4


Na svitlobo dane od

krajnske kmetijske družbe

Tečaj VI.
srédo 5. malty a serpana 1848.
List 9V
Hvala pet ja
?
a nebu ko sonce zasije
Ogreje ti merzlo sercé $ H
S perutmi če sreěa te krije ,
Po volji vse dobro ti gré:
Veselo prepevaš zdravice
Uživaš nebeski tii raj ,
Budeče ti barva se lice; Kdo bolji od tebe je zdaj ?
stacunarji malopridno kavo za dobro, in kavo sred nje baže za boljši prodajajo. To pa ni obertniško opravilo, po kterim se sirovi natorni pridelki izde
lujejo
y
ki drugači ljudém v porabo priti ne mo
rejo. Kava je le takošna za človeški živež zdrava in dobra, kakoršno je Bog dal, to je, kakoršno je
?
y
v
f
Veselja pa dnevi zbežijo, Izgresil će sreče si sled Nadloge ti léta tàmnijo, Primešajo strupa u med:
Jez tudi te slišim prepévať Pa milo razlega se glas, Te vidim si bolj e dozdévať, Pa silno nevsmiljen je čas!
zernje iz tište češnjice in iz tistiga mešička
kterim zavito je na drevesu dozorélo, zruženo bilo; ravno kakor fižol, grah in drugo sočivje je le takošno za človeški živež dobro, kakoršno je bilo iz stročja zruženo ali zmláceno. Namen farba nja kave je pa, zernju lepši videz napraviti
y
m

za to opravilo, brez de bi se nje notranja last
vred
nost in slast le za bilico
popravila, ceno cez
Preljubi! zdaj vidiš, de poje, Serce ko veselo kipi, Polajša tud' dneva si svoje, Će revčka nesreća modri:
Zatorej si strune vberimo In pesmico pojmo lepó , Nebá mi Gospoda hvalimo , Ki vlada vse z modro roko!
nost povikšati. To je tedaj, če smemo pravo ime povedati, očitna sieparija.
Pa niso ne pošteni teržaški tergovci in tudi ne vaši domaći kupci te sleparije toliko krivi, ka kor marv,eč Vi sami zató, kér mislite, de je le ze lén a kava nar boljši. Ni še dosti lét, odkar se
?
v Terstu kava ze lé no farba
, m ne ve se pravi
vzrok tega opravila. Pravijo, de je nek tergovec
med
Likar.
zapazil, de je kava ćeravno srednje baze ktero se je nikoliko indige in oglja zatrosilo, lepo oglajeno, zelénkasto zernje dobila, de je tedaj kavo kar jo je v svoji založnici srednje baže imel
y
s
Zmota zastran zelene kave
Dosti vas, dragi Slovenci, v Terst prihaja in stolcenim ogljein in indigo obdelati dal, in tako sicer pràv pogostama, ali priđete vozniki tergov- kupcam za skušnjo poslal, in de je zeléno farbana
kava ljudém, ki jo na drobno za živež kupujejo
skiga blaga ali prodajavci domaćih pridelkov, ali v drugih opravilih. Kadar se tu po lepih dolgih in zlo dopadla. Berž ko ne, so jim tudi štaciinaf ji
širokih ulicah sprehajate, ogledaj
lep
y
in umetno nadjaje se večiga dobička, nakvasili, de je zelena
sozidane hiše ali čudolepe z mnogimi tkavskimi ali in pa le zelena kava nar boljši baže. Morde je
umetalskimi izdelki napolnjene založnice štacunar
tudi
licih tergovcov po štiri, sest m vec
zmoti pripomogla tista golufija, ki je v
zapazite tudi semtertje pred založnicami ve- Olandíi že dolgo v navadi. Tam kavo na rumeno
delavcov, kteri (žolto) farbajo, sogrejejo sirovo zernje na vročili
sparama hodnične alikonopnene vreće (žaklje) terdno	železnih plošcah (pleliih), de rumenkasta postane,
deržaje, si jih verlo eden proti drugimu mečejo in	kakor v začetku v ponvi, kader se zgè. S tem
neprenehama mahajo z njimi. Po vrečih, komaj na	pa so ljudjé na dvoje goljufani, pervic na teži deseti del napolnjenih, nekaj rešetá, in kader
kér se sogreta kava narase in težji pride
dru
y
nekakošnenotranje višnjevozeléne farbe zlo umazane gič na ceni, kér slabo amerikansko kavo za dobro pridejo, jih delàvci z drugimi namestijo in svoje levantinsko ali indijansko plačujejo. Ogibati se tište
goljufije, so se mende ljudjé v naših deželah na
delo vnovič začnd.
Ali véste kaj je tó? To je farbanje k
opravilo po kterim vam, vašim gospo
ave zeleno kavo vergli, pa zabředli so iz ene goljufije (koféta), — opravilo po kterim vam, vašim gospo- v drugo. Resnično je, de zdaj na Krajnskim, Ko
dinjam ali vašim poslam pri vas domá kupci in roškim, štajarskim', in tudi na Mažarskim v šta
Odperto pismice
cunah večidel Ie po zeleni kavi poprašujejo,tako
de so kupci prisiljeni le zeleno kavo narocevati;	nvaia m siava vsim i
tergavci pa, njih opravilniki, in clo njih delavci za omikanje in razširjanje
osp
Ambrozu.
se taki zmoti posmehujejo.
(Dalje sledi.)
»
las iz močirja
(Dalje.)
Hvala in slava vsim iskrenim Slovencam, kteri se
slovenskiga jezika trudijo ; slava pa posebno Vam, ki z gorečo besedo vpeljanje domačiga jezika v pisarnice priporočujete.
Vsak je prepričan, de je to potrébno in pravično; de je pa slovenski jezik tako vglajen.
de
ga precej

