Stev. 278. Trst, v soboto 5. oktobra I9!2 TeAai XXX* Mi IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OQLA8l SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. „F edinosti je moč!u NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laroonint n» nedeljsko Izdanje „EDINOSTI 1 stene : za oeio leto Kron 5 30, ze pol lete Kron 3 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poštno-hranilni?ni račun Stev. 841-652. TELEFON It. 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuje za nedeljo, dne 6. oktobra ob 10 dopoldne 3HVEN SHOD v veliko dvorano „Nar. doma" DNEVNI RED: Naš položaj in naše delo. Poročila o delovanju v parlamentu in v tržaškem mestnem svetu oziroma deželnem zboru. Na mnogobrojno udeležbo vabi ODBOR. Homatije na Balkanu. Na Dunaju o položaju. Italija ima prva svoj dobiček. DUNAJ 4 (Izv.) V današnjo resno situacijo je kakor bomba udarila vest, da Je mir med Italijo in Turčijo gotova stvar in da bo mirovna pogodba podpisana že prihodnje dni. — Turčija pridobi mnogo s sklenitvijo miru. Italija ji plača veliko odškodnino za Tripolitanijo, namreč 120 milijonov v gotovini, obenem pa tudi popolnoma prosto pot po Egejskem morju, zlasti proti G'ški. Iz italijanske strani sicer še sramežljivo zanikajo, da mirovna pogajanja še niso končana in da mir Še ni sklenjen, toda to so le besede, ki pa ne spravijo s sveta gotovega dejstva. Italija Je potemtakem prva, ki ima svoj dobiček od balkanskega konflikta. Sicer pa je sploh treba reči, da pridobiva Italija svoje provincije le po drugih državah. Lombardijo je dobila po Francoski, Beneško po Prusiji in Tripolitanijo sedaj po balkanskih državah, a sedaj pa Še hoče igrati ulogo pomirjevalke in svariti balkanske države pred vojno. Vojska balkanskih držav. Balkanske države so popolnoma pripravljene na vojno. Bolgarska armada, pomnožena s srbskimi polki, stoji pripravljena v dolini Marice, srbska glavna armada stoji južno od Niša pripravljena na boj, 15000 mož in 15 gorskih artiljerijskih baterij pa je pripravljenih pri Užici, da ta koj po napovedbi vojne udarijo v sandžak Novi Pazar. Grška mobilizacija bo skoraj dovršena, črnogorska vojska pa Je že pripravljena. Skupaj štejejo armade vseh štirih držav nad 600 000 mož, in sicer Bolgarska 300.000 Srbija 200.000, Crnagora 80.000 in Grška 80.000. Turčija z mrzlično hitrostjo zbira svoje vojaštvo ob bolgarski in srbski meji ter kolikor le mogoče utrjuje svoje pozici|e. Zlasti na Kosovem polju utrjujelo stare utrdbe. Spopadi ob meji. Danes so prispele na Dunaj razne vesti PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spieal Kaaver Šandor Ojalskl. — Prevel A. Mužević pa Je bil ves srečen. Prizna val si je, da niti kontesa Oršičeva niti gospa Budročeva niti od daleč niste po lepoti enaki temu divnemu cvetu, ki Je vonjal nežnost sramežljive vijolice in odseval obenem vso lepoto vrtnice. Hana je napravila nanj tako globok vtlsk, da se ni upal začeti razgovora po svojem navadnem načinu salonskega leva. Bal se Je, da bi Je ne razžalii in da bi se Ji ne pokazal v antipatični obliki navadnega gigerla. In dosti dolgo je potreboval, preden |e našel pravo besedo. Končno je rekel nekaj o gospe Lubenčrćevi in o doktorju. Hana, kl je ljubila vsakogar, ki ga je ljubil njen oče, |e bila že odnekdaj velika častilka doktorjevih. Zato Je tudi sedaj takoj začela braniti doktorja. Mužević se je ugriznil na ustnice in začel povzdigovati doktorja. In tako se je začela zabava med njima. Kargačevič se ni vmešaval v pogovor, preklinjal pa Je svojo nerodnost, zavidal Muževića in občudoval Hanino lepoto. Ta večer je prišel pozno domov — pa tudi tedaj ni legel ▼ posteljo, temveč je vzel v reke svojo domačo tamburico in brenčal o spopadih med bo-garskim oziroma srbskim in turškim vojaštvom. Te vesti pa so večinoma vse izmišljene. Razni listi poročajo celo, da je prišlo pri Harmanliju do krvave bitke med Bolgari in Turki, v kateri je baje padlo 400 mož, in prav tako tudi pri Tim-brosu. Enako pišejo tudi listi, da je v novo pazarskem sandžaku prišlo do krvavih bojev med Srbi in Turki. Položaj v Srbiji in Bolgariji. Vojno navdušenje, ki Je tako silno izbruhnilo prve dni, se je sedaj precej poleglo in ljudstvo je začelo misliti trezno. Vse se pripravlja, da gre do zadnjega moža v boj za pravice krščanskih narodov. Jutri se snide srbska skupščina in bolgarsko sobranje, v katerih se najbrž odloči o ultimatumu in začetku vojne. Politične zahteve balkanskih držav ne gredo, kakor se Je že poročalo, za teritorialnimi pridobitvami, temveč edino le za temf da dobi Macedonija avtonomijo pod lastnim krščanskim gubernatorjem in z lastno krščansko armado. Stara Srbija postane interesna sfera Srbije, Epir pa Grške. Za te zahteve pojdejo balkanske države v boj do zadnjega. Velesile se še niso odločile za kolektivne korake, toda če tudi store to, jim bodo odgovarjale balkanske države, da naj posredujejo pri turški vladi, da izvede zahteve balkanskih držav in tedaj se Jahko še v zadnjem trenotku prepreči krvavi konflikt. Na Dunaju so merodajni krogi splošno me-nenja, da je vojna neizogibna. V Carigradu vlada splošno navdušenje za vojno. Po mošejah pridigajo sveto vojno proti državam, po mestu se vrše demonstracije v prilog vojni in vlada je baje sklenila razviti zeleno zastavo, da tako pokliče vse mohamedanstvo v boj proti kristjanom. Turčija pač nima mnogo upanja, da bi zmagala, vendar pa najbrž vzlic temu nebo imela velike škode. Evropska vojna ni izključena. Evropa je glede na balkansko politiko tako needina, da skoraj ni verjeti, da bi bilo mogoče lokalizovati balkansko vojno. Ru sija mobilizira in avstrijske pritožbe kažejo, da se v evropskih kabinetih nabira gradivo za konflikte, ki morejo dovesU tako daleč, da vojna nevarnost ne bi bila Izključena. Vse pripravljeno. Bolgarska Je mobilizacijo izvršila že skoraj popolnoma. Iz Beigrada poročajo, da bo tudi srbska armada v ponedeljek popoldne popolnoma pripravljena. Prihodnji teden se torej odloči in je torej že v začetku pri hodnjega tedna pričakovati odločilnih dogodkov. Prva bitka med Srbi in Turki. BELGRAD 4. (Izv.) Včeraj Je na srb-sko-turški meji došlo do krvavega spopada med srbskimi in turškimi vojaki. Turške pehotne čete so pri Raški in Branji prešle meje v poizvedovalne namene. Srbski vojaki so jim Šli takoj nasproti in razvila se je takoj huda bitka, ki je trajala nad eno uro. Boj je končal z zmago srbskih čet — Turki imajo 30 mrtvih in mnogo ranjencev, Srbi so imeli 3 mrtve in 18 ranjencev. poleg nje zaljubljeno narodno pesem. Nato je vzel v roke pero In zložil iz te pesmi slavospev na Hano. Drugi dan Je celo pozabil, ali pa se mu ni dalo iz njegovih sanjarjenj — izkratka, ni šel k banovi inštalaciji, čeprav se je ves svet zgrnil na Mar kov trg, da vidi slavnost. Že v ranem Jutru je bila zbrana velika množica in so se kočije z gosposko