Ht AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 21, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. 1»» ti Wei strahovito napadajo Won v močnih formacijah li $ itd pfl ties 11. tw ■ m 9 h m iffi je več smrtnih dan več porušenih 'An lfis so prileteli Nemci že ^ ^ er in začeli metati S^iC1"* me«to. Pred nekim ho-rfB^Se i. . - ii>' Jfl gj H v '^Valec trdi, da je bil napad v nedeljo petkrat yftejsi kot katerikoli dozdaj. Število smrtnih slučajev je ogromno, škoda na hišah nepopisna. Zdi se, da Vsak dan napadajo silne- VsiH dan Je razpočila težka bom- 'jjp % ^ Ubila mnogo oseb, ki so m i., A ,\'a ®e niso znano. ■'hIL, Je trajal vse do dveh a tPri bari. Dve osebi sta !liv Je bomba zadela ne- Zopet druga bomba it ^vikCv v klub in število t P i, n 8 O |t , V Ko so sirene nazna-Jj ft* 'e sovražnik odletel. . u Par minut so se zo-S1le svarilne sirene, ki so _ . da so nemška letala ^ testom. Toda v dru-m L, du Nemci bombardi-Predmest'ia' 0d vseh ,tll6'S':a 'n predmestij pri- #»C^ 0 številnih smrt" In Bombe so užgale tu- ^ Ni poslopij, toda ognje- Vci'ih kmalu pogasili. 1 s° prileteli v dveh od-er> je letel mimo Lon-7 ^»'nil, ter nato n.apa- Hu a- Drugi oddelek J'e ^ el naravnost ob toku re- lesnik Dies ke Teme in napadel London od juga in vzhoda. Nemci so prihajali v najštevilnejši formacijah, kar so se jih še kdaj posluževali. V vsaki formaciji je bilo od 15 do 20 letal in prihajali so v presledkih po pet minut vsak. Vsa škoda, ki so jo napravili nemški bombniki se sicer še ne more preceniti, toda lahko se trdi, da takega napada London še ni doživel v tej vojni. Toda Nemci niso metali posameznih bomb, ampak po več hkrati. Spustili so jih najmanj po osem naenkrat, ki so povzročile toliko večjo škodo, kamor so padle. Časnikarski poročevalci, ki žive v raznih krajih mesta so se klicali po telefonu in vsak je izjavljal, da tako strašne moči še ni doživel. Angleški letalci so pa tudi storili svoje in povzročili mnogo škode na raznih krajih po Nemčiji. Zlasti so posvetili vso pozornost pristaniščem, kjer Nemčija izdeluje nove ladje, tako v Hamburgu, Kielu, Emdenu in Luebecku. Angleži so začeli napadati opolnoči in potem bomr bardirali neprestano več kot tri ure. svari vlado, naj ustavi inozemske agente, predno bo prepozno mijy' — Kongresnik in0;, l6s> ki preiskuje delova-^skih elementov v Zed. le']^6 d,anes izjavil, da če iV|jar° načela z vso resnostjo Hj, aktivnosti tujezem-V. °v> da bo on sam javno 'L Vse dokaze proti tem ^ v 1 j'b ima na roki. % dobiti od vlade na-. gram, kaj misli storijo % xT0ll2ularnih zastopnikov ikSh r?je'itaiije> AngHje , ki so zaposleni v aktivnosti v tej deželi," je rekel Dies, ki je dostavil, da ta aktivnost nima nobene zveze z uradno službo teh tujezemskih mesta> vaše cerkve in katedrale. Ali se bo Lewis izjavil? Washington, D. C. — John L. Lewis, predsednik delavske organizacije CIO', nei potrjuje, niti ne zanika govorice, da se bo v sredo izjavil za republikanskega predsedniškega kandidata Wendell L. Willkie. Še spomladi se je Lewis izjavil na konvenciji premogarjev, da bo Roosevelt "strahovito poražen," če bo kandidiral za tretji termin. Toda od tistega časa se pa Lewis vzdrži vsake izjave glede predsedniških kandidatov. Zadnji četrtek je bil Lewis 20 minut pri Rooseveltu, ne da bi to vedeli časnikarski poročevalci. Kaj sta govorila, noče noben povedati. -o- Papež pozivlje Ameriko, da naj moli za mir Rim, 19. okt.—Nocoj je govoril papež Pij XII. v posebnem apelu na narod v Zedinje-nih državah, poživljajoč k molitvi za mir, ki naj bi bil sklenjen na pravični ureditvi mednarodnih sporov. Papež je govoril v angleščini na predvečer misijonske nedelje ter hvalil požrtvovalno delo misijonarjev, ki skušajo prinesti tolažbo in pomoč onim, ki trpe od vojnih grozot. Prosil je ves katoliški svet, zlasti pa Amerikance, da po svoji moči pomagajo misijonarjem. Potem je sv. Oče še povedal, da mu bo ostal neizbrisljiv spomin na čas, ki ga je preživel v Ameriki kot kardinal Pacelli. "Živo mi je še pred očmi, ko sem po zračni poti delal dolge izlete preko vaših gora, nad obširnimi planjavami, nad jezeri in rekami. Občudoval sem vaša Jugoslavija je podpisala pogodbo z Nemčijo zastopnikov. Dies je rekel, da je izročil vladi mnogo dokazov o delovanju raznih tujezemskih elementov v tej deželi. Tujezemske vlade so postavile svoje agente in sabota-žnike v vsako glavno industrijo v Zed. državah in če naša vlada v teku 30 dni ne bo podvzela energičnih korakov ,se bo začelo z sabotažo, ki bo pokvarila ves narodni obrambeni program. Willkie napada new deal radi farmarske politike Minneapolis, Mjnn.—Republikanski predsedniški kandidat Wendell L. Wilkie je imel v tem mestu svoj kampanjski govor, v katerem je govoril zlasti farmarjem in jim pripovedoval, kako škodljiva da je zanje politika novega deala;; "Novi deal naroča farmarjem v osrednjem zapadu, naj zmanjšajo pridelek koruze," je rekel Willkie. "To pomeni, da farmarji ne bodo imeli na rokah prevelike zaloge koruze, vsled česar bi ostala cena isti visoka. "V istem času pa novi deal naroča farmarjem na jugu, naj znižajo pridelek bombaža iz istega vzroka. Farmarji na jugu so res ubogali administracijo, pridelali manj bombaža, toda obsejali so polje s koruzo. Tako je nastala zmeda in mesto da bi imeli farmarji na zapadu preostanek koruze, jo imajo farmarji na jugu." Willkie je rekel, da ne obljubuje čudežev, če bo izvoljen, toda obljubuje pa zdrav, ekonomski program in zdravo administracij o. Willkie ni imej posebnega števila p.QsLtt$&lce-v>* Edeaxsro-kov temu je bil ta, ker je sedaj odprt lov in Minnesotčani so odšli v tem lepem vremenu za racami, ki se jim zdi bolj važno kot pa križarska vojna kandidata Willkiea, ki hoče "rešiti Ameriko." j*.1 bodo bombar- iCL dirali Pariz ■ y, Franco- Francija. nranja> da prihajajo iz rS % f M 1 ■■ f1 1 ^0l°Čila, da so angleški %f ali nad mesto leta- v tek svarijo narod, da Klb^'15 začeli angle- metati bombe na so dalje svar-iHe*. ,Vzarnej0 s seboj, ko . tfj ,M'i V si™;, H, v skrivališča hrano , yQd DalJe pišejo letaki, Nt}-0 Angleži n e h a 1 i z an3em Pariza, ne bo \ 111 «e na francoskem ^enega Nemca več. ij cestni oddelek je ^ p°nudbe za gradnjo , % jl0(5 NYC železnico na ' cesti v West Par" S5n?Je dol°čila za to de 11 ; a°° toda vsoto nihče se m Država bo in ponovno 45 s k K^«udbe. C t? glavobolu 01 Mandel, slovenski im15702 Waterloo Rd. da , v . . "l ^u« lrna zGl° uspešna Se»a zdravila proti gla- Nov ffrob Včeraj popoldne je nagloma preminul Andrej Srbič, rodom Hrv^t, stanujoč na 3504 Independence Rd. Bil je star 73 let in je bival tukaj nad 45 let. Bil je član društva Zrinjski Franko-pan št. 403 HBZ. Tukaj zapušča nečaka Johna, ki se nahaja sedaj pri vojakih. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis L. Fer-folia, 3515 E. 81. St. Naj počiva v miru. Ohio Villa bo zaprla Šerif O'Donnell je povedal, da je zvedel od lastnikov kluba Ohio Villa v Richmond Heights, kjer se igra bingo in druge igre, da bodo v torek prostore zaprli za zimsko sezono. V petek večer so šerifovi deputiji napravili pogon na ta klub, toda niso videli nobenega prepovedanega igranja tam. Pogon so napravili na sodnijski ukaz okrajnega sodnika Lauscheta, ki je rekel, da bo toliko časa izdajal take ukaze, dokler ne bodo lastniki teg4 kluba uvideli potrebo voditi podjetje kot to dovoljujejo zakoni. vaše šole in kolegije ter univerze, vašo neumorno žilavost ter vaša izredno usmiljena srca za dobrodelnost. Ta dragocen spomin," je poudaril papež, "mi bo ostal neizbrisljiv in moje misli bodo vedno pri vas." -o—-- Važen setanek Vsi člani in članice društev sv. Antona Pad. št. 138 in sv. Neže št. 139 C. K. of O. so vab-jeni nocoj ob osmih v novo šolo sv. Vida, kjer bodo dobili oni, ki tega še nimajo "second degreee." Potem se bo pa razvila prijetna domača zabava. Gorkeje bo Včeraj je bil najmrzlejši 20. oktober od leta 1876. Toda vremenski prerok obljubuje, da še ne bo zime in da bo že danes