brez podtikljeja, v novim pravopisu v učeliša
?
Kolika škoda se kmetu na mahu s to zapovedjo	in pisarnice vpeljati zamoremo, to ste nam Vi
delà, lahko vsak sam prevdari, ker se marsikterimu ne	častitljivi! v 18. listu Novic pràv razumno razložili
le 50, ampak še več gold, srebra v enim létu škode	in tedaj tudi našimu ministru notranjih zadév prošnjo v
zgodi, ko bi smel vselej varno pripravnim času močir	slovenskim jeziku poslali. Akoravno smo že pred nekimi
požigati.
Še od druge strani bi mogla kmetu prostovoljnost
dana biti
i
mah žgati.
Je namreč še veliko močirja

ki
tedni v ces. kralj, dvorni pisarnici dve v domaćim jeziku pisani prošnji (eno iz Ljubljanskiga, drugo iz Celjskiga okroga) brali

. V
se ni me obděláno in ki leži kakor mokra goba. Potrebno
je gotovo Vasa, perva v čistim slovenskim jeziku; ste v svojih po Novícah oznanjenih sode se na celim močirji ob enim času obdeluje, stavkih tako lepo in prijetno pisali, de vsaka beseda od
serca do serca sega.
Serčno se Vam tedaj zahvalimo, in Vas prosimo.
paje,
de bo naš namen konec dosegel,
pripravljen, de se
de bo mah za bogate
ne bo iz visokiga
pridelke bolj in bolj
pustiga mahú njegova voda v nižje obdelane njive od- pošlite nam prihodnjič vse prošnje v našim milim jeziku tekovala, jih zajezila, in zopet pokončala. Kako bo pa
nemskutarjem v domaći deželi, in tištim, kteri bi se
kmet ta novi del obdelovati začel, kér je bil pri poprej
kakor vi pravite
?
cez Vaso prederznost grozili,
pa po
vejte

