 cm, ob 9.11 najnižje -19 cm, ob 16.27 najvišje 33 cm. Jutri: ob 0.15 najnižje -24 cm, ob 6.08 najvišje 1 cm, ob 10.35 najnižje -11 cm, ob 17.37 najvišje 34 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25,1 stopinje C. -JO ¿o 500 m ...... ......24 2000 m 1000 m ..... .....20 2500 m 1500 m..... ......18 2864 m UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 9 in v gorah 10. Na Hrvaškem slodeled samo za polnoletne ZAGREB - Vaniljev sladoled z lešnikovo kremo na palčki hrvaškega proizvajalca Ledo ni namenjen otrokom, temveč zgolj polnoletnim državljanom, saj vsebuje srečko hrvaške loterije. Gre za sladoled jackpot, ki ga ne prodajajo otrokom, saj so igre na srečo za mlajše od 18 let prepovedane. Otroci, ki niso v spremstvu starejših, praviloma ne morejo kupiti sladoleda z darilom, četudi jih ne zanima nagradna igra, temveč zgolj okusna lučka. Večina prodajalcev sladoleda jackpot ne prodaja otrokom, a v Zagrebu so tudi takšni, ki so sladoled s srečko prodali osemletnemu otroku, je včeraj poročal Jutarnji list. Časnik je na več prodajnih mestih preveril, ali se v hrvaški prestolnici držijo zakona o prepovedi iger na srečo za mladoletne. Češki zapori po množični amnestiji leta 2013 znova polni PRAGA - Češki zapori so dve leti in pol po množični amnestiji, ki jo je razglasil tedanji predsednik Vaclav Klaus, znova na robu svojih zmožnosti. Število zapornikov je v začetku meseca preseglo 20.000, kar pomeni, da so zapori zapolnjeni v 98 odstotkih, je poročal češki dnevnik Pravo. V 10-milijonski državi imajo 35 zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij, 15 med njimi pa jih je že preseglo svoje zmožnosti. Klaus je januarja 2013, tik preden je zapustil predsedniški položaj, razglasil amnestijo, posledično pa je število zapornikov padlo s 23.000 na 16.000. Policija in opozicija sta Klausovo odločitev ostro kritizirali. kamnik - Prihodnji teden spet v pogonu dvosedežnica Šimnovec Na Veliki planini niti ne vedo, kaj je nadležni vročinski val KAMNIK - Na Veliki planini bodo v prihodnjem tednu, če bodo vremenske razmere ugodne, zagnali obnovljeno dvosedežnico Šimnovec. Dvosedežnica, ki so jo zaposleni v podjetju v precejšnji meri obnovili sami, na Veliko planino popelje 70 odstotkov od okoli 40.000 obiskovalcev, ki se na planino vsako leto pripeljejo z ni-halko.Obnova dvosedežnice se je začela letos spomladi. Pri obnovi so zamenjali vse varnostne elemente z novimi (na primer ležaje, sornike in podobno), sanirali nosilne stebre, zamenjali motor in elektro krmiljenje in zamenjali sede- že, je pojasnil direktor družbe Velika planina Leon Keder. Vrednost investicije so v družbi Velika planina ocenili na 320.000 evrov, tudi po zaslugi zaposlenih v družbi, ki so precej dela opravili sami, pa bo končna vrednost del nekoliko nižja, pravi Keder. Dvosedežnica je za Veliko planino zelo pomembna, poudarja Keder. Med tistimi, ki prihajajo na Veliko planino, je namreč tudi veliko takih, ki nočejo ali ne zmorejo vzpona na planino peš in se na vrh planine odpeljejo z ni-halko in nato dvosedežnico. V zadnjih tednih, ko so se tempe- rature zraka v dolini dvignile tudi krepko čez 30 stopinj Celzija, je bilo na planini veliko prijetneje, pravi Keder. »Ne vem, če je na planini kdaj bilo 30 stopinj Celzija. Te dni je zgoraj v jutranjih urah okoli 19 stopinj Celzija, čez dan pa se temperature dvignejo do okoli 24 stopinj. Človek se pri nas na planini lahko ohladi, lahko diha,« opisuje Keder. Sedežnica Šimnovec in nihalka ob ugodnem vremenu obratujeta vse leto. V večjem delu leta predstavljata tudi edini dostop do turističnih koč, pastirskih koč in gostinskih objektov na pla- ciper - 506 evrov poslal »tovarišu Aleksisu« Upokojenec podaril pokojnino Grčiji LIMASSOL - Ciprski upokojenec je svojih 506 evrov pokojnine poslal grškemu premierju Aleksisu Ciprasu kot prispevek h grškemu proračunu. V pismu, ki ga je poslal z denarjem, je zapisal, da gre za znak podpore in hvaležnosti »tovarišu Aleksisu«. »Darilo je zahvala za vaša neutrudna pa tudi junaška prizadevanja za ohranitev in zaščito časti ter dostojanstva grških ljudi, ki ju nekateri