A J S K A A TRST, torek 18- oktobra 1955 Uto XI • Št. 246 (3175) PRIMOHSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93*808, 37*338 Ulu MONTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON 93-«»» IN »4-63* — poštni predal 358 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 28 — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Uvod 10,; u -Ndo p —---------------------... ... wtN .d-.v. HN — rusuu |/( tru«u OŠjv — virnn v rt. uo. ©V. rit A rx VPIŠIVA Sl. — iti, MALI UULiA&l DO IU lir Deseaa. — IN AHUCINIfN A: CCirilCUl* |Wlldlia ..i-au. c]0v.nji. * v strini 1U2- GORICA: U1- s- Pellico 1-II„ Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-3374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Dnevna zaiozoa ™T'S l stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mn širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 7. - 375 - Izdala založništvo tržaškega r|5Ka današnjim glasovanjem o zaupnici jjttša Faure zadovoljiti desnico in levico »c*. Hi) **** v **ab«tu ustolICen kronski svet. toda predstavniki Marokancev Vl«d rJaJ°* da se Faure nl držal sporazuma - Mendes-France obsoja spletke e * Danes odločilna seja socialistov - V Alžiru In Maroku se boji nadaljujejo M sestal rancoska vla- Pr,.,pr*dserf]f anM P°Poldne Faura, rta b\ položaj pred • lci v Elas°v hi”7iv.-,i anjem o za- SletH 'ti z alžirskim vpra- ..H| juulllL-.er za a,ri- ■ • v -»Iiaici t. M mil- J10', v i_ y obrazložil okoli liiotirv Jn_In'ster Bourges- kron!^-erih J« bil usto- svet v Maroku. »i Ury . nourges- i' v Alt* Je P°rocal ° P°- k lih „J2lru in o ukrepih, Su rerava sprejeti na S bi nslantine. (,!* PUPdr;PrIav‘> socialiste, ki lir DuHtT • “ sociansie, ki , Ji sna. . Pretekli teden, : paure Vasovali zanj. »e :rud». d« uresniči IU** Pr«aPr°Rrama 78 Maro-h?1, L'sDa|JUtr^nilrn Klasova- S. l[\° mu je sestaviti ) »o „*.,.v Maroku, toda PJ’£b štirje maroški sn?,lmesl0 treh, kakor r„ um v Aix Les Si ?aPa u -ni t " 1 namenom, da Sk„ aocoske kolone v vf,v Dl.a, njihove predstav-ki.st^mentu. Toda ma- tiil.ttinl,* ,en.tu- Toda itia-K. ?1* 'sliklal in demo-__ranka neodvisnosti nezadovoljstvi . uQai>;«.. »ciduuvuiihiv i ^yljen hta- da ie bil svet • in. “rez njihove privo- liti v . ------------ ---------- V,"eil{L aspr°tju s sporazu-'il *i s,„.pa domnevajo, da bi 1» v.!?n Ben Jusef vpit. fc,l|tijt.nd!telje teh strank . kron.., J0 na sedanji se- k'tan«i;!JU na sedanji se- hV ga *veta- !'J'tijt^Pa' da bo s takim 1 “0bila podporo tu- šu “Bo«!.. POOPU1U lu_ \Sui nci levice- * tem V*»t0gn '?Va'anjPm ma- '4š'm Dpr« “ bajanjem m«. I?S ^esn * ter med P°’ iJjhtjVi , * kompromisom !». 1. kronskega sveta. i.,v0tt j v*ada še vedno ne- 1, ''alti. tezko je predvideti Uš.-1!. b° izid g lasov a-T»M v *' Parlamentarni t “»ur v'ndar menijo, da -Sedai večje možno-iljblj,pripominjajo, da |J%, ,r*ncoska vlada svo- ,J0(ine obveznosti kot tjt7a pritisk, čes da tfik pritisK, ces u« \’%ts trenutku nikakor »lističnih strasti v ■ Bij, ropska skupnost bi Sv ts>u paorda bi prišlo 'iCJhv .°Ja v atlantskem siv’ tla Ln nastala bi ne-žahodni zavez-'k“tli,-. nevsko konferen- 'lk W.tni- Cf» hrt franrnclri \ ^tfi a bo francoska NL.t*str\. ,d'a- bo Francijo JV 'V, t:Pk v Ženevi samo Nj| vlog0 bl igral samo pa-V (]V1»tle Pomanjkanju na, V>1>4 fliljL setl' pa pravi Pinay: ' C' ki , P.r'Pričan, da je V**iU Je Faurova vla-S'*šd»j gilde Severne A- X? *0)alr,'na moK°ča. Jaž .'•t, 1 tu 0 pridružil tej 1 ”1.5 ae k 'ahko zagoto- I^CtPbaiplavljenem v li* ‘ * hn T>iwy e»V v primeru pad- .pbenem primeru % j|tijt adpmestim Faura j- tu.ine moKnče po-SJPšroa1*’ lo le v po« h- !" skupšči spre- S ?>rviu-,lan«evl. k '!U' S. aP 7- dopisnikom NtPja Pin World Report* Jv.^o Ha ip bilo il»h. "Ji i AlžIOV,l^e v OZN v Pr»ri4rije» 5tr°m »neprijatelj- ;<>^-Franciie-in da ‘“»vij-1'Pevskim duhom. ?\ ba ..'tredno težavne .Sir' M «... Uresničevanja da po dolgih obotavljanjih in I blike maršal Tito, je prispela pod grožnjo parlamentarnega glasovanja odločila ustanoviti v Maroku kronski svet, in ugotavlja. da se je šministrski predsednik pOnovno in tudi pri tej pomirjevalni gesti obna šal dvoumno. Sporazumi z nacionalisti se niso v celoti sp) štovali, zaradi česar je med njimi nastalo novo nezaupanje prav v trenutku, ko bi moralo vse temeljiti na lojalnosti. Vendar pa, zaključuje list, ker je bil kronski svet sedaj sestavljen, bi bilo porazno, ce bi maroški nacionalisti odklonili sodelovanje pri novem poizku, su. Naj bo njihovo mnepje kakršno koli. morajo kljub spletkam v zadnjem trenutku izrabiti to priložnost«. V Rabatu je bila danes zjutraj ceremonija za ustoličenje kronskega sveta v cesarski pa. lači. Prebrali so proglas kronskega sveta Maročanom. Proglas pravi, da bo prva nalog.« sveta imenovati predsednika vlade, ki bo sestavil ministrski svet z nalogo upravljanja in pogajanj. Proglas poziva vse Maročane; naj ostanejo mirni in naj se strnejo okoli vlade. Popoldne je imel kronski svet svojo prvo sejo, ki je trajala več ko dve uri. Po seji je član sveta Si Bekkai izjavil nov>-narjem, da so govorili o imenovanju predsednika maroške vlade, da pa niso o tem še nič sklenili. Dodal je, da se bo te dni kronski svet sestal v-sak dan. Zelo verjetno je, dr bo za predsednika vlade imenovan Ben Sliman. Medtem se v Maroku boji nadaljujejo na meji s šoanskun Marokom in v Srednjem Atlasu. V Alžiru pa so se boji razširili tudi na področje alžir-sko-maroske meje. Včeraj so v Parizu sporočili, da so imele uporniške sile v MarOK-u v zadnjih petnajstih d.ieh 143 mrtvih in nad 2000 ranjenih. Zaplenjenega je bilo tudi mnogo orožja. V Alžiru pa so imeli uporniki v zadnjih sedmih dneh 47 mrtvih, 30 ranjenih in 65 ujetih. Aretirali pa so 118 sumljivih oseb. Francoskih izgub uradno poročilo ne navaja, toda po podatkih iz tiska v zadnjem tednu so imele tra«>-coske sile v Maroku in Alžiru nad 50 mrtvih in okoli 250 ranjenih. Francoski zunanji minister Pinay je danes v Parizu sprejel španskega poslanika, kateremu je izročil noto francoske vlade, katere vsebina pa ni bila objavljena .Po trditvah opazovalcev zanikuje francoska tnoa španske trditve, da Španija ne pomaga upornikom v francoskem Maroku, z druge strani pa izreka željo francoske vlade po sodelovanju s špansko vlado za pomirjeni« ob meji med obema področjema. sinoči v Postojno, kjer si je ogledala jamo. Danes so sovjetski parlamentarci obiskali Gorenjsko. Na poti iz Ljubljane v Kranj so člani sovjetske delegacije obiskali vas Zabnico, kjer so se ustavili v kmečki zadrugi, šoli in neki kmečki hiši. V Kranju je sovjetska delegacija obiskala tovarno »Iskra« in metni ljudski odbor, kjer se je razgovarjala s predsednikom Hafnerjem in okrajnimi poslanci o vprašanjih ljudske oblasti. Po obisku Bleda so se vrnili v Ljubljano, kjer so si ogledali znamenitosti mesta. Nocoj je republiški izvršni svet priredil sprejem na čast sovjetski parlamentarni delegaciji, ki bo jutri odpotovala v Zagreb. Kitajska sindikalna delega- cija pa je danes na poti po Gorenjskem obiskala Prešernovo rojstno vas Vrbo, spo- menik talcem v Begunjah, hled in Kranj. V Kranju so kitajski gostje obiskali tovarno »Iskra«, kjer so se zanimali za probleme tovarne in delavsko samoupravljanje. William Lothar o jugoslovanskih sindikatih ZAGREB, 17. — Tajnik Mednarodne federacije rudarjev sir VVilliam Lothar je izjavil danes v Zagrebu, da svet z velikim zanimanjem spremlja razvoj sindikalnega gibanja v Jugoslaviji, ki gre po drugačni poti kot v drugih državah. »Sodim, da je zaradi vaših posebnih pogojev, potrebno sprejeti metode in oblike, ki najbolje odgovarjajo ciljem, ki ste si jih zastavili«, je izjavil Lothar. V zvezi z nekaterimi kritičnimi pripombami glede sprejema sindikata rudarjev Jugoslavije v Mednarodno zvezo rudarjev, je Lothar izjavil, da to ni stališče večine v federaciji včlanjenih organizacij. Lothar je poudaril uspehe jugoslovanskega ljudstva v borbi proti fašizmu in izrazil prepričanje, da b(> sprejem jugoslovanskih rudarjev v Mednarodno federacijo pomenil pomemben korak v borbi delavskega razreda za uresničenje njegovih pravic. BEOGRAD, 17. — Pod vodstvom člana Zveznega izvršnega svčta Nikole Minčeva bo konec tega tedna odpotovala na Poljsko jugoslovanska trgovinska delegacija. Delegacija Podpredsednik vlade ZSSR Kučerenko na obisku pri Segniju in Romiti Kučerenko vodi delegacijo gradbenih strokovnjakov, ki potuje po Kvropi JRomitove besede o mednarodni pomiritvi - CJIawovi o možnosti nove vladne kri/.e - Uradno potrjen pakt o akcljnki enotnosti med in MSI (Od hašega dopisnika) RIM, 17. — Predsednik vlade Segni je sprejel danes popoldne na Viminalu na vljudnostni obisk podpredsednika sovjetske vlade Vladimira Ku-čerenka, ki vodi delegacijo sovjetskih gradbenih izvedencev na potovanju pb Evropi. Delegacija je pred prihodom v Rim obiskala London in Pariz. Kot poroča poluradna agencija ANSA. je Kučerenko govoril s Segnijem o »problematiki modernega gradbeništva« in mu dejal, da ceni pridobitve italijanske tehnike na tem področju. Predpoldne pa je Kučeren-ka in njegovo spremstvo sprejel minister za javna deja Ro-mita. Razgovoru je prisoktV-o-val tudi sovjetski veleposlanik v Rimu Bogomolov. k RAZGIBANO POLITIČNO ŽIVLJENJE pred ženevskim sestankom ministrov Več kot sto ameriških osebnosti se v pismu Eisenhowerju zavzema, naj se v politiki ZDA ohrani ženevski duh in naj se ne dovoli povratek k prejšnjemu nespravljivemu stališču - Stassen in Soboljev na uletnem forumu" uNew York Herald Tribune" - „Pravda" dolži ZDA, da zavirajo sporazum o razorožitvi Tito sprejel sovjetske parlamentarce Gostje so nato obiskali Postojnsko Jamo, Ljubljano in Gorenjsko LJUBLJANA, 17 — Sovjetska parlamentarna delegacija, ki jo je včeraj na Brionih sprejel predsednik repu LONDON, 17. — Foreign Office sporoča, da bo britanski zunanji minister Harold Mac Millan 23. oktobra odpotoval v Pariz, kjer se bo sestal s francoskim in ameriškim zunanjim ministrom in kjer bo prisostvoval zasedanju atlantskega sveta. 26. oktobra bo MacMillan odpotoval iz Pariza v Ženevo, kjer se bo dan kasneje začela konferenca , šti* rih zunanjih ministrov. Spremljali ga bodo številni sodelav* ci, med njimi sir Ivone Kirk-patrick, stalni podtajnik v Foreign Officeu, in sir Geoffrey Har.risnn, namestnik državnega podtajnika za zahodnoevropske zadeve. V pismu predsedniku Eisen-howerju v zvezi z bližnjo ženevsko konferenco se več kot sto ameriških osebnosti zavzema. naj bi na sestanku zunanjih ministrov »prevladal ženevski duh«. »Mi se ne zavzemamo — pravijo podpisniki — za odpoved realističnim stališčem, brez enakosti obveznosti z obeh strani. Hoteli bi pa da se naša politika okoristi z realističnim gledanjem na položaj, osvobojenim predsodka, da delajo sovjetski voditelji vse napak, mi pa imamo vedno prav. Želimo, da naj bi se ponovno uveljavil pravilni ženevski duh. tako da bi lahko mi vsi živeli in pustili živeti«. Pismo Eisenhowerju izraža tudi zaskrbljenost podpisnikov zaradi »vesti v tisku o izjavah nekaterih lastnikov ameriške vlade, ki poskušajo nadeti uzdo ženevskemu duhu«. Nadalje pravi pismo, da bi »povratek k nespravljivemu stališču, ki je bilo značilno y'•ViL' M . . a c.miiltv ctnjo tkon,'7‘--’do-OČeni na ^*X’bdiencS; Pinay za‘ JSu .solidarnostno J11 da «n‘ bil° dovolj '4 ^ *rancoski po- t?t0nu obrazl°-«,'1» darii !norn, v katerem s7-DA *la- iSNsiii. ranc'i« in 80 ,v°ie naspro-Vl* alžirskega VSk- dnevni red j . ki.hNti pZzav: ki so gla-J»»no 3!' pravi da- !lA( J*5»kih * - "“Povodi * Nižave ,clrzav' Komu-' v“? '*iu do vlad-V'»tn, "eni. I*1 ru- Opazo-Velijl bo stališče X °*‘e, važnosti za »Melito Kotovo zelo ” ,:!>le anes !w,'»ti „*t»t«-i Ja ,n n* ma. .iiJšhč pra«, 'b» g, hočejo »Le Po- poudarja: a *»V i mu c ju *>dnHrVbi bilo S t^osM,0.0’ bi se iz-S|j» v«. a Prav1*!01!1'1" Pr,‘ ^Vvr,;< 8itak° i« ob- &S7,: ho 7 , *k'.,v» i ’ade yfla )e alžirska * i, l>'si,('1aro«i, boloem ge« ilti.h m«- Bundeslag bo zasedal leden dni v Berlinu Bonn hoče s lem lik pred Ženevo poudarili poveianosl Berka z Zahodno Nemojo - Zanikane govorice o sestanku Duks Adenauer • Pred začetkom sovjetsko nemških razgovorov o izmenjavi veleposlanikov S\,au i' f».J* v a Rlav e'*.eii «Naj_ Fau- ne. bo še no vpraša-se rešimo »r;*«ko ‘h- mn*varne-Vo kar velja mogli od- gV‘.Pb K. |l\ ^»Vo .uh--.—J-!<<>», k!. e Mar°-1 ^ ij°v' slcun-*Sil° Men- | BONN, 17. — Predsednik Bundestaga Gerstenmaier je prispel danes v Berlin, kjer se bo v sredo v navzočnosti podkanclerja Bluecherja m skoraj vseh zveznih ministrov začelo zasedanje Bundestaga ki bo trajalo teden dni. Lani 17. junija (ob obletnici uporov v Vzhodni Nemčiji) je Bundestag namreč sklenil, da se bo vsako leto za teden dni sestal v Barlinu. Tokrat je to zasedanje tik pred konferenco v Ženevi, kai naj poudari, da je Berlin povezan z Zahodno Nemčijo. Predstavnik zahodnonemške-ga zunanjega ministrstva pa je izjavil, da bodo ta teden v Parizu zahodnonemški in sovjetski diplomatski predstavniki začeli pogajanja za izmenjavo veleposlanikov med Moskvo in Bonnom. Razgovore bosta vodila sovjetski veleposlanik Vinogradov ;n bonnski veleposlanik von Maltzan. Kot je znano, je bila vzpostavitev diplomatskih odnosov med Bonnom in Moskvo dogovorjena med Ade-nauerjevim obiskom v ZSSR Uradni bonnski predstavnik je obenem zanikal govorice «> morebitnem sestanku med Dullesom iD Adenauerjem pred ženevsko konferenco. Predstavnik je dodal, da je sploh malo verjetno, da bi bil Adenauer popolnoma zdrav pred konferenco. Zdravniško poročilo o Ade- nauerjevem zdravju pa pravi, da se kanclerjevo stanje boljša, čeprav se je temperatura nekoliko dvignila. Pred referendumom o posarskem statutu BONN, 17. — Zahodnonemški novinar Heinrich Schuet-zinger je bil danes izgnan iz Posarja. Schuetzinger je bil pred leti uradnik pri socialdemokratskem listu »Volks-stimme« v Saarbrueckenu in je že takrat zašel v spore s politiko Hoffmannove posar-ske vlade. Medtem je »Zveza posarskih Nemcev« objavila izjavo, v kateri zatrjuje, da je »naloga bonnske zvezne vlade, da brani interese posarskega prebivalstva, zlasti če bi to zavrnilo mednarodni statut in s tem optiralo za povratek v nemško državo«. Zveza zatrjuje, da bi bilo treba takoj Po zavrnitvi statuta na re ferendumu izvesti volitve v posvetovalno skupščino, ki bi postavila tudi novo posarsko vlado. Institut za javno mnenje Al-lensbach v Muencheni* je objavil rezultate nedavno izvedene ankete v Posarju. Institut zatrjuje, da je imelo v času ankete samo 17 odst. vprašanih oseb namen, da g!h. sujejo za statut, medtem k.) bi 35 odst glasovalo proti. 36 odst. je bilo še neodločenih. 12 odst. pa se je nameravalo vzdržati glasovanja. Referendum o posarskem statutu bo 23, oktobra« za predženevsko razdobje, u-tegnil pripeljati do neuspeha neposrednih razgovorov ali do nevšečnosti in izgube ugleda«. »Ker je skrajno neverjetno — nadaljuje pismo — da bi prišlo na eni ali na drugi strani do popolne kapitulacije glede vprašanja nemške združitve, izražimo željo, da bi se upoštevale kompromisne re-šitve^ki bi upoštevale upravičene zahteve vseh zainteresiranih držav po lastni varnosti«. Končno predlaga pismo, naj bi se podvzeli »konkretni u-’ krepi za uresničenje obsežne svobodne izmenjave, ki .je potrebna vsem državam, tako na Vzhodu kot na Zahodu« in da »se storijo vsi napori za nadaljnjo krepitev Združenih narodov s povečanjem števila članic, dokler ne bo uresničena univerzalnost organizacije s sprejemom vseh zakonitih in trdnih vlad«. Med podpisniki pisma so predsednik narodnega zavoda za jeklo Ernest Weir, predstavnica Mednarodne ženske zveze za mir in svobodo Mildred Scott Olmstead, pisatelj James VVarburg in drugi. Včeraj pa se je v palači Združenih narodov v New Yorku začel 24. »letni forum« lista «New York Herald Tribune«, ki je to leto posvečen uporabi atomske energije v miroljubne namene. Sest znanstvenikov je pred tisoč povabljenimi gosti diskutiralo o ra7,-nih vidikih tega vprašanja, govorili pa so tudi glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld, načelnik britanske delegacije pri OZn Nutting, svetovalec predsednika Eisenhovverja za vprašanje razorožitve Harold Stassen in sovjetski delegat Soboljev. V svojem govoru je Stassen zahteval od ZSSR. naj čim prej odgovori na Eisenhovver-jev načrt za vzajemno letalsko nadzorstvo med obema državama. Dodal je, da je nujno treba v kratkem doseči sporazum o načrtu za razorožitev, kajti število držav, ki so sposobne izdelovati nuklearno orožje, se stalno povečuje, s tem pa raste atomska nevarnost. Soboljev pa je izjavil, da sta se ameriško in sovjetsko stališče o, vprašanju razorožitve znatno približali in nato govoril o glavnih osnovah sovjetskega načrta za nadzorstvo nad pristanišči, postajami in letališči, ki bi omogočilo pravočasno ugotavljanje nevarnih vojaških koncentracij in bi s tem preprečilo vsak presenetljiv napad. Britanski delegat Nutting je prikazal načrte svoje vlade glede uporabe atomske ener gije v miroljubne namene in med drugim zatrdil, da bodo leta 1960 v približno pol milijona angleških stanovanj u porabljali elektriko iz atomskih central. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld pa je zatrdil, da je nedavna atomska konferenca v Ženevi dokazala, da lahko mednarodno sodelovanja za razvoj atomske energije zagotovi trajen mir. Moskovska »Pravda« pa objavlja danes članek, v kate> rem pravi, da je treba »z obžalovanjem ugotoviti, da čas po ženevski konferenci ni bil koristno izrabljen za iskanje sprejemljivega sistema razorožitve in prepovedi atomskega orožja«. Sovjetsko stališče o tem vprašanju je jasno, nadaljuje list; «ZSSR se zavzema za široko omejitev oborožitve in oboroženih sil in za prepoved atomskega orožja, kar vse naj bi zajamčil učinkovit sistem mednarodnega nadzorstva«. »Pravda« kritizira ameriško stališče in pravi, da je predstavnik ZDA v pododboru OZN poskušal opravičevati svoje nasprotovanje nadzorstvu nad oborožitvijo in nad proizvodnjo atomskega orožja s poudarjanjem težav takega nad- zorstva. Toda kljub vsem razumljivim težavam, ki jih zastavlja vzpostavitev medna sarja Baodaja naslovljeno a-meriškemu poslaništvu v Parizu. V tej noti poziva Baodaj rodnega nadzorstva, »tega ni! zahodne vlade, ngj ne prizna' mogoče izrabljati kot pretvezo jo zakonitosti ljudskega gla-za izmikanje omejitvi obori«« j sovanja, ki ga je razpisal mi- iitve in prepovedi uporabe a-tomskega orožja«. Sovjetski list obtožuje ameriško delegacijo, da je zaradi svojega stališča glavni krivec za pomanjkljiv napredek dela razorožitvenega pododbora OZN, in dodaja, da »svet prisostvuje poskusom razširjanja pesimizma pred sestankom zunanjih ministrov štirih velikih, ki se bodo Vnorali ukvarjati tudi z razorožitvijo«. Čuenlaj pripravljen na sestanek z Dullesom HONG KONG, 17 — Voditelj delegacije 47 japon. občinskih svetovalcev, ki je obiskala Kitajsko, Jošiohiko Kitajima je danes v Hong Kongu izjavil: »Cuenlaj, s katerim sem se sestal 2. oktobra v Pekingu, je izjavil, da je po potrebi pripravljen sestati se z ameriškim državnim tajnikom Dullesom za rešitev nerešenih vprašanj med Kitajsko in ZDA«. Kitajima je dalje izjavil, da mu je Cuenlaj zagotovil, da bi japonska delegacija, ki bi se pogajala za uvedbo rednih diplomatskih odnosov med Japonsko in Kitajsko, bila dobrodošla v Pekingu, ter je dodal, da bi se vprašanje japonskih vojnih ujetnikov, ki so še na Kitajskem, lahko rešilo z neposrednimi pogajanji med Pekingom in Tokiom. mistrski predsednik v Južnem Vietnamu Diem za 23, oktobra. Predstavnik je dodal, da se ta sklep Diema tiče »vprašanja, ki je strogo notranjega značaja« in da se o njegovi zakonitosti ZDA ne morejo izreči. Na vprašanje, ali bodo ZDA odgovorile na Baodajevo noto, je predstavnik izjavil, da ne more odgovoriti na to vprašanje in da do sedaj ni bil Baodaju poslan še noben odgovor. MOSKVA, 17 — Agencija Tass je sporočila, da je pre-zidij vrhovnega sovjeta imenoval Vladimira Vladimirovi-ča Mackeviča za novega mi-ministra za kmetijstvo in je je bil Mackevič namestnik ministra za kmeijstvo in je vodil sovjetsko kmetijsko delegacijo, ki je julija obiskala ZDA. Bugandski kralj se je vrnil v domovino Svetozar Vukmanovič o investicijskih kreditih BEOGRAD, 17. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je na skupni seji gospodarskih odborov obeh domov Zvezne ljudske skupščine med drugim sporočil, da je bil dosežen precejšen napredek v pogajanjih z ZDA *a obsežne investicijske kredite. S temi krediti bi med drugim zgradili novo železarno, tovarno aluminija in nov rudnik bakra. Krediti bi se odplačali s proizvodnjo teh tovarn. Inozemski investicijski krediti bodo omogočili lažje izvajanje nove gospodarske politike in obenem tudi olajšali položaj plačilne bilance. Nadaljnje olajšanje plačilne bilance bo prinesel uspešen zaključek pogajanj za ureditev jugoslovanskih terjatev v Zahodni Nemčiji. Prav tako so pomembni gospodarski aranžmaji, ki so bili nedavno sklenjeni z ZSSR. KAMPALA, 17 — Bugand-ski kralj (kabaka) Mutesa II. se je danes vrnil v domovir no, kje r so ga navdušeno sprejeli. Na letališču v Entebbe gn je med drugimi’ sprejel tudi ugandski guverner Cohen, ki ga je leta 1953 izgnal pod obtožbo, da ne so-ueiuje lojalno z vlado. Ka bako je na letališču čakala tudi večja množica, med katerimi je bilo okoli 2.500 moških z dolgimi bradami, ki so prisegli, da si jih ne bodo ostrigli, dokler se njihov kralj ne vrne. PITTSBURG, 17 — V 29 tovarnah «Westinghouse Electric Corporation« je 49.000 delavcev včlanjenih v sindikat električarjev CIO kmalu po polnoči začelo stavko, ker so bila prekinjena pogajanja za obnovitev kolektivne pogodbe. Rumita je v pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo spričo tega prvega stika in dejal, da je še posebej vesel, ker jo do njega prišlo v ozračju splošne pomiritve, ki se je začelo v Ženevi »in h kateremu je Italija poskušala prispevati s svojo zunanjo politiko«. Nato je Romita omenil florentinski sestanek županov mest in dejal, da pomeni zanj resolucija s tega zborovanja »znak novega časa, ki odpira nova obzorja«. V miru, je nadaljeval nato minister, bo mogoča najširša izmenjava izkustev in tehničnih dognanj. Zaključil je z izjavo, da si kot socialni demokrat želi miru, »kajti mir pomeni napredek za narode in blaginjo za delavski razred«. Tudi Kučerenko je izrazil zadovoljstvo spričo tega sestanka in dejal, da nnmiTava 'njegova delegacija v lt»liji proučevati predvsem izkušnje s področja gradbeništva; ta obisk Jč »sad koristne in plodne prakse izmenjave tehničnih delegacij, ki se je v zadnjem času začela med ZSSR in Zahodom« Kučeren-ko je izrazil željo, da bi se izmenjave delegacij med obema deželama v prihodnje pomnožile in zaključil s poudarjanjem »prijateljskih vezi med sovjetskim in italijanskim ljudstvom«. Delegacija bo ostala v Italiji deset dni. V Rimu bo obiskala gradbišča IACP in IN A Casa. športne naprave na Foro Italico, postajo Termini in še nekaj objektov, v Bologni razna javna dela, med njimi Športno palačo in hiše IACP, v Torinu nu in Ivrei okraj Mirafiori in naselje Olivetti, v Genovi o-krai Degli Angeli, v Cortini zimskošportne naprave, v Neaplju pa pomorsko postajo, čezmorsko razstavo in nove stanovanjske kolonije. Sprejem, ki sta ga Segni In Romita priredila sovjetski delegaciji, je — čeprav formalen — vendar nov v dosedanji praksi, zlasti če pomislimo na Romitove besede o mednarodni pomiritvi. Ti novi znaki »o bili na splošno, ugodno »prejeti, posebno spričo prizadevanj. ki jih kaže demokristjan-sko vodstvo v smeri ustvarjanja nekake »protiuteži« pomiritvi. Prav zdaj se govori o novem Fanfanijevem potovanju v Bonn še pred uradnim Segnijevim in Martinovim obiskom. V sredo bo nova seja vlade. Dnevni red seje še ni bil sporočen, verjetno pa bodo ministri še nadalje razpravljali o vprašanju državnih nameščencev. ki je bilo rešeno samo začasno. Na zunaj bi bilo sicer soditi, da bo vlada ta teden lahko mirneje dihala, vendar se zdi tako mišljenje samo navidezno. Res je, vprašanje vojaških sodišč je zaenkrat srečno pod streho, pa čeprav samo s podporo fašistov in monarhi, stov, in se verjetno do novembra ne bo več pojavilo v ostri obliki: enako je res, da je javno mnenje že nekako prebavilo povišane davke na sol, kavo in metan. Res je tudi, da se je finančni minister Andreotti zaenkrat odpovedal mislim na nove davčne poviške in da se je tudi Gonella vdal v nalogo, da sindikalnim predstavnikom državnih nameščencev dopove, da vlada ne more storiti vsega naenkrat. Toda na drugi strani se je pokazalo, da bi vlada ob vojaških sodiščih zašla v hude težave, ko je ne bi bila podprla skrajna desnica, kar je znatno okrnilo dosedanji Se-gnijev sloves levo orientirane skoraj molče prešla preko tega dejstva, medtem ko ga na primer kritizira jt II Corrierc della Sera«, ki pravi, da se je prvič zgodilo, da se je Segnijeva vlada znašla v parlamentu pred resn č-no važnim glasovanjem tako s političnega kot s pravnega stališča in da je bila je bil uradno ratificiran pakt o akcijski enotnosti med fašisti in monarhisti. Narodni svet PNM ga je odobril s 37 glasovi ob sestih vzdržanih (bilo pa je zaradi tega že poprej nekaj uskostev v Lau-rov tabor, ki pa se je na drugi strani oslabil zaradi nenadnega odstopa dosedanjega pri tem prvem glasovanju de-| glavnega tajnika Lessone), o-jansko poražena, kajti predlog j srednji odbor MSI pa s 103 Villabruna-Macrelli je bil za- j glasovi proti 5. Vodstvi obeh vrnjen samo z glasovi monar- strainVc bosta ustanovili skup-hofašistov. ki so popravili od-1 no komisijo, ki bo koordini- v vrstah krito odpadništvo vladne koalicije. Novi davki so še enkrat o-pozorili na nemogoče razmerje med posrednimi in neposrednimi davki, diskusija o državnih uradnikih pa je ob- rala njuno akcijo na osnovi nekaterih programskih načel, med katerimi so revizija u-stave, 4«ki je izraz pristranskega in protizgodovinskega duha CLN«. «obnovitev veljave zakona proti stalni zaroti novila že stare polemike 01 komunističnega prevrata«, o-usmeritvi državne gospodar- > pozjcjia proti DC. dokler ne ske politike. Obenem so se l pov«em prekinila z levico, pokazale razpoke v vladni (<0bnov!teV in nepopustljiva o-koaliciji, zlasti pa, da demo- hramba ugleda in moči obo- kristjanska stranka ne podpira Segnijeve vlade v tisti meri. ki bi bila za mirno vladanje potrebna. Skratka, pokazalo se je, da vlada ni na nič kaj trdnih nogah. Razlage so seveda različne. Nekateri trdijo, da vlada, ki ima šele tri mesece, še ni prebrodila prvih težav in se še ni ustalila, drugi pa zatrjujejo, da je njen čas že prešel in da se pripravlja nova kriza. Oboje trditve so seveda izraz različnih tendenc, ki bi rade vlado ohranile ali jo vrgle: njen obstoj bo torej odvisen od tega. katera tendenca , po prevladala. Vsekakor pa kaže prav glasovanje o vojaških sodiščih, da gre vlada isto pot iskanja o-pore na desnici, ki je bila usodna za Scelbo. i Medtem se desnica posknša | roženih sil« itd. A. P. Nenni potuje danes iz Moskve v Rim MOSKVA, 17. — Po povratku s Krima, kjer se je sestal s Hruščevom. je Nenni izjavil, da kažejo sovjetski voditelji «preudaren optimizem« glede bližnje ženevske konference in da se jim predvsem zdi mogoč sporazum o razorožitvi. Ne prikrivajo si pa težav glede rešitve prvega vprašanja dnevnega reda, namreč Nemčije in evropske varnosti. O italijansko-sovjetskih odnosih je Nenni izrazil upanje, da se bodo popravili. Nenni bo jutri odpotoval iz organizacijsko krepiti. Danes I Moskve v Rim. ga sredinca. (Pri tem je značilno in v neki meri tudi ne- razumljivo, da je prav levica Poluradno tolmačenje konference o pristanišču Revija «E8teri* o bližnji konferenci o tržaškem pristanišču na osnovi londonske Spomenice o soglasju RIM, 17. — Revija »Esteri« jansko trgovinsko ladjevje objavlja v svoji zadnji številki članek pod naslovom »Konferenca za Trst«, v katerem ponavlja znano tezo vlade da je Italija že izpolnila svojo obvezo o izdanju določil za u-pravljanje proste luke. Članek omenja nato odlok vladnega generalnega komisarja Pala-mare, ki je bil izdan januarja t. 1. in ki naj bi po zatrjevanju oblasti pomenil izpolnitev mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela Italija glede proste luke. V zvezi z akcijo vlade za tržaško pristanišče pravi članek, da gre ta akcija v dve smeri: po eni strani čim večje potenciranje pristaniških naprav, da bodo zadostile zahtevam modernega prometa, z druge strani čim večji razvoj sporazumov s prizadetimi državami, zato da ne bi prišli v nasprotje s tem, «kar bi lahko označili za naravne zakone gravi-tiranja prometa«. Članek pripominja, da bo rimska konferenca neodvomno služila temu dvojnemu namenu. Kar se tiče moderniziranja pristaniških naprav, omenja članek, da je treba tu rešiti dve veliki vprašanji; povečanje rednih pomorskih prog in prilagoditev železni ških tranzitnih tarif. Glede prvega vprašanja je rečeno, da je nastalo zaradi resne škode, ki jo je utrpelo itali V petem tednu zasedanja glavne skupščine Združenih narodov Glavna tri vprašanja so trenutno gospodarski razvoj, nerazvitih držav, miroljubna uporaba atomske sile in položaj nesamou-pravnih ozemelj . Danes nadaljevanje volitev v \/arnostni svet NEW YORK, 17. zasedanje glavne „Kolo" v Burmi RANGUN. 17. — Folklorni ansambel »Kolo«, ki je prispel iz Kitajske v Burmo, je sinoči priredil svojo prvo predstavo v Ranpunu. Predstave, ki ji je prisostvovalo okrog 2500 gledalcev, se je u-deleiil tudi predsednik vlade U Nu s številnimi člani vlade. Predsednik U. Nu je pred predstavo pozdravil člane ansambla in poudaril, da bo njihovo gostovanje velik prispevek h krepitvi kulturnih in prijateljskih stikov. Po predstavi sta predsednik U Nu in burmanski minister za kulturo posebej čestitala članom ansambla k uspešni izvedbi programa. Baodajeva pritožba VVASHINGTON, 17 — predstavnik ameriškega državnega departmaja je na tiskovni konferenci sporočil, da so v Washingtonu dobili noto cp- OZN začenja že peti teden svojega dela. Kaže, da bo ta teden končana splošna debata o treh vprašanjih, ki so trenutno najvažnejša: o go- spodarskem razvoju ' nerazvitih držav, o miroljubni uporabi atomske energije in o položaju nesamoupravnih ozemelj. Ta teden morajo biti končane volitve novih članov stalnih organov glavne skupščine. Danes se začne tudi razprava o listini o človečanskih pravicah, toda brez upanja, da bo delo kmalu končano. Za pretekli teden zasedanja je bila morda najbolj značilna živahna diplomatska aktivnost okrog volitev treh članov Varnostnega sveta, šestih članov gospodarsko-socialnega sveta in dveh članov skrbniškega sveta, skupaj 11 novih članov. Glasovanje v Varnostni svet je pokazalo, da ima Jugoslavija precej možnosti za izvolitev, čeprav ni imela in nima namena kandidirati. Ju-goslavij* u pradviem zanima Deseto 1 za mesto v gospodarsko-social-skupščine | nem svetu, tod-a 'vse kaže, da bo glede Varnostnega sveta težko najti kako drugačno rešitev kot izvolitev Jugoslavije, ki je sprejemljiva za o-gromno večina članic OZN. V gospodarskem svetu je bilo pretekli teden največ govora o potrebi po ustanovitvi posebnega fonda za finansiranje gospodarskega razvoja ne; razvitih držav. Potrebno bi bilo 250 milijonov dolarjev, iz katerih bi dajali dolgoročna posojila z nizkimi obrestmi ali pa darila za pospešitev razvoja zaostalih dežel, V političnem odboru so «atomske sile« zagovarjale ustanovitev mednarodne agencije za miroljubno uporabo atomske energije izven Združenih narodov. Ker bi tu imele velike sile glavno besedo, so manjše države, med njimi tudi Jugoslavija, predlagale ustanovitev agencije OZN, ker bi v taki ustanovi vse članice imele enake pravice. Vse delegacije pa se strinjajo v tem, da bi mednarodne atomske konference, kot je bila letošnja j£ Ženevi, močno pri- med vojno, in predvsem zaradi pretekle negotovosti o bodočnosti Trsta. Ta negotovost «je zmanjšala vrsto pobud in je povzročila, da so bile proge, ki so po tradiciji vezale Trst z Ameriko in Daljnim vzhodom, usmerjene proti Genovi in Neaplju, zaradi česar je tranzitni promet s tržaškim tujim zaledjem prisiljen usmeriti se v druga pristanišča, ki imajo redne trgovinske proge s temi oddaljenimi ozemlji«. Glede mednarodnih železniških tarif je v članku rečeno, da »znatna znižanja, ki so še sedaj v veljavi, dokazujejo voljo »talije, da gre na roko promeiu med Trstom in deželami zaledja«. V svojih zaključkih pravi člankar, da se druga plat konference za Trst «povezuje z vprašanjem določene konkurence, ki jo bomo imenovali «extra-ekonomično», s katero se je v vseh obdobjih skuša!« pobijati naravna tendenca prometa Severnovzhodne in Srednje Evrope na Trst«. »Ta konkurenca ima za podlago tarife za notranjo plovbo, ki jih je določila Nemčija, da pritegne promet iz Švice, C SR ia Avstrije, raznovrstne izmenjave, s katerimi hoče Jugoslavija povečati reški promet, kumulativne pomorsko - železniške tarife, s katerimi se določajo izredno nizke brodni-ne, mezde za delovno silo, ki so v nekaterih pristaniščih (Reka) mnogo nižje kakor •*! Trstu, za razkladanje in nakladanje. Članek dodaja, da «vse, kar bo Italija lahko napravila r. davčnem tarifnem okviru, da olajša promet z zaledjem, ne bo nikoli zadostovalo za spremembo tega položaja, če bo primanjkovalo lojalnega in trajnega mednarodnega sodelovanja, ki naj odpravi tiste ovire, ki so plod enostranska politike«. Tako tolmačenje, ki odraža mnenje palače Chigi, sa-hno zmanjšuje pomen sklicane konference in ne bo pri- pomogle k mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Na svetu je zdaj okrog 60 nesamostojnih ozemelj z več kot 170 milijoni prebivalecev. Čeprav so oskrbniki teh de-! vedlo do nobenega pomemb- žel poudarjali napredek, so vendgrle mnoge delegacije poudarjale, da rasna diskriminacija vlada v mnogih od teh ozemelj in ogroža njihov na predek. Za odbor za socialno-kultur-na in humanitarna vprašanja je bila pretekli teden značilna ostra diskusija med nekaterimi delegacijami in glHV-nim tajnikom OZN Hamnriar-skjoeldom, ki je predlagal podrobno razpravo o pravici narodov do- samoodločbe. Danes so začeli v tem odboru razpravljati o listini o človečanskih pravicah Hammarskjoeld pa je obljubil, da bo podrobno pojasnil smisel svojih predlogov. Splošna debata je obravnavala doslej vsa važnejša vprašanja, razen razorožitve in sprejema novih članov. Od 70 točk na dnevnem redu je razprava skoraj o vseh že končana. Skupščina bo nehala zasedati 10, decembra. nega rezultata, ker hoče rimska vlada zreducirati to mednarodno konferenco le na posvetovanja za reševanje tehničnih vprašanj. Kakor smo že svoj čas poudarili, se je rimska vlada s tem povsem oddaljila od obveznosti, ki jih je prevzela. Mrzel val STOCKHOLM, 17. V zadnjih 24 urah je zavladal po vsej Švedski mrzel val. V prestolnici sneži in v severnem delu države je temperatura padla na 16 stopinj pod ničlo. Tudi v Avstriji je tempe« ratura zelo nizka. V vsej državi je snežilo na področjih v višini nad tisoč metrov. V Dolomitih v Severni Italiji sneži, v nižini pa neprestano dežuje, medtem ko j« temperatura znatno padla. Razna obvestila Ljudska prosveta FRTMORSKl DNEVNIK Na današnji dan 1868. leta Jt bil ,v Šempasu prvi tabor, ki se £a Je udeležilo 10.000 gori-ških Slovencev. SESTANEK SOLNIKOV ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV Lokalne šolske oblasti kršijo dosedanjo prakso v slovenskem Šolstvu Pogajanja na uradu u dejo Včeraj so se na uradu za delo pogajali predstavniki sindikatov jn združenja lastnikov javnih obratov. Kot je znano, zahtevajo uslužbenci javnih obratov 20 odstotkov poviika na osnovne plače, ker niso dobili od leta 1951 še nobenega povtyka in so za-ostall dhlač ta prejemki ostalih kategorij. Prav tako jim tudi ša niso poenotili raznih plačnih postavk. Delodajalci *o odločno zavrnili vae zahteve uslužbencev, češ da gre zelo slabo s kupčijo. Ker niso bila nadaljnja skupna pogajanja mogoča, so funkcionarji urada za delo sklenili, da bodo ločeno razpravljali z obema strankama. Danes bodo sprejeli na uradu za delo predstavnike delodajalcev. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V dvorani na stadiona «1. maj» v četrtek 20. t.m. ob 18. url mladinska,igra Oskarja Wuhnerja »Pastirček Peter in kralj Briljantin“ V nedeljo 28/ t. m.-ob 17. uri Ferdinand Hoger: Slovenski šolniki ne bodo odnehali v borbi za vse pravice, ki so si jih priborili in ki so jih do nedavnega tudi uživali nikov v italijansko delegacijo ng bodoči mednarodni konferenci o tržaškem prostlščU in da bodo zahtevali vključitev Tržačanov v komisijo za upravljanje rotacijskega sklada. Poleg tega bodo na dnevnem redu tudi nekatere točke navadnega upravnega značaja. Preteklo soboto so se se-stali šolniki Zveze prosvetnih delavcev in pretresli položaj slovenskega šolstva, ki je nastal z novim šolskim letom 1955-58. Pri tem so ugotovili sledeče; Kljub zagotovilom prosvetnega ministra g. Rossija, ki so jih zastopniki strokovnih organizacij slov. šol prejeli ob njegovem kratkem obisku v Trstu, so lokalne šolske 0-blasti mimo teh zagotovil hudo kršile dosedanjo prakso, ki jo je bivša ZVU uvedla glede slov. šolstva s svojimi ukazi, predpisi in načini v notranjem upravljanju, da ne rečemo, da sploh niso upoštevale londonskega sporazuma in njegove priloge Posebnega statuta. Nenadno so te oblasti spre- PROSVETNO ORUSTVO IVAN CANKAR V petek 21. oktobra ob 20. uri v dvorani v Ulici Montecchi št. 8 Ferdinand Roger: Izvaja SNG Z jutrišnjim dnem začnemo objavljati na Četrti strani natega dnevnika nal Pri običajnih prodajalcih dobite številko 1 CICIBANA novi roman: sur DE MAUPASSANT «BEL AMJ» Stane 20 lir in... vasi malčki bodo veseli. lilllillitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiHiHnmiTnini Razstava umetniških del MILKA BAMBIČA bo odprta v mali dvorani na stadionu «1. MAJn do nedelje. 23. t. m. vsak dan od 11. do 13. ure in od 16. do 21. ure. (Lepi striček) napredka Guy De Maupassant je livel od leta 1*5» do 11*1 In spada v tako imenovano naturalistično tolo ter uživa sloves izrednega pripovednika. V romanu «BEL AMls opisuje vzpon prišleka od podoficirja francoske kolonialne vojske pa do najvHjih časti v tedanji vladajoči francoski meščan, ski družbi, ki Je prav takrat zavojevala Maroka, zaradi katerega imajo nasledniki te družbe tako velike preglavice prav v današnjih dneh, ko o njih iz dneva v dan beremo. Maupassant J* ustvarjal z osupljivo naglico in je v pičlih desetih letih pisateljevanja (1110-1896) napisal II knjig novel, « romanov In 3 knjige intimnih ter potopisnih zapiskov poteg dveh dram. Roman sBEL AMIi, ki ga Je Oton Zupančič že leta 1912 prevedel z el.epi striček«, sprda med najbolj znane pisateljeve romane in vedno zčova zanima evropske bralce zaradi resnično zavidljivih pisateljskih kvalitet kakor sta predvsem edinstveni opazovalni dar In silna elementarna poezija, ki diha pod hoteno umetnikovo hladnostjo. Prepričani smo, da bodo naši čltateljl z objavo tega romana, ki bo trajala približno do konca januarja prihodnjega leta, prrv gotovo zadovolji}!. UREDNIŠTVO Z rešilnim avtom so pripeljali v bolnišnico. 19-let-nega Marija Brainija iz 2a-velj, kateremu so izprali rano na roki in razne praske po nogah ter ga nato s prognozo okrevanja v 7 ali 8 dneh odslovili. Braini je izjavil, da se je med vožnjo s kolesom zaletel v trokolesni tovornik, ki je stal ob pločniku nedaleč od miljske ladjedelnice Felzegy. zobozdravnik' Ustne in zobne zobne Pr?u Sprejema od in od 15. do Ulica Torrebiaj (vogal Danes ob 19.20 bo na italijanski postaji radia Trst govoril Gianfranco Tonini o našem mladem škedenjskem rojaku, kiparju Marijanu Černetu. SALON GODIN*?; Skedenj. Ul. «• Specialna trajn*‘ Diolorriran str ,5 ,/ Ga. Darinka, fen a u-rednika Hita «C orriere di Triesten Ruggera Bar-toluccija. je včeraj zjutraj povila ljubko PUNČKO Mladima zakoncema naše iskrene čestitke, nn-vFPSjenki pa vse najboljše v nadaljnjem življenju. Rossetti. 16.00: «OperaeiJa mi- tra«, Steve Barclay. Excelsior. 16.00: «Clovek in vrag«, A Luatdi. Feuice. 15.00: «Papa Gambalun-ga», Fred Astaire. L. Caron. Naziunale. 15.00: »Canaris«, O. L. Hasse, Adrian Hoven. Fllodrammattco. 16.00: »Pekel pri Dien-Bien-Fuju«. Superciuema, Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: »Zeleni ogenj«, G Kelly. S. Granger. Astra Rojan. 16.00: #Dekle stoletja«, Judy Holliday. Capitoi. 16.00 «Brigadoon», Var. Johnson, Gene Kelly. Cristallo. 16.00: «Zver». Robert Mitohum in Teresa VVright. Grattacleio. 16.00: »Potegavščina«, B Cravvford, G. Mašina. Alabarda. 16.00: »Princ študent«, A. Blyth, E. Purdom. Ariston. 16.00: «Sporna ženska«, Elaine Stewart, R. VKjmarc«, Karl Malden. Armonla. 15.00: »Strah v Golden Wtstu», K. Larsen. D. Drakie. Aurora. 16.00: »Komu zvoni«, G. Cooper iik. Ingrid Bergman. Garibaldi. 16.00: ((Slivni izobče- nec)). R. Ryan, C. Tr.evor. Ideale. 16.00: »Nikdar ni prepozno«, P. Stoppa, I. Baczizp. Impero. 16.00: »Ščepec sreče«, Denis Day. Robert Cumings. Italia. 16.00: «Madame du Barry», Martine Carol. S. Marco, 16.00: ((Samomorilna misija«, Torvy Curtis, Frank Lovejoy in M. Murphy. Kino ob morju. Zaprto. Moderno. 16.00: «Trije novci v vodnjaku«, Clifton VVebb, Do-rothy Mac Guire. Savona. 15.30: «Iyahka leta«, h no Taranto. , C1 Vlale. 16.00: «Kaznildica zg Jenske«, Glrnis Johns. Diana l>ors. Vittorio Veneto. 16,00: «Svet pripada ženskam«, Clifton Webb in June Aliysoa, Azzurro. 16.00;. »IVan, sin belega vraga«, Nadia Gray in Paul Campbell. Belvedere. 15.00: «Zgodba treh ljubezni«, L. Caron. Marconi. 16.00: «Strah v vlaku«, Glenn Ford. Massimo. 16.00: «Pištola, ki poje«, George Montgomery in Dorothy Malone. Novo cine. 16.00: «Dolga noč«, Anthony Quinn in P. Castle. Odeon. 16.00: «Angelitos negros«, Pedro Infante. Radio. 16.00: »Dvoboj na soncu«, J. Jones in Gregor.y Peck. Mladini izpod 16 let prepovedano. Venezia. 15.30: »Dvoboj na Sier-ra Madre«. Skedenj. 18.00: «Pogumni možje«. Kino na Oočinah. 18.00: »Skob-čev prelaz«. Diplomiran -za barvanje 1' Masaža — * Izrežite ogla5' poseben P Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča svoje člane in prijatelje, da bo v društvenih prostorih ta teden na razpolago televizija samo danes, jutri in v petek. Prosvetno društvo v Skednju. V četrtek. 20. t. m. bo poslovala društvena knjižnica, kakor vsak četrtek, od 18. do 20, ure. Opozarjamo obiskovalce', oa se je ta teden društvena knjižnica obogatila s šestindvajsetimi novimi knjigami, katere je knjižnici podarilo uredništvo »Primorskega dnevnika. V zbirki je več knjig, ki jih je naša knjižnica pogrešala, kakor n. pr.: Državljan T. Paine od H. Fasta, M. Kranjca - Fara svetega Ivana. Petroviča - Prepelica v roki, J Londona - Dolina meseca, An-driča - Travniška kronika, J. Verne - Petnajstletni kapitan, Reymonta - Leto 1794, Korolen-ka - Gozd šumi, Caplgina . Sten. ka Razin in druge. Uredništvu »Primorskega dnevnika« se odbor zahvaljuje. Psvakl zbor Prosvetnega društva »Igo Gruden* v Nabrežini. Pevska vaja bo danes 18. t. m. ob 20.30 pod vodstvom pevovodje Osk£rja Kjudra. Vptinjači ■OgJ' Verige «E!-<% Ferodi za ž<*v «fren-do»0, Luči itCAHL*'n ^ Kroglični |ei*La ** Ventili in Pe‘ / torje . dell Nadomestni \J' bor za niotof? 0,,, in skuterje ^icH uCEAT)) 1“ UGODNE menile odredbo o nastavitvah v službo od 30. maja 1955 z novima odredbama od 13. in ( 14. septembra 1955, ki samo- voljno spreminjata vrstni red ( -pri nastavitvah, ki je bil sko-1 zt deset let v _ veljavi. Zato ni bili) z letošnjim šolskim letom imenovanih nad 20 u-čiteljev na osnovnih šolah in , nad 20 profesorjev na sred- ■ njih in strokovnih šolah, ki so bili ob podpisu londonskega sporazuma dne 5, okto- bra 1954 v službi, čeprav ima večina omenjenih večletno izkušnjo v poučevanju. Neupravičeno so skrčili nekatere razrede na škodo slov. šol in seveda tudi na škodo šolnikov ter s tem spravili slov. šolstvo v tak položaj, da bo bodoči, že dolgo obljubljeni zakon o slov. šolstvu Imel čim skromnejšo vsebino. Tudi nenadna ukinitev 'Učiteljev italijanščine na osnovnih šolah je povzročila hude posledice pri imenovanjih, ker je na ta način odpadlo kar 16 mest za slov. učitelje. Pri podeljevanju imenovanj vučiteljem osnovnih šol (profesorji na srednjih in strokov-j ADRIA Ul. Cicerone Včeraj zjutraj so na sprejemnem oddelku bolnišnice nudili vso potrebno pomoč 59-letnemu Francescu Lagatollu iz Šalita trenovia, ki je izjavil, da ga je med prekoračenjem ceste na križišču Ul. Battisti z Ul. Zanetti podrl na tla avto, ki ga je vozil neki Američan. Agenti prometnega odseka pa so kasneje ugotovili, da se je možakar zaradi nepazljivega prekoračenja ceste zaletel v avto last nekega a-meriškega podčastnika, ki je prišel v Trst iz Aviana pri Vidmu. ROJSTVA, SMRTI IN POKOKE Dne 16. in 17. oktobra 1955 se je v Trstu rodilo 7 otrok, porok je bilo 11, umrlo pa je 14 oseb. POROČILI SO SE: mizar Glor-gio Coslovich in gospodinja Ca-terina Uberti, slikar Rudolf Uršič in prodajalka Regina Cač, tesar Mario Romano in gospodinja Lidia Cecconi, mornar Dir.o Juriševič In uradnica Maria Ru-bezza, brivec Ott»vianQ Vascon in gospodinja Slavica Grobiša, mehanik Marcello Benci in ti-skarka Eleonora Ruggiero. Kapitan Gianfranco Pieve lu uradnica Fides MarsilH. mehanik Luigl Pieri In uradnica Marija Taučer, trgovec Mario Luin in gospodinja Aurelia Gr.egori, strugar Albert Terčon in delavka Anita Geatti, uradnik Francesco Balbi In uradnica Ines Piva. UMRLI SO: 58-letni Antonio Vianelll, 78-letna Katarina Ru-ter vd Ercigoj, 52-lelni Franc Verčon, 79-letnt Felice Morabito, 45-letna Marija Vatta por. Žiberna, 21-letni Giovanni Piattelli, 69-lrtni Manilo Bin. 58-letna Maria Zanier vd Bonetti. 79-letna Frančiška Benčar vd. Jug. 42-letna Virginia Svetina vd. Ma-nia, 77-letna Chiara Bonat vd. Gregoretto, 66-letna Štefanija Ferluga vd. Burger. 54-letni Giordano Melli. 66-letrvi Anton Ska-rabot. Prodaja za avto Milano, ob 21 Genova, I petek o Como -četrtek, delja ol Videm ( odhodi 8.30. Bel luno, ob 6.38 Treviso, ob 8.30 TOREK, II. oktobra 1955 ’llll»T FOHTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12,00 Kraji in ljudje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Leharjevi motivi; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18,00 Rahmaninov: Trije simfonični plesi; 18.33 Glasba iz filmov: 19 00 Pianist Claudio Ar-rau; 19.15 Radijska univerza: 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20,30 Pevski duet in harmonika; 20.50 Gotovac: Simfonično kolo: 21.00 Vitomil Zupan: »Stvar Junja SOZ*1' RflvnateljJ^ig! ložništva tr uredništvo nika izrekal” ‘t0oU žalje tov. jzgub*. ob bridki ‘zs očeta. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 16,8, najnižja 14,9. ob 17. Uri 16,4 stopinje, zračni tlak 1004,4 pada, veter 6 km na uro jugovzhodmk, vlaga 80 odst., dež 0,6 mm. nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,5 stopinje. Po dolgi in mučni bolezni je svoje blage oči naš dragi ANTON ŠKAHABOT star 66 let Žalostno vest sporočajo 81°*,.0.'c0s0ri sinovi, snaha, nečaki ip vsi.° ®jtu J” se istočasno zahvaljujejo prime r j sj£j-l Tamburiniju in ostalemu osebju Trst,, 18. okt. 1955. Borštani in prebivalci sosednjih vasi so se v nedeljo poslovili od nesrečnega Rudolja Parovela iz Zabreica, ki se je tragično ponesrečil s 'svojim motorjem pri Montebellu. V pogrebnem sprevodu je bilo mnogo vencev, ki so jih poklonili tudi fantje iz sosednjih vasi, domači pevski zbor in godba Velika množica ljudi, Jci so prišli na pogreb, je izpričala, kako priljubljen je bil Rudi ne samo v svoji vasi temveč daleč naokoli. Naj mu bo lahka domača zemljicaI NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Be-lpoggio 4; Go-dina F.riea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul, dellTstria 43; Piz-zul Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Conimerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah; Nicoli v Skednju, ®®TEM ko tržaško pristanišče životari razvoj Reke j^čan/e tranzitnega prometa: od, 60.000 ton v letu 1032 do nad "00 ton v letu 1034 • Dvajset stalnih pomorskih prog. - Vprašanje pro-“ c°ne in «svobodnih skladišči - Ladjedelnice grade devet 10.000 ladij za Švico, Anglijo in Grčijo, v kratkem pa tudi za Burmo Pogled na del reškega pristanišča h v . v v . s *. ^»šl* *tot Pristanišču in pj.cu na morje se čedalje • Posebno velja to za ^' težijo na to izho-i*i, .A0' vemo, je Reka v S V°C 'grške monarhije s.. v razmeroma krat- 1 fasu ufOVSi močan razcvet, kar ja ti razumlj ivo, saj je fc 0 eK Trsta edino izho-...' za . . velik del svojega “Ja v “'prvi pa je po konra_ t« D’a Sve'ovn> vojni prišla, lila, anunziovem «podvi-»dit, j italijansko suvere-l*dje •* >zBubila svoje za-hb o'n t>ila potisnjena ob ilostj r aVe. brez vsake mož-k| ji azv°ja. Tudi prosta lu- . Ptogla mnogo poma- . ji Uti j . ■ J* zato več ali manj btuge 1 a vse do zaključka PrevJe]SVetovne vojne, ko je 'thodjJ1 spet svojo funkcijo 1(1 sv ? na morje za velik e» dru°ie8a zaledja. Od kon-**čenj se , svetovne vojne se Tj, njen ponoven vzpon. kf»tk05e ^°mo pomudili na *i«m j 1 Reko kot pristani-'kim J* *ud> kot. industrij-b» n0ve!tom glede na sicer e, Vendar močno raz-je ‘adjedelnice. R*ka are^ sm° rekli, da je h ton blaga. V po-•kijj ietih so je promet * faSu 0 Pristanišče, ki je ^bfj, Ralijanske okupacije b*iga|j zarr>rl, začel ponovno *b Pon ln R°segel lansko le-t0b»H»i VKft rekord z 2.675.936 Vej blagovnega prometa. s IbH R0(|.000 ton več kot N n ko te Reka dosegla Vlp rVl rekord. To je pošt itjnrazumljivo, saj je Re-dejansko glavno ju-**bj| ^sko pristanišče in za-Vjati V zadnjih letih — po-'«tya budi močna tranzitna ]V, Za Avstrijo in od lan-ien* razvidno iz zgoraj (Vet Podatkov, se reški ,,le razvija samo na 1 oa ugoslavije, ampak tu-? Vpr.^un zalednih držav V iz , n*gel skok od '6.O0O V v leta 1952 do 400.000 da 'lanišče Ve, |ja''l0šnjem letu doka- Pri^Je zelo primer 18tr ■ V W?ve* Položaj'Reke je jbdtj >10, Češkoslovaško in lk »jih« posebno primeren zveze z Bližnjim f °z«rn5L lrn Vzhodom, za sre- ZVf.‘SKl .__j : ... za njene za- bazen in tudi za obema ameriškima 'IbOhiTl 1p Reka ima svoje ri “Oni, lazili6 llniie z vsemi teml . *lpih j Reka ima dvajset L“S'°vansv j' Raze" ‘ad>l Ju' . z Hei. linijske plovbe t! idgnu0 Povezane tudi dru-JaMovne 0yanske in tuje pa-Sli . družbe. V zadnjem tlVgib Roka stičišče tudi n it taniPerjev, na kate-1aii tuPr'*lv blaKa duma-VVečii''? trKovine, kakor >«i zmn !ranzit zi,hteva no-I ,'llJivn.* J1Vosti. Današnja fJivo« . k b)on reske luke znaša S4* s*f N. ,Nj j da sPe ton- Potrebno pa O vSai *a zmogljivost po- A^Čato *a nekaj sto tisoč b°ijša mehaniza- iu cat0 «ijaršve in!o. Potrebne nove ta namen se S/”*1« kiiuf0je -- Sli. ll,'*snii,,el)en načrt, ki bi v petih let'h. 2naiali okoli tri rt i-,... ln pol dinarjev. Ta večjo meha-e >n gradnjo ve- Zanimiva knjiga uglednega zgodovinarja in ekonomista profesorja oksfordske univerze D. H. Colea Angleško delavsko gibanje 'se je razvijalo skozi tri osnovne faze - Četrta, ki se začenja z oktobrsko revolucijo, je vtisnila gibanju močnejši internacionalni pečat, ki ga do l. 1914 ni imelo iltj tvejj30'000 ‘»n. SS6 pristZ,ni^0gliivostjo re' »j» iti ; a je potrebno V,ltl>°glin nckai- 2e sedanj* popoin,°st se včasih nc »li >W tien„°ma Okoristiti za-fe'ne železniške ^ inl,ikaCiil‘ tega nu'ni' 'K ?.^aEroi Pr°8 med Re* i>to„ ■it>bii.,„ °m in med Reko '»C- proti » Riektrifikacija 'til; ,'b ip ^a8rebu je že v P1088 doslej etek- CSo R'asa. Z elek- ^ M2m°glii? profi ,e b0 »'■ *. 1 Povečala za V a'o n- ,lr ko vsekakor er i, Promet skozi Ko- btode že lam do-fnizacijo ceste Pred kratkim je bila prevedena v srbohrvaščino obsežna študija o britanskem delavskem gibanju, ki jo je napisal eden najuglednejših angleških zgodovinarjev in ekonomistu^, profesor oksfordske univerze D. H. Cole, Profesor Cole je eden ustanoviteljev' znanega Fabijanskega društva, a samo njegovo delo, ki je z omenjenim prevodom postalo dostopno tudi jugoslovanskemu čita-telju, predstavlja zanimiv prikaz, analizo o nastanku, razvoju in vlogi delavskega gibanja v prvi industrijsko razviti ter kapitalistični državi na svetu — Veliki Britaniji. Ne samo, da se s to in podobnimi knjigami delovni ljudje seznanjajo s pozitivnim gradivom o tem, kako in s kakšnimi uspehi so se njihovi tovariši v drugih deželah borili n se še bore za dosego v bistvu istih ciljev, to je za o-svoboditev dela iz verig izkoriščanja. marveč morejo pri tem tudi ugotoviti — in to je najvažnejše — da so oblike in metode dela in borbe v vsaki posamezni deželi različne, odvisne od posebnih krajev mh, političnih, zgodovinskih m gospodarskih gkoliščm, ki od svoje strani vplivajo tako na potek splošne razvojne poti dežele kot tudi, razumljivo na razvoj delavskih gibanj To pa je danes, ko se je tte-ba v samem svetovnem delavskem gibanju še takb pogostokrat spoprijemati z raznimi škodljivimi ter preživelimi dogmatičnimi pojmovapji glede oblik in sredstev s katerimi n,Vj bi delavci uresničili svoje stoletne težhie. nadvse koristno vedeti ne samo zaradi ohranitve neodvisnosti akcije posamčznih ‘delavskih gibanj in političnih sjrank. ki j«3 osnovna garancija 1*11 d janske politične, državne vsestranske neodvisnosti, marveč ker je tu najti tudi vrsti) izkušenj, ki jih eno ali drugp delavsko gibanje lahko praktično uporabi v svojih pogojih, BbSteddvatlj J................ v svojih poga-lje talcih ,'4zkit-elavskega gib4- šenj nekega de nja dVuglm delavskim gibanjem v obliki knjige, ki Je bj-la prevedena v ustrezni jezik, lahko ima za nadaljnjo vzgojo delavskega razreda zelo pomembno vlogo, kar je treba plodno izkoristiti. Profesor Cole je v svoji knjigi zelo objektivno razčlenil in prikazal vsa družbena, politična in gospodarska dogajanja svoje dežele, ki se je, v njej kapitalistično gospodarstvo naglo in močno razvilo in je hkrati bila tudi domovina velikih social istov-utopi-stov, kot Thomasa Moora, Roberta Owena in dr, Tu se je delavsko gibanje že zgodaj razvilo, pri Čemer je bil ta razvoj označen z najbolj pestro raznoterostjo v oblikah m načinu borbe, kakor jih je pač narekovala specifičnost pogojev, a tudi s povsem svojstveno, čisto britansko koncepcijo o soclalizm \ Glede tega je britanski delavski razred v borbi za svoje pravice ter izboljšanje družbenega stanja stal r.a stališču, da za to ni potrebna zrušitev kapitalističnega družbenega reda in vzpostavitev diktature proletariata, marveč da se je treba za zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi boriti sredi razvijajočega sc kapitalističnega sistema samega. Iz te ostiovhe rrtzlike ' v pojmovanju razrednega boja izhaja še vrsta pojavov, ki se morajo zdeti vsakomur, ki ni podrobneje seznanjen z razvojem delavskega gibanja v Veliki Britaniji, nerazumljivi. Tako, bo marsikdo, šele ko bo pozorno prečital omenjeno Coleo.vo delo, razumel, da predstavljajp pravzaprav Tra-cleunioni in razne zadružne ter politične organizacije samo aspekte enega in istega delavskega gibanja, da imajo vse te organizacije eden in i-sti cilj, dasiravno ga skušajo doseči po različnih, večkrat celo nasprotujočih se poteh. Vse to skuša profesor Cole v svoji knjigi približati Citate lju tako, da bi si mogel ta o vsem ustvarjti lastno podobo in na razna vprašanja v zvezi z britanskim delavskim gibanjem dati svgj odgovor, cgiroma izreči svoje mišljenje, ne oziraje se na sodbo, ki jo je bil v knjigi o tem že izrekel op sam, ln prav v tem je dobra stran te knjige. Kot običajno, začenja tudi profesor Cole svojo študijo z opisovanjem procesa ekonomskih sprememb, do kateri je prišlo v Veliki Britaniji v J8. stol. in k> so se zatem nada ljevale tudi v začetku 19. ,stol. Gre zg proges nagle industrializacije, ki. je Veliko Britanijo spremenila ir poljčdelske dežele v nekakšno »svetovno delavnico*, razbila stare družbene odnose in stari podeželski način življenja ter ustvarila problem novih industrijskih mest, a tudi rodila nov družbeni razred, ki se mora preživljati izključno od prodaje svoje delovne sile. to je proletariata. Razumljivo, da profesor Cole ph hotel s tem reči, da so delavske organizacije v Veliki Britaniji izključilo prddukt industrijske revo- lucije v gospodarstvu, ker so v resnici Tradeunioni obstajali že prej. Točno pa je, kot trdi, da so te organizacije do začetka industrializacije dežele kazale zelo malo zavesti ter bile neenotne v pogledu svojih gledišč in interesov. Da bi svoje gradivo čitate-Iju približal na najbolj dostopen način, je profesor Cole začetek in razvoj britanskega delavskega gibanja skušal prikazati, oziroma ga je prikazal v treh fazah. Do zaključka prve faze angleški delavec, kot to prikazuje profesor Cole, v svojem srcu še ni prenehal biti kmet, kar se je v prvi vrsti izrazilo tako, da se je z vsemi sredstvi ip na vsg načine upiral, da bi se novi industrijski način proizvodnje in kapitalistične družbene oblike ne u-veljgVili. On se hi hotel premakniti s starega, ker mu je bilo novo nerazumljivo, ker se mu Je zdelo preveč tvegano in v nasprotju ž njegovim dosedanjim načinom življenja in navadami Niegov odpor proti temu je večkrat dobival zelo nasilne oblike, kot je bil to primer s tako Imenovanimi ludisti, ko so delavci videli razloge za svoje bedno stanje \ strdjih In so jih zato začeli Uhičevati. Številne stavke, kakor tudi owenovski tradeu-nionizem in tako Imenovano chartistovsko gibanje,* vse to je izhajalo iz globokega sovraštva, ki ga je takratni angleški delovni človek gojil proti novemu kapitalističnemu redu, v želji, da bi z- ustavil rtizvoj In bi vso ostalo pri staiem. Druga faza zajema čas od leta 1848 do sedemdesetih let preteklega stoletja, to je čus prilagojevanja kapitalizmu im sprejemanja industrializacije za osnovo družbene ureditve. Namesto da bi se dejanskemu stanju upirali, so se delavci zdaj raje skušali organizirati, da bi se tako mogii laže boriti za svoje pravice z okrepitvijo Tradeunionov tn ustanovitvijo številnih organizacij zadružnega značaja, se je delavsko gibanje tudi organizacijsko utrdilo, tako da se je moglo i v pogledu svojih gospodarskih i v pogledu političnih zahtev bolje uveljaviti in je zato moč to obdobje celo imenovati «z!ato obdobje* angleškega delovnega človeka Tretjo fazo, ki gre od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje, označuje v prvi vrsti razvoj delavskega gibanja kot samostojnega političnega čipi-telja. Pod vplivom socialističnih idej se dotedanja ekskluzivnost tradeunionističnega gibanja postopno odpravlja, hkrati pa se vse bolj uveljavlja ideja o enotnosti delavskega razreda na gospodarskem in političnem področju. Zraven omenjenih treh faz. ki se je skoznje morajo prebijati angleško delavsko gibanje v teku svojega razvoja, pa profesor Cole omenja še četrto, k> se začenja s prvo svetovno vojno in oktobrsko jevolucijo. Vse do leta 1914 se je angleško delavsko gibanje razvijalo ločeno od ostalih delavskih gibanj v svetu, s katerimi je bilo le slabo povezano. Od tedaj naprej pa se je začelo tesneje povezovati tudi z gibanji v ostalih deželah, se pravi,, da je zndohilo bolj internacionalen značaj, kar predstavlja bistveno značilnost tega najnovejšega obdobja v njegovem razvoju. «Douglas .Bell A-3», to je raketnega letala, ki je bilo imenovano »leteče bodalo*, k«tr je njegov trug .dolg,okoli 20 metrov, rhedtem' ko meri razi pon kril komaj 6 metrov, sč računali tudi s ((toplotnim zidom*. Glavni nosilec vsakega krila je bil v začetku močan aluminijast drog, težak nad 1000 kg, ki so ga s kovanjem napravili izredno trdnega. Ta nosilec pa je pri novem letalu težak komaj 80 kg. Krila so previta z aluminijastimi ploščami, ki so debele 2 cm. Toda graditelji letala se s tem še niso zadovoljili in so v letalo vgradili posebno hladilno napravo, ki jo poganja poseben motor s silo 2500 konjskih sil. Z drugimi besedami: samo ta motor, ki poganja hladilno napravo, je močnejši od vseh motorjev velikih bombnikov v drugi svetovni vojni. Poleg tega se pogonsko gorivo — visokooktanski bencin — pripelje na letališče v ktimionih-hladilnlkih, da bi ^bil bolj diladen,- da bi’ se zaradi segrevanja med poletom ne vnel “in J eksplodiral. Posebne naprave ohlajajo tudi gumijasta kolesa za pristnjanje, ker bi se sicer preveč segrela in bi se guma raztopila. Seveda pa bi bilo povsem odveč pričakovati, da bi tako velike hlndilne naprave gradili tudi v bodočih potniških letalih. Ce bi namreč hoteli, da bi taka naprava bila učinkovita, bi bila tako težka, da bi se letalo sploh ne moglo dvigniti, še manj pa da bi lahko nosilo še potnike in prtljago. Zaradi tega strokovnjaki za grastnjo potniških letal iščejo nove poti, ki naj rešijo to vprašanje. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo potrebno letala prekriti vse «od kluna do repa* s slojem posebne plastične snovi, ki bi bila slab prevodnik toplote. Tako letalo bi postalo nekaka termovka, Prve poskuse v tem smislu so že napravili in dali so dobre rezultate. Mnogo bolj izviren in zanimiv predlog je postavila skupina letalskih konstruktorjev iz Kalifornije. Ti strokovnjaki predlagajo, naj bi bodoča letala nosila s seboj veliko količino navadne vode, ki bi jo imeli, v posebnih »rezervoar jih. Skozi številne odprtine na trupu letala bi voda počasi odtekala in se spreminjala v paro in s tem hladila letalo. Toda velika težava je v tem, da bi bilo za polet potrebno mnogo vode, torej spet velika teža. Strokovnjak Sulcki predlaga, naj bi namesto vode imeli posebno napravo, ki bi mešala, tekoči komprimiran kisik in tekoči komprimiran dušik. O-ba plina bi se zelo razhladi-la in ohlajevala letalo. Najbolj revolucionaren je predlog onih strokovnjakov, k' pravijo, da je najbolje izločiti T(t#a nc/ le utri |vojaflcil» lijalth 8n nžimirtl. ne piji-tev za potfflšk^ '•((•-:*r jjj tdi vprašanje M4 ki - ja edina uradna reakcija avstrijskih vladnih krogov na prve vesti ,o. novih ležiščih. Toda vest, da so odkrili nova podzemska bogastva, je vznemirila tudi kmečko prebivalstvo. Kmetje namreč iz izkušenj vedo, da jim nafta ne prinaša sreče. Po!;a, vrtovi in gozdovi, ki so bili doslej nedotaknjeni, pa čeprav v bližini naftnih polj, bodo sedaj dobesedno izginili pod raznimi vrtalnimi napravami. Zemljiško lastništvo je v Avstriji omejeno, posebno ko gre za koristi države. Kmet ali kat“nkoli lastnik zerpfje je lastnik dejansko samo obdelovalne površine, vse kar je nad konico lemeža je last države. Vsako podzemsko bogastvo, pa naj gre za nafto ali rudo, avtomatično lazlašča lastnika zemlje. Zakon predvideva sicer odškodnino, vendar Je ta .odškodnina ,!e neznatna. In tako bodo avstrijski kmetje, kjer so od-* krili naftna polja, dobili komaj 45 grošev za kvadratni meter zemlje. Da je to zares mnogo premalo, je vsakomur jasno. Z«to je sedaj nastal spor. ki so mu vzdeli ime »petrolejski spor*, in v katerega se jfl vmejala tudi kmetijska zborniafc. Ta zahteva od ricJUve vegio odškodnino, in sic«r fvsaj Jotgrišgv za kva-dčBtnl 'Ifh^fer žemlje. Kljub 'nastopu kmetijske zbornice, je malo yj?rjetpo, da bodi kmetje dobili kaj več. toda ie sam ta:nastop je’nekoliko pomiril duhove. Vsekakor pa bi bilo odveč pričakovati, da bi državna oblastva pokazala kako posebno sentimentalnost, saj gre za nafto, ki je v današnji dobi že nekaka kri gospodarskega razvoja. Posebno velja to za Avstrijo danes. Avstrijska proizvodnja nafte se v zadnjih treh letih ceni na okoli 3 milijone ton na leto. Čeprav se je avstrijska potrošnja bencina od leta 1937 do leta 1954 povečala le za 50 odst., se je ' t« za motorj«, £h***l pov.tr čala za šestkrat, V termo-centralah in podobnih podjetjih pa porabijo danes ▼ Avstriji devetkrat več »«*• te kot pred vojno. In ta dejstva nam povedo marsikaj. Nekaj podatkov; Predvsem gre za neenakomeren razvoj motorizacije. Leta 1937 je imela Avstrija komaj 285 avtomobilov z motorji Diesel, lansko leto pa Je bilo takih avtomobilov |« 60.000. Sem moramo šteti predvsem težke tovornik«, avtobuse in traktorje, ki porabijo mnogo goriva. In proces preurejanja teh vozil il bencinskih v naftna se naglo nadaljuje. K temu moramo dodati še obveznosti, ki si jih je prevzela Avstrija ob podpisu mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo za dobo desetih let. Vseh deset let bo Avstrija morala dajati SZ p« 1 milijon ton surove nafte na leto. Temu milijonu dodajmo še 200.000 ton nafte, ki jih bo Avstrija dajala f let zaporedoma SZ na račun reparacij. Pri vsem tem ostane Avstriji še vedno 2 milijona ton* surove nafte na leto. To je še vedno Več kot Avstrija porabi. Plasiranje nafte pa danes ni problem. PaČ pa se za Avstrijo ijostavljji vprašanje rafiniranja te nafte. Avstrijske rafinerije to zastarele in avstrijski gospodarstveniki se sprašujejo, ali bi bilo gospodarno graditi sedaj v naglici nove čistilnice odnosno modernizirati stare. Po splošnem mnenju Avstrijci ne bodo začeli niti enega niti drugega, pač pa kaže, da bodo avstrijsko nafto rafinirali v Jugoslaviji v čistilnicah nafte v Sisku in Bosanskeip Brodu, kjer sta dve veliki čistilnici, ki imata zelo moderne naprave. Za avstrijsko nafto je to kot nalašč, saj so prometne rečne zvez« med vrelci in čistilnicama zelo dobre. r v ZANIMIVOSTI j 'hiflo-niike- ide bodclaveč1 .medicinske visoke šole Alabame v Birminghamu dr. Rterling Edvvards je. izjavil, da je moč izdelati limeti) e arterije že v vseh dimenzijah, kakršne potrebujejo kirurgi. Neki bolnik srednjih let ima sedaj v redu krvni obtok, čeprav so zdravniki prej mislili, da se amputaciji ne bo moč ogniti. V človeškem telesu je več velikih arterij, ki se lahko z nakopičenjem poškodovanega tkiva delno ali povsem zamaše. Kirurgi del poškodovane arterije odstranijo. Težko pa je dobiti žile, lei bi jih lahko prenesli na žive ljudi. Zdaj .-o jih začeli izdelovati iz spredenega nylona. Takšne umetne’ žile ko doVolj gibčne fn upogljivi, da lahko z njim! zamenjamo naravne. „/}helelle“ ROMAN VASCA PRATOLI-NIJA »METELLO* je dobil glavno nagrado ustanove »Via-reggio*, ki so jo podelili letos petindvajsetič, v znesku 2 milijonov lir. Nagrade po milijon lir so dobila dela; »Kronika italijanske filozofije* Eu-genia Garina, esej »Uomipi vi-sti* (Doiživljeni ljudje) literarnega kritika Giuseppa Ra-vignanija in «Pesipi» Carla Eetocchija. Nagrado 300.000 lir za začetno delo je dobil Gib-vanpi Russo za študijo o socialnopolitičnih problemih Južne Italije ((Baroni in kmetje*. Clahi razsodišča so izjavili, d* se je bilo težko odločiti, k«r je bilo leto 1955 »izredno dobro leto za ita'>jansko literaturo*. 562 m. v’4oli teleiMtijdld * ,i je mogoče pričakovati. vrača v svojo pravo ^ j(j. Kljub rezultatu 5:1 m LAHKOATLETSKI DVOBOJ V FR1EBURGU NEMCI SO ZMAGALI Z VELIKO RAZLIKO AVTOMOBILI MERCEDES SPET NAJBOLJŠI Stirling Moss pred Fangiom na nedeljski dirki v Palermu Castellotti in Manzon (Ferrari) na tretjem mestu PALERMO; 17. — Danes so | Šport 2000: 1. Giardini-Man- rtzdelili nagrade dirkačem na 39. avtomobilski dirki »Targa Florio*, ki je bila včeraj. V tej dirki je zmagal Anglež Stirling Moss, ki je vozil skupaj s Collinsom. Moss je dosegel velik uspeh, saj je pustil precej za seboj svetovnega prvaka Fangia, ki je voz'1 Nemcem Klingom. Dirka j-* pa prinesla ponovno zmagoslavje znamki Mercedes s prvima dvema mestoma in nato še s četrtim, medtem ko je bil tretji Ferrari, ki ga je vozil Castellotti z Manzonom. Rezultati: 1. Moss-Collins (Mercedes) 9.43T4" povprečno 96,290 km na uro (nov rekord); 2- Fangio-Kling (Mercedes) ■ 9.47’55” povprečno 95,522, presledek 4'41”; 3. Ca-stellotti-Manzon (Ferrari) 9 ur 53'20’’8 povprečno 94.649, presledek 10’6"; 4. Titterington-f itche (Mercedes) 9.54’53”4 povprečno 94.404, presledek Uf39”; 5. Giardini-Manzini (Maserati) 10.41'15” povprečno 87.978; 6. Musso-Rossi (Maserati 2000) 10.48’53” povprečno 86 548; 7. Cabianca-Carini (O-sca 1500) 10.51’37” povprečno 86.184; 8. Scarlatti-Lippi (Maserati 2000) I1.03’28” povprečno 84,646; 9. Bellucci-De Fi-lippis (Maserati 2000) 11.22'53” povprečno 82,239. Klasifikacija po kategorijah: Cez 2000: 1. Moss-Collins (Mercedes); 2. Fangio-Kling (Mercedes); 3. Castellotti-Manzon (Ferrari); 4. Titterington-Fit-che .(Mercedes). zini (Maserati); 2. G. Musso-Rossi (Maserati); 3. Starrab-ba-La Pira (Maserati). Šport 1500: 1. Cabianca-Carini (Osca). Šport 1100; 1. Rotolo-Sirchia (Osca); 2. Guy-Fondi (Renault). Specialni šport: 1. Zagato-Capelli (Fiat 8 V). Veliki turizem; 1. Arezzo- Atterio (Fiat 8 V). Najhitrejši krogi; Moss 43’07”4 povprečno 100,187 km (nov rekord proge). Starkalo 47, prispelo 20. Anglež Russel poslavil 6 novih avtomobilskih rekordov MONTHLERY, 17. — Na tukajšnjem avtodromu je Anglež Jim Russel na avtomobilu »Cooper* športne kategorije s 4-cilindrskim motorjem Coven-try Climax 1097 ccm danes do. poldne zrušil šest mednarodnih rekordov razreda G kategorije 750 do 1100: 50 km v 14’31”98/100 (povprečno 206.430 km na uro); 50 milj v 23'32”47/100 (povprečno 205,080 km na uro); 100 km v 29T6'”48/100 (povprečno 204,960 km na uro); 100 milj v 47’40"13/100 (povprečno 202,550 km na uro); 200 km v 59’28"42/100 (povprečno 201,760 km na uro). V enourni vožnji: 201.708 km. Prejšnje rekorde je imel Anglež George Eyston (avto M.G.) od 23. junija 1937. Drugi dan so od Italijanov zmagali Bravi, Chiesa in Consolini Drugi dan lahkoatletskega dvoboja med moškima reprezentancama Nemčije in Italije v Frieburgu je šlo italijanskim reprezentantom za spoznanje bolje kot prvi dan, vendar je bila razlika med njimi in Nemci še vedno zelo velika. Razmerje zmag je bilo v nedeljo 6:3; od Italijanov so si priborili prva mesta Bravi (daljina), Chiesa (palica) in Consolini (disk). Pri tem je zanimivo, da Nemci ne pomenijo tako rekoč nič v skoku s palico in podobno velja tudi za disk, čeprav sta se tu Nemca usidrala pred drugega Italijana. V skoku v daljino pa je Bravi ušel Je za dva centimetra. Taddia je bil drugi za starim Storchom (v ostalem tudi Taddia ni več mlad na lahkoatletskih stadionih). V tekih — tudi .z zaprekami, kjer so nekoč imeli Italijani velikega Fi. liputa — so Nemci povsod o-svojili prvi dve mesti. Rezultati drugega dne: 298 m: 1. Kaufmann (N) 21"6; 2. Polil (N) 21”9; 3. D’Asnasch (I) 22”; 4. Gnocchi (I) 22”). 1500 m: 1. Lueg (N) 3’5r’; 2. Bumann (N) 3'52”; 3. Baral-di (I) 3'53”8; 4. Gelmi (I) 8’59”4. 10.000 m: 1. Schade (Nemč.) 29'39”; 2. Konrad (N) 30’05”6; 3. Lavelli (I) 3r48”; 4. Peppi-celli (I) 31’48"2. 400 m zapreke: 1. Fisher (N) 53"; 2. Moeller (N) 54”5; 3. Martini (I) 58”4; 4. Fantuzzi (I) 60". Daljina: 1. Bravi (I) 7,28; 2. Molzberger (N) 7,26; 3. Ober-beck (N) 7,07; 4. Colatore (I) 6,93. Palica: 1. Chiesa (I) 4,15; 2. Ballotta (I) 4,15; 3. Drumm (N) 3,70; 4. Schneider (N) 3,60. Disk: 1. Consolini (I) 54,17: 2. Buehrle (N) 47,17; 3. Noack (N) 46,66; 4. Giacobbo (I) 44,59. Kladivo: 1. Storch (N) 58,91; 2. Taddia (I) 55,87; 3. Ziermann (N) 55,78; 4. Giovanetti (I) 53,75. 4x400 m: 1. Nemčija (Haas. Huber, Bluemmel, Dreher) 3’14”6; 2. Italija (Archilli, Fantuzzi, Porto, Lombardo) 3’14”8. Končni rezultat: Nemčija 127 točk, Italija 74 točk. Dar športnih novinarjev Paternoster je dobila zlato medaljo RIM. '17. — Rimska skupina športnih novinarjev je danes dopoldne izročila atletinji Paoli Paternoster zlato medaljo v znak priznanja za njene sijajne uspehe v letošnji sezoni. Spregovorila sta odv. Bruno Roghi, predsednik rimske skupine športnih novinarjev, ter dr. Bruno Zauli, predsednik FIDAL. ma med Radničkim 'n nostjo nič posebnega* je dvakrat goste močno .. jt doval. Velez se solidni ^ e#j si je v nedeljo priboril zmago. Rosewall v se naprei ^ in noc dilelo# SIDNEY, 17. — Avstji '» teniška prvaka ^oS Hoad ostaneta še jjj l Tako so uradno Sidne.vu. Igralca sta rala Kramerju ter ™ čila svojo odločitev. jj,0$ je ponujal vsakem" (0piH šterlingov. če bi P med profesionalce. Odlični finski tekflC .fff .... pu . Hellsten je v Turku)" y sii $voje sposobnosti ,0$ na 800 metrov. Z 0 rezultatom 1:50.1 j« ^ ^ specialista Tavisaloja in Salsolo (1:506). - Odgovorni “redIll*0 . STANISLAV REN* p* Tiska Tiskarski zavod ■ KINI) SKK»^ predvaja danes !*• ^ začetkom ob 18. "rl (llP’ junak predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. "ri v tehnikolorju: Skobcev prelaz ne*5 Napeta filmska zgodba o mladi grofici, ki Je. bjnv noč izginila neznanokam. Vlogi romantičnih cev v tem napetem filmu igrata YVONNE D® LO in ROCK HUDSON. VELIKA IZBIRA BLAGA ZA OBLEK£ IN PLAŠČE — pERTOTFODERAMj TRST UL. G1NNASTCA 22 - TEL. Z NASO POSTREŽBO VAS BOMO ZADOVOl^ OBIŠČITE MASI MBaame JOSATIIAS SIVIH — hodi.s po tem veli-mestu ali potuješ po 11, je kaj žalostno vi-I na ulicah in cestah ob vratih koč vse pol-» beračic, ki jim sledi j troje, četvero ali ae-ero ottok, vsi so v culah in nadlegujejo vsa-ega mimoidočega za sogajme. Namesto da bi togle te matere delati in pošteno služiti kruh, lorajo zapravljati svoj is s pohajkovanjem, da i beračijo kruha svojim ebogljenim otročičem; in J ti odrastejo, postane-i tatovi ali pa zapuste >dno deželo in se boju-jo za pretendenta v Spa-iji ali se prodajajo na arbadoes. kako bi se preprečilo, da postanejo otroci revežev breme svojim staršem in državi, in kako bi postali koristni člani občestva Menda smo vsi istih misli, da je to veliko število otrok v naročju ali na hrbtu ali za petami mater (pogosto tudi očetov) v sedanjem žalostnem stanju naše kraljevine velika neprilika; in kdorkoli bi se domislil, kako narediti iz teh otrok zdrave in koristne člane skupnosti, bi si pridobil toliko zaslugo za občestvo, da bi mu morali postaviti spomenik kot narodnemu rešitelju. Navadno se ceni število duš v tej kraljevini na milijon in pol. Med temi je po mojem računu kakih 200.000 parov, kjer žene lahko rode; od tega števila odračunam 30.000 parov, ki lahko vzdržujejo svoje otroke, čeprav se bojim, da jih v sedanjem žalostnem stanju kraljevine ne more biti toliko; a recimo, da jih je, pa nam ostane še 170.000 parov, ki dobivajo zarod. Odštejem še 50.000 za tiste žen- ske, ki splavijo ali katerih otroci umro zaradi nezgod ali bolezni v prvem letu starosti. Sedaj nam ostane še 120.000 otrok, ki se letno rode revnim staršem. Vprašanje je torej, kako vzrediti in preskrbeti to število otrok; kakor sem že povedal, tega pri sedanjem stanju nikakor ne moremo, vsaj po doslej znanih metodah ne, ker jih ne moremo zaposliti niti v obrti niti v poljedelstvu, ker niti ne gradimo hiš niti ne obdelujemo zemlje', in če niso izredno nadarjeni, se morejo le redko preživljati s krajo, preden dosežejo šesto leto starosti. Zato bom torej sedaj ponižno razložil svoje lastne misli, ki upam, da ne bo najmanjšega ugovora proti njim. Zelo izkušen Američan, s katerim sem se seznanil v Londonu, mi je zagotavljal, da je mlad, zdrav, dobro rejen, eno leto star otrok izvrstna, redilna in zdrava hrana, najsi bo duščn, kuhan, pečen ali pražen; in nič ne dvomim, da bi prav tako dobro služil za fri-kasč ali ragti. Zato ponižno predlagam javnosti v razmišljanje, da bi od že naštetih 120.000 otrok jih prihranili 20.000 za rejo, in sicer samo četrtino moških; to je več, kakor puščamo samcev pri ov-,cah, govedu ali prašičih; saj so ti otroci redko sad zakonske zveze, za katero se naši divjaki ne menijo dosti, zato bo en samec lahko služil štirim samicam; ko ostalih 100 tisoč doseže starost enega leta, Jih ponudimo naprodaj imenitnim in bogatim osebam po vsej kraljevini; pred tem je treba vedno opozarjati matere, da jih v zadnjem mesecu dobro hranijo, tako da bodo debelušni in mastni, primerni za dobro mizo. En otrok bi zadostoval za dva obroka, ako imamo prijatelje v gosteh; kadar pa Je družina sama, bi prednja ali zadnja četrtina zadostovala za en obrok in, začinjena z nekoliko popra ali soli, bo prav dobra še četrti dan, posebno pozimi. Računal sem, da novorojenček tehta povprek 12 funtov in se v enem sončnem letu ob primerni hrani zredi na 28 funtov. Priznam, da bo ta hrana nekoliko draga in zato prav primerna za zemljiške posestnike, ki so že tako požrli večino staršev in imajo zato največjo pravico tudi do otrok. Sezija za otroško meso bo vse leto, a bolj obilno v marcu in malo prej in pozneje; kajti resen pisec, znamenit francoski zdravnik, pravi, da ribe dajejo rodovitnost in se zato v rimskokatoliških deželah rodi več otrok nekako devet mesecev po postu kakor v kateri koli drugi dobi; zato bodo trgi leto dni po postu bolje založeni kakor navadno, ker je število katoliških otrok tej kraljevini vsa) proti enemu; tako v trije ima moj predlog še to postransko prednost, da bo zmanjšal število papežni-kov med nami. Izračunal sem, da stane vzreja beraškega otroka (v ta naziv vključujem vse kočarje, poljedelske delavce in štiri petine kmetov) nekako dva šilinga na leto, vštevši cunje; in mislim, da si noben gospod ne bo pomišljal plačati deset šilingov za truplo lepo rejenega otroka, ki bo dalo, kakor sem že rekel, štiri obroke izvrstnega, hranilnega mesa, če imamo v gosteh samo kakšnega posebnega prijatelja ali pa je družina sama. Tako se bo posestnik naučil dobro gospodariti in ga bodo vzljubili njegovi najemniki; mati bo imela osem šilingov čistega dobička in bo lahko delala, dokler ne rodi drugega otroka. Kar se mene tiče, sem se že naveličal ponujati leto za leto brezplodne, prazne, vizionarne misli, a ko sem že popolnoma obupal nad uspehom, sem ni se se na srečo spomnil tega predloga, ki je ne le popolnoma nov, temveč tudi soliden in realen, ne velja nič denarja in le malo truda, je popolnoma v naši moči in nismo v kaki nevarnosti, da bi z njim zamerili Angliji. Kajti te vrste blago ne do preneslo izvoza, ker je meso prenežne sestavine, da bi se dolgo držalo v soli, čeprav bi prav lahko imenoval deželo, kjer oi z veseljem požrli ves nas narod tudi brez soli. A nisem tako močno zaljubljen v svoje mnenje, da ne bi hotel poslušati drugih predlogov, da so le enako nedolžni, ceneni, lahko izvedljivi in učinkoviti. Toda preden kaj takega predloži, sim avtorja ali avtorje, naj tehtno premislijo dvoje; prvič, kako bodo ob sedanjem stanju dobili hrano za 100.000 brezkoristnih ust in obleko za 100.000 brezkoristnih teles, in drugič, da je sedaj po vsej kraljevini okrog milijon bitij v človeški „Teroo* podobi, katerih P* p, f nje bi sešteto zb- ‘ fopt® kako dva miliJ°n J nje Dl sesiew kako dva milU°na^ v šterlingov dolga bef» namreč prišteje večih čem po poklicu i0 f kmetov, kočarje z i ljedelskih delavcev nami in otrok), nami in otroki. ber"fj resnici prav ta ^ Ji , tiste politike P*'b jnj moj načrt ni ra kdo pro- moj načrt ni^dr# bi si mu nemara pU ugovarjati, Pr9* j0’ staL najprej vprattg bi $ teh otrok, a11 e\\leo K* nes smatrali za j v čo, ako bi jihfproj. rosti enega i®_ sero «o za hrano, kak i,ili * np sal, in ako bi se jd J . izognili vsej n ‘ regan^ pf je od tedaj zatiranju P°seSbrez ^e,\el° zmožnosti, da pia^j" ja ali zaposlit'' auJka ft-najemnino, Pf ^pe- jjh najpreprosteje Kj j> vetja in oblek ’ vfei0 ^ ščitila nemilega^sti-^j