de je slovenski jezik v vstavnim pismu premi
snjim zavolj gori imenovanih zaderzkov tolikrát v svojim upanji zmoten, kér je bil zavoljo prelomljenja sedanje lostljiviga Cesarja zagotovljen, in de ima po Slovenii
postave tolikrát v jeco veržen, in kazin plačevati pri- ravno tište pravice, kakor nemški po nemških deželah
wioran. Vidi se tedej, de mora ta postava svojo moc
so pa prepovedali, mah po potrebi tačas
de
ga tedej v pisarnice vpeljati moramo.
7
zgubiti. Zakaj
Povejte jim pa tudi
5
de so že nekteri Nemci tega
požigati, kadar je kmet zató pripravni čas imel? zakaj prepričani, in de tudi naš jezik častijo. Dokaz naj jeto: >so prostovoljnost v ti reci ograjali? Clo vsiga niso mogli
Dve soseski na Dolenskim ste
uboziga kmeta clo
prepovedati, sicer bi bili na enkrat berače za herbtam v Bec poslale, de se tukej posvetva, kako bo prihodnjič
kér tanjki zavoljo tlake in desetine, in če imajo kmetje pri volitvi
. kterimu poslancov k avstrijanskimu zboru, poslance, kakor pri
?
imeli; prepovedali so tedej kolikor in dišav vajeni nosovi mestnikov tega duha
so môgli,
smrad pravijo, terpeti niso mogli.
volitvi poslancov za Frankfort, po napovedanji uradni
Kmet revin v svojim stanu ne more nehati močir- kov izvoliti. Odbor za mir in obcni red (Sicherheits
ja žgati, in si škode delati, kader koli se zanikerna Ausschuss), pri kterim se je
_ v • 1 1 il» • •
kmet o glasi 1,
ga je pod
gospoda vmisli. Pri svojih redkih pridelkih mora
gledati,
ucil
?
de pa tudi svojim sosedam pràv razklada, mu je
kako in kje mu bo dobiček dohajal, kér nemore kupče- pisano razjašnjenje v slovenskim jeziku izrocil. vati ali visoke službe opravljati.
mesto, in poslusajmo, kako se tam kmetam nosi in vpije :
Pa pojdimo na terg v gospoda nad ubogim
v	"	"	w
Zalostno je, de mora kmet svojo rodovino in blagó
zapustiti
?
in
5
dolgo
pot z
mnogimi potroški nastopiti.
vzrok vse dragine.
„taka dragina!
v •
Tačas je kmet Vsak, posebno pa uradnik, bi mu lahko vse razjasnil
Pusti mi, ljuba gospoda tačas mah ako bi, kakor Vi, med kmete stopil in prijazno po do
bi mu verjeli, in se hva

pozigati, kadar bo kmet za potrebno spoznal, kadar bo mah suh, potem bo več in boljiga žita přidělal ; bo več
žita
veseljem postregel. Nej se tedej dozdanja postava overže in nova da, po kteri bo vsak kmet na mahu prostovoljo
gotovo
mače vse razkladal ležni in veseli proti domů vernili.

bo tudi bolj kup, in kmet ti bo zadovoljen in z
Zadnji čas je tedaj za uradnike po Slovenii, de se
slovenšine poprimejo ; ako nočejo po
Vašim izgledu
imel
i
ga žgati,
7
niso slovenskiga
kruha vredni. Tištim pa
kader mu bo vreme za to kazalo.
To
1 V •
rav-kteri
nej bo naša perva prošnja, ktero mi kmetje na mahu predragim poslancam na serce položimo.
(Dalje sledi.)
nati
bodo kakor Vi, za izobraženje ljudstva, za razširjanje narodnosti, in za
blagor domovine skerbeli, bodo naši

