Ste v. 182.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
28 celo leto K 144-—
*» Pol leta K 72*—
v UPRAVI STANE MESEČNO K10"-
V Ljubljani, torek, 16. avgusta 1921.
jtoitoiM platana v aotevM
Leto I.
Ortdniitvo in nprasnlihe t Kopitarjevi ulic) štev. 6 — Telefon urednlitva sle*. 50 — Telefon c=s opravnBtva 5te*. 330 ra
CEHE PO POŠTI:
za četrt leta K 36'— *a en mesec K 12'—
T&ffflV ^ VHŽT&jTT IjlST POSA*8211* ŠTEVILKA 80 TIN-
Ms® §z Italije.
1- Ljudska stranka.
Oj D"| ^.novembra 1918 se je zbralo v vi n ? moz’ da razpravljajo o ustanovit-®toanke. To je takozvana »mala 18 ,S 1 uaato«. Izvolili so izvršilni odbor iii ničj|?n'y ri® 1919 je po vsej Italiji šla posla-i'h Lr* i em sv°bodnim in pogumnim« in VnJi a, nai se združijo v ljudski stranki, jjj ® J?® P°hodu si ']z mlada stranka osvo-liii rf t ran°žice, predvsem v Gornji Ita-j0 z °n	Sturzo je dal duha stranki in
im "evfieino energijo organiziral. Junija zacii l	imela 758 krajevnih organi-
maj ’ obletnici ustanovitve že 2700, 5e :	. Pa že 6000. Takoj na prvi poziv
t>ORla„nC>Vl faranki pridružilo 24 katoliških stranka6V'	v°bvno borbo je šla ljudska
Pisom- r\Znamen!em ščita s križem in na-sredn4ve;Vf!aS' Je to stari grb sv°bodnih stanov f °hčiu in oznanja avtonomijo bodo	mijo občin in pokrajin, svo-
sko ki U Ve' sv°hodo šole, socialno, ver-valo 1 1764^-° sv°bodo. Za ta ščit je glaso-volivcp j . moz> to je ravno petina vseh zboraicV iudska stranka je prišla 1919 v le dok-]5 S ^®9.m°žmi, pri letošnjih volitva^ kov L-* 3 ze mest. Ima 21 dnevni-kjer' j 7® političnih tednikov. V krajih, ska If lz°brazba ljudstva visoka, je ljud-
kjer'	političnih tednikov. V krajih,
- le izob
močna. V Benečiji je dobila la [°l v Lombardiji 30 odstotkov, Tj k r.ab 27, v Laciju 26 odstotkov glasov.
*u?kah I, ••
r j aU so kulturno zelo razviti, saj je n. * V. ^bardija sedež italijanske industrije, geniji je ljudska stranka dobila 12.4 od-y zaostali Sardiniji 12, v Abrucih 6
J
st°t,,
p^W glasov, v divjaški analfabetski jjg. Basilicata pa ni mogla postaviti
V	vseh teh provincah malarije in ti( et?v zmagujejo liberalci, demokra-lišti u-Cl' ra-dikalci levi in desni, naciona-katerhniT^1-‘ ‘ " in. še lekion struj, pod Pošast - . . riVa liberalno-kapitalistična strank Sv°* lzPZemenljivi obraz. Ne ljudska tUža ^ tocialisti ne morejo prodreti v ne krajine, kjer vlada veleposestnik iemn'LS^° ■< — neomejeno nad tisoči na-&čescih°^) 7n kjer vidite že na zateklih lice dojenčkov sledove strupene mrz-' ' «
1/
Vfste ° L ^u<kka stranka zajela v svoje je ?ratkem času milijonsko množico, strank° )asno, da se bodo v notranjosti SaatUcer; °rde razne smeri. Senator conte iz je.CC1* osiveli bojevnik konservativcev ^79 in voditelj proletarskih mas,
biteljV’v,Sedita Pid m*z* *n z niima ^u" ia jJ, ašistov. P. Gemelli in veleposestniki slika °k*’ zadrugarji in bankirji. To je bila ItPpgr bistvu stranke. Takoj na prvem lo(	stranke	v Bolonji se je pokaza-
Sn razne smeri zbirajo v skupine. Gen, n- . 1° »integralnih« vodita znani p. % v conte Filippo Sassoli de Bian-86 ta skuPirLa dotika načelno po-nih vprašanj, naj spregovorim o nje.j. tepjj e^s dne 13. marca se je desnica od-Zl j i ^ ljudske stranke, potegnila pa je v Sv -°1 le malo ljudi. Conte Sassoli očita Pt>sta,lM*>0^aPci Ljudski stranki: 1. da ni tiem a religioznega vprašanja v sploš-5kert111 vPrašanja svobodne Cerkve in rim-ble^a Papeža nad vse druge politične pro-la e! 2. da je v socialnem oziru zapusti-drujLav° P°t, zavrgla krščanska načela o ^agejjl' Predvsem načelo o nedotakljivosti 2 ^	^	*n se naŽniia k socializmu.