zlorabljajo... naj bodo prekleti,« je zapisal 88-letni Onufris Mihaelides. Pismo je zaključil z besedami: »Glavo pokonci, tovariš Aleksis, naš simbol boja za ponos in dostojanstvo«. Mihaelides, ki ima v obalnem mestu Limassol še vedno v lasti manjšo trgovino z električnimi pripomočki, je povedal, da se je bil primoran odzvati, potem ko je na televiziji videl podobe ljudi njegove starosti, kako stojijo pred bankami, da bi dobili denar s svojih računov. Mihaelides, čigar tri hčere so študirale v Grčiji, je še dejal, da bi na nedeljskem referendumu v Grčiji tudi sam glasoval z »ne«. O sebi je še povedal, da je občutljiva oseba. »In sem si rekel, da bi lahko s to majhno potezo vzpodbudil premožnejše ljudi, da pomagajo.« Pojasnil je tudi, da so ga poklicali Ciprasovi sodelavci in se mu zahvalili za njegovo potezo. »Videl sem, kako smo Ciprčani trpeli, najbrž manj kot Grki, in sem si rekel: da, stori to, pošlji ta manjši znesek, da boš pomagal revnejšim družinam,« je še povedal upokojenec, ki je po turški invaziji na Ciper leta 1974 postal begunec s severa dela še vedno razdeljenega otoka. Paragvajci pred obiskom papeža z računalniško igro kritični do oblasti ASUNCION - Mladi Paragvajci so se odločili, da z računalniško igro Papeževa pot (Papa Road), za katero se jim je ideja porodila v obdobju priprav paragvajske prestolnice na obisk papeža Frančiška, kritično izpostavijo ravnanje oblasti. V prestolnici namreč od junija popravljajo le ceste, kjer se bo peljal papež, ostalih pa ne. Papež se običajno med vožnjo v svojem papamobilu le smehlja in maha ljudem. V računalniški igrici pa sveti oče premaguje morilske luknje na cestah in druge ovire. Že junija so v paragvajski prestolnici popravljali ceste, kjer je predvidena vožnja papeža v papamobilu, je povedal producent videoigre Jose Manuel Gonzalez. Ob tem so ostale ceste, kjer se papež ne bo peljal, pustili nedotaknjene, je dodal. »Luknje, ki so kot lunini kraterji, ljudje, ki se ponujajo, da vam operejo vetro-bransko steklo, potepuški ulični prodajalci in motoristi, ki se pojavijo od nikoder, so le nekatere ovire, s katerimi se je treba soočiti v igri,« je pojasnil Gonzalez. Igra vključuje risane junake in je na internetu dostopna brezplačno. Gre le za način posmeha vladi, ko se mesto pripravlja na papežev prihod. V igri se papež pelje mimo mestnih znamenitosti, kot je vladna palača ali katedrala, tako kot se v petek tudi dejansko bo. Ko se papež v kaj zaleti, se na desni strani ekrana pojavi obraz paragvajskega predsednika Horacia Cartesa, ki cvili in drži znak »nadaljuj«. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. julija 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Oj ta soudaški stan, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.35, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 Estate in diretta 16.50 Nad.: Che Dio ci aiuti 17.45 La posta del cuore 18.50 Igra: Rea-zione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Superquark 23.40 Overland RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Nad.: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostra amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30 Dnevnik in vreme 14.00 Serija: Omicidi nell'alta societa 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: I nostri cari vicini 21.05 LOL 21.15Film: Killer Elite (krim.) 23.20 Il Ve- rificatore _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.10 Film: Scuola elementare (dram.) 11.50 Disney Classic Cartoons 11.55 14.00, 18.55, 23.15 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Kolesarstvo: Tour de France 2015, 6. etapa 17.15 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto? 23.55 Serija: Scandal _RAI4_ 12.10 19.40 Once Upon a Time 12.55 Kyle XY 13.45 The Collector 14.35 Robin Hood 15.25 The Lost World 16.15 17.05 Warehouse 13 17.00 Novice 18.00 Film: La banda delle frittelle di mele (vestern) 19.45 Film: Grunt! (kom.) 21.15 Film: The Grey (triler, '11, i. L. Neeson) 23.10 Film: Wolf Creek (horor) RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.40 Nad.: Luisa San-felice 13.35 