gorkeje. čudno naključje Nekateri Clevelandčani so imeli v soboto priliko doživeti dva razburljiva slučaja. Na Prospect in Ontario se je zgrudil radi srčne hibe James Gorman iz 2173 E. 38th St. Polno ljudi se je zbralo in gledalo, ko je policijska ambulanca odpeljala oslabelega. Petnajst minut zatem se je pa zgodil enak slučaj samo en blok proč, ko se je zgrudil, zadet od srčne napake, Abraham Rudowski iz 11726 Union Ave. Oba sta bila proglašena mrtvim, ko so ju pripeljali v Charity bolnišnico. Ohio bo dala 52,417 vojakov pri prvem žrebanju Iz Washingtona poroča naborni urad, da bo morala poslati država Ohio za prvi poklic 52,497 novincev. Okraj Cuyahoga bo moral dati približno 10,000 mož, ali vsak naborni precinkt okrog 200 mož. ŠEST UBITIH PRI LETALSKI NEZGODI Marianna, Ark., 20. okt. — Šest oseb je bilo ubitih, ko sta dva zrakoplovca razkazovala tukaj svojo umetnost. Med ubitimi je pilot George Zorn, star 27 let, njegov tovariš Paul Nale-waja in štirje potniki v letalu. Nesreča se je pripetila, ko se je spustil Nalewaja s padalom iz letala proti tlom. Ko se je hotel Zorn spustiti z letalom, v katerem so bili štirje potniki, proti tlom, je videl, da se tovarišu pa-rašut ni odprl. Hotel ga je vjeti, predno bi ta priletel na tla. Zapodil se je proti njemu, toda se je z letalom zaletel naravnost v tovariša in ga ubil. V tem je bil pa Zorn z letalom že tako blizu tal, da ni moge! letala zravnati, nakar se je letalo s tako silo zarilo v mehko zemljo, da je ljudi vzelo dolgo časa, predno so jih izkopali. Bili so vsi mrtvi. Prizor je gledalo kakih 500 ljudi in sreča pri tem je še bila, da ni letalo treščilo med nje, ampak kakih 300 čevljev proč. --o- Roosevelt si ne upa predaleč od kapitola radi mednarodne situacije Washington, D. C—Demokratski narodni odbor za osrednji zapad je povabil predsednika Roosevelta na kampanjsko turo v te kraje. Roosevelt naj bi napravil vsaj tri kampanjske govore, v teh krajih, da si zagotovi glasove. Senator Lucas je pa včeraj naznanil, da je predsednik Roosevelt to povabilo odklonil. Govoril je osebno po telefonu s senatorjem Lu-casom in mu rekel: "Hočem vam razložiti svoje stališče osebno in povejte tudi drugim, kaj sem vam rekel. Ničesar bi ne storil rajši kot da bi se odzval vašemu vabilu in prišel med vas. Toda pravi vzrok, da tega ne morem storiti, je ta, ker se stvari razvijajo tako naglo na mednarodnem polju, da se moram držati prvotnemu sklepu, da ne bom ob nobenem času oddaljen več kot 12 ur vožnje od Washingtona." -o- Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 K.SKJ se bo nahajala nocoj med 6 in 7 v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. Zvežala se je z Nemčijo ne samo ekonomsko, ampak tudi politično, izjavlja jugoslovanski zunanji minister. RUSIJA, NEMČIJA IN TURŠKA ZBIRAJO ARMADE OB MEJAH Belgrad, 19. okt. — Jugoslovanski zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič je danes naznanil, da so zastopniki Jugoslavije in Nemčije podpisali trgovsko pogodbo, ki je veljavna za leto 1940-41 ter je pri tej priliki izjavil, da ta trgovska pogodba ne veže obe državi samo ekonomsko, ampak tudi politično. Jugoslavija bo dala Nemčijo žito in rude, a v zameno bo dobila razne nemške izdelke. Pogodba je bila podpisana, čeprav uradna poročila zatrjujejo, da Nemčija ne bo mogla dati Jugoslaviji vseh izdelkov, ki jih ta potrebuje, ker jih Nemčija ne more izdelovati radi škode, ki so jo prizadela angleška letala nemški industriji. Zunanji minister Markovič je pozdravil novo pogodbo z Nemčijo kot dokaz sodelovanja z Nemčijo tudi v političnem smislu, katera politika je ohranila za Jugoslavijo mir. Minister je poudarjal, da bo Jugoslavija to politiko zasledovala tudi v bodoče. čeprav je Nemčija priznala, da točasno ne more dati produktov, ki jih Balkan nujno potrebuje, pa to ne bo ustavilo pošiljanje žita in drugih pridelkov v Nemčijo iz balkanskih držav. Dozdaj si je Nemčija zagotovila te potrebščine iz Jugoslavije, Romunske in Madžarske. Zdaj se bo Nemčija obrnila na Bolgarsko, Grško in Turško. * Belgrad. 20. okt. — Iz Rusije, iz Nemčije in iz Turčije prihajajo poročila, da marši raj o njih čete na meje. Turčija ima baje že 500,000 vojakov severno od Dardanel, da ustavi prodiranje Nemčije od Romunske ali Bolgarije v Malp Azijo. Rusija ima že 300,000 mož zbranih v Besara-biji za slučaj, če bi Nemčija udarila proti Turški. Toda, ker je pred durmi zima, se sodi, du Nemčija ne bo pognala armade na Balkan pred spomladjo. s« London, 19. okt. — Diplomatski krogi zagotavljajo, da bo Anglija zasedla takoj grški otok Kreto in druge strategične grške otoke, če bo rimsko-berlinsko osišče ogrožalo Grško z invazijo. * Sofia, Bolgarska, 19. okt. — Angleško poslaništvo sežiga važne dokumente za slučaj, ec bo moralo poslaništvo nagloma zapustiti Bolgarsko prestolico. Bolgarsko časopisje, ki je pod vladno kontrolo, naznanja, da se je izjalovil zadnji poskus Anglije, da bi se ustvarila balkanska fronta proti sunku nemško-italijanske-ga osišča v Balkan. Demokralje in republikanci vlečejo "svpanor loda Miller je za eno točko naprej Burton si je zvišal plačo, delavcem pa utrguje V soboto se je vršila besedna bitka med obema kandidatoma za zvezni senat, John McSwee-neyem in županom Burtonom pred City klubom. Medtem ko je McSweeney napadal administracijo Burtona, je Burton napadel Roosevelta in apeliral na narod, naj ga porazi 5. novembra. McSweeney je očital županu Burtonu, da je priporočal sprejem minimalne lestvice $900 na leto za mestne uslužbence, a v istem času je pa sebi povišal plačo od $12,000 na $15,000 na leto. Župan Burton ni odgovoril radi znižane plačilne lestvice mestnim uslužbencem, toda glede svoje plače je po odgovoril, da je do tega upravičen, ker je to v mestnem\ta radi njegovega tretjega ter-čarterju. (Tudi, ko je bil žu- mina, a McSweeney mu je za- pan Ray T. Miller, je bila v mestnem čarterju točka, ki določa županu $15,000 letne plače, a župan Miller si je to sam znižal na $12,000). Nekdo iz avdijence je vprašal župana Burtona, če bo povrnil mestu kaj od svoje plače, ki jo je prejemal v času, ko je vodil zase kampanjo za primarne volitve. Zupan Burton je udaril nazaj češ, da mestni posli v tem času niso ostali zanemarjeni, torej ni dolžan povrniti denarja za čas, ko je bil odsoten iz mesta v kampanji. Župan Burton je v glavnem napadal predsednika Roosevel- brusil, da tudi on služi že tri termine kot elevelandski župan. Ce je on, Burton, mislil, da je nenadomestljiv za Cleveland, zakaj bi pa tega ne smel misliti predsednik Roosevelt. "Nikdar v zgodovini Zedinje-1 voril Cleveland, O.—Hud boj se bije med politikarji za glasove v Clevelandu in okraju Cuyahoga. Vzrok je ta, ker bo Cleveland precej odločeval tudi v državi, kar se tiče izida volitev. Mesto je normalno demokratsko, okraj je republikanski. Politikarji hočejo drug drugemu kolikor mogoče pristriči večino in priboriti zmago svojim kandidatom. Ko je načelnik demokratov, Ray T. Miller naznanil, da se mu je posrečilo dobiti samega predsednika RobseVelta, da. bo prišel 2. novembra v Cleveland, je zapel telefon v republikanskem glavnem stanu. Prošnje, dokazovanje, grožnje, so brzele na vse kraje. Rezultat je bil, da republikanci naznanjajo, da bo prišel v Cleveland 4. novembra, na predvečer volitev, newyorški prosekutor Thomas E. Dewey, ki je bil kandidat za predsednika. Demokratje so odgovorili s tem, da pride v Cleveland jutri novi generalni poštni mojster Frank C. Walker, ki bo go-v mestnem avditoriju. nih držav ni bilo večje potrebe za dobrega voditelja, kot je sedaj," je poudarjal McSweeney, "in Amerika ima po božji Previdnosti prav v tej sili pravega moža. Na volivni dan bom šel s ponosom v volivno kočo in oddal svoj glas za njegov tretji termin," je rekel senatorski kandidat McSweeney. Komaj so to zvedeli republikanci, že so prišli na dan z naznanilom, da bo prišel v soboto v Cleveland republikanski senator iz Michigana, Vandenberg, ki je bil tudi predsedniški kandidat. Toda trumfnega asa je izigral Ray T. Miller z naznanilom, da pride v Cleveland sam predsednik Roosevelt na 2. no- vembra, kar bo njegov edini izrecno politični govor. Roose-veltov obisk v Clevelandu zagotavlja zmago demokratov na vsej črti. ---o--- Roosevelt je gostil visoke goste Hyde Park, N. Y.