kl0tlj ^romno večino je bila ta smer od-z°Petna na bolonjskem kongresu, ki je Da, tai?°udaril, da stranka, ni konfesional-»a p *yrekoč cerkvena, ampak avtonom-botj^ *11 i č n a tvorba. Braniti hoče svo-zak0n. rkye, krščansko šolo, krščanski Se Pod V-Vseh versko-nravnih vprašanjih tentneVrze nazoroim in odločbam kompe-klanii Cerkvene avktoritete, sicer pa re-No?t^kot za politično tvorbo svo-blj|n .tcije. S tem je zavzela stranka pri-(Pri a.lslp stališče, kot nemški centrum.
^r»nk?
jo dr. Krek že davnej prej dal Parot 1 to »mer kakor jo je zdaj zavzel °.P°P°lare. — Opomb, uredn.) — ^ržčan u’ ^ ’e bU£lska stranka zavrgla ike sfrl l50c?alnf ,ide>e- se časopisju Ijud-Glas:> anke ni zdelo vredno odgovarjati. da tfnf v‘c® so ugotovila suho dejstvo, ^raciio°re t Pripadniki visoke aristo-'n dnt,?': v. ,ePosestniki, težki industrijalci ietn i.*to v tako ozki zvezi z ustro-
w du«ai1StlCne ,d!'užbe' da vanie social-' Quh nikdar prodrl ni.
Istočasno kot desnica, se je odtrgal tudi majhen del levice. V Palestrini je 3. in 4. aprila ustanovila skupina delavcev in inteligentov «Krščansko stranko dela« (Partito cristiano del lavorc) in lastno strokovno zvezo (Confederazione sindaca-le del lavoro). Pretežna večina krščanskega delavstva je razkol obsodila. Poslanec Miglioli je pozval delavstvo, naj ne sledi disidentom in 'naj ostane v ljudski stranki. Mlada stranka je kandidirala v nekaterih okrajih, a brez uspeha. So znaki, da skuša
delavstvo v ljudski stranki pripraviti pot svojim tovarišem-disidentom, da se vrnejo v enotno stranko. To bi bilo želeti, saj se z razkoli le vedno bolj slabi moč delavstva.
V	vseh teh ostrih notranjih bojih se ljudska stranka krepi," postaja enotnejša, ker je odbila od sebe razdiralne sile. Potem, ko je cjoživela dvojen odpad, je šla maja v volivni bon in prišla iz njega silnej-ša kot kdaj prej.
Mršil Peter smrteo gseosrna Mg.
V	soboto se je stanje našega starega kralja Petra nenadoma poslabšalo. Kralj je izgubil zavest, ki se mu je šele čez dalje časa vrnila. Njegova bolezen je zelo resna ter se je z njo pečal tudi ministrski svet, ki je sklenil takoj poklicati regenta Aleksandra v Belgrad- Njegov prihod pričakujejo v kratkem.
O poteku bolezni sc bila izdana sledeča poročila:
Belgrad, 13. avg. (Presbiro) Ni. Vel. kralju Petru je sinoči ob 20. nenadoma postalo slabo. Kralj je izgubil zavest. Stanje je zelo resno. Temperatura je znašala sinoči 38.3, pulz 120. Zgodaj zjutraj se mu še ni povrnila zavest- Davi je znašala temperatura 37.5, respiracija 54, pulz 120. — Splošno stanje je silno resno.
Beograd, 14. avg. (Presbiro,j Snočnje poročilo. Po končanem posvetovanju je zdravniška komisija izdala včeraj ob 19.30 nastopno poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Vel- kralja: žila 114, inspiracija 54t temperatura 37. Proces v pljučih napreduje, razširil se je na levo stran zadaj do ene tretjine samih pleč, spredaj do ‘sprednje aspilarne črte, kjer se istotako čuje vlažen šum. Izkašljavanje zelo slabo. Meteorizem trebušnine je jačji kakor prej. Zavest je še vedno omotena. Splošno stanje je resno.
Beograd, 14. avg. (Presbiro.) Poročilo o stanju bolezni Nj. Vel- kralja, izdano 14.
avgusta ob 8. zjutraj: temperatura 36.9, žila 116, respiracija 60, cijanoza je manjša, pojavi v pljučah so se zmanjšali. Noč je dobro prestal. Splošno stanje je malo ugodnejše.
Beograd, 15. avg. (Presbiro) Poročilo
o	zdravstvenem stanju, Nj. Vel. kralja, ki ga je izdala zdravniška komisija dne 14. avg. ob 19. uri: Temp. 36-5, žila 116, respiracija 54, pojavi y pljučah se dalje zboljšujejo. Zavest je jasnejša, splošno zdravstveno stanje j<**malo bolje.