vnuki, kakor mi slavo peli :
„Bog Z ivi

V Beču 21. rožnika 184S.
P. Kozler.
Dozdej, dragi Matjaž iz močirja! smo dovolili samo vam govoriti, kakor vi mislite,— zdej morate pa tudi nam pripustiti , de povemo, kar mi mislimo. Naša misel je, de se vi zlo zlo motite, ako mislite, de bi vi s svojim svetam
vsim sosedam kmetam
cez in cez prostovoljniga žganja vstregli, in de sosedje mestniki v ti
reci
• V
nic nimajo go
voriti. Vsako
drugo
obdelovanje polja in travnikov je
prostovoljno; vsak lahko ravna kakor koli na svojim svetu za dobro spozna. Z ognjem, ljubi prijatel! je pa vsa druga.
Kako bi se slovenski jesik v sole
spravil ?
\
Pri ti reci je dvoje prasanje razresiti : 1. Koliko naj bi se slovenski jezik precej v šole spravil; 2. Kako in koliko po tem, ko bodo že pri-
pomoć ki, postavim, šolske bukve i. t. d. pri rokah?
Presvitli Cesar so
V
ze
Oginj pozgè tudi s o sedu njegov pridelk, kakor Dunaj poklicali visoko
v	v.	« i«	v	Ja.
pred nekaj
se je to ze večkrat zgodilo, torej mora žganje na postave vezano biti. Oginj škodje cvetecimu žitu, kér skušnja
uceniga
gosp
P.
casam bili na J. Šafarika,
kaže, de okajeno in
ogreto
klasje rado ogluši.
Kadar
mah zlo gori, smerdi po Ljubljani in še deljec nad Ljubljano, de ni ravno treba tajnciga nosa imeti5 de pa smrad ili zdravju korišten, posebno v mestih, kjer je že sicer zrak bolj popacen kakor na deželi, je pa tudi poterjena resnicaï Gosposke pa morajo tudi za zdravje ljudi skerbeti; zató so postave. De je žganje mahú dober, paneedinin tudi ne vselej potreben pomoček rodovitnosti močirja, tudi mi dobro vémo, <— tega pa ne boste tajili, de bi to, kar nji-vam in senožetam dobro tekne in njih rodovitnost povzdigne, nikdar ne smerdélo, de imajo tedej mestniki tudi pravico
de bi osnovo naredil, kako bi se slovenski (slavenski ali slovanski) jezik po slovenskih deželah Njih cesarstva v sole spravil, in kako naj bi se šole práv vredíle. Od
celo polet Obdelovanje sti pridelk takaje povsod, Močirj
V •
v »
v nar vcci vrocini ne gnjusi m
kv
močirja mora tedej
postave zavoljo varno
dra vil ni h zap o ve d vezano biti
in
povsod pod vikšim oskerb
• V
am zató postavljenih gospósk
Sicer pa
recemo
?
de bi
morebiti ena ali druga
kmetam na mahu, ki
z obdelovanjem
terjati, de se jim zrak, kteriga
?
Bog
cistiga
daje
?
skozi
take r
ampak
V f
veliko trudijo, polajšati ne dala; tode
mende ne bojo segale v pomenke Dunajskiga zbora
«	V	-rn —	•	• V I
>
domace naprav
Vredmst\
115
tako ueeniga mozá se je vsiga dobriga s\ vender pa mora pri tem vsaka slovenska dežela tudi še svoje posebne potrebe in zadéve dobro prevdariti, vse se ne bo dalo povsod po enim kopitu izdelati
ésto nadjati, Slovenske narodne šole na spođn jiní
kér
S taj ar skim*
(Konec.)
Naj se za
zdaj odlog
da
de se šolske bukve spisejo
Je li v takih okoljsinali eudo
^HHHHllB ali wM
Kakošnih bukev pa je pred vsim drugim potreba? To se zdaj še ne more na tanjko razločiti, kér se ne vé kakošna bo šolska osnova ; vender je toliko gotovo, de bo treba bukev v slovenšino ali klas slovske
da je pri nas mnogo poglavk premenjati ne-
?
segajočih za perve sol

za latinsk
za
dro vske ali mod

morebiti tudi kterih za bogoslovsk
dali
e šole
za zdravilske , kupeijske šole, in ako se vesolj
?
učiteljev, kteri še imén znajo v tem jeziku, kteri je vunder vsih njegovih učen-cov materni jezik! Jez sicer poznam veči del učiteljev po naši deželi; pa samo za jedniga vém, ki se je slovenšine učil, in si je tudi prizadeval v svoji soli pamětnější učiti. Pa zdaj je še on zavoljo mnogih ne-priiik,
delali, odstopil.
i
niše napi
?
IH f
še mnogo druzih
, ki so mu jih
Kako se pa v takih okoljsinah duhovništvo obnaša?
Mladi bogoslovci
Nezapleteno rečemo: mnogo bolje!
Dokler pa bukev ni, naj bi slehern učenik ali uci- zavezani slovensko učiliše obiskovati
m ze za tega
■—' ---- i—------ —7----— ---------- ------------am v v//ium oiuvvuoau uviiui/ uuii3nuv«iij 111 Zj u /ju i ». cl
telj v svoji učilnici za slovenšino po svoji moči in po	V0ij0 se |j0ije naučijo slovenšine; zraven tega tudi njih
posebnih potrebah in zadevah skerbel. Kjer je vnéma	gtan \n mnoge druge okoljšine jim dobrotljivo pripoma-
1	gajo k narodnimu djanstvovanju. Vtem obziru so mnogi
in marljivost, se veliko tudi brez bukev da storiti
to je
potrebno, kér
pravljati, de začelo učiti
se mora mladost precej začeti priji ne bo vse novo, ko se bo po novi osnovi
Koj v p e r v i m oddélku p
kl
bi se
zamogli otroci
slovenskig
branja v obojnim pravopisu
privaditi, kér se temu pripravne bukvice za otroke ze
dobé