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.05 23.10 Nad.: Chiamata d'emergenza 15.00 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.05 Nad.: Fine secolo 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Ho sposato uno sbirro 21.20 Nad.: La dama velata _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 9.15 Nad.: Cuore ri-belle 9.45 Ricette all'italiana 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Walker Texas Ranger 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Serija: Il com-missario Schumann 23.45 Film: I signori della truffa (triler, '92, i. R. Redford) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: Lou, storia di un sentimento (dram.) 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.05 Nad.: Il segreto 16.15 Film: Rosamunde Pilcher - La traccia nel cuore (dram.) 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Coca Cola Summer Festival _ITALIA1_ 6.55 Serija: The Middle 7.40 Risanke 9.30 Nad.: Smallville 11.25 Nan.: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: American Dad! 15.05 Nan.: Futurama 15.30 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Nan.: Camera Caffe 16.30 Serija: Royal Pains 19.25 Serija: N.C.I.S. - Miami LAEFFE 17.50 Film: Baron on the Cannonball (pust.) 20.15 Star Trek: Next Generation 21.15 Teen Wolf 22.05 Supernatural 22.50 Film: El Gringo (akc.) _RAI5_ 14.10 La Terra vista dal cielo 15.15 Wild Italy 16.05 Shakespeare da scoprire 17.05 Ples 17.35 Prima della prima 18.05 Novice 18.10 20.40 Memo - L'agenda culturale 18.45 Trans Europe Express 19.50 Tutti i segreti di un'opera d'arte 21.15 Petru-ška 22.10 Jessica and Me 23.25 Ghiaccio bollente 23.30 Glasba: Searching for Sugar Man RAI MOVIE 14.05 Film: Sabrina (kom.) 16.15 Film: La pantera rosa (kom.) 17.55 0.50 Novice 11.1518.40 Bourdain: Cucine segrete 13.00 Il cuoco vagabondo 15.05 Il re dello street food 16.05 David Rocco - Dolce vita 17.05 Jamie: Menu in 15 minuti 19.30 Un mondo di storie 19.45 Novice 20.05 Citta nascoste 21.05 Nad.: Seawolf - Lupo di ma- 21.10 Film: The Fast and the Furious: Tokyo Drift (akc.) 23.30 Film: Turistas (tri-ler) _IRS_ 12.45 Film: Italiani a Rio (kom.) 15.00 Film: Le vergini di Roma (pust.) 16.50 Film: Una sera c'incontrammo (kom.) 19.10 Serija: ATeam 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il postino (kom., It., '94) 23.25 Film: Le vie del Signore sono finite (kom., It., '87) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Ironside 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 21.10 Film: Il medico della mutua (kom.) 23.00 Film: Il vedovo (kom.) _lazd_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.151 menu di Benedetta 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 19.00 The Dr. Oz Show TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.00 Dodici minuti con Cristina 8.45 Aktualno: Musa Tv 12.30 Rotocalco Adnkronos 12.40 Le ri-cette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring 22.45 Film: Incontri ravvicinati del ter-zo tipo (zf) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 19.15 House of Gag 21.10 Film: Shaolin Soccer - Arbitri, rigo-ri e filosofia Zen (kom.) 23.15 Film: Storia di un peccato (dram.) _DMAX_ 12.30 19.30 Banco dei pugni 13.20 20.20 Recupero crediti 14.10 Superhuman: vero o falso? 15.05 Cacciatori di fantasmi 15.55 Texas Tarzan 16.50 A mani nude nella pa-lude 17.45 Salt Lake Garage 18.35 Fuori di veranda 21.10 Due macchine da soldi 22.00 L'impero dei rottami 22.55 I maghi delle auto 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.50 16.20, 22.45 Poletna scena 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.20 Kviz: Vem! 9.50 Nad.: Moji, tvoji, najini 10.45 Slovenski pozdrav 12.00 Dok. serija: Zdravje Slovencev 12.35 Evropski magazin 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.5018.00 Risanke in otroške serije 17.30 Moj pogled na znanost 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.10 Nad.: Strasti 23.50 Pozabljeni Slovenci SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.00 Kviz: Male sive celice 8.45 Dok. film: Grmenje in bliskanje 