Belgrad, 15, avgusta. (Presbiro.) Poročilo o zdravstvenem stanju Nj- Vel. kralja, ki ga je izdala zdravniška komisija d!ne 15. avgusta ob 8. uri zju,traj: Tekom noči se je stanje poslabšalč. Bolnik ni vso noč spal. Temperatura se je tekom noči poslabšala na 37.5, žila na 124, dihanje je precej neredno, 80 v minuti. Ob 8. zjutraj se je ugotovila temperatura 37.1, žila 124, dihanje 64 v minuti. Bronhialni pojavi so se ojačili. Ravnotako se je tudi povečal odstotek vnetja na osnovnici desnega pljučnega krila. Meteorizem je jačji kakor včeraj- Cianoza se je zopet ojačila, Splošno stanje se je poslabšalo.
Belgrad, 15. avgusta. (Presbiro.) Poročilo o zdravstvenem stanju Nj- Vel. kralja, ki ga je izdala zdravniška komisija dtne 15. avgusta ob 13- uri: žila 132, respiracija 58, temperatura 36.5, stanje neizpreme-njeno.
Preglasite!) sdn&Miaterske rspMe v
Pei&fe.
Pečnh, 16. avgusta. (Izv.) Javljajo, da je srbsko, madžarsko in nemško prebivalstvo naj odločnejše nastopilo proti evakuaciji Pečuha in bajskega trikota. Na velikem ljudskem protestnem zborovanju dne 14. t. m. je bila svečano proklamirana samostojna Srbsko-mažarska republika pod protektoratom vlade države SHS in pod zaščito male entonte. Za predsednika je bil proklamiran Peter Dobrovič, slikarski
umetnik iz Pečuha. Sestavljena je vlada, ki je poslala note v Belgrad, angleškemu polkovniku v Pečuhu Gothetu in vrhovnemu svetu v Parizu. !’ Proti eventualnemu nastopu mažarskih čet namerava ljudstvo nastopiti z oboroženo silo in se v to svrho snujejo obrambne čete, h katerim se trumoma prijavljajo tudi srbski dobrovoljci iz Vojvodine. Vsled teh dogodkov je evakuacija preprečena in odložena.
S!)s|aa fcirtsISSža nanlfestaclis e Kosem mesta.
Novo mesto, 15. avgusta. Danes se je vršil v Novem mestu dolenjski katoliški shod na najveličastnejši način ob najlepšem vremenu. Na shod je prihitelo na tisoče ljudstva od blizu in daleč. Zastopane so bile številno vse občine novomeške dekanije, tudi Belakrajina je poslala svoja zastopstva. Že zjutraj so začeli prihajati v mesto konjiki, vozovi, pešci, z vlaki se je pripeljalo na tisoče ljudi. Ob 8. uri je biJo Novo mesto podobno mravljišču: vse ulice so bile polne. V Kandiji se je formiral veličasten sprevod, v katerem je po cenitvi vseh korakalo 4500 ljudi: spredaj konjeniki, kmetski fantje na konjih, četa Orlov, narodne noše, zastave, nato Orli, naraščaj, Orlice. Sledila je št. jemejska orlovska godba, ki je lepo svirala celo pot. Za njo so korakale množice ženstva. Sprevod je zaključila zopet četa Orlov. Povorka, kakršne Novo mesto še ni videlo, je korakala od Kandije čez most, glavni trg na Kapitelj, kjer se je v veliki gnječi na pre-malero prostoru in okrog cerkve zbralo do
10.000 ljudi.
Tu je premil, g. prošt dr. Elbert bral sv. mašo, nakar je imel globok in dovršen cerkveni govor č. g. župnik Vovko. Po službi božji je otvoril zborovanje dr. Cesnik. V predsedstvo so bili izvoljeni: predsednik dr. Cesnik, podpredsednika župan Vovk in posestnik C e 1 i g a , zapisnikar urednik R a d e š č e k.
Prvi je govoril o šolskem vprašanju posl. Škulj, za njim pa o mladinski organizaciji urednik Kremžar. Ob četrt na eno je bilo zborovanje prekinjeno ter se je nadaljevalo ob 3. popoldne. Govorili so: posestnik Bore, poslanec Brodar in župnik Bajc. Shod so zaključile pete litanije.
Vse mesto stoji pod vtisom tega veličastnega shoda. Pod vtisom ogromnih množic ljudstva je razobesil zastavo marsikdo meščanov, ki je sicer ni nameraval. Na glavnem trgu so visele zastave raz 9 hiš.
Ljudstvo je poneslo seboj neugasljivega ognja za katoliška načela.