postavim: „Bukvice zoper terpincenj
1
s podobami". Slovensko pisanje naj bi se ne odlasalo
naj se pred nemškim, ali saj
celo v
drug
klas, ampak
z nemškim res slovens
tr
zacne

kér
ga
bo treba. ako se bo
v pisarnice spravila
V d
?
m od
klasů, ko se že nemska slovnica po
délku perviga nekoliko jemlje priučevati, naj se vštric tudi, saj tako imenovane tvarinske slovenske iména učé, de bodo otroci vedili, kako se pravi po slovensko, postavim: Geschleclits-wort, Hauptwort, Beiwort, Furwort i. t. d. Ravno to
veljá per imenih mér, časa , dalječine i. t. d. in sploh pri številništvu (rajtingah) , postavim : Star ima 2 vagana (4 mernike),
lovici, polo
dv
2 mernika, mernik dve po-četertnici ali četertinki. četertnica
vagan
štiri mére (firkelne), méra dv
poliča
?
polič dvé merci
(maseljca). Po enaki poti se skozi vse stiri klase z ma
lim trudam da
mnogo
storiti. Pomocki k tacimu nauku
bo učenikam slovenske šolske bukve, kolikor jih že je
aže in Ne
y
zlasti po vsih stranéh koristne bukve „BI
v • LL
zica"
?
tudi
sikteri spisi iz Drobt
i. t. d
V
drugim
in tretj
klasu se šolarji z nemškim vstric
lahko navadijo po nekoliko tudi slovensko iména sklanjati
glagole
pregibati
(jibwandeln) i. t. d
(abandern), se pravopisa in slovensko, pa nemško narékama (diktando) pisati
?
de
zloga privadij
se
utegne zaporedama
. in
ložji in potrebniši
reci, postavim
tinge), dol
p i s m
i
list
i
: plaćan i. t. d. iz
list
log;
CAuf
lovensko izdelovati. K nemškimu berilu se
sâtze)
privzame lično in koristno „Berilo za mal k m e t i h
nemških tudi slovenski bili
îai. HHHHHHHI
1
na
cr ©
Tudi predpisi (Vorschriften) naj bi pole
Kteri učenik bo tako de-bo sebi in mladini kořistil, kér se bo sam počasi slovenšine privadil, ter se mu po vpeljani novi osnovi
ne bo treba
nepretergama
béliti
i
in bi vender
glave HHH^^I^^HHH morebiti še ne spolnil svoje dolžnosti. Ravno toliki prid
bo za mladino, ki bo že v vikših šolah, de ji ne bo vse novo, kar se bodo v manjših šolah jeli učiti.
Tudi v latinskih šolah bi se dalo kej za slovenšino storiti, še predin bo novi réd vstavljen. V treh
spodnjih solah se
mnogoteri
zgledi
in vaje namesti iz
nemškiga v latinsko utegnejo predelovati, ali kteiikrat kej slovensko narékati (diktirati), de naj se doma po-latini. V treh zgornjih šolah pa se lahko že celi izdelki slovensko kterikrat pišejo, ali naj se dobri volji pusti, naj kdo svojo izdelavo slovensko ali nemško spiše.
*	(Konec sledí,) :
vsiga poštovanja in hvale vredni
V • f
mozje
i
ki se za na
rodnost svojiga ljudstva krepko zavzémajo. Že od neko
liko lét izhajajo iz duhovskiga seminišča skorej sami iskreni Slovenci, ki še sedaj veselo izobražujejo svoj
V
5
materni jezik. Ti gospodje so sicer večidel še mladi, in so tedej samo podložni služabniki. Verh vsega tega jih še ni v prevelikim številu. Kako bi pa tudi drugači mogoče bilo ? Večidel bogoslovcov se po učiliših izne-veri svojimu narodu. Zakaj akoravno pervih 10 lét na slovenskim prebivajo, preživijo sledečih 12 naj imenit-nejih lét med Nemci, pri čisto nemškim učenji, kde se ne-poredkama še očitno in javno njih rod zaničuje, da se
še mnogokrat svoje narodnosti sramovati začenjajo
î
Ako vse dozdaj rečeno na
pretres vzamemo, lahko
spoznamo, de namen naših (po iménu) slovenskih šol je, nas Slovence p on em čiti, in kér se pri nas ponem-
9