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.40 19.10 Točka 10.30 Dobro jutro 12.30 City Folk 13.25 Dok. odd.: Svet, kot ga je videl Kolumb 14.35 Nan.: Začnimo znova 15.30 23.50 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.35 Pričevalci 20.00 Film: Osamljeni ljubimec (rom., '09, i. M. Douglas) 21.25 Nad.: Konec parade 22.30 Serija: Bernhard Oranjski, kraljeva baraba _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 Boben 15.25 Webolution 15.55 Avtomobilizem 16.10 Slovenski magazin 16.40 Najlepše besede 17.10 Arhivski posnetki 18.00 23.20 City Folk 18.35 23.45 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Nautilus 20.30 Zvočno klasični 21.15 Dok.: Soča -Od ustja do izvira 22.20 Glasba zdaj 22.50 Na obisku _POP TV_ 7.00 Risane in otroške serije 8.40 10.30, 11.40 Tv prodaja 8.55 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.45 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen 12.40 MasterChef Slovenija 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovni-ška zora 17.00 18.55, 22.50 Novice in vreme 21.00 Film: Nora Roberts - Tvegana ljubezen (krim.) 23.25 Serija: Mentalist 0.15 Serija: Vohun v nemilosti _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 10.45 Pazi, kamera! 8.25 11.15 Serija: Vzgoja za začetni- ims Četrtek, 9. julija Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Il postino Italija, Francija, Belgija 1994 Režija: Michael Radford Igrajo: Massimo Troisi, Philippe Noiret in Maria Grazia Cucinotta Zadnja Troisijeva filmska interpretacija je nedeljivo povezana s pripovedjo Michaela Radforda, saj je veliki neapeljski igralec kmalu po snemanju tega filma umrl. Poetično zgodbo o mladem poštarju Mariu je Radford iz Čila premestil na italijanska tla. Na otok neapeljskega zaliva je postavil filmsko pripoved o mladem a življenjsko absolutno neizkušenem poštarju, ki mora poleti leta 1952, na otoku sredi morja nositi pošto svojevrstnemu pesniku, ki je odločil, da se za nekaj časa preseli v Italijo. Prijazni zapisovalec verzov je slavni Pablo Neruda , ki se s suhljatim poštarjem spoprijatelji in mu odkrije cel kup življenjskih resnic. Na lepem pa pesnik zapusti otok in zdi se, kot da je na prijatelja Maria popolnoma pozabil. V resnici ni tako, a ko se Pablo po daljšem času spet vrne na poštarjev dom, bo v njem našel samo Mariovega sinčka Pablita... ke 8.55 Risanke in otroške oddaje 10.30 11.45, 12.50 Tv prodaja 12.00 18.55 Nad.: Puščica 13.20 Film: Sladke male laži (pust.) 15.20 Film: 40 dni in 40 noči (kom.) 17.10 Serija: Vohun v nemilosti 20.00 Film: Policijska akademija 6 (kom., '89) 21.35 Film: Divje strasti (krim., '98, i. K. Bacon) 23.40 Film: Stekli psi (krim., '92, r. Q. Tarantino) PLANETTV 10.45 Nad.: Ljubezen in kazen 11.45 Tv prodaja 12.15 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Film: Zack in Cody (kom.) 15.55 Ellen 16.50 Nan.: Prijatelji 17.20 Bognedaj, da bi crknu televizor 18.15 Film: Igralne urice (triler) 20.00 22.20 Danes 20.30 Film: Ledena princesa (dram.) 22.35 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.25 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patrizia Jurinčič in Romeo Gre-benšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Danes z nami; 12.15 K izviru navdiha; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val: V studiu Valentina San-cin in Jernej Šček; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 12. del., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 22.30 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Radio viaggio; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. IZPLACAKE! SPOZNAJTE NOVO PONDUBO NA www.coopnordest.com AKCIJA POTEKA OD 9. DO 19. JULUA 2015 primer: 4,55 € co d 7,11 € / kg Namesto 9,10 € TUNINA V OLJČNEM OLJU NOSTROMO 8x80 g IPERCOOP "CENTRO TORRI D'EUROPA" Ul. Svevo 14/16, Trst (TS) • urnik: ponedeljek-sobort 9.00 - 21.00, nedelja 10.00 - 21.00 V nedeljo, 12. in 19. julija, ODPRTO od 10.00 do 21.00 IPERCOOP "M0NTED0R0 FREETIME" Ul. Flavia di Sframore, Milje (TS) • urnik: ponedeljek-sobota 9.00 - 20.30, nedelja 10.00 - 20.30 V nedeljo, 12. in 19. julija, ODPRTO od 10.00 do 20.30