Konferenca KrotiiCa, £<a in Traaa&iča.
Zagreb, 16. avg. (Izv.) Narodni poslanci Stojan Protič, Stipica Radič in dr. Ante Trumbič so se 14. t. m. sestali v Rogaški Slatini. V dve uri trajajočem razgovoru so v popolnem zaupanju izmenjali misli in izrekli svoja mnenja o vseh narodnih in državnih vprašaniih. Sklenjeno
je bilo, da se v kratkem skliče zbor vseh poslancev hrvatskih strank, da se obravnava o hrvatslcem vprašanju in da se najde izhod iz današnje kritične situacije.
ZA POMOČ RUSLjT Ženeva, 15. avgusta. Konferenca za pomoč Rusiji se je sestala danes popoldne pod pčredsedstvom Gustava Adnorja. Mešana komisija predvideva ustanovitev mednarodnega komiteja za pomoč Rusiji.
Odkritje spemlnske
plašče dr. ten Pogačniku.
Na Veliki Šmaren 15. avgusta 1921 se je izvršila proslava ob priliki odkritja spominske plošče rajnemu dr. Lovru Pogačniku, Kamnagoriea še ni doživela takega slavja. Slavnost je pokazala, da zna ljudstvo ceniti svoje velike može. Kamnago-rica je biia vsa v zastavah. Zastopana je bila v prvi vrsti naša Gorenjska, katere sin je bil rajnki. Z gorenjskimi vlaki so prihajale orlovske čete gorenjskih okrožij, iz Ljubljane so dospeli zastopniki organizacij, v katerih je rajnki sodeloval. Sprevod, katerega je otvorila orlovska konjenica, kateri so sledili zastopniki organizacij, jeseniška godba, Orli, Orlice, gojenke in naraščaj, posebno častno so bile zastopane gorenjske narodne noše, je bil lep uvod k proslavi. Na prostoru pod lipo so se zbrali udeleženci k sv. maši, katero je daroval rojak preč. g. prof. Arh iz Št. Vida, ki je v globoko zamišljenem govoru pokazal rajnkega Lovrota kot praktičnega katoličana, ki je iz zakladov sv, vere prejemal moč za svoje delo, ki ga je vršil v korist naroda. Po sv. maši se je pomikal sprevod k rojstni hiši dr. L. Pogačnika, katero poseduje sedaj njegov brat. Na prostoru pred rojstno hišo se je zbrala tisočglava množica, da prisostvuje proslavi.
Proslavo je otvoril predsednik pri-pravljavnega odbora g. Arh, ki se je v imenu Kamnogoričanov zahvalil vsem, ki so pripomogli do te proslave. Imenom občine je pozdravil podžupan Mihi, znani delavski boritelj, zastopnike organizacij. Za tem je nastopil slav. govornik glavni urednik Smodej, ki je v krasnem govoru pojasnil pomen slavja, ki ni namenjeno osebi, ampak idejam, za katere je rajnki žrtvoval svoje zdravje in življenje. Med Slava-klici dr. L. Pogačniku in igranjem narodne himne se je izvršilo odkritje spominske plošče.
Po odkritju se je poklonil spominu rajnkega v imenu delavstva in Jugoslovanskega kluba posl. Gostinčar, ki je poudarjal, zasluge in delo dr. L. Pogačnika za delavstvo in cel slovenski narod sploh. Za tem je nastopil predsednik O. Z. Jože Pirc, da se pokloni spominu onega, ki je vodil organizacijo v njenem začetku in položil trden temelj za njen nadaljnji razvoj. Ko je slovesno obljubil imenom Orlovske organizacije, da hoče hoditi po potih, katere mu je kazal rajnki dr. Lovro, ni ostalo nobeno oko suho. Nadvse veličasten prizor orlovske zaobljube je napravil na vse udeležence veličasten vtis. Imenom jugo-slov. akad. društva »Zarja« je spregovoril v proslavo akademik Jerina, imenom šent* peterskega prosvet. društva, kateremu je bil rajnki dolgo let predsednik, je spregovoril g. komisar Mašič, imenom prijateljev njegovih je spregovoril prof. dr. Lovrenčič, ki je v pesniško-vznešenem govoru naslikal rajnkega kot človeka-idealista.
Koncem proslave so Orlovske čete izkazale z defilacijo mimo spominske plošče čast svojemu prvemu predsedniku. Popoldne ob 2 .uri so bile v župni cerkvi litanije, po litanijah se je vršila javna telovadba, pri kateri je z vajami na krogih in pri skoku s palico vzbujal posebno pozornost del strassburške tekmoval, vrste, pomnožene z vaditelji' gorenj, okrožij. Pri prireditvi je sodelovala jeseniška godba.
Kamnegoričanom v Čast bodi povedano, da je prireditev pokazala moč njihove organizacije; skoro nobena hiša ni ostala brez zastave, sodelovala je pri prireditvi takorekoč cela vas.