—V soboto je dospel na dom predsednika Roosevelta kanadski governer, vikomt Athlone, ki je stric angleškega kralja. Ž njim je bila njegova žena, princeza Alice, vnukinja angleške kraljice Viktorije. Roosevelt je počakal visoke goste na železniški postaji Poughkeepsie, ki je.oddaljena sedem milj od Hyde Parka. Roosevelt je brez posebnih ceremonij stresel vikomtu roko in mu rekel preprosto: "How are you ? I am glad to see you." Sodi se, da se bosta kanadski governer in predsednik Roosevelt razgovarjala glede nadalj-ne pomoči Angliji in pa glede tesnejšega sodelovanja med Ze-dinjenimi državami in Kanado. --o--— Star morilec Joseph Salu po, star 65 let, je sinoči ustrelil Alexa Stowoffa iz 9420 St. Catherine Ave., ki ga je dobil v stanovanju svoje hčere na 3560 Croton Ave. Kot pripovedujejo priče, je Stowoff udri v stanovanje morilčeve hčere, nakar je nekdo poklical njenega očeta. Ta je prihitel in začel streljati, cim je vstopil v kuhinjo. Salupo je bil že večkrat zaprt radi nasilja. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1940 'AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 248 Mon., Oct. 21, 1940 Predsednikova moč V predsedniški kampanji smo in od jutri čez štirinajst dni bomo šli na volišče, da si izberemo svojega voditelja za prihodnja štiri leta. V enem prihodnjih člankov bomo izrazili svoje mnenje in priporočilo našim volivcem glede volitve predsednika, danes pa poglejmo malo, kakšno moč ima ta naš, najvišji uradnik in predstavnik. Predsednik Zedinjenih držav je glavni izvrševalni uradnik pri vladi Zed. držav. On je vrhovni poveljnik ameriške armade in bojne mornarice. On lahko pomilosti vsakogar, ki se pregreši zoper naše postave. In lahko imenuje poslanike, federalne sodnike in mnogo drugih uradnikov. On mora podpisati vse predloge, ki jih sprejme kongres, obenem jih pa. tudi lahko vetira, to se pravi, da se jih brani podpisati. Ameriški pionirji, ki so napisali ustavo Zed. držav, so dali predsedniku mnogo moči, toda kongres mu je dodajal vedno še novih moči, ki jih je sicer imel kongres sam. Predsednik ima pravico, kot smo rekli zgorej, vetirati v kongresu sprejete predloge. V tem je pa njegova moč omejena v toliko, da ne more sprejeti del predloga, del pa zavrniti. Sprejeti mora predlog v celoti, ali pa ga v celoti zavrniti. S tem pa še ni rečeno, da je tak predlog potem absolutno zavržen. Tak predlog gre nazaj v kongres in če glasuje kongres z dvetretjinsko večino ponovno za tisti predlog, postane predlog postava preko predsednikovega vetiranja. Tako, so odločili pionirji Zed. držav, ki so deli to točko v ustavo. Zdelo se jim je pametno pridržati v kongresu, kjer so zastopniki naroda večjo moč, kot bi jo pa imel predsednik. Prvi predsedniki Zed. držav so le redkokdaj kak pred-• log vetirali. V tem je pa napravil rekord sedanji predsednik Roosevelt, ki ni hotel podpisati, to se pravi, da je do zadnjega meseca vetiral že 473 predlogov, ki mu jih je poslal kongres v podpis. Toda sedem od teh jih je kongres sprejel preko zavrnitve predsednikove. Iz tega je razvidno, da gre kongres le redno preko predsednikovega vetiranja. V prvih 50 letih ni noben predsednik vetiral sploh kakega predloga. Dva glavna predloga, ki so jih predsedniki vetirali in jih je kongres zopet sprejel, sta bila: naselniška postava, ki so jo vetirali Cleveland, Taft in Wilson ter vojaški bonus, ki so ga vetirali Coolidge, Hoover in Franklin D. Roosevelt. Mnogo predlogov predsednik vetira potem, ko je kongres končan z zasedanjem. Če predsedniku kak predlog ne ugaja, pa navadno čaka s podpisom toliko časa, da se kongres razidc in potem se izjavi, da ga ne bo podpisal. Tak predlog mora potem čakati prihodnjega zasedanja kongresa, če hoče ponovno o njem debatirati, kar se pa navadno ne zgodi in se sprejme predsednikov veto molče na znanje. Včasih predsednik ubije ka predlog še predno je sprejet. Potom svojih voditeljev v kongresu da razumeti zastopnikom, da gotove točke v predlogu ne bo on nikdar podpisal. Potem tak predlog že v kongresu ni sprejet. Včasih pa predsednik kak predlog podpiše, čeprav ni zanj. toda ko pa predlog postane postava, predsednik take postave ne forsira v izpolnjevanje. Ena takih postav je Shermanova proti-trustna postava, katere noben predsednik zadnjih 50 let ni silil v izpolnjevanje. Šele leta 1938 so jo , zac'eli zopet forsirati in kadar bodo zopet normalni časi, pa bo postava zopet lepo položena na polico. Čeprav kongres dela postave in jih lahko sprejme tudi preko predsednika, pa ima slednji drugo šibo, s katero lahko ustrahuje kongres, da dela po njegovi volji. Predsednik ima namreč na tisoče del in patronaž, katere žele dobiti kon-gresniki za svoje volivce. Če kongresnik nagaja predsedniku, mu pa ta ne da služb. Poleg tisočev vladnih del so pa še razna dela in kontrakti, ki jih oddaja vlada, katere hočejo dobiti kongresniki za svoje okraje. Marsikak kongresnik se vzdrži v uradu samo z tem, da dobi za svoje volivce in za svoje okraje službe in dela v Washingtonu. Zato pa kongresnik gleda, da ostane v prijateljskih odnošajih s predsednikom, če noče hoditi domov iz Washingtona praznih rok za svoje konstituente. Toda če pogledamo stvar od druge strani, bomo videli, da tudi predsednik ne sme biti trmast in mora lepo sodelovati predvsem s svojo stranko. Predsednik namreč imenuje ljudi v mnoge urade, katere mora potrditi senat. Če je večina v senatu iste stranke kot predsednik in če predsednik ž njo kooperira, potem mu senat potrdi vsako nominacijo. Toda predsednik ima še druge pripomočke, da zavrača kongres lepo v vrsto. Brezštevilni, so načini, po katerih predsednik lahko narodu pove, kaj kongres dela in kaj ne dela in kaj bi moral delati za korist dežele. Tako ima redne seje s časnikarskimi poročevalci, ki potem poročajo njegova izvajanja v časopise, lahko se vsede k radiu in "potoži" vsemu narodu, kje ga kongres ne uboga. Celo najvišja sodnija, nad katero ni nobene moči več, je kolikor toliko pokorna predsedniku, ker on je tisti, ki imenuje člane v vrhovno sodnijo, kadar je izpraznjeno kako mesto. Kot je rekel predsednik vrhovnega sodišča, Hughes: "Ustava je to, kar pravijo sodniki, da je." To je res! Sodniki tolmačijo ustavo, toda predsednik imenuje tc Nova hiša na Hubbard Rd. je dodelana Jesenski dnevi so prav prijazni, posebno v sedanjem času, ko sosedje grozdje trgajo, katero pa ni obrodilo tako dobro kot je bilo lansko leto. Pravijo, da ga je samo 60%, a kljub temu nima prave cene. Prav za prav cena še ni določena, gotovo pa je, da se ne bo dobilo povoljne cene kakor bi jo morali dobiti tisti, ki grozdje pridelujejo. Najbolje bi bilo kar doma ga stisniti, al' bi bilo prijetno zimske dneve, samo večni "šeptir" bi bil pri hiši, ko bi kolovratili po hiši možje malo dobre volje. O joj, to bi bilo besed in pa jeze. Pri nas so napravili novo klet in tlak ves polili s cementom in pravijo, da v taki kleti vino ne obstane, če bi se ga v to klet nalilo poln sod, bi se na mah posušil. Sedaj pa ne vem ali se to tiče mene ali kaj. Ko bi imel "hruškovec" kot ga ima naš urednik, potem bi prav nič ne "porajtal", a da bi se pa kar tako zlepa razšlo brez vsega, bi bilo pa tudi žalostno. Našemu sosedu Johnu sem res naročil, da naj parkrat zavrti še zame in da ga bom, v zimskih dneh včasih obiskal, potem pa kakor bo že. Pujski pri sosedovih se tudi prav lepo debele in če bo šlo po sreči, bo tudi kaj za v lonec. Tako nam dnevi hitijo naprej in vsak se peha in hiti za svojimi pridelki, da jih čim prej spravi pod streho. Pri žužko-vih se kaj pridno "štentajo" z novo hišo, katero imajo že pod streho. Bo precej obširna in bo odgovarjala vsem potrebam. Naša nova