koma| mogle preritl do županijske hiše, v kateri je bila zbornica kraljevine. Vse (e hotelo ponovno videti sijajno oblečene velikaše, prelate in plemiče, in seveda pred vsemi bana. V zbornično poslopje so hiteli plemiči, mestne deputacije, županijski častniki. Po časine stotnije Je dala i cesarska vojska i meščanska četa. Za godbo ene in druge se; je nagrmadilo še več ljudstva. Prostora že: ni bilo niti toliko več, da bi se mogel obrniti. | Ivan Kotromanič je prišel v dvorano z očetom in stricem. Ko so vstopili, so bili zasedeni vsi prostori okoli dolge zelene mize. Toda veliki župan križevški, baron Bedekovič, je opazil Lacka Kotromanlča, kakor je vstopil, in Je takoj velel enemu navzočih juratov, naj pripelje starega gospoda bliže In mu preskrbi stol. V tem ga je opazil tudi grof Janko DraŠkovid in mu je dal znamenje, da te more stisniti tudi k nJemu. Toda Kotromanič se je zopet z znamenjem zahvalil, ker Je vedel, da bi se mu moglo zameriti in bogve kako tolmačiti, ko bi sedel v vrsto velikašev, in vedel je, da se Drašković ni spomnil tega. Zato je sedel BELGRAC 4. (Izv.) Ko Je došla v Bel-grad vest o spopadu pri Raški in Branji, je nastalo med ljudstvom Izvanredno razburjenje. Pašić je izjavil napram novinarjev, da bi ta spopad utegnil biti usodepoln za daljni razvoj dogodkov na Balkanu. Napredovanje turških čet proti srbski meji. BELGRAD 4. (Izv.) Turške čete se v velikih masah približujejo srbski meji. Ves promet med Turčijo in Srbijo je ustavljen. Iz obmejnih krajev, osobito iz Stare Srbije prihajajo v Srbijo begunci, ki pripovedujejo, da turški vojaki postopajo zelo grdo s srbskim prebivalstvom. Zaplenjena municija. CARIGRAD 4. (Izv.) Srbija Je baje danes zopet zahtevala od Turčije, naj dovoli prevoz v Skoplju zadržane municije. — Če Turčija tekom 24 ur ne da povoljnega odgovora, prekine Srbija diplomatične odnošaje s Turčijo in cdpotuje srbski poslanik Nena-dovič iz Carigrada. Važne diplomatske konference. CARIGRAD 4. (Izv.) Nemški in angleški veleposlanik sta danes konferirala dalj časa s Kiamil pašo, srbski poslanik pa z angleškim veleposlanikom. Avstrijski veleposlanik je imel tri ure trajajoč pogovor s turškim ministrom zunanjih zadev, potem pa je šel na visoko porto, kjer je konfe-riral z velikim vezirjem. Po tej konferenci se je zopet sestal z ministrom zunanjih zadev. Tem konferencam se pripisuje velika važnost. Na Novi Pazar. SARAJEVO 4. (Izv.) Od srbske meje poročajo, da Je v Valjevem, Cači in Užici zbranega 15 000 mož srbske Infanterlje in 15 baterij gorskega topništva, ki Je pripravljeno da vdere v covopazarski sandžak. Mohamedansko prebivalstvo trumoma beži v Bosno. Gibanje v Turčiji. CARIGRAD 4. (Kor.) Danes je vladalo na vseh poslaništvih živahno gibanje. Poslaniki so izmenjava'! obiske. Angleški poslanik je imel danes daljši razgovor z ministrom zunanjih zadev Noradunghianom. V Parizu o položaju. PARIZ 4. (Kor.) Soditi po brzojavkah, ki so do sinoči ob 8 dospele v ministrstvo zunanjih zadev z Balkana, se zdi, da ostane položa| Še dva do tri dni nespremenjen. Manifestacije za vojno v Carigradu. CARIGRAD 4. (Kor.) Dijaki vseučilišča in drugih visokih šol so imeli v avli vseučilišča velik meting za vojno. Podali so se potem z zastavami, spremljani po veliki množici ljudstva, pred vojno ministrstvo, kjer so vsklikali živijo vojni in peli domoljubne pesmi. Podtajnik vojnega ministrstva se Je zahvalil dijakom, ter izjavil, da vlada stori svojo dolžnost. Dijaki so potem po ulicah demonstrirali v prilog vojni. Priredili so ovacije pred uredništvi časopisov in sul tanovo palačo. Sultan se je prikazal na oknu in se zahvalil za ovacije. Ko so | demonstrantje na svojem sprevodu srečali dragomane poslaništev, ki so se vračali iz palače, kjer so čestitali za sultanov i roistni dan, so klicali v francoskem jeziku: j .Hočemo vojno Grški dragoman In črno- tik mestnega odposlanstva reškega, hoteč s tem pokazati tudi svojemu nasprotniku Bu-drocu, da se ne meša med plemiče. Budročev oče Je namreč hotel dokazati, da Kotromanići niso ogrski plemiči, in jih imenoval „vlahe" ter jim s tem hotel odvzeti njihova posestva. S svojim dokazom sicer ni uspel in jim ni mogel odvzeti po sestev. ali dosegel pa Je vendarle, da jih županija ni hotela uvrstiti v svojo plemiško knjigo, dasiravno so Kotromanići v tem zboru ali kmetskih, ali vojaških ali celo kupljenih plemlčev kazali na Šeststoletno slavno in gosposko prošlost svojega imena in delovanja. Ko Je bila dvorana nabito polna, (e ostal na Čelu mize baron Bedekovič kot najstarejši veliki župan in je po kratkem pozdravu v krasni latinščini imenoval tri deputacije, ki naj bi Šle In sprejele NJ. Prezvišenost škofa kot kraljevega pooblaš čena. Pri tem se mu je oko ustavilo na lepi postavi Ivanovi in je tudi njega dodal deputaciji, ki je bila določen, da gre v škofovski dvorec. I oče i stric sta se zadovoljno nasmehnila, dočim se Je v nasprotnem kotu dvorane Barakovlčev obraz zakremžil nejevolje. Porogljivo se je nasmehnil napram mlademu Budrocu, ki se Je postavil ravno pred Bedekoviča, samo da bi ga dodelil kaki deputaciji. Ta Je bil sedaj tudi J«cen, ker Je bil izpuščen. Do pooblaščenčevega prihoda se je razvilo po dvorani najžlvahnejše vrvenje. gorski diplomatični pooblaščenec sta bila sprejeta s klicem: „Doli z GiŠko 1 Doli s Črnogoro I" CARIGRAD 4. (Izv.) Sinoči so se vršile hrupne manifestacije. Demonstrantje so šli po ulicah in vsklikali v prilog vojni. Črnogorsko dijaštvo se vrača domov. BELGRAD 4. (Izv.) Tukaj živeči črnogorski izseljenci, zlasti pa dijaki so se vrnili v Cracgoro, da vstopijo v svojo domačo armado. Srbija proti tujim časnikarjem. BELGRAD 4. (Izv.) Srbska vlada je sistirala lokalni promet med Belgradom in Zemunom in to zato, ker inozemski, zlasti pa nemški poročevalci pošiljajo v svet izmišljene in lažnive vesti, ki morejo škodovati srbskim vojnim pripravam in ugledu balkanskih držav. Zlasti se odlikuje dunajsko nemško časopisje z najneverjetnejšimi senzacijami in obrekovanji Jugoslovanskih balkanskih držav. Utis carigrajskili demonstracij v Sofiji. SOFIJA 4. (Kor.) Vesti o demonstracijah, ki so se vršile v Carigradu, so vzbudile tu veliko nejevoljo. Demonstrantje v Carigradu so namreč razbili okn« bolgarskega odposlanstva, dočim so izpadle vse demonstracije v Sofiji brez vsakih izgredov. Konfiscirana municija. BELGRAD 4. (Kor.) Neka ogrska tovarna je poslala Turčiji 18 vagonov voz za artilerijsko municijo, ki so pa bili ustavljeni na kolodvoru v Belgradu, na ukaz vojne oblasti. Vsled intervencije avstro-ogrskega odposlanca pl. Ugrona pa se pošlje vse nazaj v Zemun. Romunska izpremeni svoje stališče. Kabinetna kriza. BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Romunska Je mobilizirala dva armadna zbora in govorilo se je, da je ta ukrep bil naperjen proti balkanskim državam. Razburjenje vsled tega vladnega ukrepa pa je v narodu tako zelo rastlo, da je končno danes morala podati vlada svojo demisijo. Vlado prevzame seda) takozvani močni kabinet. Prevoz srbske in bolgarske municije skozi Avstrijo. DUNAJ 4. (Izv.) Dunajski dopisnik „Vossische Zeitung" poroča, da je zaprosila srbska vlada pri avstrijski dovoljeaja za prevoz 212 vagonov munidje, ki je bila napravljena za Srbijo na Francoskem, Bolgarska pa prevoz 189 vagonov. Na Dunaju dvomijo, ali bo mogla Avstrija dovoliti prevoz po ogrskih Železnicah, ker so železnice popolnoma prenapolnjene. To se pravi toliko, kakor da najbrž ne bo dala dovoljenja. Novi srbski vojni minister. BELGRAD 4 (Izv.) Dosedanji vojni minister general Putnik je imenovan za šefa generalnega štaba, za vojnega ministra pa general Bojovič. Priprave na Ruskem. — Izjemno stanje. KRAKOV 4. (Izv.) Iz ruske Poljske prihajajo gtede na mobilizacijo vedno bolj vznemirljive vesti. Mobilizacija |e v polnem teku. Vsi državni uradniki so dobili ukaz, naj pripravijo vse, da se prebivalstvo v slučaju potrebe lahko umakne v notranjost države. Na varšavski borzi je danes zavladala Pozdravljali so se znanci iz raznih krajev. Po dvorani so šjmeli kratki in le mimogre-doči pegovori. Županijski častniki so razdajali vabila za današnji slavnostni obed pri kraljevem pooblaščencu škofu, med tem pa so se tudi razdeljevali neštevilnl tiskani in litografiranl slavospevi v čast in slavo banu. Skozi okna, ozaljšana z zastavami. Je lila svetloba vedrega dneva, nekoliko zatemnjena po sencah, ki so padale s starih zidov cerkve sv. Marka. Priba|alo Je tudi mrmranje množice, zbrane na trgu, kjer se |e stiskala glava poleg glave vse do vojaških š pali rje v, do železne verige, s katero je bil opasan prostor trdno prtd županijsko hišo, da bi imeli skupičinarji prost pristop. V tem so naznanili možnarji, da prihaja pooblaščenec Nj. kralj, apostolskega Veličanstva. Izpred vrst turopoljske plemenitaške milice, meščanskih čet in banderijatcev, nameščenih po vseh ulicah po katerih je šel sprevod, se je pokazala v Pivarski ulici najpre| stotnija banderijalskih huzarjev, potem Ivan Kotromanič na svojem kon|u z zastavo v roki. Za njim so sledili drugi plemiči — na konjih in kočije z ostal mi člani deputacije, za katero je prihajala še-sterovprežena kočija, ki se Je vsa lesketala in bltščala zlata, srebra in stekla, obsijanega po solnčnih žarkih. Za kočijskimi okni se je videla škrlatna obleka in zlata škofovska verižica Njegove Prevzvišenosti. Stran IT. „EDINOST" št. 278. V Trstu, dne 5 oktobra 1912. prava panika in so kurzi padli za več nego 25°/0- Prebivalstvo je strahovito razburjeno, tako da so posamezni guberuatorji zahtevali od osrednje vlade, da se proglasi Izjemno stanje nad celo rusko Poljsko, Jtar se z*odi baje dne 7. t. m. Bivši bolgarski ministrski predsednik o položaju. so med Albanci največ govordi. Ali ta pomoč je obstojala večinoma le v kakem dfplomatfčnem očitanju v Carigradu in i kakem neobveznem nasvetu, ki ga je vsak! krat dala — Albancem. Resnični uspehi takega zaščitnega postopanja Avstrije — in to še v zadnjem času — imajo jako malo pomena. Albanci so seda obrambe. Vzeli so jim cnt7lI. . /f v *« t. i —»„i brez obrambe. Vzeli so ira orožje, fa^^^i^^^r^rLt glavarje njihovih družin pobijajo sovražn^ njihove koče so upepeljene. Albanski vodja je zaključil: Bl;ža|o se dnevi, da, morda že bližnje ure morejo odločiti, za kako poli- str-ski predsednik Malinov se je izrazil na pram nekemu časnikarju, da je položaj skrajno nevaren. Bolgarska je Šla v svoji potrpežljivosti do skrajne meje toda sedaj - f B£rchto|d koačno od|oči je prepozno. Bivš minister je ^adlupanje, j * ski yo Tud, da bodeta vlada in Kralj znala izvajati po- i d korapetentne in Avstriji gotovo ne sledfce iz mobilizacije, aJ( e. az' nasprotne strani podicrepljajo trditev o kratko- JarJena strast \^%obrnUa v srner' ki bi j vidnosti avstrijske diplomacije. To pa do-vladi in kralju jako škodovala. ikazujejo tudi reminiscence, ki jih priobčuje Turška armada. ; v istem dunajskem listu neki „poznavalec CARIGRAD 4. (izv.) Turčija postavi Albanije". „Zastonj so" — tako pripoveduje na noge dva arm?dna zbora. Vzhodnemu!— „poznavalci Albanije v letu 1910 in 191! bo poveljeval Abduliah paša, zahodnemu pa opozarjali grofa Aehrenthala, naj bi se zavzel Ali Riza paša. Vrhovni poveljnik bo Džavid za Albance, češ, če ne iz druzega, pa vsa, paša. i iz tega razioga, da ne bodo Albanci siljeni Avstrijska mornarica se pripravlja. iskati zaščite v Črnogori. Grof Aerecthal DUNAJ 4. (Izv.) Današnja večernja ' Pa ie odgovoril: „ M I a d o t u r k i s o mi „Zeit" poroča iz Pule, da je opažati v pul-.več vredni, nego Albanci skem mornariškem arzenalu mrzlično de- Aerenthala m bilo možno skloni i do lavnost. Vojna mornarica hoče biti pri-, nobenega korakaNjegov famu us, poslani* pravljena na vse eventualnosti. Če pride do 'v Carigradu mejni grof Pailavicini, pa se je česa, bo poveljeval brodovja kot vrhovni poveljnik viceadmirel Anten H3us. BRZOJAVNE VESTI. Mirovni pogoji med Italijo in Turčijo. DUNAJ 4. (I sv.) O pogojih za sklenitev teljem. Tudi gref Berchtold je bil pozvan, naravnost razsrdil, če je bila v njegovi : navzočnosti izpregovorjena beseda Albancem i v prilog. Tudi novi minister za vnanje stvari fgrof Berchtold ne misli spremeniti svojega I programa. V minolem letu je izjavil kralj črnogorski, da njegova dežela ne preneha ■ z zgodovinskimi sporočili gostoljubja katoliškim Albancem; in letos se Črnagora pri- poučenih krogih zagotavlja, da vsebujejo sle deče glavne točke: Turčija izjavlja, da z. j §] k t b obračat, se do ozirom na nevarno sjtuac jo na Balkanu ne ^ za £ A„ , je more braniti Tr polltanije, in izreka da , f, gluha ušesa. Zato pa bo seda) S^i,^01 H3^ I preprllati katoliške Albance, da jinl Italija iz avl a, da anektira Tripolitani o, kar . a actriia hotela doslel naibolie Da celo Turčija potem molče prizna. Kalifat se S 1t^frl 7naJ j,! finqnčno vnraSanle ie 7e urefeno^ tako da!eČ Pr,ŠI°' da S0 merodaloi kat°-znava in nnancno vprašanje le ze urejeno,. 1|ft| A15ancl 0ČJta[i izvestnim avstnjsko- Turčija dobi 120 milijonov. Potopljen podmorski čoln. DOVER 4 (Ker.) Prekomorski parnlk „America" Je zadel v angležki podmorski čoln B 11, ki se je potopil. Od posadke, se-stoječe častnik. ogrskim konzularnim uradnikom ponarejanje aktov Albancem na škodo Generalnega konzula Zambanija so obdolžili, da je kakor bivši člen avstrijskega generalnega štaba dajal turškemu poveljniku na-iz 14 mož, se je rešil le drugi svete, kako naj brani Skadar proti Maliso-Podmorski čoln je z neko flotiljo J rom. Taki so grehi avstro-ogrske politike, manevriral v bližini South-Forelanda. Prvi ^ ki jih treba popraviti. znak nesreče je opazil pedmorski čoln! - „B XVI", ki je našM druzega častnika, pia- Petdesetletnica splitske „Narodne vajočega na vodi. Častnik Je bil tako izmu- j čen, da je mogel le še povedati, da je bil j čitalnice . čoln preklan na dva dela. i »Narodna Č talnica" v Splitu Je te dni --I praznovala 501etnlco svojega obstanka, ker Je RroVii Aucfriia u Alhomii to sedeti poleg izobraženega italijanskega jezika in se dobrostoječe in ugledne osebe ne bodo sramovale, da si ga prisvoje na privatnih sestankih". To prerokovanje hrvatsko-dalmatinskega rodoljuba starega kova se je do danes popolnoma izpc lnilo in to gotovo v še večji meri, nego je on to pričakoval. „Narodna Čitalnica" je bila vedno ognjišče hrvatskeg pokreta v Splitu in okolici in zasluga rodoljubov, ki so se zbirali v njenem okrilju, je bila, da je občina Split leta 1882 prešla indirektno — p r o v z r o č i I a narodno v hrvatske roke. Prvi hrvatski župan v in versko nesrečo M a 1 i s o r o v J Splitu Je bil takratni predsednik »Narodne Avstrija je tista država, o katere pomoči. Čitalnice" dr. Gajo Bulat. PODLISTEK. tf MOLOH" SI ka iz ruske revolucije. Spisal Lev Birinski. Preložil Etbin Kristan. Etbin Kristan, ki je prevel to delo, Je menda napisal pod nas ov — „žaloigra" v treh dejan.ih. Ne vem, ali je povzel to po originalu, aii Je to njegova iznaldba ; gotovo pa je, da je „Molch" mnogo bolje označen s .slikami" nego z „ aloigro", kajti „Mo-loh" je pač žaloigra po vsebini, po tvarini, če se pa oziramo na tc, kako je obdelal Birinski to tvarino, Je pa treba reči, da Je naslikal res le par slik brez prave notranje zveze med seboj, slik, ki se mu niso niti najbolje posrečile same v sebi. Dejanja je na odru zelo, zelo malo, vse se godi zunaj, na odru je edino le medel odsev teh dejanj, kolikor odsevajo iz govora nastopajočih oseb. Prvo dejanje kaže dve sliki: Ramuso-vega rodbino, razdeljeno v dva tabora, stari konservativni in mladi revolucionarni, ter sestanek revolucijonarcev. Prva slika Je slabo črtana, Ramusov sam v negotovih, njegova soproga Nina Aleksandrovna v še negotovej-š'h obrisih. Kaj in do je Njuta, ni mogoče ve deti. Precel čista je risba Fiodora, odločnega za prevrat navdušenega mladeniča, dočim pa Je Vasja zopet enako nejasen, kakor je nejasna njegova „misel", ki se Je ne up* domisliti." Krepko in odločno začrtana sta kontrasta Ivan in Agrafena. Stotnik Har binski je precej nepotreben in stvar bi ne trpela dosti, če bi ga tudi ne bilo. — V drugi sliki, sestanku revolucijonarjev, imamo samo dva med ostalimi masnimi tipi nekoliko močnejše podčrtana značaja: Bjelkina in Malinovega. Bjelkln, voditelj revolucionarne organizacije, trd, zapovedujoč, nasilen, do sirovosti razburljiv, Malinov, izdajalec čigar Izdajstvo je s sovraštvom, „ker ste Šii svojo pot tako brez pomisleka, prezlraje smrt, a Jaz sem se zgrudil na poti", pač nekoliko preohlapno motivirano. Drugo dejanje, ena sama slika: Saša, ki ne veruje več v moloha človeštvo ia noče več sodelovati pri „novostih, nepotrebnih krvavih burkah*, glavna oseba „žaioigre", edina, četudi le rahla vez med vsemi sii-■ karal, oziroma dejanji, ki bi vzlic tej vezi moglo biti vsako zase, nekoliko razširjene popolnoma samostojne enodejanke. Tretje dejanje: kopija d;ugega, nadaljevanje Sašove izpovedi in dušnega boja, deux ex machina Agrafena s kazaki, par strti3v, kocke. Kako so igrali? Priznati se nnra, da |e komad za uorl- Otvoritev naše šole pri Sv. Jakobu. V soboto 12 t. m. se vrši slovesna otvoritev nove šole družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu. Ob 9 je slovesna služba božja v župni cerkvi sv. Jakoba, ob 9.30 pa se blagoslovi novo šolsko poslopje, ter položi sklepni kamen. Šolska mladina naj se zbere pred 9. uro pred šolskim poslopjem (učenci in učenke prvih razredov le v spremstvu svojih staršev), od koder odide pod vodstvom učiteljstva v cerkev. Po službi božji se zbere šolska mladina v postrani telovadnici, povabljeni gostje pa v dvorani, določeni za blagoslovljenje sklepnega kamena. Zaradi ogromnega števila otrok ne bo ta dan šola pristopna širšemu občinstvu, zato so pa povabljeni starši, da si v nedeljo od 10. do 12. predp. in od 1. do 3. popoldne ogledajo krasne Šolske prostore. Redni "pouk se začne v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 8 zjutraj. Poziv srbskim državljanom. Tukajšnji kraljevi srbski generalni konzulat nas Je naprosil, da objavimo sledeče: Srbski generalni konzulat v Trstu je prejel od kraljeve srbske vlade v Belgradu ekspresni nalog, da pozove vse srbske državljane, vojne obvezance in nabornike, da nemudoma odpotujejo v Srbijo in se javijo pri svojih vojašk h poveljstvih. Domače vesti. Politično društvo .Edinost" bo imelo Jutri javen shod, kateri je po v/gledu zadnjih let določen za to, da se na njem razpravlja o predmetih zunanjega društvenega delovanja. Drugo nedeljo, dne 13. t. m. bo sledil potem redni občni zbor, ki je namenjen notranjim društvenim stvarem. Jutrišnji shod naj bo torej nekaka letna revija, ki združi poročilo o našem političnem delu v zadnjem društvenem letu z razpravo o tem, kako naj se to delo nadaljuje v bližnji bodočnosti. Slovenci iz mesta in okolice! Pr.hltite polnoštevilno, udeležite se prevažne razprave našem letnem političnem obračunu in proračunu. _ Imenovanje. Trgovinski minister je imenoval poštnega kontrolorja Ernesta Nastrana za višjega poštnega kontrolorja. C. kr. namestništveni svetnik. Minister za notranje zadeve Je potrdil c. kr. okrajnega glavai Ja dr. E m i 1 i I a F a b r i z i J a kot voditelja c. fcr. namestništvenega sveto valstva v Trstu. Kdor drugim jamo koplje...... Neki slovenski list ima to poseono veselje, da kjer le more in kakor le more zbada in napada naš list. Ko ne najde druzega, pa krittkuje jezik, ki ga pišemo pri „Edinosti". Če se spodtika nad kako tiskovno ali jezi-Kovno napako v dnevniku človek, ki nirna pojma o urejevanju dnevnika, ki se piše in urejuje po noči, tega niti ni zameriti, da pa to delajo ljudje, ki so sami Žurnalistl in ki *ami streljajo dan za dnem jezikovne in druge — kozle, se neha res že vse I Te dni se Je namreč omenjeni list sDod-ikal menda na nas, da smo rabili izraz „da se dvigne zaplemba," ter vprašuje, kako se zaplembo dvigne. Nečemo se tu prerekati, če je ta izraz pravilen ali ne, ugotovimo pa, da omenjeni izraz sploh rabijo nasi juristi. Zanimivo pa je, da je ta iist omenjeno, na našo adreso naslovljeno notico zaključil s sledečim vprašanjem : AH nI mogoče varovati naš jezik pred takimi .kozli". zorite v izredno težak. Dejanja ni, vse le deklamacija, meditacija: avtor je celo le skiciral, igralec pa naj tu Ji ugane, kar je avtor mislil med vrstami. V prvem dejanju je bilo opaziti nekoliko one mrzlice, ki se rada oprime človeka, Ki le prvikrat na odru. Malo trdo je šlo U-occetka, pozneje pa ko so prešli prvi strah, ;e tekla stvar gladko. Za Saša |e treba celega igralca in g. Toplak je izvršil svojo težavno nalogo res hvalevredno, vsekakor pa v drugem dejanju ^olje kakor v tretjem, kjer mu je trenotno tupatam zmanjkalo ustvarjajoče sile za nov fekt. Tupatam je bil v govoru le nekoliko prehiter, skoraj nerazumljiv. V jezikovnem jogledu vse priznanje, čuti je bilo le dve tri hrvatske končnice. Ramusov g. Dragutlnovič Je bil d^bro pogojen tip ruskega konservativca, ki se končno le uda sili razmer in po sreči — zb'aznl. Malo preveč Jokav pa je bil Ramusov proti koncu pa menda vendarle. G. Boleslavski v ulogi B elkina nam je splošno ugajal. V onem burnem prizoru s S išom je bil izbruh jeze nekoliko prehiter, presilen; stopnjevanje |e potem težavno in dovaja do pretiravanja. G Šuman (Malinov) kaže vedno večjega razvitja sposoben talent in bili smo žnjim v resnici zadovoljni. Izvzemšl g. Dolgana in gosp. IHča — stotnik H ^bliski bi bil Mi pa vprašamo: Ali nI mogoče slovenskih žurnalistov obvarovati pred takimi — kozli! Nepremišljena konkurenca CM uži« gacam. Narodno občinstvo opozarjamo, da so se cene už'galicam CMD v toliko znižale, da prodajalci nimajo več izgovora, da pri t h užigalicah manj zaslužijo kot pri drugih. Obenem je založnik nakazal CM družbi zopet znesek 1500 K. Narodno občinstvo se tudi naj ne da motiti vsled nove, reči smemo, lahkomišl|eno ustvarjene konkurence z d jaškimi užigalicami. Naj si konkurenci ne obetajo prevelik h dohodkom, vendar pa zna biti naša prepotrebna šolska družba občutno prikrajšana v dohodkih. Danes zvečer ob 8 in pol bo v veliki dvorani „Narodnega doma" koncert povskega društva „Trst"'. Koncertu prisostvuje gospod komponist Viktor Parma. Sedeži so v predprodaji danes ves dan v „Narodnem domu". Predavanje dr. Ivana Laha, ki se Je imelo vršiti Jutri v veliki dvorani „Narodnega doma", mora odpasti radi shoda političnega društva »Edinost". Cveti čni dan v Škednju. Ker se marsikomu stegne dozdevati čudno, kako da se Je v Šsednju — ki je najobljudenejši kraj v tržaški okol'ci — skupilo za cvetje le kron 272 34, torej v primeri z drugfini vasmi znatno manj, bodi povedano, da se vsled nepredvidenih ovir ni pričelo razprodajanje cvetlic že v soboto kakor drugod, ampak še le v nedeljo ob 3 in pol popoldne. Za nabrano svoto pa gre prva zahvala brhkim prodajalkam kakor : Karmeli Sancin (Tičko-va) Liziki Vizlntinovi, Miciki Sancin (Dreja-čeva) iz Zorki Godina (Berdonovi.) Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah priredi danes zvečer v »Narodnem domu" istotam plesno zabavo o priliki odhoda v vojake svo|im članom. Pristop na ples ima lahko vsak. Začetek ob 7 zvečer. Kdor pa se ne udeleži te zabave, pa naj gre na koncert pevskega društva »Trst-, ki se bo vršil nocoj ob 8 30 v »Narodnem domu" v Trstu. Veselica „Zveze jugoslovankih železničarjev", katera se bo vršila jutri, dne 6. t. m, ob 4 popoldne v dvorani »Kon-sumnega društva" v Rojanu ob vsakem vremenu, obeta mnogo zabave. Dolžnost vsakega slovenskega železničarfa je, da se gotovo udeleži imenovane veselice. Obenem pa vabimo tudi vse zavedno slovensko občinstvo, da nas počasti s svojo udeltžbo in na ta način pripomore gcdbenerou in pevskemu odseku ZJŽ do nadaljne vstrajnosti. Torej v nedeljo vsi v R ^Jan. Slovensko gledališče. Jutri v nedeljo zvečer se vprizori prva opereta v tej sezoni, in s?cer Leharjeva opereta »GROF LUKSEMBURSKIU. Dasl se je ta prekrasna opereta vpri-zorila — sicer le trikrat — koncem minole sezone, jo gotovo vsakdo radostno zopet pozdravlja na našem odru. Namen, da bi se pričelo takoj z novo opereto, se ni mogel uresničiti, ker se Je vsled preuredeb v dvorani marsikaj zakasnelo. Prihodnja operetna noviteta pride pa na vrsto že v Četrtek, dne 17. t. m. jutrišnja predstava veija za abonente A. Vstopnice je dobiti vsak dan, predpcldne in popoldne pri gledališki blagajni. Listnica uredništva. R o | a n. Brez podpisa — v koš. — S o-vrainšče. Potrpljenje, že pride na vrsto. lahko malo bolj stotniški — smo imeli potem menda same novince. Gg. Gibrščku (Fjodor) in Pregarcu (Vasja) prav radi pri-! znamo, da sta se pošteno potrudila in tudi ' primeroma dobro izvedla svoji ulogi. Treba ! je seveda še vsestranske pile, vendar pa — i dobra volja in menda tudi sposobnost za j napredek ne man kata. Kan g. Kovačiča je j bil mestoma ie premrtev, v splošnem pa i primeren ostalim. Pozabljal je le, da si Je | »izpehnil* roko. Gg. Golob (Štefsln), Klo-! bučar (Vrbenko), Kane (Rat^kf), B ehtan (dr. Spieimann) ; Grudei (M J k d), Lah (Ro-levic) so po svojih najboljših inočeh storili svojo dolžnost. Žensfre uloge so vse le epizodnega značaja. G.a Dragutlnovićeva je izborno podala staro Agrafeno, kf je bila, odkrito rečeno, naibolie pogojena uloga v celi igri. G a Iiiččeva je bila v ulogi Njute prav ; liubka. Z-A mo Jo le videti v večji ulogi. Gdč. Kovačičeva je kot novink* podaia Nino Aleksandrovo dosti dobro in upamo, da nam postane prav dobro potreboa moč. V splošnem bi želeli, da izrazi, kakor »pijana svinja", „mrha" itd. ne bi prihaiaii na oder vzlic B rinskemu in Kristanu. Oni poulični hrup v tretjem dejanju naj bi n e bil tak, kakor da bi človek' poslušal kapucine moliti brevir. Iiscen aclia in rezila dobra. —r. Panes ob 8I2 zvečer KONCERT pevskega društva „Trst" v gledališki „Narodnega doma" v Trstu. V Tr^fcu, dne 5. oktobra 1912. „EDINOST-4 št. 278. Stran lil. Tržaška mala kronika. Trst, 4. oktobra 1912. Žrtev burje. Danes popoldne okoli poli 2 je 32 etnt voznik Štefan Petkovič pe Ijai prazen kog na postajo južne železnice Stal je v košu pokonci. Kar potegne močna burja. Sunek je btl tako močan, da je pre zinil koš z voznikom vred. Nesrečntž Je priletel z glavo ob kamenit tlak in ostal na mestu mrtev. Po izvidu sodne kom'sije so truplo prepeliali v mrtvašnico k Sv. Justu. Potepuh. Na obrežju del Mindracchio so ponoči aretirali zaradi potepuštva 31 let nega kovača Frana Želeta iz Sv. Petra na Krasu. Pohotnež Josip Kermolj, star 30 let, doma iz Komna, pek, stanujoč v ulici S. MaurUio št. 4 je snoči hotel posiliti svojo lastno hišno gospodinjo, ki se mu Je ubranila še le ttddj, ko ji je nekdo prihitel na pomoč. Pohotneža so ovadili policiji, ki ga je aretira'a. Zaradi javnega pohujšanja Je bil včeraj aretiran 501etni Franc Bjbefc iz Postojne. Ker se je povrnila v Trst vzlic temu, da je bila izgnana, je bila snoči aretirana 29ietna Marija Boštjančič iz Ljubljane, stanujoča v ul. della Tesa št. 1. Društvene vesti« cf^. Tržaška sokolska župa. Skupna redna telovadba župnih vaditeljskih zborov: V soboto ob šestih zvečer: Članice. Pridite polnošte-vilno ! Na zdar! Načelnik. Pevski zbor „Zvez«. Jugoslovanskih Železničarjev" ima danes zvečer ob 8 glavno vajo za nedeljski nastop. Vsi pevci so vljudno vabljeni, da se gctovo udeleže te glavne vaje. Trgovsko izobraževalno društvo vabi svoje člane za jutri, v nedeljo ob 9 in pol dopoldne na kratek pogovor v društvene prostore. Učiteljsko društvo za Trst in oko lico vabi svoje člane na sestanek jutri 6 t. m. ob 11 dop. v trgovski Šoli na Acque dottu k posvetovanju o urniku meščansko-šolskega kurza. Določile se bodo vse podrobnosti tega kurza, zato je udeležba in-teresiranlh potrebna. Predsednik. Vodstvo pogrebnega društva pri Sv. ckobu ima svojo redno mesečno sejo d3nes, dne oktobra ob 8 zvečer v go stilni Jadran. Dani, ki so zaostalt z meseč-nino, so vabljeni da pridejo s knjižico htotako se vabijo družinski očetje, ki še niso upisali svoje družine v to prepotrebno društvo, da to store. Vpisuje se vsaso prvo soboto v mesecu. I. Vojaško-veteransko društvo cesar Franc Josip I. priredi, kakor je bilo že na znanjeno v nedeljo 6. Oktobra t. 1. VI. ce sarsko streljanje na vojaškem streljiŠču v Bazovici. K tej veliki slavnosti so podarili: NJe-j:ovo veličanstvo Cesar Franc J jsip I. 20 dukotov, nadvojvoda Franc Ferdind štiri dukate nadvojvoda Fridrih 10 dukatov, nad-vojvodinja Marija J ožefa eno dragoceno zlato uro, nadvojvoda Rćiner 100 kron v -zlatu, c. kr. namestnik princ Hohenlohe eno dragoceno zlato uro, kot častna darila, dalje so darovali lepa in dragocena darila gene raini major Krauss Elislago, c. in k IV. bos. herz. pešpolk 32, III. Bata jon c. i k. peš polka Št. 97, orožniški častniški klub, Častniški klub c. i kr. vojaške provijantne za loge, gospod Dreher, posestnik Zajonc, grof Dnbsky, gosp. Tronjer in več drugih častit h gospodov. Vsa častna darila so izpostavljena v oknu uniformirske zaloge Back in Fehl v ulici Acqjedotto št. 12. Pri posebno slabem vremenu se preloži streljanje na prihodnjo nedeljo. Mar. deL organizacija. Vsem odborom skupin „N. D. O." se naznanja, da se vrši | utr i v nedeljo ob 9 dopoldne važna konferenca v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška, 2 Konfcrenco sklicuje centralni odbor N. D. O ia jej imajo pravico prisostvovati samo odborniki in namestniki skupin NDO za Trst odborniki, namestniki, nadzora ki, pregledo valci računov, čiani razsodišča centrale N. D. O., ter vsi zaupniki N. D. O. Nujno potrebno Je, da se konference udeleže vsi, ki so tu povabljeni. Centralni odbor NDO v Trstu. „Zarja" se jezi, ker je skupina pekovskih pomočnikov poživljala v „Edinosti", slovenske pekovske mojstie, naj pošljejo svoje narodne peko/ske pomočnike na zbo-rovan|e v NDO. Dobro. Zakaj pa se je so-cljalnodemokratična pekovska organizacija obrnila na vse pekovske mojstre s ponižno pismeno prošnjo, da naj podplrojo njihovo (socljalnodemokratlčno) posredovalnico dela? „Zarja" Je udarila sama sebe po zobeh. — Delavci plavžev in čistilnice petroleja na shod, ki bo danes točno ob 6.30 zvečer v prostorih „Gospodarskega oruštva" v Skednju. Dnevni red: 1) Delavstvo plavžev in čistilnice petroleja, 2) Zadeve wNar. delav. organizacije", 3) Slučajnosti. — Delavci, vabimo vas, da pridete na ta važen shod pclnoštevilno. Agitacija naj gre od moža do moža, kajti čas je resen. — Odbor zidarske skupine NDO opo zarja slovenske zidarje, da se udeleže veselice bratske »Zveze jugoslovanskih železničarjev", ki bo v nedeljo v Rojanu. — Zidarjem naznanjamo, da se vdIsu-lejo novi člani v uradu NDO, ul. sv. Fran čiška, 2. Kdor še ni vpisan, naj se vp;še takoj. Opozarjamo, da se bo NDO potegovala samo za organizirane zidarje, kakor dosedaj. Kdor izgubi delo radi socijalnih demokratov, dobi 2 K na dan podpore. — Urad NDO pri Sv. Jakobu bo od prt ob sobotah od 5—8, nedeljah od 10—12 dopoldne in ponedeljkih od 7—8 zvečer. Vsak delavec pri Sv. Jakobu naj blagovoli plačevati zanaprej članske prispevke v tem uradu. — Brezposelni pekovski pomočniki naj se obračajo zanaprej na posredovalnico dela NDO. Zato se takoj vpišite v NDO vsi slovenski pekovski pomočniki. — Slovenski delavci I V torek, 8. oktobra, ob 7 zvečer se otvori soci alni teččj NDO. Od 7—8 predava dr. K i s o v e c o predmetu: „Zavarovalnice zoper n e z g o d e i n njih poslovanje." Od 8—9 dr. I. Sem rov: „O kapitalizmu" Predavanja se bodo \rŠila redno vsak torek in petek od 7—9 zvečer. Delavci, pridite na prevanja v Častnem številu! — Shod zidarjev, ki se je vršil predvčerajšnjim v dvorani NDO, Je bil pravi protest proti neusmiljenemu postopanju so cijanih demokratov s pomočjo posredovalnice dela napram ubogim slovenskim zidarjem Predsedoval Je tov. Verčon, poročal pa tajnik Brandner. Govorila sta tudi tov. Sajina in Pregarc. Po shodu se Je precejšnje šte-viio sociianih demokratov vpisalo v NDO — Vsak delavec, ki Je član NDO, naj si nabavi brošuro NDO, ki se dobiva v uradu, ul. Sv. Frančiška 2 in stane 12 vin Brez te brošure, v kateri so tudi pravila NDO, bi ne smel biti noben slovenski delavec. _ Vesti iz Goriške. Iz Tolmina. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Je priredita v soglasju moške podružnice v Tolminu v nedeljo cvet-ični dan. To gibanje pri krasnem vremenu, to napravljanje, to fehtanje cvetlic, je bilo /se tako zanimivo. Pa kedo bi jim ne dai cvetlic, ko pride k tebi lepa ama, dražestna gospodična; saj smo jim dajali še krone I Pa kako so znale I Ko so že v soboto na-fehtale zadostno cvetlic, razdelile so si Tolmin v več okrajev, kakor je razdeljen Dj-naj. V nedeljo so se fejst napravile in hajd po dve in dve po svojem okraju. Nobenega niso izpustile, niti Jerce ne. Tudi kmečKi fantje, ki so prihajali k maši, so morali kupiti cvetlice. Edna Je nosila in prodajala cvetlice, druga Jej je pa sicer pri prodaji zdatno pomagala kot mešetarica, a v glavnem basala v mavho desetice in krone. Pridne so bile vse, prav pridne. Vendar so nekatere v svojem okraju nabrale več nego druge v svojem. Kakor je pač bil okraj ob iiuden in radodaren. Vsa čast tukajšnjim gg. čistnikom, ki so mnogo darovali za ubogo nladino. Vsega skupaj se Je nabralo 330 K. Bog plati vsemi Visoki gostje v Devinu. V torek popoldan ob 4 se je pripeljal z avtomobilom iz Miramara portugalski tk s-kralj Manuel z nadvojvodinjo Marijo Jožtfo in spremstvom v Devinski grad. Visoka gosta sta bila povabljena od kneginje Thurn-T^xis na čaj ter sta se vrnila ob 6 zopet v Miramar. Intimen pogovor. — Klerikalna „Eco" pozna Jako dooro razmere na goriškem magistratu. Z ironijo slika razburjenje libe ralonov vsled ukaza namestništva, da so občinske volitve odgodene: „Ttžki oblaki sr zakrivali nebo, le tupatam se je priplazil kak solnčni žarek na... Argantovo polje. Poleg šotora poveljnika („grrran capo") je bila gnječa svetovalcev, pretorijancev in suž-n|ev... I Vprašam „schiava", kaj pomenja ta dirindaj ? „Grrran capo" je poklical vse zastopnike pa—patrije, da Jim naznani Jako razburljiv dogodek*. Tako mi je odgovori suženj, in Jaz sem prisluškoval zborovanju. „Poslušajte dragi prijatelji, barbarji imajo zloben namen, napasti »moje" najdražje mesto; ne samo s silo ga hočejo zasesti, ampak, tudi z zvijačo, 268 oborožencev (razveljavljenih reklamacij: 268) se Je že hotelo priplaziti z zvijačo v naše mesto, pa radi nadzorstva mojega prijatelja Pierota (neki goriški odvetnik) smo jih potisnili na taj. Vendar je nevarnost biizu, posebno kar se tiče pozicije mojega ^dragega Roberta n Gigija, (oba mestna svetovalca) 1 — Vsi morajo izvršiti svojo dolžnost, da ne pade moje mesto v roke barbarjev 1" — Sledil Je županovemu, pardon, govoru .grrran capoMa buren aplavz, a kar na enkrat Je vse utihnilo. Ka| se je zgodilo? „Schlavo" je stopil v šotor in oddal Je za pečateno pismo, na pečatih dvoglavi orli. .Capo* odpre z jezo pismo in zavpije: „Naredili so nam jo I" „Kaj?" zavpfje razjarjeni Ahil (podžupan). „Da, naredili so |o nam ti barbarji, dovoljen Je vstop v naše mesto onim ,268". Razjarjeni Ahil kriči: .Izdaja!" Veliki Robert razbija. „Naj gre Capo z Ahllejem v Trst", svetuje neki raoži celj. »A sedaj ni vlakov" mu odgovorjajo. :: Poroplovnn družbo raD.TripcouIch&CI.Irst Ekspresno Trst-Benetke in nazaj po morju. Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine VENEZIA" » tremi vijaki s trrrai viiaki 99 opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni I., II. in III. razreda. Odhod iz Trsta: vsaki dan ob 8 zjutraj. — Odhod iz Benetk : ob delavnikih ob 2 popoldne, ob nedeljah ob 9 zvečer. VOZNE CENE: Iz TRSTA: Tja: I. razred K 1240; II. razred K 840; IH. razred K 5 40. Iz BENETK: Tja: I. razred Lir 3—; II. razr. Lir 8-50; IH. razred Lir 5-30. Tja in nazaj (veljavno 15 dni) I. razred K 18 50; II. razred K 12-50; I. razred Lir 19 —; II. razred Lir 13"—; m. razred K 8 20. IH. razred Lir 8'50, Nedeljski Izlet Trst-Benetke In naza]:1 razred s^vs-d K 9": FJNA BUFETNA POSTREŽBA. Vozni listki se predajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg št. 12; P. Ohristofidis, potovalna agencija, Pitlace Hotel; Urad za potovalce Avstr Lloyda- — V BENETKAH: pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Llojda, Riva Schiavoni. — Listki se raznn tega lahko kupijo tudi v družbini kućici v Trstu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Pridržan preklic in premembe na podlagi službenega pomorskega pravilnika. 99 Slavija vzaj. žaram banka o Praži Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odškodnine In kapitalije Kron 115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,588 081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGHAR, ulica Caserma 12, TELEFON St. 21-47. Dr. Pecnik (Dr. PETSCHNIGG) Zrst, via S. Caterina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezrl: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne la vodne (spolne) bolezni: II x/š—1 & 7—7l/t, MT A rnnf) TI ■ — Ako hočete imeti iTlil 1 £lJCV£l i zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka I1I.OL Veliko presenečenje! Nikoli več v življenja take prilike! 600 kom. za samo K 3 80. Krasna pozlačena prec. ura na sidro z verižico, natančno idoča 8 triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gosp de, 3 komadi finih žepnih rut, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega ko ljeja iz orient. biserov, mnd. damski okrasek s patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhanov, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjats denarn ca, 1 par manšetnih gumbov, 3 stop. double s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, najlepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 Ijubimski spisovnik za go spode in dame, 20 kom. korespondenčnih predme tov in še 500 rabljivib, potrebnih predmetov. Ysf skupaj z uro vred. kije sama toliko vredna, stane 3 kr« ne 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Gh Jungwlrth, Krakovo it 47 NB, Pri naročbi dveb ivojev se priloži an gleška brivna britev prve uste. Za neugajajoče se vrne denar. zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zalo ga : lekarna „G AL ENO", VIA S. CILINO - TRST. UMETN^ZOBJE Plombiranj« zooov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = 0r. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik _ TRST — utloa della Caserma štev. I3f II. n. BRIVEC Andrej Rojic trst - ULICA ACQUEDOTTO §t. 20. H gi enična In dobra postrežba. Se priporoča za obisk. Albert o Finzt & C.o Trst, ulica Gaetauo Donizetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarieche Allg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake Trbte, debele in fine otrobe, oves in soeivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno po3trežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in naorci se pošiljajo na zahtevo. ^^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO F1NZI, Trst jp 8 Stran IV. „EDINOST" št. 278. V Trstu, dne 5. oktobra 1912. „Vam pa jar posodim avtomobil. Plačajte ml bencin in 10 K odškodnine za pneuma- tike"' M l_t Do tu „Eco"-ve informacije, ki so jako natančne. Župan se je odpeljpl že isti večer z Ahilejem v Trst, naj vendar namestili-5tvo zavrne že ugoden prizi/ Narodneg-odbora radi onih zavrnjenih piitožeb 268 barbarskih volilcev. Vesti iz Istre. Padena pri tiranu. Pri nas se more reči, da so raimere podobne hrvatskim ali pa turškim. V naši vasi je več oseb naročenih na .Edinost" in druge časopise, ki pa nikdar ne prihajajo o pravem času. Celi te den ni nič, potem pa privandrajo nekateri iz Pedene (Pična) nekateri in Baderna, Pa-derna in bogve od kje še vseh drugih krajev, ki začenjajo s črko P. ali B.;; v Padeno priromajo šele ko jih nikjer drugje nočejo. Pa tudi »z drugih krajev prihajajo k nam, posebno pisma, s slovenskimi naslovi. Kdo je temu kriv ? Menda slovenščine nezmožni poš tarji. Pri nas so večinoma kmetje, pa vendar znajo vsi dva ali tri Jezike, ali ni sramotno, da uradniki ne znajo več ko enega ? Zakaj so študirali? Menda vendarne zato, da b) ovce pasli I Že lansko leto Je bila obljubljena za Padeno poštna nabit alnica. C. kr. poštno ravnateljstvo odgovarja, da Je vse odrejeno, da dobimo kmalo poštno nabiralnico, a ta vendarle noče priti. Kdor ima kaj opraviti s pošto mora razbiti par železnih podplatov preje nego pride od nas do kakega poštnega urada. „Edinost" od 8. sep terabra sem dobil šele dne 29. septembra, to je po treh tednih! Padena stoji takorekoč na vodi, pa kljubu temu smo že v zadregi: že ni par mesecev dež,a. Naši signori nam zmiraj obljubljajo, da bodo preskrbeli in nam pomagali narediti vodovod. Vsakikrat, kadar so vo litve, pridejo nekateri gospodje nekaj mazat, pa pravijo „il disegno e g a fatto". S tem so res parkrat osleparili nekatere. Pri zad njih volitvah so zopet prišli In obetali kai potrebujemo. Pa to pot so se ljudje že spametovali, in gospoda je šla z opečenim no som domov. Ljudje pa so postali mirni, ter se ne sliši več toliko hujskanja zavoljo „partltov". Toliko si prizadevamo za šolo, a vse zastonj. Dokjer nas vladajo Piranci, šole ne dobimo, če ne na isti način kakoi so Jo dobili pri Sv. Luciji. Občina gotovo ne bo pomagala če nečemo laške Šole. Govorilo se (e tudi, da se ustanovi nova občina in to za tri davčne občine Kaštel, Korte, Št. Peter-Padena-Novavas, kjer Je izključno slovensko prebivalstvo, razur Furiana Spizzamlghlo" iz Kaštela. S tem pa seveda ne bo nič, dokler ne pride di splošne razdelitve družin. Pri nas smo imeli tudi tistega velikega učitelja Soviča (Sovich). Rekel je, da ne pride več na letovišče, češ da mu zdravniki priporočajo bolj hladne kraje, na pr. Kranjsko. Prodal Je tudi zadnj kos svojega zemljišča. Menda ne pride već mešetarit za Lahe, kar tudi nihče ne želi in ne bo nikomur žal. Privilegirana italijanska sodrga v Žminju. (Iz Žmlnja) Naši istrski Italijani so že znani, po svoji drznosti in nesramnosti, a oni v Žminju so še posebni unicum. Dovoljeno Jim je vse, za njih oblastnije sploh ne eksistirajo. Vse noči rogovilljo po vasi, posebno pa v njih gnezdu, ki se sicer imenuje „restaurant", dasi je še slabša nego druge gostilne. Imamo tu sicer ti i orožnike, ki pa ne čujejo ponočnega krika, rogovilenja in streljanja z revolverji. Pred par dnevi se je neki član te itali Janske druhall vračal pijan domov in se pri tem pobil. Naslednji dan ga Je bilo sram, pa je hotel iz pijanca postati narodni mu Čenik; možakar je namreč pripovedoval, da so ga Hrvatje napadli s kamenji 1 BI je celo tako nesramen, da je ovadil nekegr Hrvata, češ, da ga Je ta nabil. Naš človek pa je dokazal svoj alibi in bil seveda oproščen. Ta slučaj pa žalibog ni osamljen, temveč se naši Italijanaši v boju proti Hrvatom nt sramujejo niti najostudnejših in najpodlejlt sredstev. Prete celo žminjskim Hrvatom, da jih bodo vse pobili, niso pa to le prazne grožnje, ker so med njimi tudi ljudje take narave, da bi bili v stanu to tudi napraviti! Med to sodrgo so notorično nesramni l]ud|e, poleg tega Še regnikoll, ki pa imajo kljubu temu orožni list, katerega dobe brez težave Nekega dne so ti ljudje napadli nekega uglednega Hrvata celo v sodnih prostorih v prisotnosti več c. kr. državnih uradnikov 1 Nekaj dni pozneje pa so med sodno razpravo zagrozili nekemu Hrvatu, da se mu osvete z revolverjem ker Je pričal proti nJim. Vse to Je prošlo, ne da bi se jih bilo ovadilo; a nazadn.e so vendarle Hrvatje vsega krivi 1 Pred približno enim mesecem se je zbrala vsa ta Četa, ter Šla korporativno v Rovinj, da spremlja kakor na ženitovanje enega svojih članov, ki Je imel odsedeti šestmesečno Ječo, ker je lansko leto v družbi z drugimi vrednimi pajdaši nabil brez raz loga nekega zelo mirnega hrvatskega seljaka Pa volk menja dlako, a ne naravi. Tako so rogovilili tudi v Rovinju, kakor so to na vajeni v Žminju. Toda tu so jo skupili Celo njih lastnim bratcem se je zdelo preveč, pa so jih rovinjski Čožotl utaknili v luknjo. Da se je kaj takega dogodilo v Žminju, bi se bilo seveda reklo: Hrvatje so krivi 1 Objavljamo vse te abnormalnosti, ter opozarjamo, da si bo narod sam poiskal pravice, ako to ne preneha. Za vse posledice pa bodo odgovorni oni, ki niso za časa poskrbeli za mir. Ljubitelj miru. Mali oglasi I OflO zrafna soba, se odda enemu ali dvema Lopa. gospodoma pri mirni družini. Pendice di Scorcola 592 blizu Villa Sai Bene. 2116 FrrintfC&ri pomočnik ifiče službe. — Cenjena I rgOVSKI pisma Be prosijo ped „Dober prodajalec", glavna pošta. 2123 meblirana se odda takoj. Ulica Commer-ciale 14, n, Trata 4. 2125 Soba Ciuill«! fie P»ip°roCa Blover skemu občinstvu. Iz OlVlljo. vrSuje vsako delo pod jamstvom. Uiica della Gnardia 31, II. nad. Amalija Pestelj. 2126 meblirani, s tremi posteljami, se oddajo v najem. Rojan, Vernielis §t. 466. _2127 Dve sobi DtaflHoSn 86 vicski 80
  • ulica 7. delle Poste 10, Gorica, Gosposka 4449 l/niinnuAvnipO ANTON REPEN&EK jf ftnjigovezmud edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia št. 9. — Izdeluje vss kojigoveška priprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. Nova krojačnica. ?v"a RUČAN v Trstu, ulica del Rivo št. 17, II, vrata 9. Delav. konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu razpisuje službo gostilničarja Ponudniki morajo imajo imeti gostilniško obrt v popolni oblasti in se obvezati za vzdrževanje izborne kuhinje. Varščina in druge obveznosti - - - - po dogovoru. - - - -Zapečatene ponudbe naj se pošljejo odboru do konca tega meseca. U-J S s xn o O X* E Z — w 00 N rt O M o ^ O ^ i® u ja g o > I 1 š g g Q (5 J« ^ j? 2 O S XD Z t: o h < d o. W u m O c ^ .5 w es rt S > I I i? m O _ rt 2 (O O u Q ~ J5 ia 13 O o. « Ul tn S .s Ako hočete olepšati TRI sobe in stanovanja, kupite umetne p Ime krasne od K 3 — naprej čudovita šope umetnih cvetlic od K 3 naprej, steberčke iz mat agonija po K 6 —; sohice, akvarije t rdeč.mi ribicami, ter z zrcal« in urami in različne druge kpe predmete. Povprašujte tamo v novi trgovini v ulici Acquedotto 41, A Matija Bulic priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" ulica Belvedere št. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. 1, gostilno „Al buon Almissan" v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ul. Perarolo St. 342 (hiša ŠČuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo. Priporoča se slovenska šivilji TRST ulica Barriera vecchia 33 - vrata štev. 13. - .\iiiil NUOVO J(§iel provinciale (Novi deželni hdtel) Trst, Iargo Santorio 4 (Fifrneto). 49 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). Za veletrgovino se ISčeta kletarsodar Prvi mora biti samostojen in popolnoma vešč kletarskega dela. Reflektira se na boljšo moč. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Prednost imajo neoženjeni. Ponudbe pod št. 2113 na Ins. odd. Edinosti. 5vojo higijenicno brivnico priporoča slav. občinstvu ŠEBEK, isi brivec TRST, ul. G. Carducci 9. Trst - ulica Padu'na št, 19 - Trst Zaloga sodčeRov za uino starih, že rabljenih, in novih, iz debelega — lesa, z belim železom. ===== N Dobroznana tvrdka Vittorio Piscui% Trst ulica Arcata 1, zraven gost. „Air antico ussaro", opozarja svo'e cenj. odjemalce, da je prejela velikansko partijo napravljenih oblek za može in dečke z kolosalno izbero Pato jev, UlSterjev, kožuhov, kupljenih pri prvih tovarnah, za prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodala se do tako nizkih cenah, kakor že nikje^ In nikoli i co OjYaznanih. Opozarjam si. občinstvo in svoje odjemalce, da sem svojo zalogo pristnih orijenlatskih preprog premestil iz ulice San Nicoid na Capo piazza št 2, palača Modello. Sprejemam preproge v popravilo in zamenjavam stare preproge. Z odličnim spoštovanjem Gj\.R A I. Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozot in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa It. 31. - TELEFOfl št 14-02. Tu se sprejemajo nočna Daročila. Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsn ima veliko izbero vencev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana In kovine ter Izdeluje vence tudi Iz svtžih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovlnaste In lesene, obleke,