čenje natihama godi, se tudi nihče proti temu ne prito-žuje , kakor se pruski Poljaki in Slovaki na Vogerskim temu krepko protivijo. Vender v klub vsemu temu pri-zadevanju skoz celi ta čas £že do 70 lét), odkad nas šole namenujejo ponemčiti, se druziga nič ni opravilo kakor da je naš narod néke malenkosti nemštva si pri-lastil, neke pokvarjene nemške besede in izreke (kletve) zgrabi!, ter tu pa tam tuđi nemško-francozke hlače oblekel. Na takošin način ni nikakoršen dobiček nam prirastel, kakor da se naš narod ni cesar naučil ni, in še sedaj na tišti stopnji izobraženosti stoji, na kteri je že zdavnej bil. mnogoverstniga
To je v resnici žalostěn následek
prizadevanja, in
takó
ziiamenitiga truda
(in tolikih potroškov !)
3
Jozipić.
Drus:a beseda
5
napravljena od slovenskiga družtva v Ljubljan
skim gledišu 19. dan tega mesca.
(Konec.)	v
Druga polovica današnje besede se je začela s celo
Kako bi se naj hitreje povzdignilo učiteljsko seminišče za slovenske učitelje, kakor je že v Zagrebu, naj nam kak slo-
2
venski domorodec naznani.
Velik zaderžek je tudi za slovenske
Slavomir.
bogoslovce, de
morajo
z nemškimi vred v jednim seminišču živeti, ter zavoljo
>
nemških se tudi Slovenci morajo vsih naukov po ne nisko učiti, kteri nauki bi po postavi in po pravici se mogli v narodnim jeziku razlagati (kakor pastirstvo, katehetika, metodika). Zató želimo in terjamo vsi Slovenci nase sekav-ske škofije, de se zjedinimo z lavantinsko skoíijo, de se za
• v v
3
nas posebno seminisce napravi
Slavomir
Dolgo časa smo milo zdihovali mi Slovenci nad revnim stanjem naših narodnih slovenskih šol; pa oglasiti se nismo smeli: sedaj, sedaj nanije prisijalo zlato soncc, sedaj si
pomagajmo, ki z drugimi narodi avstrijanskimi jednaki tudi iednake pravice vživamo. Vi moji slovenski prijatli in
^	_	.......	1	v*	1 •	___1
celiga
naroda
preljubljeni poslaniki! ki bote v imenu nasiga v Beču govorili, nikar ne pozabite naših narodnih šol! Zdaj
Vživo se vselej spominjajte, de početne
1. T	11___________11_____*	~ „ f
se naj popravijo:
narodne šole so temelj ali podloga vsega blagostanja in sreće!
' * r > 3	' Slavomir.
«
116
«
muziko, ki je slavno kolo horvaško Vatroslava Le- zvesto in natanjko spolnijo , in de v vsih zadevah, kjer
zinskiga igrala. Po tem ste sledile ilirski pesmi moje jutro" in „moje drag-o" s kterima nas je iz
ima Cesarska beseda razsoditi, bo duh pravice in milosti
kraljeval. Svitli Nadvojvoda pa nasproti tudi zaupajo, verstna pevka, gospodična S. posebno razveselila, ki se de bojo vse ljudstva Njih zvesto prizadevanje podpirale
in de se bo vse v lepi spravi in miru zgodilo, kér
je pravo umet nic o petja skazala in k slavnosti danas
nje besede veliko pripomogla.— Kdor dosihmal še ni bil sprave in mirú ni nobene prave svobodnosti (frajosti) prepričan, de je Ko se ski velikan slovanskih pevcov na svetu. — Slava ljubeznjivimu Jan ezu! — 25. danpre-in kakošin čudovitni pesniski duh de vlada v pesmih tečeniga mesca so ministri, generali in ofieirji, narodna njegovih, se je danes
živo
tega prepričal, ko je nje
straža, mestna gosposka, odborstvo mestnjanov, narodne
• »
govo poezijo
r>
Kdo je mar?" v 4. tečaji Novic natis- straže in ucencov obiskali svitliga Nadvojvoda, ki so 24.
njeno, deklamirati slišal. Beseda je preslaba popisati, dan preteceniga mesca iz Inspruka na Dunaj persli.
**	n	v	•	mm	-m	mák _	1	• V	•	• 1 • v • •	V	•
kako mocno je ž njo
govornik
modroslovec
gosp
M.
Veliko zborise v Cesarjevi hisi je ze priprav
vse serca vnel ! Slava nej mu bode
?
de je
»
nebeski ljeno za deržavni zbor na Dunaji.
dar pesnika" v njegovim živim duhu nam razodel. Od pesmi „Slovenca dom" moramo le ponoviti, smo že v pervi besedi rekli: pesem in pevec živita v