hiša, o kateri sem že v prejšnjem dopisu pisal, je že dogotovljena. Krasna stavba je to, da jo je kar veselje pogledat, pa saj ni nič čudnega če je, saj smo bili skoro vse poletje vsi zaposleni z njo in smo vsi imeli svoje prste zraven. Ko sem bil jaz gotov z barvanjem, je bilo treba pa na okna in vrata, katerih ni malo, napraviti še mreže, da se tako prepreči nadležnim muham prost vstop. Napeljati je bilo treba tudi električno razsvetljavo. Vsa taka in enaka dela je napravil. Tone Struna iz Norwooda iz Clevelanda. On je kos vsakemu delu, ki mu ga dam, pa naj bo zidarsko, mizarsko ali pa delo na polju. Prav nič se mu ne upira. Vidite tak mora biti, če pa jaz vzamem motiko v roke, so pa vsi križi doli, tak "jamer" je. Veste pa je bilo treba očistiti tudi okna, saj si lahko mislite, da kadar jaz barvam, tedaj ne gre samo po lesu, ampak tudi po steklu. Ko sem bil jaz gotov s barvanjem, je izgledalo prav tako kot tam v Cleve-landu, kadar se kak trgovski prostor izprazni in je zopet pripravljen za v najem in saj veste, da okna namažejo z neko belo tekočino. čiščenje oken pa je dobila moja žena. To ji je dalo preglavice, saj ni čudno, toliko barve zdrgniti z oken, pa že niso mač-kine solze. No in sedaj pa je bilo treba še notranje stene pre-grniti, da so izgledale lepše. Zato delo pa sem naproisir neko prijazno Amerikanko, da je prišla obesiti na stene papir in ko je bilo pa že to delo gotovo js bilo treba pa še streho. To delo pa sem izročil mojemu vozniku Wiljemu, kar je tudi brez ugovora sprejel in ga izvršil tako popolno, da ga nihče ne prekosi. Torej, hiša je gotova, sedaj je bilo treba pa še stopnice pri vhodu. Za to delo pa se je obli-girala moja žena. Pravi, da bodo zidane, no, bomo videli kaj bo. Vse je v redu, le še pohištva je treba. Tako se mi zdi, da čim dlje je človek na tem svetu, več se mora učiti. Kar sam sem napravil dve mizi in to delo je tako lično kot bi bilo narejeno v tovarni. Mr. Strnen, ki si jih je ogledal oni dan, je rekel, da ne bi verjel, da znam jaz kaj takega napravit. Kar on reče, to je tudi res. Treba pa bo še marsikaj pre dno bo vse opremljeno. Notranji prostori jako lično izgledajo. Omenil sem bil že v zadnjem dopisu v kakšen namen bodo ti prostori služili. Torej v prvi yr-sti bo to moj pisalni urad. Vse je tako urejeno kot v kakšnem bančnem poslopju, kakor se pač spodobi. Najprej je dolga predsoba, kjer stoji moja pisalna miza in kar še zravem paše, potem so pa še stranska vrata, ki vodijo v stranske sobe. Vse je tako urejeno, da se bo lahko vdelalo tudi tiste "gajterce," prav kakor na banki. Poslopje je tudi jako varno narejeno, da se nam ni bati nobenih uzmovičev. Okna so vdelana precej visoko in tudi niso prevelika, da je nemogoče, da bi se kdo splazil notri, kajti v tej hiši nameravamo ustanoviti tudi izposojilnico, ker najprej si moramo izposoditi kakor to delajo tudi pri drugih takih podjetjih. Najprej jim ljudje nanesejo in potem pa lahko izposojajo in tako se_dela, če se hoče priti do denarja. Če se bo videlo, da bo šel denar skupaj, bomo ustanovili tudi banko. Pri izposojanju pridejo najprej v poštev domačini — sosedje, /saka vloga bo zanesljiva, ker jo bomo vložili v zemljišče, ker tam bo najbolj zanesljiva. Nekdo mi j© že obljubil en tisočak ali pa mogoče še malo več in je tudi podpisal, da bo ja gotovo držalo. Kadar bomo začeli s poslova njem, bomo tudi notranjost pripravili za ta namen. Take obresti kot jih dajo nekatere banke in posojilnice tam v mestu, bomo tudi mi lahko dajali. Bližajo se predsedniške volitve in vse napeto pričakuje kdo bo neki izvoljen. Jaz pa dobro in prav gotovo vem kdo bo in to bo tisti, ki bo dobil največ glasov. Moj prijatelj je rekel, da bo najbrže Willkie, jaz pa pravim, da bo mogla še prej ciganka karte vreč. On je tudi rekel, da če bi bil Willkie izvoljeni, da bi šli bondi in delnice navzgor, ko sedaj nimajo skoro nobene vrednosti. Torej pazijo naj se bankirji zamrznjenih bank, da se ne prehitijo s kakšnimi dividendami, ker že toliko let tako potrpežljivo čakamo, pa še malo potrpimo. Kakor pravi Willkie se bodo kolesa zaobrnila v vse drugo smer kot se sedaj vrte. Več ljudi me je že vprašalo kako je s ta novo cesto št. 20 in če bo kaj kmalu gotova, da jo bodo prišli pogledat. Povem vam, da bo prav kmalu in po njej se bo peljalo kot po maslu. : To pa rečem, da bo ena izmed sodnike. Včasih sodniki, ki jih je imenoval predsednik, potem ne delajo po njegovi volji. Tudi senat včasih ne odobri njegovega priporočila. Toda to so redki slučaji. Predsednik Roosevelt je že imenoval pet sodnikov v vrhovno sodnijo, torej imajo njegovi imenovanci večino, ki tudi vselej glasujejo po njegovi želji. Tako vidimo koncem konca, da je predsednik Zed. držav, če je diplomat, res najvišji administrativni uradnik dežele, ki ni samo vrhovni poveljnik armade in mornarice, ampak kontrolira tudi kongres in v gotovih slučajih celo naj-; višjo sodnijo Zed. držav. najlepših cest. Delali bodo kar naprej dokler ne bo izgotovljena. Ta cesta bo vse kaj lepšega kot je pa tista Leed Ave. tam v Clevelandu med 169. in 170. cesto v 32. vardi, kjer gospodari Mr. A. Vehovec kot mestni oče. Ne vem kaj so se mu tisti ljudje zamerili, da jih pusti ob tako razorani cesti, mogoče niso volili zanj ? Je pa že tako razo-rana tista cesta, da nikol tega in prav nobene lepote ne dela tako krasni naselbini kot je tam okoli. Vas pozdravlja do prihodnjič, Frank Leskovic Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Tukaj so se zadnje čase poročili sledeči pari: gdč. Anna Tomšič, knjigovodkinja iz 32. ceste z Joseph Breščak-om; gdč. Angeline Durjava, bolniška strežnica iz 31. ceste z Joe Szucs; gdč. Vida Kumše, učiteljica z dr. John Dugan. Vsem tem parom želimo kar največ sreče v zakonu. V svrho nadaljnih študij so se po par mesečnih počitnicah podali nazaj v šole ti-le naši mladi ljudje: gdč. Evelyn Svete in Helen Kovač iz 31. ceste, ti dve sta šli v Washington, D. C., kjer se v tamkajšnji Gallanger bolnišnici učita in pripravljata za poklic bolniških strežnic. Stre-či bolnikom je pač junaško in požrtvovalno delo. Betty Len-ček se nahaja pa v Purdue University, Ind. Ona pa se uči za učiteljico v prehrani. Mladenič, Eddie Svete, pohaja pa v višjo inžinersko šolo v Cleveland, O. Evelyn in Eddie sta dvojčka iz poznane Joseph Svetetove družine. Upamo, da vsi ti naši mladi študentje dovršijo svoje študije z najboljšim uspehom. Pri delu v tukajšnji železoli-varni se je ponesreči opekel po obrazu in zgornjem delu života mladenič, Frank Baraga iz 33. ceste. Nahaja se v tukajšnji bolnišnici. Upajmo, da ne bo nič hudega in da se bo kaj kmalu pozdravil. Rojak, John Kumše, je prejel iz starega kraja žalostno poročilo, da je tam v Mostah pri Ljubljani umrl, pri svoji hčerki Micki, por. Južina, njegov 80 letni oče, Jožef Kumše. Tukaj v Lorainu zapušča poleg sina Johna tudi hčere Manco, por. z Joe Zgonc. Obema na tem mestu izrekamo iskreno sožalje nad izgubo ljubljenega očeta. Prav lepo smo obhajali ono nedeljo 25 letnico našega državljanskega kluba. Glavna govornika sta bila naša častna gosta kongresnik Dow. W. Harter, ki se je v jako pohvalnih in laskavih besedah izrazil o našem slovenskem narodu. Drugi govornik pa je bil naš prijazni in lju-beznjivi sodnik, g. Frank Lau-sche iz Clevelanda. Govoril je kakor zna le on, prav po domače in lahko raatumljivO, nesno in šaljivo, vse obenem. Govoril je v angleščini in nato pa še v našem slovenskem jeziku. Povedal je par primerov iz svojih težkih ur na sodniji, kadar pripeljejo pred njegov sodni stol mlade zločince in kako težko mu je v mnogih slučajih izreči obsodbo nad njimi. Rekel je: "Verjemite mi, da mi je včasih tako hudo, da bi v več slučajih najraje sam sprejel kazen mesto njih, kajti naša slovenska narava je že taka, da raje odpušča kakor pa obsoja. Toda kaj hočemo, postava je postava in ta zahteva svoje." Navzoč je bil tudi naš g. župnik, Rev. Milan Slaje ter župan našega mesta in več mestnih uradnikov. Mala, 