Kat. ljudstvo je pokazalo s to proslavo, da zna ceniti one, ki so žrtvovali svoje dušne in telesne sile nesebično v korist svojega naroda.
Slava spominu dr. L. Pogačnika!
VELIKA EKSPLOZIJA V BUKAREŠTI,
Berlin, 15 .avgusta. Po poročilih listov iz Bukarešte, je tamkaj izletel v zrak fort Cazelu, ki tvori del utrdbe mesta Bukarešte, Fort je bil precej napolnjen z raznj-mi eksplozivnimi snovmi in municijo. Eksplozijski poki so se čuli vso noč. Število žrtev še ni znano.
Stran 2.
»Novi Cas«, dne 16. avgusta 1921.
Štev. 18i/
t Pite.
Dne 15. t. m. jc v ljubljanski bolnišnici zatisnil oči Jože P i b e r.
S Pibrcm je ugrabila smrt iz naših vrst enega izmed najbolj idealnih ir. obenem' energičnih mladih delavcev na polju krščanske prosvete. Vsi smo stavili-nanj svoje najlepše nade za bodočnost. Neugasljivi ogenj je gorel v mladem dijaku, ki je letos maturiral in se pripravljal za vseučilišče. Bil je duša katoliške srednješolske organizacije, zanesel vanjo goreče zanimanje za socialna vprašanja, urejeval katoliški dijaški »Polet«, zlasti pa se je udejstvoval na literarnem polju, kjer ga smemo smatrati za prvoboritelja najmlajše struje. Njegova plemenita revolucionarnost in smeli polet misli sta bila združena z globoko religioznostjo in pesniško mehkobo —to je prava slika njegove bogate, toliko obetajoče duševnosti! In tega tudi fizično tako zdrr.vega rdečeličnega sina Gorenjske je namah neusmiljeno položila v žemljo bela žena ,.. Vsa naša mladina, Orel, Marijina kongregacija, naš literarni pokret, mi vsi smo z njim izgubili neizmerno veliko. Zapustil je med našimi najmlajšimi delavci vrzel, ki je~ne -bo lahko izpolniti. Prišel bo drugi, toda Pibra z njegovo neizčrpno gorečnostjo za vse dobro, ne-ustrašenostjo in sugestivno silo, s katero je umel zbrati okoli sebe vse idealne in pogumne mlade duše, — Pibra ne bo več.
Neizmerno lepo se je poslovil od nas, ponižno, Bogu vdan, kot delavec, ki je storil svojo dolžnost. Tako umira katoliški dijak! Njegov svetli zgled naj sveti na poti vsem našim mladim, ki bedo nadaljevali njegovo delo med nami! Tebi pa naj sveti luč večna, <f.ragi Josip!
* * *
Dijaški Orel. Člani naj se udeleže v kroju pogreba br. J. Pibra, ki se vrši jutri ob treh popoldne iz. deželne bolnice. Vsi polnoštevilno!
Razorašeni! V bolnici je umrl v ponedeljek, na praznik Marijinega vnebovzetja,
15.	avgusta, bivši predsednik Razora , tov. Jože P i b e r. Pogreb bo jutri v sredo ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice. Udeležite se pogreba in spominjajte se ga v molitvi, kot je sam želel: ^Molite za mojo ubogo dušo!
Koiigregauisli - dijaki naj se polnoštevilno udeleže pogreba umrlega člana Jožeta Pibra. Predvsem naj se ga spominjajo v pobožni molitvi.
Sv. maša za dušni pokoj rajnega Jožeta bo jutri ob 7. uri v jezuitski kapeli. Prožim prijatelje blagega pokojnika, da po možnosti pristopijo k mizi Gospodovi v isti namen.
Slovesna sv. maša-zadušuica pa bo v ponedeljek ob 7. uri zjutraj istotako v jezuitski kpaeli.
3*oUtični dogodki.
+ Trgovina z Draškovičem. O tej temi piše »Balkan«: »Demokracija« je iz splošne ljubezni in priznanja pokojnemu ministru Draškoviču naredila sredstvo trgovanja za račuji demokratske stranke in njenega fonda. Najprvo je njegov govor v parlamentu ob priliki interpelacije o Ob-znani natisnila v posebni knjigi in jo prodajala po 2 dinarja, mesto da se razširi na državne stroške brezplačno. Sedaj se izdajajo dopisnice z njegovo sliko in se priporočajo vsem »demokratom in rodoljubom«; za njimi pa pride »Sporrienica<M katere čisti dobiček bo šel — v blagajno mlade demoikracije. Ne pripada li Draš-kovič radi svojih vrlin in zaslug celemu narodu in ne samo demokratski stranki? (Te vrline in zasluge bi morale biti propagandno sredstvo za državne interese, ne pa agitacijsko sredstvo za demokratsko stfanko in njenega volilnega fonda.«
+ 70 letnica hrvatskega politika, Te dni je slavil svojo 70 letnico istrski politik dr. Mate I.aginja, poslanec in bivši hrvaški ban, V svojem političnem življenju si je priboril mnogo zaslug zia tlačeno istrsko ljudstvo.
Princ Sikst Parmski na Mažarskem,
V	Budiropcšio je dopotoval princ* Sikst, brat bivše ce^aricc Zitc. Svrha njegovega prihoda je ta. da* pride v s|ik z monarhističnimi krogi in da sc informira o uspehu njihove akcijc za vrnitev Karla na Ma-žarsko.
2)nsvni dogodki
— Št. Vid pri Lukovici. V nedeljo dne 14. t. m. se jc vrši! v Št. Vidu zelo dobro’ obiskan shod Kmečke zveze na katerem jc govoril posl. Gostinčar.
—Novi bankovci. Novi bankovci po 10 in 20 dinarjev, ki jih je Narodna banka naročila v Ameriki, bodo kmalu gotovi.
— Kmetijske šole. Po novem pravilniku za kmetijske šole ,ki ga je izdelalo ministrstvo za poljedelstvo in vode, ie število kmetijskih šol, ki naj bi se v državi otvorile, neomejeno. Dovoljenja za otvoritev takih šol se bedo dajala tudi zasebnikom, ki bodo dobivali tudi državno subvencijo,
-— V Tržiču se je pojavila griža. Nekaj oseb ie obolelo na njej.
— Poročena sta bila v Tržiču danes Anton Ahačič in Ivanka Simonič. Ženin je Orel in član naših organizacij, ravnotako nevesta. Pevci so jima zapeli sinoči podoknico. Na mnoga leta!
— V Tržiču je obhajal 15. t. m. srebrno sv, mašo g. Jožef Pollak, ki je došel iz Amerike za nekaj tednov.
— Tržne ceae v Mariboru, Mestni magistrat mariborski objavlja dne 11. avgusta t. 1.: Odsek za določevanje cen je v svo;i seji dne 9. avgusta 1921 sklenil; Kot prvovrstno meso določi meso dobrorejenih volov, ki tehtajo nad 500 kg žive teže v stanju pripravljenem za klanje, t. j. da se jih pred klanjem kakor običajno 6 ur prej ne krmi in ne napaja. Neposredno pred klanjem se mora vsak vol stehtati. Za meso takih volov se določi ze prednji del cena 18 K, za zadnji del 20 K za kg. Če voli ne dosežejo teže 500 kg v teščem stanju, se dodeli-o v drugo kategorijo med bike, krave in telice. Meso takih živali se sme prodajati ne glede na prvi ali.zadnji del po 14 kron kg. Cena telečjeisu mesu se določi za prvi del 10 K, A drugi del 12 K kg. Običajna priklada pri govejem in telečjem mesu znaša kakor doslej 20 odstotkov. Navedene cene stopijo v veljavo za govedino s
16.	in za teletino z 22. avgustom t. 1;
— Nov list- V Varaždinu je pričel izhajati tednik »Narodno Jedinstvo«. List izda:a dr. Pero Magdič, ki izjavlja, da je list popolnoma nestrankarski,
— Posledica nesrečnega zakola. Dne 3. majnika 1920 jc poročil 73 letni Jožef Meden iz Begunj 24 letno Ano Jakopinovo. Zakon ni bil srečen in je žena zapustila moža. Meden je večkrat svojo ženo silil, da bi se vrnila nazaj, toda pregovoril je ni. Dne 27. avgusta letds jo je zopet pregovarjal, ker se je pa branila, je razjarjen streljal s samokresom v ženo in jo zadel v levo stran glave. Deželno zborno sodišče v Ljubljani je obsodilo Medena na šest mesecev težke ječe dopolnjene s postom in trdim ležiščem mesečno,
£jubljanski dogodki.
lj Umrl je dne 14. avgusta g. Matija Kolar, stolni dekan, konzistorialni svetnik, arhidijakon itd. Ranjki je bil 78 let let star, 48 let je bil mašnik. Pogreb bo danes, 16. t. m., ob 3*. uri popoldne iz hiralnice sv. Jožefa, Radeckega cesta štev. 9. Slovesna črna sv. maša bo v sredo ob 8. uri v stolnici. Blagi ranjki se priporoča v pobožno molitev.
lj Sokoii med seboj. Včeraj je prišlo na Taboru na sokolski veselici do burnega prizora. Tajnik Sokola I., debel, obširen mož, med občinstvom znan po imenu »ata<;> je napadel tajnika NSS Juvana s psovkami: ' Sramota zate, da se vežeš s klerikalci. Kdor se veže s klerikalci, ni vreden, da nosi kroj in je v mojih očeh navadna baraba. Stran od tu, zgini.« V svoj držav-notvorni govor je vpletel še mnoge psovke, ki se jih kot pošteni ljudje ne upamo zapisati. Prepirajoča je obkolila množica poslušalcev in napeto sledila vsem izbruhom tajnikove jeze. Posredovati je hotel predsednik tržiškega Sokola,, moral pa je odnehati, ker je bil tudi on proglašen za proti državen element. — Komentar k temu za demokratske Sokole zelo karakterističnemu dogodku je odveč!
lj Najden dežnik. Na nedeljskem shodu - Delavske zveze« v Unionu je neki udeleženec pozabil dežnik. Isti se dobi med uradnimi urami v tajn. JSZ, Stari trg 2/1. pri tajniku Kobeju.
Hill. f I
$ M ien
.Beograd, 15. avgusta. Tekom današnjega dne sc pogajanja med radikalci in demokrati radi odločitve delovnega programa koalicijske vlade Nikole Rašica niso vršila. Dopoldne so imeli radikalni delegati sestanek s svojimi ministri v svrho sporazuma glede posameznih vprašanj, ki bi mogla priti v razpravo na posvetovanju delegatov. Včeraj so imeli sestanke demokratski delegati z ministri demokratskega kluba ter so istako razpravljali o glavnih vprašanjih, ki' bi mogla priti v program vlade Nikole Pašiča. Ugotovili so, da je treba najprej'izdelati načrt o delavski zakonodaji, s katero bi se uredila delavska vprašanja, kakor tudi načrt o kmetijski zakonodaji, s katero bi se rešila agrarna vprašanja, ki se tičejo vse države. O svojih sklepih bodo poročali demokratski delegati radikalnim zastopnikom na prihodnjem posvetovanju, ki se bo bržkone vršilo tekom jutrišnjega: dneva.
Belgrad, 14, avgusta. Razgovori za določitev programa koalicijske vlade g. Pašiča se bodo prejkone nadaljevali v torek, da med tem časom izroče vse delegacije svoje podrobne predloge. Rešitev tega vprašanja ostar redu.
vsekakor na dnevnem
NOVE ITALIJANSKE ZAHTEVE.
JEMgrad, 16. avgusta. (Izv.) Iz dobro informiranih krogov se doznava, da namerava Italija staviti naši vladi zahtevo, da se luka Baroš prepusti za 99 let na eksploatacijo zasebnemu konzorciju s posebnim ozirom na Reko. Proti tej zahtevi bo naša vlada na j odločnejše nastopila.
UPLIVEN ALBANSKI POLITIK V EELGEADU.
Belgrad, 15. avgusta. S snočnjim ekspresnim vlakom je prišel iz Rima eden izmed najdelavnejših albanskih politikov princ Gika, ki je delal za vzpostavitev svobodne in neodvisne Albanije. Princa Giko smatrajo za velikega prijatelja našega naroda. Njegovemu prihodu pripisujejo političen značaj.
NOVJ KREDITI.
Belgrad, 14 .avgusta. Na seji ministrskega svetla so bili podpisani manjši ukazi in odobreni? krediti posameznim ministrstvom. Med drugim je odobren kredit ministrstvu notran:ih del za reorganizacijo politične službe in ojačenje orožništva. Odobren je bil tudi kredit ministrstvoma zunanjih poslov in narodnega zdravstva.
PROMETNO VPRAŠANJE.
Belgrad, 13. avgusta. Pogajanja med našimi in češkoslovaškimi delegAti za vzpostavitev medsebojnega prometa se približujejo zaključitvi. Dosedaj se je dosegel sporazum o potniškem in tovornem prometu. O tetA prometu se bo izdal poseben program.
Belgrad, 13 .avgusta. Ministrstvo za promet je zahtevalo od ministrskega sveta, naj se iz notranjega državnega posojila določijo čim večji krediti, da bi se moglo takoj pričeti delo za obnovo našega prometa.
AMERIŠKA POMOČ RUSIJI.
Pariz, 15 .avgusta. Po brzojavki iz Rige je ameriška delegacija debila od komiteja Hoover vest, da mora ameriška delegacija nadaljevati pogajanja z boljševiš-ko delegacijo, ker je sovjetska vlada pristala na to, da se osvobode vsi ameriški državljani v Rusiji. Za nakazilo pomoči Rusiji sp nastopni pogoji: Člani ameriškega komiteja za pomoč imajo popolno svobodo gibanja v Rusiji v vseh smereh ter morejo oditi iz Rusije v vsakem trenotku in na vsakem kraju. Živila so last komite-* ja do trenotka, dokler niso izrabljena. Samo otroci in bolniki imajo pravico do pomoči ameriške komisije. Hrano, ki se bo razdelila prebivalstvu, mora plačati sovjetska vlada. Nadzorstvo nad razdelitvijo živil pripada komiteju.
. BOJI MED GRKI IN TURKI.
Argora, 13. avgusta. Uradno poročilo trdi, da so poizkušali Grki v odseku Kod-ža-Ili napredovati v smeri vzhodno od Izmika. Turške čete so jih zavrnile. Grški napad na turške čete v novih postojankah pri Koepri Hissarju je bil krvavo odbit.
Angora, 13, avgusta. Narodna skup-
ščina je prejela od Mustafe Kemal paše, sc v tem času nahaja na fronti, brzojavko, v kateri naznanja paša: Sovražnik se )c vkopal pred Eski Šehirjem. Vojaški položaj jc za Turke izvrsten. Nikakega povoda nimamo za bojazen.
JCaša dmštva. . j
d Šentjakobski Orel vabi vse svoje j člane kakor tudi vse člane in člani- jj ce šentjakobske prosvete i11
0 r 1 i š k e g a krožka k pozdravne®0 večeru v sredo, 17. t. m. ob 8. uri^ zvečer v dvorani šentjakobske prosvete v Čast od-Kekovemu načelniku, bratu Alfonzu v a’
1 a n du , zmagovalcu na mednarodni teK’ mi katol. telovadnih društev v Strasbourg11; Zanesljivo naj se udeleže tudi vsi «aD društvenega pevskega' zbora! Vstop ProS'
—	Telovadbe ta večer ni.
d Bratje Orli, sestre Orlice! V nedeljo, dne 21. avgusta, se vrši v Sori pri Medvfr dah javna telovadba. Sprejem gostov n kolodvoru pri vlaku z Gorenjskega °b 1 ' uri 15 min.; pri vlaku iz Ljubljane pa 12. uri 30 minut. Nato skupen odhod ^ Soro. Ob treh javna telovadba, nato lju ' 3 ska veselica z bogatim in lepim srec0l^ vom. Pri ceii prireditvi sodeluje °rl°v® godba iz Sslc, ter domači pevski zbor. rite takoj svojo dolžnost in prijavite ude' iežbo! Za jedila in pijačo bo najboljše JJf® skrbljeno. Pripomagajte s svojo udelez®' da bo prireditev v Sori pri Medvodah nekaj lepega, vzornega! Agitirajte po'®r * štvih in prihitite dne 21. avgusta v obilo® številu-v Soro. Bog živi!
d V Sv. Križu'pri Kostanjevici ho dn® 21. avgusta orlovski tabor in blagoslovit® novega krasnega ^Katoliškega doma-10. uri je sv. maša (cerkveni govor i®8,”’ Martin Kerin), po maši blagoslovi g-JL-kan A. Kurent iz Leskovca novi Kato'1® dom, nato je tabor pred domom. PopoWn,_ ob treh. javna telovadba. Igra Šentjernej' ska orlovska godba.	‘	>
Socialni vestnik.
s Boljševiki uvajajo zopet davke, j* Jj Moskve poročajo, da bo sovjetska v , | uvedla zopet davke. Doslej so bile vso d ■ žavne naprave prebivalstvu brezplačno d | razpolago, poslej se uvedejo železnisKj; poštne in brzojavne pristojbine kakor ttf® direktni davki. Po sklepu moskovskih sV«' tov bo stala vožnja na železnicah od er,e postaje do druge 2000 rublov. Obdavčis< najprej industrija.
Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubil«*!-
Onemeli v Crni žalosti, javljamo <!a je naš verni drug
Jela P!&er
•sfei-iurisnt,
v ponedeljek, na praznik Marijinega Vnebovzetja, 15, avgusta 1921, odhitet v večno življenje. Pogreb ho v sredo ob 3. pop. iz mrtvašnice dež. bolnice. Bil je med nami mož ...
Ljubljana, 16. avgusta 1921.
KršS. socialna omiadEna jugostavije.
F. BRUMAT
imau&NSi
Mamili miIiMhi in iiiiaii
po ksnk&renilni ceni.
Mestni trg 25. I.
Gradbeno podjetje
ing. Bulič in drag
uhBUAKA, Resljeva cesta 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
H
Zsdmžna Gospodarska banka d. d.
Ljubljane, Dunajska cesta štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Podružnice: DJflKOVO, MHRIBOR, SOMBOR, SPLIT.
Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Za~ natlijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu.
1
p~» --------------------------7.T*~„--7/—7/--V—7/-7/--7/-7/--7/--7J-7/-7't-7/--7/~~7A~7/-7/-7/--7/-7/~~7/-7/--7/--7/-7/--7/-7/--7/--7/—7ZTT7Z
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vred-* nostrie papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.