kar
naših sereih! Ganjeno serce in solza v očéh po- popolno veljavnost malih bankanotov
Berž ko boste dve tretjici poslancov skupej se bo začel deržavni zbor.
Presvitli Cesar so po ukazu 2. rožnika poterdili
po go Idi nar ji
?
Ble sko
slusavcov je nar lepsi hvala pesmi in pevca jezero, pesem zloženo od gosp. K. Hueberja in v muziko postavljeno od mladiga gosp. Ma šek a, spodične v zboru prav prijetno dvakrat péle.-Potočnikovo „Dolensko"
in po 2 goldinarja.
e>	..sap	^m^m^^^^m
Kér vojska na Laškim in druge stiske,
so

Gosp.
se zdej naše Cesarstvo znajde, posebnih pripomočkov potrebujejo, so
Cesar prisiljeni, vsim cesarskim slu
še
posebno hvaliti, bi bilo žabnikam
naj boj o dezelskiga,
duhovskiga ali
vojas
ki
kiga stanu
?
vodo v Savo nositi.— Se bolj kakor perva pesem, so nam jo Krakovčanj e zapeli, je dopadla njih druga imajo tišti, kterih letni
davk od njih dohodkov naložiti, in sicer
dohodki tavžent gold, zneseio
5)
Z vo nikarjeva", složena od gosp. Potočnika. Ni
?
5 gold, od sto,
j
tišti pa, kterih dohodki 3 tavzent ali
mogli
bilo miru, de so jo ni bilo zadosti, so nam
v
se
dvakrat zapéti, in ko eno zapeli
še
to
in tako od nas
za danes slovo vzeli. Veselo pričakujemo, de nas bojo še večkrat s svojim lepim petjem razveselili.
vec znesó, pa 10 gold, od sto plaćati. Ta davk zadene tudi duhovske rede in kloštre razun tistih, ki se z bol-niki vkvarjajo in ki zavoljo revšine kak poboljšek iz duhovske založnice vživajo.
iz Duna ja prinesene laza
Přetečeni mesec se podajo nekteri možjé iz BI a-gonske komisije (Reifenstein) Celjske kresije na Dunaj
V r
V Pragi je sicer mir,
pa mesto je cez in cez z