7 letna Patricia Losie-wicz nam je na odru pokazala par umetnih plesov in ljubka 8 letna Beverly Vidrih, je korajž- no in prav lepo podala neko ameriško deklamacijo. Obe deklici sta pokazali prav dobre talente v obeh ozirih. Naši priljubljeni pevki, Mrs. Jennie črne in Mrs. Angeline Tomšič sta nas pa tudi prav razveselili z "Gorsko roži" co" in "Happy Days." Obilna in prav dobro pripravljena večerja, katero so nam pripravile članice Gospodinjskega kluba SND, je bila servirana pri lepo okrašenih mizah za 200 gostov. Stregle pa so naše mladenke, članice SŽZ. Po večerji smo pa še vsi skupaj zapeli lepo pesem "God Bless America" in nato pa se je za nameček še vse zavrtelo v prijaznih valčkih in veselih poskočnicah. Res — prav lep večer je bil. Upam, da se po kratkih petih letih zopet vsi skupaj zberemo in praznujemo 30 letnico. Bog daj! Prvi uradniki tega kluba so bili sledeči: Anton Ule, preds.; Frank Petrič (pok. Vebrov Francelj) tajnik; John Bučer, blagajnik; Joseph' Svete, John Piškur ter pok. Frank Justin so bili nadzorniki. Sedanji uradniki pa so: preds. Frank Ambrožič, tajnica Martha Kumše, blagajnik Ciril Ska-pin, Jack Lavriha zapisnikar. Pozabiti pa tudi ne smemo naših požrtvovalnih žensk cerkvenega Oltarnega društva. Te naše ženske se vedno zelo trudijo za korist naše fare. Ono nedeljo so v šolski dvorani pripravile prav okusno kokošjo večerjo. Ta prireditev je bila zelo dobro obiskana, čdsti preostanek od te prireditve gre ves za napravo nove kuhinje, katero se bo napravilo iz ene nerabljene šolske sobe. Res, vsa čast in hvala jim gre za obilne žrtve in trud. Iz sfcare domovine, tam iz našega Rakeka, poročajo, da je tam umrla ena najstarejših va-ščank, 96 letna Olkova mati ter Opekov oče, tudi že precej v letih. Porok pa ni nič, pravijo da so skoro vsi fantje v državnih službah, kakopak — reveži, pa še kako imenitne državne službe imajo . . . Dalje tudi pišejo, da je bilo vse poletje preveč dežja in da draginja z vsakim dnem narašča, a plače pa so vedno iste. Najbolj so se podražila drva in kava. Pomislite ena sama kila kave stane 120 dinarjev, pa izračunajte koliko znese to v našem denarju. Bele moke, sladkorja, olja in mila pa se sploh težko dobi. Samo lešnikov je bilo pa dosti in nekateri so jih nabrali kar polne vreče. No ja, se bodo vsaj z lešniki motili, če ne bo drugega. Res, vsega pomilovanja so vredni naši ljudje tam preko — luže, ampak pomagati si ne morejo pa popolnoma nič. Naj se jih Nebo usmili! no občinstvo zato zanim3 ^ F števa trud, katerega i®«0' ; ci. Kajti pevci ne hodijo"J ske vaje, da bi samo se 1 ampak zato, da tudi vaW sa do časa predstavijo v 1*_. pomenu umotvor naših Pe" < slovens® in skladateljev mi, katerih število. imamo P^1 Torej cenimo njih nost in njih delo. J g jo hvaležnost za ta nePr,j.. ■ zaklad — prelepo slove" w % jnio- *oja Hp Hii] sem. Vsi vemo, da Je - ^ pa. Petje je glasba tako ražena, obudi lepe čute sf AH % "Mi m k "Zvonov" koncert Ljubitelji lepe slovenske pesmi! Pevski zbor "Zvon" bo priredil svoj redni jesenski koncert s krasnim pevskim programom in sicer v nedeljo 3. novembra ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti, pod spretnim vodstvom g. Ivan Zor-mana. Zbor šteje 45 pevcev in pevk, kar je hvale vredno je to, da je pri "Zvonu" .še precej pevcev, ki se udejstvujejo že od začetka, ko je bil zbor "Zvon" ustanovljen pred 26 leti. Je pa pri našem zboru tudi precej lepo število tu rojene naše mladine, kar znači, da se tudi mladina zanima in ljubi lepo slovensko pesem. če bo šlo tudi v bodoče tako in da bo tako veliko navdušenje in zanimanje od naše tu rojene mladine, smo lahko prepričani, da se bo še dolgo vrsto let prepevalo našo pesem. Da se pa še nadalje* ohrani zanimanje in navdušenje pevcev in pevk za delovanje in enake prireditve — pevske koncerte, je pa najprvo potrebno,, da se tudi naše cenje- nosti, da se v resnici date lepote. Pesem VflS08^ vas privede v neke vis)e j In mi, ki smo Priš% u domovine, toliko bolj ® mo našo slovensko P nas vendar ta naredi v lepem petju pozabi«10 ^ ^ neprilike in težkoče, s si sladimo svoje moramo biti tudi hva Torej dragi rojak'^ se tega koncerta. Nap® j ^ rano do zadnjega kotlcK.i jo prisotnostjo boste kazali, da vam je v re' srcu slovenska pesem- jJ^j p. t i t X flel 'Da "Dr * H ici iti Sat 'Od: V8V S] h Amerikanec Hf^ ^ glaVV: sla *i Sa pa [JLl6U.llU.Sill " .j(> svoji ženi. Cele litiU ' treskal na njeno njo krožnike, skled V in žlice, pihal kot / če mu uboga Meta ^f migljaj naredila P° N j/' nal tudi po njenem/j V' hišnih vratih ga 'V' kati, kadar je P1 ^o * ponoči domov, s s 1 morala prijazno s ju* nico, mu sezuti čeV , k streči kot grofu. f, ^ J Zadnje čase Pa j/ -J6 Matic vedno bolj J $ |S P h i. \ '4 X \ ■A s rožcah" od Majorje? 1 ponočno strašenJe ljalo večkrat V° tJ* i rikrat na mesec. Jv Ubogi Meti se_je^tfs ko, toda ostala & s ka in tiha in ni Pot b0|j' no besedo. Tolik0 pežljivi pa so bi'^ ^ toglavim rogovij ^ Tone je sklenil, ^. neredom konec. j^v'"'^ ne je imel že sivo * ^ to srce in vkljub s v setim letom še m°c f Brdavs. Nekega Meti: "Gospodinja, nja vaš mož z ^ goče gledati. Ne ^ ga pustiti — naVJ e>" rodežu druge str11 j f "Moj Bog, kaJ ' s. J nem?" je zajokala "Kaj naj bi ^ „rŽJ se morate branit1 ^ t gne roko nad ■2ite gorko preko ji«' (Dalje pn110 |i v 'Okl V v ? J*' \ S > "t i! 55 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1940 ^di stori." •tffltr*1 poglej! Tamle zadaj >ozr 0ilJo Apači. Poslal sem jim ^ spremljevalca naproti. Jahali s0, čakajo, da pridem Šel bom in govoril za si našel Santerjevo sled?^ ■J*' Pa dohiteli ga nismo." „ Pueblo Apačev potuje." %lil M sem si tako. Njegova „ kaže v pueblo." ,e .bili tudi sami namenjeni pa obsedeli krog ognja in pripovedoval sem, kako je Winnetou umrl. Molče so poslušali in molče so še dolgo sedeli, tako silno je delovalo poročilo na nje. Pripovedovali smo si še ta in oni dogodek iz življnja Winnetouovega in legli spat. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV wrm ste! . _ če bi vas dobili '' ^ vas čakala smrt na ko- A t h; m' Pa Pida mora tvegati da dobi [tffkriti v Kje blizu puebla in čakati ^nterja." na&aj svojo Nameravali smo se res' boš laže in varneje is-medicino, ker boš v J varstvu. In tudi Apači p JeJo Santerja, ki je morija lagali ti bodo. 4 te Pa dovolj uspeš- ni t ak° nisi m0-> brat- Raz" , „ reJ! Kadila' bova pipo ^e je gledal. ^rj Old Shatterhand', J^evnik in lovec, ki se je . 11 z drevesa smrti in ušel [ ^'a tabora, — Old Shat- \jo misli kaditi pipo miru s je) Ikt Hoče biti njegov 1 - 1—i>i 4 Nij Jivi Apači bodo ne- t^: S 3allala sva in kadila pipo D« j ^.Predpisanem obredu. l!Jm°Ci! sem mu> naJ Počaka, to ^ W^nem, in odjezdil sem ■ Vs* čakali so me že, vsak i;CSVOjega konja- ;Vja ' sem njihovega pogla-fil lata je bil zelo časti-Sje' nieili pa še vsikdar na-m, da mi ne bo W 6m mu rok°. £a prijaz-'OiJ°^il in rekel: s& hatterhand prihaja to- A / 'Jit 7 >>rez Winnetoua, pogla- 4 ^ 0 njegovi smrti, vse lcev. Poročal bo svo- i «!„ PriPovedoval. Trenut-, s 6 utegnem. Govoriti mo-K e °J o Kiowah in o nji-^ '%^,0glavarju Pidi, ki tam- - ' kaj bo Old Shatter- "S /i j« k f, Vi .i1 ■fj^teval!" Jato ka povedal?" K . "01(j kaJ meniš?" 4f,a atterhand Je Pogla-in Apači spoštujejo ^ voljo. Pravim takole. v1 na-i se vrneJ° v iit ■. s> in sicer nemudoma, W ne bo nič zgodilo." •yjida?" Sem, da je Old Shat-kadil s Pido pipo miru. ve k nam, naš gost bo, \ £*}'1 tako Old Shatter-Pa bo odšel, bo spet |.'Dobr° med namL" ,., Si k Zadovoljen sem. Po-»S Pido. So 6 «ekaj! Bojevniki Apa-attienjeni k Winnetouo- V-6 vrnej'°z men°jv Pu" ji1 Ohv^^i moramo Santerja sv0 ■ Sv • z nJ™' bom sam N tbrate k Winnetouo- s1 je potrdil Til lata Pidi Prišel je. Sem mu Til lat(ove 11 določili smo še podrob- razmerja med njim •iji Vsem je bil zadovo-zdili sm0 ob Pecosu jjHiij Smo se utaborili. Ker \li na 0zemliu Apačev, smo ^kuriti. Večerjali smo Igl Dolgo nisem mogel zaspati. Spomini na Winnetovouo smrt so me razburili, bilo mi je, kot da še enkrat doživljam vse tiste usodne strašne dogodke. Mislil sem na Winnetouovo oporoko in na zlato. In ko sem končno zadremal, se mi je sanjalo o zlatu Strašne sanje so bile! Za goro visoko nakopičeno je ležalo zlato ob robu brezdna, Santer pa ga je grebel v brezdno. Branil sem mu, rešiti sem hotel zlato, borila sva se, pa mu nisem bil kos. Tedaj je zagrmelo pod nama odskočil sem, Santer pa je z zlatom vred strmoglavil v prepad. Ves poten sem se zbdil. Sanje so sanje, pa ves dan se nisem iz-nebil misli, da moje sanje le niso bile navadne, da nekaj pomenijo. In vendar mi je bilo čisto umljivo, zakaj da sem ravno o zlat sanjal in o Santer ju —. Hiteli smo, le kratko smo počivali opoldne. Upali smo, da najdemo Santerja še v pueblu. Pozno v popoldnevu je bilo, ko smo se približali naselbini Apačev. Na desni sem zagledal štirioglato stavbo, grobnico Kle-ki petre. Še je stal križ vrhu nje. Na levi je ležal črez dolino nerodovitni, peščeni pas, kjer sem se boril za življenje tistikrat, ko sem bil ujetnik Apačev. Kolikokrat sva z Winnetouom sedela ob grobnici nepozabnega učitelja Kleki petre, kolikokrat sva stala na bregu Rio Pecosa in vzbujala spomine na tiste dni, ki so bili za mene hudi in nevarni, ki pa so mi prinesli prijateljstvo in pobratimstvo Winnetouovo. Krenili smo iz doline Rio Pecosa v sotesko in zagledali pred seboj stopničasto piramido, naslonjeno na stene soteske, pueblo Apačev. Večerilo se je, dim se je dvigal iz puebla, Apači so si pripravljali večerjo. V tem pueblu sem doživel najnevarnejše, pa tudi najlepše dni svojega življenja. Zagiedali so nas in Til lata je še posebej djal dlan k ustom in zatrobil v sotesko: "Old Shatterhand prihaja—! Old Shatterhand prihaja —! Hitite, bojevniki, pa ga pozdravite!" Na mah so oživele ploščadi. Prebivalci so zagnali krik in vik, prislanjali so lestve in hiteli od nadstropja do nadstropja in ko smo skočil s konj in stopili po lestvah, se nam je stezalo naproti sto in sto rok, velikih in malih, vse nas je pozdravljalo. Pa žalostno je bilo naše svidenje. Prvikrat sem prišel brez Winnetoua —. V pueblu ni stanoval ves rod Mescalero. četudi je bil pueblo velika stavba, bi bil za toliko ljudi vendarle premajhen. B51 je le nekaka prestolica rodu. Winnetou je stanoval v njej in nekateri odličnejši bojevniki rodu in njihove družine, najožji Winnetouovi prijatelji. Lahkjo si torej mislite, da so me koj po prvem pozdravu obsipali z vpra sanji, kako je bilo z Winnetouom. Potolažil sem jih, da jim bom pozneje vse podrobno pripovedoval, pa vprašal: "Kje je Inta? Govoriti moram z njim." "V svoji sobi je," so odgovorili. "Po njega pojdemo." "Ne! Star je in slaboten, ne bom ga nadlegoval. Sam poj-dem k njemu." (Dalje prihodnjič) OKTOBER 26.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight dvorani. 26.—Carniola Tent 1288 T. M. maškaradna veselica v S. N." Domu. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Vinska trgatev skupnih društev fare sv. Vida v šolski dvorani. 27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 2.—Podružnica št. 1 SMZ priredi plesno veselico v dvorani "Domovina" na 14. cesti, Barberton, O. 2.—Veselica društva Kras, št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 2.—Cavalier Club, ples v Twilight dvorani. 3.—Glasbena matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij." 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 9.—Dr. Svob. Slovenke št. 2' SDZ priredi ples v SND. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 10,—Lake Shore Post št. 273 Ameriške legije priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 10.—D ru^vo 'Slovenec št. 1 SDZ proslava 30. letnice v avditoriju SND. 10.—Društvo Danica št. 34 SDZ bo slavilo 15 letnico obstanka na Prince Ave. 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi card party in ples v šolski dvorani. 16.—Plesna veselica društva sv. Janeza Krstnika št. 71 J. S. K. J. v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—K o n c e r t mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. 17.—20.— (vse štiri dni) bazar fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 23.—Roust About Club, ples v Twilight dvorani. 23.—Dr. Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v S. N. D. 24.—Mlad. pev. zbor Kralji-čki priredi koncert ob 4. popoldne v SND, Maple Heights. 24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave. 24.—Proslava 30 letnice Slovenske dobrodelne zveze. 24.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 28.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pe-con. 30. — Društvo Ambassadors, št. 62 SDZ prireja ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. DECEMBER 7.—Gay Knights Club, ples v Twilight dvorajii. 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora gkrjančki Društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvora ni. 31.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi Silvestrov ve čer v dvorani sv. Nikolaja na Superior Ave. in 36. cesta. -1941-JANUARIJ 4.—Frances Rupert Cadets št. 14 SŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem domu na Re cher Ave. 4.—23rd Ward Civic Club, ples v Twilight dvorani. 11.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani. 18.—Jolly Jester's Club, ples v Twilight dvorani. 18.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v SND. 25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani. 25.—Pevski zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. FEBRUAR 22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND. -o—- Poroka "Naše zvezde" TJTJTJTJTTLTLJTJTriJtJT^^ 1 JT_TLTLi,TJTJ'TJTJ,Tj"LJ'" JESENSKA RAZPRODAJA ZADRUGE Cel teden-od pon. 21. do sob. 26. ZADRUŽNIŠKA AMERIKA MOGOČNO STOPA NAPREJ V AMERIKI! Medtem, ko je vse drugo v negotovosti išče izhoda in stremi po boljši bodočnosti, se delavske vrste zaupno obračajo k ZADRUŽNIŠTVU. Spoznanje je privedlo ekonomske mislece in politične voditelje do edinega zaključka: REŠITEV JE V AKTIVNEM EKONOMSKEM ZADRUŽNIŠTVU! To posebno danes, ko nimajo manjšinske stranke nobenega zvetišča. In ti, dragi čitatelj, ali si pripravljen? Ako ne, postani delničar, odjemalec in aktiven simpatičar SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE. Sam si poklican, da si izboljšaš svoj gmotni položaj potom organizirane nakupovalne moči. Deset let je minilo 18. oktobra odkar je dramsko društvo "Naša zvezda" obljubilo zvestobo dramatiki. Sicer ni bilo te-J daj kake formalne poroke, ampak za 10 letnico pa se je naše društvo namenilo vprizoriti dramo v treh dejanjih "Poročna noč." Menda ja ne bo naše cenjeno občinstvo mislilo, da smo sedaj igrali na "koruzi," ker priredilo se je že več iger vseh vrst in upam, da se jih bo tudi še v bodoče. Mogoče bo kdo rekel, da deset let ni velika doba, ampak v kulturnem delovanju pa je to že precej in to bo lahko vsak potrdil, ki se je že kdaj udejstvoval v dramatiki. Na tem polju je vse preveč raznih zaprek. Če so igralci pa mogoče ni pripravnega odra, ali pa obratno. Poleg tega pa se naselijo med članstvo še razne mržnje in malenkostni prepiri. Seveda, napake so se delale in se tudi še bodo, ampak naša dolžnost je, da iste preprečimo kolikor pač moremo. Naj bo dovolj teh razprav, saj itak malo ali pa celo nič ne pomagajo. Povem vam, da priredi naše dramsko društvo "Naša zvezda" v nedeljo 27. oktobra ob treh popoldne tridejanko "Poročna noč." Igra je povzeta iz 17. stoletja in .opisuje običaje in navade tedanjih časov. Za slovenske odre jo je pre-vel g. Ivan Molek. Igra je skrajno napeta vse skozi in v več prizorih vam privabi solze v oči. Vsebine igre ne bom sedaj opi-saval, samo povem, da zahteva precej truda in zmožnih moči. Vloge so v najboljših rokah in upamo, da se bo tudi povoljno iztekla. Poleg tega pa nastopita tudi zbora "Slovan" in "Adrija" ter Vadnalov orkester, ki bo igral tudi za ples. Vstopnina je samo 40 centov, za ples pa 25 centov. Ker nas cenjeno občinstvo vedno rado obišče, ?.ato pričakujemo, da nas bo tudi v nedeljo 27. oktobra ob treh popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. John Korošec OCCIDENT FLOUR, 24Va lbs. $t05 89' 39 41' 10* 33 35f 14 HEINZ KETCHUP, large, 2 za.... ffi HEINZ KETCHUP, small, 2 za.... ^ j*! ARISTOS FLOUR, 24Vz lbs... NESCAFE................................. ZADRUŽNA KAVA, 2 ft. za.. PUMPKIN, No. 2i/g can ........ KIRKMAN CHIPS, 2 for ....... OCTAGON LAUNDRY SOAP lObars SUNBRITE CLEANSER, 3 za MONARCH PRODUKTI: ASSORTED PRESERVES, 1-lb. jar COFFEE, funt ................................ I PINEAPPLE, No. 21/a can, sliced or crushed, 2 za EXTRA FANCY PEACHES, ........ No. 21/z can, 2 za CATSUP, 14 oz. bottle, 2 za.......... SOUPS, Ready to Serve, Large, ... 3 kante za CORN, Farmhouse Brand, Cream Style, Golden Bantam, 3 za SALT, 2-lb. box, 3 za tj^ in 1 BLACK PEPPER, % lb. Shaker Box 1940 PACK CHERRIES, Yacht Club Brand, No. 2, 2 za 19 24* 45' 35' 25 29' 28' FREE 9' 25 COFFEE P A R K - H IL L VACUUM PACK Money-Back Guarantee Regular Price 23ft THIS WEEK ONLY LB. 19' -Save M- ZADRUŽNE POSEBNOSTI JACK FROST SUGAR, 25 lbs. IM.23 SALAD OIL BEST, No. 77, gal SALAD OIL BEST, 77, gal. can SILVER BAR PEAS, 3 za.......... $1 77 83' 35 SAMO V PETEK IN SOBOTO: FRIŠNE ŠUNKE, funt..............jj gi/a; FRIŠNE KLOBASE, 2 funta za 37' Na razprodaji bo mnogo drugih st vari, ki niso v tem oglasu. V SREDO 6. NOVEMBRA ZAČNEMO Z DOMAČIMI RIŽEVIMI IN KRVAVIMI KLOBASAMI! LE VREME SPREMENI DATUM: PAZITE NA NAZNANILO. TAKRAT DOBIMO TUDI NOVO AJDOVO MOKO. DOMAČE KISLO ZELJE IN SUHE KLOBASE SO NAŠA POSEBNOST! RAZPRODAJA SE KONČA Z VELIKO PLESNO VESELICO Z VEČERJO V SOBOTO 26. OKTOBRA V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. VSE SKUPAJ SAMO 50c. IGRALA BO MALOVASICHEVA GODBA. Slovenska Zadružna Zveza 667 East 152nd Street — GLenville 6316 16201 Waterloo Road 712-14 East 200th Street KEnmore 1248 KEnmore 3562 NAROČITE SI GARANTIRAN ZADRUŽNI PREMOG! jj ZA OBILNO UDELEŽBO IN NAKLONJENOST SE PRIPORAČA IN VABI ^ DIREKTORIJ SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE. ^ farmJ-LaruiJTJTrmr^^ i IZ PRIMORJA —R e k a, septembra 1940. — Težka nesreča se je zgodila konec avgusta v reških ladjedelnicah. 29-letni Ludvik Škrinjar iz Sežane, ki je bil nameščen pri žerjavu, je po končanem delu izstopil iz kabine na žerjavu ter se pri tem dotaknil z glavo ob električne žice visoke napetosti. Pri tem ga je zadela električna stfuja. Na pomoč so mu priskočili njegovi tovariši, toda vse je bilo zaman, ker je bil nesrečni Škrinjar že mrtev. Zapušča ženo in hčerko. Pokopali so ga na Reki. Grozdje, mošt, sodi! Mošt iz Concord grozdja, sod ................. 12.00 Concord grozdje, .. .$29.00 ton Vinski sodi (kot novi) .. .1.00 Sodi od žganja, vsak ____1.75 4 za ..................6.00 Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. KEnmore 1241-J. (x) Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 6c vsaka; domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporočam Anton Ogrinc .6414 St. Clair Ave. čiščenje furnezov! Izčistimo furnez za $4, rese-tamo za $12; novi deli. Vse delo garantirano. Mason Furnace Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (248) Odda se soba za enega ali dve fanta. Prost vhod. Vprašajte na 5805 Pros-ser ve. (248) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 19-10 "Torej ti je vse to znano?" je mirno rekel Gunnulf. "Erlend si ni znal drugače pomagati. Vendar pa boš razumela, da te obljube ni mogel izpolniti — saj nadškof ne bi bil nikdar privolil v zakon med tema dvema človekoma. Nikar ne misli, da morda tvoja poroka ni veljavna —. Ti si Erlendova prava žena —" "O, pravico živeti na zemlji sem bila zaigrala, davno preden sem postala to. Povrh tega pa je bila stvar še hujša, kot sem vedela —. O, da bi le mogla umreti in da bi se ta otrok nikoli ne rodil — ne upam si pogledati, kaj sem gojila v sebi." "Bog se te usmili, Kristina— saj ne veš, kaj govoriš! Ali bi hotela, da ti dete umre nerojeno in nekrščeno —?" "Da, saj mora to, kar mi je raslo pod srcem, gotovo pripadati hudiču. Ni mu rešitve —. O, da bi bila vendar izpila pijačo, ki mi jo je ponujala Elina — morda bi bila to sprava za vse, kar sva z Erlendom grešila —. Tedaj bi se ta otrok nikoli ne bil rodil —. O, ves čas sem mislila, Gunnulf — če bi videla, kaj sem gojila v sebi, tedaj bi morala spoznati, da bi bilo zame bolje, ako bi bila izpila strup, ki mi ga je ponujala Elina, kakor pa da sem pognala v smrt njo, ki je prva navezala nase Erlenda —-" "Kristina,"-je rekel Gunnulf. "Sama ne veš, kaj govoriš. Saj vendar nisi ti pognala v smrt te uboge ženske. Erlend ne bi bil mogel izpolniti besede, katero ji je bil dal, ko je bil še mlad in je le malo vedel o postavi in pravici. Nikoli ne bi bil mogel živeti z njo brez greha. Poleg tega pa se je dala zapeljati nekomu drugemu, in ko je Erlend to zvedel, jo je hotel z njim omožiti. Vidva nista kriva, da si je vzela življenje —" "Ali hočeš izvedeti, kako je prišlo do tega, da si je vzela življenje?" Kristina je bila zdaj tako obupana, da je govorila povsem mirno. "Bila sva skupaj na Haugenu, Erlend in jaz, kar je tudi ona prispela tja, imela je s seboj rog, želela je, naj pijem na njeno zdravje — zdaj razumem, gotovo ga je bila namenila Erlendu, toda ko je dobila mene pri njem, je hotela, naj bi jaz —. Izprevidela sem prevaro — opazila sem, da sama ni prav nič pokusila pijače, ko je dvignila rog k ustnicam. Vendar sem hotela piti ko sem izvedela, da jo je imel ves Čas pri sebi na Husabyju, mi je bilo malo mar, ali živim ali umrjem. Tedaj pa je stopil v sobo Erlend — zapretil ji je z nožem, češ, naj sama prva izpije —. Prosila ga je in prosila, in hotel jo je že izpustiti. Tu pa je dobil hudič oblast nad mano, zgrabila sem za rog — ena izmed naju, ena izmed tvojih dveh ljubic, sem rekla — naščuvala sem Erlenda — obeh ne moreš imeti, sem rekla. Tedaj se je zgodilo, usmrtila se je z Erlendovim nožem — toda Bjorn in Aashild sta si izmislila zvijačo, da bi ostalo skrito, kako se je bilo pripetilo —." "Tako, teta Aashild je bila torej pri tej zvijači zraven," je trdo rekel Gunnulf. "Razumem — spravila te je na vsem lepem Erlendu v roke —" "Ne!" je planilo iz Kristine. "Gospa Aashild naju je prosila — prosila Erlenda in mene, tako naju je prosila, da ne razumem, kako sem se drznila u-pirati — naj ravnava, kolikor je še mogoče, častno — naj pa-deva mojemu očetu k nogam in ga prosiva odpuščanja za vse, kar sva zakrivila. Toda nisem se upala. Izgovarjala sem se s tem, da se bojim, češ, oče bi mogel Erlenda ubiti — o, prav dobro sem vedela, da oče ne bi bil ničesar storil človeku, ki mu je zaupal svoje težave. Izgovarjala sem se s strahom, češ, prizadelo mu bo takšno bridkost, je rekla Kristina. Naslonila se je z obrazom na duhovnikovo laket, katere se je oklepala. "Ko sem tako okužena od grehov —" "Sestra moja," je tiho rekel Gunnulf in ji položil prosto roko na zavijačo. "Tako grešna pa menda le nisi, dete, da bi bila pozabila, kako Bog, ki more oči-titi telo človekovo od gob, lahko očisti tudi tvojo dušo od grehov —" "Oh, ne vem," je ihtela, oklepaje se njegove roke. "Ne vem — tudi kosam se ne, Gunnulf. Strah me je, pa vendar —. Strah me je bilo, ko sem z Erlendom stala pred cerkvenimi vrati in naju je duhovnik združil — strah me je bilo, ko sem šla z njim k poročni maši — z zlato krono na laseh, kajti nisem se upala razodeti očetu svoje sramote, z vsemi svojimi nespokor-jenimi grehi, da, celo svojemu župniku se nisem upala pri spovedi priznati resnice. Ko pa sem pozimi pohajala tod okrog in videla, kako od dne do dne postajam vse grša — me je postalo še bolj strah, kajti Erlend ni bi! z menoj več takšen kot nekoč — na misel so mi hodili časi, ko je zvečer prihajal v mojo kamirco na Skogu —" (Dalje prihodnjič.) da nikoli več ne bo mogel nositi glave pokonci. O, kasneje sem dokazala, ni mi bilo tolikanj mar to, da ne bi prizadela očetu žalosti —. Ne moreš si msliti, Gunnulf, kako dober je moj oče — kdor mojega očeta ne pozna, si še misliti ne more, kako prijazen je bil vsekdar z menoj. Zmerom me je tako zelo cenil. Nisem marala, da bi vedel, kako malo sramu je bilo v meni, da sem, ko je on mislil, da sedim pri sestrah v Oslu in se učim vsega pravega in dobrega — da, nosila sem obleko novinke, ko sem z Erlendom pole-gala po hlevih in podstrešnih izbah doli v mestu —" Dvignila je oči h Gunnulfu. Imel je kakor kamen bled in trd obraz. "Ali zdaj razumeš, da me je strah? Tista, ki ga je sprejela k sebi, ko se je z gobami okužen vrnil domov —" "Ali ne bi bila tudi ti tega >torila?" jo je tiho vprašal svečenik. "Bi, seveda bi." Senca prejšnjega divjega in sladkega smehljaja je spreletela njeno zbegano lice. "Sploh pa Erlend ni bil bolan," je rekel Gunnulf. "Razen očeta ga ni bilo človeka, ki bi bil le za hip verjel, da je najina mati umrla za gobavostjo." "Jaz pa sem nemara v božjih očeh vendarle kakor gobava," Si grid Undset II.—žlENA Erlend je povesil od sramu zardelo lice: "Resnico govoriš, brat. Na Raasvold doli zdirjam sam — po drugih dvorih lahko pošljem hlapce. Ti pa ostani pri Kristini!" "Z doma hočeš?" je prepade-no rekla Kristina, ko si je Erlend ogrnil plašč. Stopil je k njej in jo objel. "Pripeljal ti bom najboljše ženske, Kristina. Gunnulf ostane pri tebi, medtem pa ti bodo dekle pripravile kamro," je dejal in jo poljubil. "Ali ne bi mogel poslati po Andfinnb AudunOvo?" je prosila; "Toda preden se ne zdani, nikar — ne maram, da bi jo radi mene budili iz spanja — ima polne roke dela, to vem —" Gunnulf je vprašal brata, kdo je Andfinna. "To se mi skoraj ne zdi primerno," je omenil duhovnik. "Žena tvojega najemnika —" "Naj bo, kakor je Kristinina volja," je izjavil Erlend. In ko ga je brat spremljal iz hiše in je Erlend čakal na konja, je povedal, kako se je bila Kristina seznanila s kmetico. Gunnulf se je ugriznil v ustnico in se zamišljen zagledal predse. Na dvoru je zdaj oživelo in zahrumelo, možje so odhajali, ženske so pritekle v hišo in spraševale, kako je gospodarici. Kristina je odgovarjala, da ni zanjo še nobene nevarnosti, da naj pa le vse pripravijo v kamri. Jim bo že velela sporočiti, kadar bo hotela, da jO spremijo tjakaj. Nato pa je ostala sama z duhovnikom. Trudila se je, da bi govorila z njim zložno in živahno kot poprej. "Ali se nič ne bojiš, Kristina?" je rekel in se malce nasmehnil. "Seveda se bojim!" Pogledala mu je v oči — njene so bile Črne in prestrašene. "Svak, ali veš — če so se drugi Erlendovi otroci — rodili tu na Husaby- ti pravo pot — Erlendu ni bilo nikdar lahko vedeti, kaj je prav. Kajti že tedaj, ko sva bila majhna, je bilo tako, da je mati vse, kar je Erlend storil, hvalila, oče pa grajal. Sicer pa ti je gotovo že toliko pravil o najini materi, da vse to veš." "Ne morem se spomniti, da bi pripovedoval o njej več kot dva ali trikrat," je rekla Kristina. "Pač pa sem opazila, da jo je imel rad—" Gunnulf je tiho rekel: "Menda nikoli na svetu ni bilo take ljubezni med materjo in sinom. Mati je bila mlajša kot oče. Kar se je zgodilo tisto s teto Aashildo — najin stric Baard je umrl in šel je glas — no, saj veš? Oče je bil prepričan, da se je zgodilo najhujše in je mater imenoval —. Erlend je nekoč vrgel v očeta nož, bil je še dečko — tisti čas, ko je doma doraščal, mu je več kot enkrat radi matere skočil v obraz —. Ko je mati zbolela, je zapustil Elino Ormovo. Materi so se po vsem telesu odprle rane, in oče je dejal,da so gobe. Poslal jo je od doma in jo hotel prisiliti, da bi šla v hiralnico k sestram. Tedaj pa je šel Erlend ponjo in odpotoval z njo v Oslo —- bila sta tudi pri Aashildi, ki je izkušena zdravnica, in francoski lečnik kralja je tudi izjavil, da niso gobe. Takrat je bil kralj Haakon Erlenda ljubeznivo sprejel in mu svetoval, naj poskusi z grobom svetega kralja Erika Valdemarssona, očeta kraljeve matere. Tam so že mnogi ozdraveli od kožnih bolezni. Erlend se je odpeljal z materjo na Dansko, vendar je umrla južno od Stada na krovu njegove ladje. Ko se je Erlend vrnil z njo domov — pomisliti moraš kajpak, da je bil i oče zelo star in da je bil Erlend svoj živ dan nepokoren sin — ko je Erlend prišel z materinim truplom v Nidaros — se je oče ravno mudil na našem dvoru v mestu. Erlenda vse dotlej f ni maral spustiti v hišo, dokler bi se ne izkazalo, ali je sin okužen ali ne. Erlend je vzel konja, odjezdil in ni počil prej, dokler ni dospel do dvora, kjer je živela Elina s sinom. Od takrat se je je stanovitno držal, kljub vsemu, kljub temu, da se je je naveličal, in tako jo je pripeljal sem na Husaby in ji je, ko je zagospodaril na dvoru, izročil vse gospodinjstvo. Ona je zato imela tako moč nad njim, ker je govorila, da zasluži, če jo po tej stvari pusti na cedilu, da se tudi njega primejo gobe —." "Zdaj pa bo že čas, da te ženske vzamejo v skrb, Kristina;" pogledal je v sivo mlado obličje, ki je drevenelo v grozi in muki. Ko pa je hotel k vratom, je glasno zavpila z njim: "Nikar, nikar ne hodi proč!" "Bo tem prej minilo," je tolažil duhovnik, "če si že tako daleč —." "Saj ni to!" Trdo se je oklenila njegove lakti. "Gunnulf!" Zdelo se mu je, da še nikdar ni videl take groze v Človeškem obrazu. "Kristina — pomisli vendar, da ni tebi nič hujše kot drugim ženskam —" "Je, je." Pritisnila je lice ob duhovnikove roke. "Kajti zdaj vem, da bi morala tukaj gospodinjiti Elina s svojimi otroki. Obljubil ji je bil zvestobo in zakon, Še preden sem postala njegova ljubica —" Malo prej ko so naciji zasedli Belgijo, so raW taši zapustili državo. Na sliki vidimo družin0 Lieb-a, ki je bil družabnik v trgovini z diamanti i • Akselrod-om. Lieb je pobegnil s svojo družino iz ^ na z lepim zakladom diamantov v vrednosti $838,00' žina je bila slikana ob prihodu v New York. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE «ttrf* >1% 4* 4« 4* 4**1» ♦l"!*4»4»'4*4«4»4»4»4-»4+4»4» 4*4« 4« 4» 4*4*4*4^4«4«4»4<4?rl'rr'tl3 PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmehii ceni. Pridite k. nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEndei GRELNI INŽENIRJI ht Gorak zrak, para, vreča voda, plin. olje, air conditioning-. — Poprav-l.iaino vse vrste furnezc in boilerje- P| NOBENE GOTOVINE TAKOJ, gjj PLAČATE V TREH LETIH SSsSjr 68 Urad in razstava vseli predmetov ' OP* 715 E. 103rd St. ^ GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash Alfred Roberts, star 12 let, je bil na nexoyorski razstavi izbran kot pravi tipični ameriški fant. Zato je pa tudi dobil od svoje matere vroč poljub. Roberts je visok .5 čevljev in 1 palec, ima svetlo-rjave oči in lase peščene barve. Tehta 96 funtov. "Ne," je naglo odvrnil Gunnulf. "Deček se je rodil pri Hu-nehalsu in deklica doli v Strin-du — na nekem dvoru, ki ga je takrat Erlend imel. — Ali te muči," je kmalu nato vprašal, "spomin na ženo, ki je nekoč živela tukaj z Erlendom?'' "Da," je odgovorila Kristina. "Erlendovo vedenje v tej zadevi z Elino je tebi le težko presoditi," je resno rekel duhovnik. k,Erlendu ni bilo lahko naj- POZOR KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo »p vsaka pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojstni list iz sta ret* KADAR-koli rabite informacije glede vašeg® ali imetja v starem kraju; KADAR potrebujete notarske listine podpis; KADAR želite napraviti prošnjo za p*"*1 državljanski papir, se vedno ob**11* AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slov. Na* /safetyV of your investment Preizkušena zdravila proti glavobolu Hank's Headache Tabs 3. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50o \W>\ up to f //>7/ TEKOČE OBRESTI PO 3% . ST. CLAIR SAVINGS & LOAN 6235 ST. CLAIR AVENUE ^ MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA Ameriški in kanadski skavti so se sestali na meji obeh držav v Blwne, Wash., kjer so praznovali 130 letnico miru med obema državama, ki je ob enem tudi svetovno najstarejša nezavarovana meja med obema državama. 15702 Waterloo Rd. Pošiljamo po pošti