vojaki obdano.
Staro prerokovanje pravi: Kdor v létu 1848 ne pogine in v 1849. létu ne bo ubit, zamore v létu 1850
zvediti novih postav, kér niso hotli ne kresijskim ne od srece govoríť ? Bog daj! de bi bil tudi ta prerok
Kar letašnjo letinc vtičc, se nam dozdej
komisijskim komisarjem, ne mašnikam ne dohtarjem ver-jeti in so terdili, de so vse dacije popolnarna jenjale. Ko
teh móž M. S. in L. S.
laž
so nazaj iz Dunaja nam bližnjim in
prišli, sta dva dalnjim kmetiškim sosedam to
V
přinesla: „de so jim svitli Cesar rekli, kar hitro se domů
verniti in duhovnim in vsim drugim bogatincam njih premoženje vzeti, njih pa zapoditi". — mo, de za take goljufe so černe bukve premalo, ampak
slamo jedel.
povsod pràv vesela kaže.
Na Rusovskim spet kolera silno razsaja Moškavi jih je zadnji teden veliciga travna 464 zbolelo in 206 umerlo.
Iz Laškiga nismo přetečeni teden nič posebniga
Mi sami spozna- slišali.
Punt v Parizu je spet potolazen
za koliko
prilêgla! Kako
ne
de bi se jim kervava sodba nar bolj umni so vender taki sleparji, ki mislijo, de ne vémo de k Cesarju ne pride vsak pritepenec, in de Cesar
resnični govorili, zamorejo
>
?
časa pa ne vémo. 3000 je mertvih. De la v ci nimajo dovelj zaslužka, kér jih je preveč, zató se puntajo.
in pravični gospod

tacih
reči
nikdar ne bojo
Slovenski pregovori
ktere se le nesramni podpihovavci domisliti
Iz neke druge komisije enak goljufen poslanec pri-poveduje iz Dunaja enako laž: „Ravno ko sim notri k
nabrani od gosp. prof. Drja. J. Župana.
Bodi v družbi, bodi sam, bodi sramniga te sram
CB
o* »
daj) pametnim srečo! Boben otrokam
?
bila, in sta mi rekla tam
Cesarju prise!, sta presvitli Cesar in Cesarica pri kosilu
pri peči počakati, de odkosita, potem so mi presvitla cesarica přinesli iz keldra maseljc vina in kos kruha. Med tem smo se pa pogovarjali".
y
Današnjimu listu je pridjana zadnja póla Zlat
z
glavnim listam in kaz ala m vred
so bukvice dokončane, od kterih veliko čakujemo
koristnig
tako pri-
?
Take lazi nam prinesó kmetje iz Dunaja , in mi se le čudimo, kér jih — kakor lažejo — Cesar tako prijazno
ravnali. Orleanske" na svitlo
če jih bojo kmetje pridno brali in se po njih Še ta mesec bo prišla predigra «Device
r>
Vređništvo
sprejemajo, de jim se svoje kočije ne vprežejo in jih s sesterimi konji domu peljati ne ukažejo ! ! Strašno neumni
I IjJ »# b ij fr n i 1 W Hrfijnji
ljudje se moramo kmetje nekterim zdeti, de nas cio kmetje
sami mislijo s tacimi lazmi oslepariti.
K. Skle.
Žitni kup
(Srednja cena).
1, maliga šerpa
na.
26. rožnika.
çold.
gold
! ; kr.
Hoviee
Svitli nadvojvoda J
za Njih
?
od presvitliga Cesarj
so dali unidan v preserčnim
tili ka na Danajskim zboru postavlj
?
ts
i
vsim avstrijanskim
odam na znanje, de zaupanje, ktero Cesar na Njih
} zvesto prizadevali
stavijo, Jim je sveto — in de
boj
blago voljo Cesarja spolniti, ktera v tem obstoj
?
se avstrijanskim narodam dane pra\
de nej
in svobodnosti
?
mernik Pšenice domaće
»	» banaške
» Turšice.......
» Soršice.......
» Reži.........
» Jecmena......
» Prosa ........
» Ajde.........
» Ovsa.........
6	2	10
10	2	9
27	1	-28
- 1	1	50
33	1 •	38 v •
40		40 '
38	1	33
57	! —«	1 54
Vrednik JJr. Janez Bleiweis.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani