Pofttninft MMMS t »ot» vi m. Leto XVII., št. 213 L}aMjana? t$rek 3« novembra 1956 Cena t Din Upra vouKvoi ujuoijanu, ojtttfJjeva Ulica ft. — Telefon ftt 3LG4, 8123. 3124. 3125, 8126T Inseratm oddelett: Ljubljana. Selen-burgova ta 4. — Tei 3392 8492 Podružnica Maribor: Gosposka ullcs Bt 11. — Telefon ftt 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St S. — Telefon 3t 190 Računi pn poSL Cele zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga čisto 78.180 Wlen St 105.241 jznaja vaak dan. razen ponedeljka fiaroCnlna znaša moaočvo Din ^a inoBBPMtvo Din #0.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122. 3123, 3124, 3125. 3126- Maribor, posposka ulica 11 Telefon St 2440. pelje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Danes voli Amerika svojega prezidenta Danes bo v Zedinjenih državah padla odločitev o tem, kdo bo za bodoča štiri leta državni poglavar. Kandidatov za to važno mesto je več,, resno pa prihajata v poštev samo dva, dosedanji predsednik Roosevelt in njegov tekmec republikanski kandidat Landon. Roosevelt se drugič poteguje za predsedstvo severno-ameriškega imperija. Izkušnja kaže, da ima mož, ki zahteva zo-petno zaupanje ameriških volilcev, navadno težje stališče od tekmeca, ki prihaja na novo in mu torej ni treba polagati računov o že izvršenem delu, marveč lahko težišče svoje volilne propagande usmeri v bodočnost. Vsekakor kažejo volilne stave, ki so tudi v Ameriki kakor v vsem anglosaškem svetu navadno zanesljiv barometer javnega razpoloženja, zaenkrat zelo ugodno za Roosevelta. Ako bo ostalo po njihovem, je Rooseveltova ponovna izvolitev zagotovljena. Volilna borba je bila nad vse napeta in se je z obeh strani vodila z vsemi sredstvi, ki jih je zmožna iznajdljiva in velikopotezna ameriška propagandna tehnika. Oba glavna tekmeca sta v zadnjih tednih govorila na neštetih zborovanjih in razvijala svojo propagando. Iz časopisnih odmevov se na pravo razpoloženje volilcev ne da dosti sklepati, kajti vsi večji listi so že v naprej opredeljeni za republikanski ali demokratski tabor, torej za Landona ali za Roosevelta. Sicer pa bi bilo vsako ugibanje brezplodno, saj bodo najkasneje v četrtek znani že volilni izidi sami. Negotovost volilnega izida je povečana še po tem, da Roosevelt in Landon, kakor smo že rekli, nista edina kandidata. Razen republikanske in demokratske stranke, teh dveh tradicionalnih nasprotnic pri vseh dosedanjih predsedniških volitvah, nastopajo namreč to pot s svojimi kandidati še unio-nistična, socialistična in komunistična stranka. Nobena ne prihaja resno v poštev in se tega tudi sama zaveda. Kljub temu pa lahko tvorijo pomemben jeziček na tehtnici, ki se utegne obrniti na demokratsko ali republikansko stran. Južne države so že od nekdaj trdna domena demokratov in bodo tudi sedaj volile Roosevelta. Severne države veljajo za republikanske, niso pa tako strnjene kakor južne. Odločilne bodo znane industrijske države New York, Ohio. Pennsvlvanija, Michigan in Illinois. za katere se je tudi vodila najhujša volilna borba. Da se borba vodi za države, ni rečeno samo v prispodobi, ampak ima dobeseden pomen. Ameriški prezident se namreč ne voli direktno, temveč po volilnih možeh. Ljudstvo vsake izmed 48 zveznih držav si izvoli posebne delegate, ki nato v imenu svoje države volijo predsednika. Število delegatov je v vsaki državi enako skupnemu številu senatorjev in poslancev, ki jih dotična država pošilja v severnoameriško narodno predstavništvo. Najmanjše države imajo po tri, newyorška kot največja pa 47 poslancev in senatorjev in torej enako število delegatov. Za volitve ni proporca, marveč pripadejo vsa mesta volilnih delegatov oni skupini, ki si je v dotični državi priborila relativno večino. Ako bi dobil na primer Roosevelt v newyorški državi le en glas več kakor njegov najjačji tekmec, bi mu pripadlo vseh 47 mandatov, tudi če bi njegovi nasprotniki dobili mnogo več glasov od njega. Po vsem tem je volitev ameriškega prezidenta res bolj zadeva držav, kakor pa zadeva številčnega razmerja Dosameznih strank v celotni uniji. Ce bi se lahko v eni izmed 48 držav z gotovostjo reklo, da imajo v njej večino demokrati ali republikanci, bi pomenilo to že samo po -ebi, da odpadejo vsi glasovi te države na demokratskega ali republikanskega kandidata, da je torej ta in ta država demokratska ali republikanska, kar se tiče predsedniških volitev. Zaradi tega, lahko bi rekli »totalitarnega« značaja volitev v posameznih državah se je bila najhujša borba ravno za one države, kjer večinsko razmerje ni že v naprej jasno, dočim so deklarirano demokratske ali deklarirano republikanske države ostale nekako v zatišju. Borba je bila tudi bolj srdita v državah z večjim številom volilnih mož, kakor v onih z manjšim številom. Posebno vehementno pa so se demokrati vrgli na one republikanske države, v katerih republikanska premoč ni bila tako velika, da bi bila izključena možnost, jo omajati in vreči. Obratno velja to seveda tudi za republikance, ki so navalili na ne popolnoma sigurne demokratske države. Zaradi teh posebnosti predsedniških volitev je ameriška volilna borba za širšo evropsko javnost često težje razumljiva. A tudi od daleč so se videli silni napori obeh glavnih strank, ki sta za današnjo odločitev mobilizirali vse svoji sile. S kakšni muspehom, bo pokazal današnji čas. PRED DUNAJSKO KONFERENCO DRŽAV RIMSKEGA BLOKA Italijanski tisk o politiki sodelovanja v Podunavju in na Jadranu Rim, 2. novembra, o. Bližnji konferenci italijanskega, avstrijskega in madžarskega zunanjega ministra na Dunaju pripisujejo tukajšnji politični krogi posebno velik pomen. Ciano bo odpotoval na Dunaj že v nedeljo. čeprav se bo konferenca vršila šele 11. in 12. t. m. Med tem namerava službeno obiskati kancelarja dr. Schuschnigga in zunanjega ministra Schmidta. Obenem bo sodeloval pri pripravah za konferenco. Italijani listi se istočasno podrobno ba-vijo tudi - poslednjimi češkoslovaško-ru-niunskimi razgovori v Pragi. ki naj bi po njihovim mnenju olajšali zbližanje med Malo antanto in državami rimskega sporazuma. Pri tem navajajo celo nekatere francoske liste, ki govore da je Češkoslovaška čim dalje bolj 7.a zbližanje z Italijo. Sploh ima že popolnoma dovršen načrt o bodočem sodelovanju meC državami obeh blokov. Francoski politični krogi. pravijo italijanski listi dalje, motrijo s skepso razvoj dogodkov v Podunavju tei poizkuse, da bi prišlo do tesnejših stikov med podunnvskimi državami ter Italijo na eni in Nemčijo na drug' strani. Z enako skepso presojajo tudi najnovejša prizadevanja za novi jadranski sporazum. Italijanski listi seveda nanašajo da hoče Italija v srednji Evropi in na Jadrann lok.-dizirat.i vse probleme, pri čemer pričakuje gotovega iispehn. Enak poizkus je prod leti izvršila rudi Francija, ko je hotela organizirati podunavske države za tesnejšo gospodarsko in politično sodelovanje. Tfalija le nadaljuje prav za prav tam. kjer jo Francija prenehala. Francija je tedaj nameravala le -*e boli izolirati Nemčijo. Italija pa ho'V doseč? vzajemno sodelovanja podu-navskih držav po sporazumu, ki ga je skle pila 7 Nemčijo. Tudi francoski listi so računali s to novo okoliščino v italijanski akciji za ureditev podunavskih problemov vendar pa sod:jo. da prav na tem področju italijansko-nemšk! sperazum ne bo imel nikakih vidnih sadov. Turinska. »Stampa« in drugi italijanski li- sti zavračajo tudi to francosko naziranje. Italija noče s svojo akcijo napraviti nikomur nobene škode, s svojim novim poizkusom na Jadranu pa niti od daleč ne namerava prizadeti interesom Francije kakršenkoli udarec. Francija bi lahko pri vsem tem ceio računala na velike koristi, če bi vodstvo francoske politike izpolnjevalo obveznosti. ki jih je Francija sprejela po rimskem paktu od 7. januarja 1935. Ce bi njeni možje sledili Lavalu in se osvobodili ženevskega oklepa, bi bilo < ogoče govoriti tudi e francoskega stališča o velikem pomenu ureditve srednjeevropskih in jadranskih vprašanj, ki bo pač služila miru, če se bo izvedla po in-tencijah fašističnega režima. Horthy poide v Rim Pariz, 2. novembra, o. »Echo de Pariš« poroča, da namerava madžarski regent Honthy v kratkem odpotovati v Rim. da bi službeno obiskal Mussolinija- Zatrjujejo, da bo krenil na pot že takoj po zaključitvi dunajske konference zunanjih ministrov držav rimskih protokolov, torej že sredi no-vtmbra. List meni, da se bo pri Mussolini-ju zavzel predvsem za končno ureditev vprašanja o reviziji mirovnih pogodb Odmev Mussolinijevih izjav Rim, 2. novembra. AA. Rimski politični krogi smatrajo Mussoltnijev govor v Milanu kot dopolnitev bolonj.?kega govora o miru ter posebno važen zaradi konference držav rimskega protokola, ki bo v kratkem na Dunaju. Pri tem poudarjajo naslednje tri točke: 1. Mussolini ni predlagal nobenega načrta, ki bi pomenil s' upen načrt Italijanske in nemške politike. Njegov govor pomeni samo nadaljevanje dosedanjih smernic italijanske politike in bi bil mego<5 tudi pred berlinskim sestankom. 2. Mussolinijev nasvet za mir je namenjen predvsem Veliki Britaniji. Zato je Mu.?«olini popolnoma Jasno očrtal sredozemsko politiko Italije. ki zahteva italijansko-angleški dogovor, da se preprečijo hude nevarnosti. 3. Mussoli-ni ne oznanja nobene križarske vojne zoper Sovjetsko unijo po zgledu Nemčije. Povedal je, da je Italija na^iprotnica komunizma, da pa ve sedaj, ka'-or je vedela tudi prej, da bremene komunizem Isti procesi na gospodarskem ln socialnem področju kakor kapitalizem. Razen tega je zanimivo, da Mussolini sploh ni govoril o Sovjetski uniji, Španiji in Mali antanti. Konec Mussolinijevega govora je tipično realističen v smislu Italijanskega realizma: Mednarodna prijateljstva je treba smatrati za jedro, na katero naj se naslonijo tudi druge države. V Franciji Pariz, 2. novembra. AA. Pariški listi kritizirajo zelo obširno Mussolinijcv govor o kolektivni varnosti, razorožitvi in DNT. »Ordre* piše, da je na ta način Mussolini nalašč podčrtal potrebo čim večjega oboroževanja. To bi moglo v zvezi z zadnjim Goeringovm govorom samo še pospešiti tekmo v oboroževanju. »Echo de Pariš« pravi, da jc Mussolini sprejel v g'avnem nemško tezo o vprašanju kolektivne varnosti. »Populaire« niše. da Mussolini pobija sedaj načela ki so se v povojni politiki sma-1rAmi de peuple« meni, da bi ta govor lahko znatno pomiril Evropo. »Petit Parisien« omenja besede, da se lahko okoli sporazuma med Berlinom in Rimom zberejo vse države, ki imajo dobro voljo, im meni, da ne bodo ugodno sprejete. ker je Mussolini napadel načete o kolektivni varnosti in nedeljivosti miru. Ob koncu pravi, da se bosfta Anglija in Francija še naprej držali teh načel v svoji zunanji politiki. »Oeuvre» piše, d-a je precej sodobnosti med Hitlerjevim in Mussolinijevim stališčem. Član kar zaključuje, da se bo sodelovanje med Francijo in Anglijo še bolj utrdl.lo. V Angliji London, 2. novembra, o. Prvi komentarji angleškega tiska o včerajšnjem Muesoltnijevem gevoru kažejo, da angleški politični krogi sedaj ne računajo več s kakšno novo lokarnsko pogodbo. Po mnenju listov je sedaj mogoč le še sporazum med Italijo, Anglijo in Francijo o sredozemskem bazenu. Uradni krogi pravijo, da bodo zavzeli stališče šele tedaj, ko bodo imeli v rokah uradno besedilo Mussolinijevega govora. >Times« pišejo, da bo angleška javnost "prejela z veseljem na znanje Mussolini-jevo željo, da bi se zboljšali odnošajl med Anglijo in Italijo. Kljub težavam zadnjih časov imajo tradicije prijateljstva med Italijo in Anglijo še vedno globoke korenine v angleškem narodu. List pravi, da predstavlja svoboda plovbe na Sredozemskem morju eno izmed glavnih točk angleške zunanje politike. jDaily Telegraph« poudarja, da narekujejo skupni interesi na Sredozemskem m*rju mnogo bolj iskren sporazum kakor pa nesporazum. V Avstriji Dunaj. 2. novembra- AA. Avstrijski uradni krogi doslej še niso izdali -nobenega* komentarja o včerajšnjem Musolinijevem govoru. V političnih krogih pozdravljalo zlasti odstavek, v katerem je Mussolini potrdil dogovor od 11. julija in poudaril, da je ena izmed osnov za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Cede Društva narodov izražajo listi upanje, da ga bo mogoče vendarle preurediti. Poluradni »Montagblafct« i ugotavlja, da je načeta razprava o tej preureditvi ,in d|j zapadne sile v načelu soglašajo z Mussolini jem, da je treba v Društvu narodov izvesti gotove izpremembe. olitlka Male antante »ostaja bolj elastična Zanimiv @lansk pariškega „TetnpsaM o priliki praškega obiska kralja Karola o položaja Male antante Pariz, 2. novembra b. V uvodniku, ki ga posveča Mali antanti in njenemu položaju sredi najnovejših dogodkov. poudarja oficiozni »Tenips«. da so sicer pravkar zaključeni razgovori v Pragi znova potrdili solidnost in povezanost tega srednjeevropskega bloka, da se pa vendarle da iz nekaterih Benešovih besed spoznati, da si hoče Mala antanta v nekaterih vprašanjih obdržati v bodoče bolj svobodne roke kakor doslej in da utegne politika posameznih držav, ki sestavljajo Malo antanto, postati bolj »elastična« in manj vezana na skupne forme, ki ostanejo osnova samo v enem skupnem vprašanju; v vprašanju madžarske zahteve po reviziji meja. kakor je to poudarila tudi bratislavska kcnferenca. Poudarek o antirevmonističnem stališču je ostal tudi po praških razgovorih, dočim se sicer po v naprej določenem načrtu ne izključuje možnost sodelovanja z državami rimskega bloka in Nemčijo. Olivni cilj obiska rumunskega kralja v Pragi je bili nedvomno želja po ponovni afirmaciji solidne povezanosti vs h držav Mile antante in nn njo naslonjene Balkanske zveze toda crled'1 Mi-le sn^nt" ofip:ozn' pariški lis* to not izrecno opozarja da je predmet njene z ve-■•o omejen: vojaške obveze posameznih držnv Ma?e nntante veljajo le v primeru madžarskega reviz!on?st'?nega napada. Navzlic temu ie solidarnost Male antante t?!ko močna, da spravlja v resno z»tn:51;en0st epe. ki m?f-!i:o da je mco?« za žet! kakršnokoli akc??o nroti katerikoli j7rno'' flržnv k* sestav!'?!?<> trt HVk. ©dnošaji Male ai?taiste «1® Francije List ra7,motriva nato vprašanje odnošajev Malo antante do Francije in ne izključuje, da so v tej zvezi nastale »zaradi dozdevnih negotovosti francoske politike« govorice o medsebojnem zrahljanju vezi: toda »Tempe« zavrača misel, da bi bila Francija v nagovorih Beneša in kralja Karola v Pragi namenoma izpuščena. Še l>olj odbija misel, da bi bila ta pomanjkljivost kakorkoli v zvezi z onim odstavkom iz Beneševega govora-ki govori o »prilagodevanju in elastičnosti Male antante«. Franciji se za sedaj ni treba prav nič bati »trenutnih prelivanj (fluk-tuacij) diplomatskega življenja«, vendar so zato potrebni neki pogoji, in sicer: obdržati mora brezpogojno svoje kulturne in gospodarske pozicije in ostati mora, kakoT je za države Male antante dejal dr. Beneš, »država reda in socialne discipline, država politične svobode in tolerance«. Beograjski dopisnik istega lista označuje za »ključ sedanje diplomatske aktivnosti Male antante in Balkanske zveze« naslednji dve načeli: nesodelovanje pri ustvarjanju dveh ideoloških blokov v Evropi in iskanje stabilizacije političnega položaja v srednji in vzhcdni Evropi s pomočjo gospodarskega sodelovanja z vsemi interesiranimi državami. Povečana aktivnost italijanske in nemške politike v srednji Evropi sili z vso nujnostjo tudi Francijo k večji aktivnosti in »manjši negotovost« na istem področju. ------up—-- Anglija uvaja splošno vojaško dolžnost London, 2. novembra, o. Kakor p?ro£a »Daily express«, 5« angleška vlada bavi z načrtom uvedbe splošne vojaške obveznost!. V primeru vojne bi se po tem načrtu mobiliziralo vse angleško ljudstvo, tudi ženske. Vsa industrija bo militarizirana, tako da bo delavstvo prejemalo enake plače kakor vojaštvo na fronti. Tudi direktorji posameznih podjetij ne bodo smei! imeti višjih plač kakor generali. Vprašanje priznanja aneksije Ahesinije London, 2. novembra, p. »Daily Telegraph« poroča, da namerava v kratkem tudi avstrijska republika priznati italijansko suverenost nad Abesinijo. Takoj nato bi njenemu zgledu sledili še Albanija in Madžarska List meni spričo tega, da se vedno bolj bliža čas, ko bo morala tudi Anglija priznati italijansko aneksijo Abesinije. Harar, 2. novembra. A A. Posestvo abe-sinskega cesarja ob železniški progi Adis Abeba - Džibuti, 60 km od Diredave, bo izročeno v izkoriščanje zadrugi bivših bojevnikov peloritanske divizije. Volitve v Švici Bern, 2. novembra. AA. V kantomi Schaff-hausnu so bile včeraj kanton^ke parlamentarne volitve. Ljudska fronta je izgubila mandat, ki ga je imela doslej, radikali čo izgubili 10 mandaftov, socialisti so jih pridobili 11, katoličani pa so izgubili dva. Dosedanji parlament tega kantona ie štel 31 agrarcev, 26 socialistov. 14 radikalov, dva katoličana in 3 evanmor.«čakov. Protifašistični izgred" v Franciji Pariz, 2. novembra, o. Včeraj je prišlo v Chamberjju do hudih protifašističnih izgre dov. Ant-faši&ti so napadli ceLo italijanskega generalnega konzula in mestnega župana. Italijanski generalni konzul je izjavil, da italijanske vlade sploh še ni mogel obvestiti o incidentih, ker ima preveč dela z , ljudmi, ki so se zatekli na generalni konzu-i lat. ^Poudaril je, da fašisti socialističnih un komunističnih delavcev ni«o izzvali, župan pa je izjavil, da ni mogel preprečiti nemirov, ker je imel na razpolago le 10 orožnikov in 20 policijskih stražnikov, pomoči pa od nikoder ni mogel dobiti. Arabski protest proti Balfourjevi deklaraciji Jeruzalem. 2. novembra, o. Ob obletnici razglasitve Balfourjeve deklaracije je bilo danes vse mesto v črnih zastavah. Baje tudi Židje s to deklaracijo niso zadovoljni- Arabski odbor je znova sprejel resolucijo, v kateri zahteva od angleških obla-slti, naj razveljavijo to deklaracijo. morajo ohraniti tudi proti vladi svojo po-polno svobodo. Naš program v vladi ne more biti program naše stranke, ker je program vlade program ljudske fronte. Mi smo socialisti in ostanemo tudi v sedanji vladi. Blum je končno izjavil, da vlada ne bo dovolila nikomur klevet brez primerne reparacije in bo prisilila liste, da predlože oblastem točen izkaz svojih dohodkov in svojih proračunov. Thorez za ohranitev sedanje vladne koalicije Pariz, 2. novembra. AA. Generalni tajnik komunistične stranke Thorez je imel v Tilu govor, v katerem je med drugim poudarjal. da je treba ljudsko fronto ohraniti. V svojih nadaljnjih izvajanjih je zahteval, naj Francija podpre špansko republiko, da se bo mogla oskrbeti s potrebščinami. Dober del svojega govora je Thorez posvetil tudi polemiki proti gotovim trditvam Hitlerjeve knjige »Moj boj«. Nobelov nagrajenec v nemških zaporih Stockholm, 2. novembra. AA. Pariški dopisnik lista »Mia Dagligt Alehanda« je po-setil slavnega ruskega pisatelja Ivana Bu-njina, Nobelovega nagrajenca, ki je bil žrtev nezaslišanega postopka policije v Lan-dauu in ki je znan po svojem protiboljševi-škem stališču. Nemci so obtožili Bunjina boljševiške propagande in ga zaprli, v mrzlo celico, kjer so mu odvzeli obleko, nato pa poklicali k zaslišanju. Zasliševali so ga zelo brezobzirno. Ruski pisatelj boleha na srcu in je po tem incidentu obolel na nervozi. Ta incident je zbudil v stockholm-skih krogih razumljivo senzacijo. »Social-demokraten«, glasilo stranke, ki je sedaj na vladi, pravi, da se vsa švedska javnost pridružuje protestu zoper takšno ravnanje z znamenitim ruskim pisateljem. Velike povodnji v Rumuniji Bukarešta. 2. novembra. AA. (Rador) V pokrajini Targosiu hudo dežuje in je v mnogih krajih nastala povodemi. Prej kakor v pol ure je bilo okoli 100 hiš mesta Targo«ia pod vodo. Na cesti Targosiom in Crajovo je okoli 7 km cestišča poldrug meter pod vodo. Več tisoč hektarov plodne zemlje je poplavljenih. Potoki naplavliaio v mnogih kraiih ostanke razbitin kmetških domov in mrtvo živino. Na stotine družin se je zateklo v kleti. Potniški ?n železniški promet je ustavljen. Število človeških žrtev je neznano, ker je telefonski in brzojavni promet pretrgan Postani in ostani član Vodnikove družbe! Roosevelt ali Landoit Danes so v Zedinjenih državah predsedniške volitve New 1'ork, 2. novembra, d. Jutri se bodo vršile v Zedinjenih državah volitve predsednika. Padla bo odločitev za Roose-velta ah Landona. Kakor je že mnoga desetletja običajno, gre za odločitev med dvema velikima strankama, demokrati in republikanci. Obe crtranki zastopata demokratski ustavi zvesto stališče, vendar pa se smatra iz časov Rooseveltovega velikega prednika republikanska stranka kot predstavnica aktivnega ameri^aniz-ma, ker je nacionalna, v kolikor je to mogoče v ameriških okoliščinah, ker je a'-'ti-vistična in celo imperialistična, predvsem pa stranka finančnega kapitala. Zanimivo je, da je trenutno ne vodi sedanji predsednik in nečak velikega ameriškega im-perialista Teodorja Roosevelta, temveč njegov nasprotnik Landon. Sedanji predsednik Roosevelt vodi demokrate, vendar pa je kljub svoji naklonjenosti ljudskim interesom za svojega predsedovanja vedno znova nastopal za izrecno avtoritativne ukrepe. Kakor znano, je dobil od kongresa tako obsežna gcspodarsko-politična pooblastila, kakor še noben izmed njegovih prednikov. Ameriški listi, ki imajo na milijone naročnikov, so priredili v zadnjih dneh, kakor običajno pred predsedniškimi volitvami, poizkusna glasovanja. Najbolj popularno izmed teh poizkusnih glasovanj, ki ga je izvedel tednik >Literary Digest«, je prineslo večino za Landona, kar je zbu- j dilo med republikanci silno zadovoljstvo; zadnja glasovanja pa so prinesla za Roosevelta triž©fcrtfa»ko večino, kar je tem bolj zanimivo, ker so razni Roosevcltovi ukrepi, zlasti v valutnem vpraSanju naleteli na ostro kritiko vplivnih ameriških ustanov, predvsem vrhovnih sodnih krogov. Konservativna Amerika je danes na strani Landona, vendar je Roosevelt slej ko prej najbolj popularna osebnost. Stavka mornarjev v pacifiških lukah bržkone na volitve ne bo imela posebnega vpliva zlasti, ker ni prišlo do splošne stavke. Važnejše za volilni izid je vprašanje, ali ne bi morebitna izvolitev republikanca Landona 'vplivala odločilno na bodoč d ameriško zunanjo politiko. Roosevelt je brezpogojno proti intervencijski politiki, namreč za čim manjše vmešavanje Amerike v evropske zadeve in zapletljaje, kar predstavlja zanj močno oporo med množicami. Izid predsedniških volitev bo bržkone znan že jutri ponoči ali pa najkasneje v sredo zjutraj. Kot najrevnejšo prognozo za izid volitev smatrajo, da bo Roosevelt dobil 54% glasov, Landon do 45»/o, vri ostali kandidaii pa do 3%. Značilno je, da se je sedanja volilna borba med obema nasprotnikoma vršila zelo dostojno, kar dokazuje, da naspretstva nikakor niso tako velika, da bi mogla' kakor pri prejšnjih prilikah posebno razburkati ljudske strasti. Ponesrečena protiofenziva vladnih čet pri Madridu čete generala Franea so se zopet močno približale Madridu, ki je skoro popolnoma obkoljen Francoski in belgijski prostovoljci Pariz, 2■ novembra, o. Protiofenziva madridske delavske vojske je ostala brez vsakega uspeha. Tega ne potrjujejo le vesti iz glavnega štaba Francove vojske, nego tudi iz Barcelone in celo iz Madrida. Uporniški general Vareia kontrolira sedaj ccsto, ki vodi preko Degatc in Pinta v Madrid. Njegovi motorizirani oddelki prodirajo od Aranjueza v severno vzhodni smeri proti San Martinu de la Vega. Uspelo jim je pretrgati tudi poslednjo cestno zvezo med Madridom in Valencijo. V vseh bojih so imele delavske čete hude izgube, največ pa po bitki v vasi Tarli, južno od Madrida. Tudi na jugozapadu so bili delavski miličniki hudo poraženi in so se morali umakniti na nove postojanke, ki so le še 15 km oddaljene od glavnega mesta- Fašistom je tako uspelo znova obkoliti Madrid. Davi so navalili na vas Bon-dilo de la Monte, ki leži 15 km zapadno od Madrida. Madridska vlada je danes ob;avila komunike o položaju na fronti, v katerem že indirektno priznava uspehe Francove vojske na južnem odseku fronte okrog Madrida. Komunike govori o borbah okrog vasi, ki so v jugozapadni smeri samo 5 km oddaljene od znanega madridskega letališča Getafe. Iz tega je razvidno, da so ss nacionalisti zopet zelo približali Madridu, zlasti od zapada. Povprečno so oddaljeni od središča me>ta 5 do 15 km. Njihovi sprednji oddelki, ki so sestavljeni po večini iz kolonijsfcih čet, so baje že vdrli v ne* ka oddaljenejša madridska predmestja, kjer so se ■vnele ogorčene borbe na nož- Tudi na fronti okrog Ovieda so se davi pričele nove hude borbe in iz glavnega stana nacionalistov v Salamanci prihajajo vesti, da so njihove čete ob rečici Nori pri Oviedu priborile veliko zmago nad nasprotniki. Evakuacija Getafe Madrid. 2. novembra, o. Vlada je odredila evakuacijo predmestja Getafe, v katerem živi okrog 4.500 ljudi. Predmestje je že v neposrednem območju fronte. Uničen ruski tank Salamanca, 2. novembra, o. Na področju zadnjih bojev južno od Madrida so fašistične čete našle velike količine ruskega vojnega materiala in ži\*l. Kakor se je sedaj zvedelo, so uničili v teh bojih tudi velik ruski tank skupno z vso rusko posadko. Sestrelili so tudi 12-ton-sko rusko napadalno letalo. Miličniki v def enzivi Pariz, 2. novembra. AA. Agencija Ha-vas poroča iz Naval Carnera: Z zavzetjem Lanueveville, Mantille in Villenueve do Lacanade in Brunete po nacionalistih je vzpostavljena zveza med frontim odsekom pri Capineriji in Naval Carneru. Rdeči so izvršili protinapad med Mostole-som in Parlo, vendar so jih nacionalisti zavrnili in jim prizadeli 300 mož izgube. Rdeče čete so prišle v defenzivo. Njihova taktika se trudi samo, da zadrži prodiranje nacionalnih čet v tem odseku. Komunisti razdirajo povsod ceste, mostove in druge prometne zveze. Letalstvo madridske vlade je popolnoma mirno. Operacije, ki so jih včeraj začele nacionalne čete, imajo po eni strani namen zagotoviti neoviran promet na cesti Naval Carnero— Madrid, obenem pa omogočiti gibanje za obkolitev 3000 marksistov, ki se nahajajo v odseku pri Escorialu. Izjava tujih vojnih poročevalcev Madrid. 2. novembra, d. Deset najvažnejših vojnih dopisnikov inozemskega tiska v Madridu, med njimi tudi zastopnika Keuterjevega urada in »Petit Parisiena«. je objavilo izjavo, v kateri protestirajo proti mnogoštevilnim potvorjenim vestem o položaju v Madridu. Izjavljajo, da sta morala in disciplina milice in civilnega prebivalstva neomajni tp da 6o v$4 poroči'*, ki so nasprotna s to ugotovitvijo, nečastna z* notarski stan, ker so v nasprotju z Pariz, 2. novembra, o. Danes je odpotovalo v Španijo zopet večje število mladih francoskih delavcev s severnega industrijskega področja, ki se nameravajo v Španiji bojevati na strani delavcev proti fašistom. Pridružilo sc jim je tudi več sto belgijskih delavcev iz industrijskih centrov okrog Liegea. Po podatkih, ki jih je bilo mogoče zbrati do včeraj, se sedaj v Španiji' bori okrog 2-000 francoskih in belgijskih delavcev. Angleško delavstvo proti nevtralnosti London, 2. novembra, o. Angleška organizacija za podpiranje španskega naroda je priredila včeraj v znanem londonskem Hy-deparku velik miting, ki so se ga udeležUe Ogromne množice delavcev. Na mitingu je govorilo več govornikov Ln delavstvo jo burno protestiralo proti nevtra'-uiostni politiki angleške vlade na prani dogodkom v Španiji. Enake propagandne mitinge so priredili tudi po drugih angleških mestih. Čsl. društvo za pomoč španskemu narodu Praga, 2. novembra, o. V Pragi se je ustanov i io posebno društvo za podpiranje španskega naroda, v katerem je zelo mnogo intelektualcev m javnih delavcev, v okviru tega društva se je vršida že cela vrsta propagandnih prireditev, zlasti predavanj i>od geslom: »Čeho®lovaiki so prijatelji miru in I »odpirajo zato španski narod v borbi za svobodo in politično samostojnost Kralj Karel se je vrnil v Rumunijo Praga, 2. novembra. w, Rumunski kralj Karol je danes ob 0.30 pri Ivarlovu v Pod-karpafski Rusiji zapustil češkoslovaško ozemlje ter se jc na prvi rumunski obmejni postaji poslovil od članov svojega češkoslovaškega spremstva. Kralj Karol se je poslaniku Janu Masarvku zahvalil za prisrčni sprejem in je izrazil upanje, da njegov obisk ni bil zadnji. Prezidentu dr. Be-nešu je poslal brzojavko, v kateri izraža svojo posebno zahvalo za prisrčni sprejem, ki so mu ga priredili prezident republike in vse češkoslovaško prebivalstvo. Njegov obisk je ponovno poudaril prijateljstvo med Češkoslovaško in Rumunijo ter nezlomljivo solidarnost Male antante. Tudi zunanji minister Antonescu zagotavlja v brzojavki češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Krofti svojo globoko zadovoljstvo nad skupnim koristnim delom v interesu obeli držav. Sestanek generalnih štabov Male antante in Balkanske zveze Beograd, 2. novemhra. o. V Bukarešti 6e bodo jutri sestali načelniki generalnih štabov držav Male antante. Bukareški sestanek spada v vrsto rednih konferenc in bo trajal več dni. Obenem se bodo v Bukarešti sestali tudi šefi generalnih štabov držav Balkansko zveze. Tudi njihova konfe#noa, na kateri bodo razpravljali o tesnejšem sodelovanju vojsk Balkanske zveze, bo trajala več dni. šef turškega generalnega štaba maršal Cakrn.ic je že snoči odpotoval iz Carigrada v Bukarešto. Železniška nesreča pri Sarajevu Sarajevo, 2. novembra, o. Dopoldne je skočil osebni vlak št. 112 na postaji Visoko s Ura. Prevrnilo se Je več vagonov, polnih potnikov, zaradi česar je nastala panika, k srečj pa Je balo le 6 potnikov lažje ranjenih. j Beležke Sporazum v srbijanskl združeni opoziciji Zabeležili smo že pričakovanja beograjskih političnih krogov, da bo beograjski del združene opozicije začel z živahnejšo akcijo Kakor sc zdi, se bodo ta pričakovanja obistinila. Včerajšnji beograjski listi namreč poročajo, da so se v nedeljo po daljšem odmoru zopet sestali vsi trije šefi glavnih skupin beograjskega opozicijskega krila. Dobili so sc gg. Ljuba Davidovič. Miša Trifunovič in dr. Joca Jovanovič. Razpravljali so o splošnem političnem položaju in poleg drugega o skupnem nastopu svojih pristašev pri občinskih volitvah v drinski, dunavski in vardarski banovini. V istih številkah beležijo beograjski listi na viden način izjavo znanega zemljo-radniškega voditelja g. Cede Kokanoviča, ki je na nekem shodu združene opozicije s poudarkom sporočil, da so se vse tri srbi-janske skupine že doccla sporazumele med seboj o vseh političnih zadevah. Rekel je, da je ta sporazum že definitiven in da je o njem obveščen tudi dr. Maček. Obračunavanje dr. Pernarja V nedeljo je bilo veliko zborovanje pristašev dr Mačkovega pokreta v Imotskem v Dalmaciji. Glavni govorniki so bili nar. posl. dr. Ivan Pernar, dr. Juraj Šutej in dr. Bariša Smoljan, ki je zastopal dr. Mačka. Na zboru se je zbra'a ogromna množica ljudi, v njej tudi mnogo žen, ki jih jc dr. Šutcj posebej nagovoril češ morajo biti žene svojim možem enaka opora v javnem življenju, kakor so jim v domačem. Posl dr. Pernar je ostro govoril proti komunizmu in jih obtožil, da streljajo hrvatskemu narodu v hrbet, pa jih bo zato hrvatski narod kot »strahopetce, gosenice in bolhe« sodil in obsodil. Hrvati ne rabijo nikake nove ljudske fronte, saj jo jc stvoril Stjepan Radič žc pred 35 leti. Hrvatska ljudska fronta jo hrvatski kmečki pokret. Poženite vse ljudi, ki vam skušajo prišepetavati, da dr. Maček ni dovolj radikalen in socialen. Časopisna poročila beležijo, da je dr. Pernar ostro napadel dr Tartaglio, dr. Smodlako in nekatere druge reprezentante združene opozicije v Dalmaciji. Kaj je bil vzrok tega obračunavanja, iz časopisnih poročil ni razvidno. Na račun beograjskih strank jc dr. Pernar, po poročilu »Politike«, rekel: »Vsi v Beogradu govore o sporazumu. Toda stvar je ta, da mi nočemo sporazuma o vladi in o vladanju. V Beogradu govore, da bo dr. Maček sklenil sporazum Res pa je to, da mi nikoli nismo rekli, da se nočemo sporazumeti, kajti ako bo šlo tako naprej, bo zlo in narobe tudi za nas.« »Jugoslovenski jezik44 Tod tem naslovom priobčuje včerajšnje beograjsko »Vreme.« ki velja za ncslužbe-no glasilo JRZ, neki nepodpisani članek, ki toplo priporoča merodajnim krogom, naj mislijo na uvedbo enotnega jugoslo-venskega jezika. Kot prvo etapo predlaga sestavo skupnega besednega slovarja, v katerem bi bile zbrane najboljše srbske, hrvatske in slovenske besede. »Tako bi se doseglo, pravi pisec, da bi bil naš jezik enako mil in drag vsemu jugoslovcnskemu sve tu. Bil bi naravno tudi bogatejši na izrazih. Pred očmi moramo imeti izkušnje drugih naprednejših narodov, ker je vsak drugi jezik bogatejši od našega.« Ni to prvi predlog te vrste. Žc vsa leta po zedinjenju se ponavljajo od raznih posameznikov. Toda čc se je to zgodilo pred par leti, jc »Slovenec« takoj z loparjem lopnil po JNS in posebej še po »Jutru«, kakor da gre za kak predlog stranke ali pa celo naprednih Slovenccv, ki so bili zaradi tega kar na vsem lepem obeleženi za »narodne izdajalec.« Mi smo bolj pravični, pa nam ne pride niti na misel, da bi za nazor nepodpisanega posameznika delali odgovorno cclo JRZ, kaj šele njene slovenske pristaše. JNS in hrvatsko vprašanje Sarajevski »Jugoslovenski list« je skoraj v celoti ponatisnil v svojih političnih beležkah uvodnik »Jutra« o izjavi, ki jo je dal dr. Maček glede rešitve hrvatskega vprašanja dopisniku beograjskega »Vremena«. List objavlja vsebino uvodnika z značilnim svojim naslovom »JNS ni ovira za rešitev hrvatskega vprašanja.« Vzdržuje pa se vsakega komentarja. Kandidatne liste v drinski banovini Danes teden bodo splošne občinske volitve v drinski banovini. Do srede preteklega tedna je bilo po uradnih poročilih vloženih 656 kandidatnih list, od tega 426 list JRZ, dočirn odpadejo ostale liste na opozicijske skupine. Te nastopajo v večini občin z enotnimi listami, le v onih občinah, kjer se sporazum ni mogel doseči ali kjer pripadajo opozicijski elementi v veliki večini eni sami skupini, so bile vložene opozicijske liste pod firmo te ali one stranke. Tako imata JNS in bivša HSS po 16 list pod svojim imenom, zemljoradniki 23. ho-džerovci 4 itd. 56 opozicijskih list je vloženih pod nevtralno firmo raznih gospodarskih ali stanovskih list. Število kandidatnih list se bo še povečalo, ker v gornjem seznamu 86 občin še ni v pošte vatlih. Kakor je razvidno iz časopisnih poročil, je volilna borba zelo živahna. Na strani JRZ jc vodstvo volilne agitacije v rokah bosanskih rojakov ministrov dr. Spaha, dr. Behmcna in dr. Kaludjerčiča, ki so stalno na terenu ter vsak dan prirejajo po občinah sestanke in konferencc. Ultimat »Hrvatske straže44 V svoji zadnji številki se zagrebški klerikalni tednik silno huduje, da naročniki neredno plačujejo naročnino, ali pa se za opomine celo nič ne zmenijo. Teh poslednjih list ne bo več opominjal pismeno, marveč jih še enkrat poziva, da v par dneh uredijo svoje obveznosti, drugače bo list prisiljen »uporabiti druge ukrepe. Tako se dalje ne da delati, ker to vodi k uničenju lista, ki je bil osnovan in dozdaj vzdrževan s tolikimi žrtvami prijateljev!« | Predsednik vlade dr. Stojadinovič na obisku pri carigrajskem patriarhu Carigrad, 2. novembra, r. Carigrajski patriarh Venjamin I. ki je v duhovnem l»ogiedu najvišji doslo:ajnstvenik vseh pravoslavnih cerkva, je včeraj Ikakor «no v >Jutru< ie poročali) sprejel predsednika ju-gusfovenake vlade dr. Stojadinoviča in njegovo go. soprogo. Sprejem se je izvršil z vso svečanostjo po ceremonialu, običajnem na patriarhovem dvoru. Po pozdravu je patriarh nagovoril predsednika dr. Stoiadinoviča jn med drugim dejal: >Mati veistej£a čustva udanosti in spoštovanja do tukajšnjega svetega središča pravoslavja. Smatral bom za prijetno dolžnost, da bom ob povratku v Beograd Nj. Vel kralju Petru, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, Nj. Sv. patriarhu Varnavi sporočil žeMe, ki jih je Vaša svetost izrazila za nje«. Dr. Stojadinovič se je v zaključnem delu svojega govora še enkrat zahvalil za pozdrav in sprejem. Med nadaljnjim razgovorom^ mu je patriarh pokazal dragocen zlati križ, ki ga je bil pred 35 leti dobil od kralja Petra za spomin. Obenem je predsedniku vlade in njegovi ge. soprogi izročil v &pomitn na njun obisk dva zlata križca. Slovo v Carigradu Carigrad, 2. novembra. AA. Predsednik jugrvslovenske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je nocoj sprejel v jugosloven- skem konzulatu turške novinarje, ki jim je izjavil: Občudujem uspehe, ki ste jih pokaeali T tako kratkem času pod vodstvom tako velikega in dinamičnega dutoa, kakor je predsednik republike AtatGrk. Dosegli ete več kakor drugi v desetletjih in celo v stoletjih drugačnih časov. Predsednik Atatiirk je oče nove Turčije. Ankara, popolnoma nova, bela in ponosna, predstavlja nov in nenavaden tip dela. Dosegla je že m bo celo prekosila kulture, ki so bile pred njo na njenih tleh in v njeni neposredni okolici. Na vojaški paradi swi videl vašo oboroženo ' silo. Iz nje veje diuamiaem in ista volja {*> delu. kakor sc opaža v Ankari. Ni treba poudarjati, kako se prijateljska in zavezniška Jugoslavija veseli armade, tako disciplinirane in tako navdušene, kakor je va^a. Vse enote, od letalstva pa do mornarice. so manifestirale vero v svoje poslanstvo in svojo moč. Poleg vojfko ne bi smel pozabiti stTanko ljudstva, ki jc pozdrav ila s ponosom svojega velikega poglavarja. To je državljan nove Turčije, na katerem temelje red in mir in delo. Kiatko bivanje v Ankari mi je dokazalo, da temelji vaša nacionalna stavba na najčvrstejših osnovah. Povsod se vidi načrtno delo in temu načrtu je arhitekt vaš veliki poglavar in realizator min. predsednik Izmet Ineni. s katerim sem imel dolge in iskrene razgovore. Ko sem predvčerajšnjim zapustil Ankaro in danes vaš lejri Carigrad in z njim Turčijo, si ne moTcm kaj, da ne bi poudaril zaslug vas novinarjev. Mnogo ste že storili za zbližanjc in medse-ltojno seznanjenje na tej poti. Porabljam priložnost, da preko vas izrekam prijateljskemu in zavezniškemu turškemu narodu najiskrenejše želje za njegovo odločnoEt in blagostanje. •Popoldne je dr. Stojadinovič v spremstvo poslanika v Ankari dr. Branka Lazareviča in generalnega konzula Vukotiča odšel v turško-jugoslovenski urad za opij, kjer s«> mu razkazali delo urada. Ko si je ogkdal statistiko pridelovanja opija v Turčiji in Perziji se jc posebno zanimal za možnost povečanja izvoza iz Jugoslavije, zlasti za ukrepe, ki bi se mojrli izdati za zboljšanje položaja jugoslovenskih pridelovalcev opija. Ob 19. je dr. Stojadinovič sprejel v prostorih jugoslovenskega generalnega konzulata člane tukajšnje jugoslovenske kolonije, ob 21.-10 pa jc odpotoval iz Carigrada proti Sofiji. Volitve v Zbornico za TOI Včeraj jc potekel rok za vlaganje kandidatnih list za volitve v zbornico za TOI v Ljubljani. Za trgovinski, industrijski in gostinski odsek so vložene samo kompromisne liste. Od teh sta potrjeni obe listi za gostinski odsek, in sicer za prvo volilno okrožje (Ljubljana) z nosilcem Cirilom Maicc-nom, restavraterjem iz Ljubljane, in za drugo volilno okrožje (ostalo območje zbornice) z nosilcem Josipom Šcr-ccrjcm, kavarnarjem iz Maribora. Liste za trgovinski in industrijski odsek bodo potrjene v teku današnjega dne. Za obrtni odsek se volitve vršijo v 19 volilnih okrožjih. Za vsa ta volilna okrožja so bile vložene kompromisne liste, le v nc-haterih so Pičmanovi pristaši vložili svoje liste. Doslej so za obrtni odsek potrjene naslednje li-sie: 1. volilno okrožie (Ljubljana): nosilec Ivan Ogrj.n, stavbenik iz Ljubljane; 3. volilno okrožje (srez Kranj): nosilec Franc Camernik, ključavničar iz Cerkelj: 7. volilno okrožje (sreza Nwo mesto in Črnomelj): nosilec Alojzij Mi-dorfer, krojaški mojster Nuvo mesto, druga lista: nosilec Alojzij Grilc, čevljarski mojster Novo mesto; 8. vo!'lno okrožje (srez Brežice): nosilec Ktobučar Henrik, kleparski mojster, Brežicc; 11. volilno okrožje (srez in mes'o Celje): nosilec Miloš Hohnjec, kiparski mojster Celje; 13. volilno okrožje (sreza Konjice in Dravograd): nosilcc Franjo Koschier. kovaški mojster Celje; 16. voplno okrožje (srez in mesto Ptuj): nosilec Jakob Zadravec, lasnik paro-mli.na Središče ob Dravi: 18. volilno okrožje (srez Murska Sobota): nosilec Karel Kavka, tesarski mojster Ljubljana: l«. volilno okrožje (srez Dolnja Lendava): nosilec Štefan Litrop, čcvljanski mojster, Tur-nišče. Trgovinska pogajanja z Rumunijo rteograd, 2. novembra, o. Te dni se bodo v Beogradu pričela pogajanja za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Rumunijo. Obenem bo sklenjena tudi veterinarska konvencija med obema državama. Zo jutri lx> priRpel v Beograd šef gospodarskega odseka rumunskega zunanjega ministrstva pooblaščeni minister Cliri-stu. Z Rumunijo imamo že od L 1930 le začasni trgovinski sporazum, ki s» je od časa do časa obnovil. Kilometraža za popisovalce železniških vagonov Beograd, 2. novembra. AA. Na vprašanje o enotnem izvajanju določbe čl. 52 pravilnika o postranskih prejemkih pri obračunavanju kilometraže za popisovalce vozov, /S generalna direkcija državnih železnic na podlagi mnenja železniškega sveta izdala pojasnilo, da se navedenim prizna iz naslova kilometraže po čl. 52 navedenega, pravilnika 50°/» od prejemkov, ki se priznavajo premikal nem u o sebju. Odlikovanje Beograd, 2. novembra, p. Na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje jc bil za dolgoletno nacionalno delo odlikovan Karel Tržin, mojster v Cirilo- vi tiskarni v Mariboru, z redom sv. Save V. stopnje. Premestitev Beograd, 2. novembra, p. Premeščena |ta upravni uradnik Ivan Zdolšck iz ljubljanske obče bolnice v bolnko za duševne bolezni v Novem Celju in sestra pomočnica Štefanija Humek iz ljubljanske šolo za te-atre-pcmiočnice v bolnico za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Odvzeto državljanstvo Beograd, 2. novembra, p. Antonu Brezniku, rojenemu 1. 1899 v Kamniku, je bilo od-vreto jugoslovenfrko državljanstvo, ker je stopil v službo tuje države. V 6mislu § 32 r.akona o državljanstvu je bil pozvan, naj se tej službi odreče česar pa ni storil. Potres v bližini Zagreba Zagreb, 2. nov. o. Sei»mografskj »parati v geofiz'-Snem ravodu na Griču *o enočj zabeležili tri potresne sunke v neposredni bližini Zagreba. Prvi sunek je bil eb 23 uri 36 min. in 12 sekund. Drugi, nekoliko mu je sledil debre 4 minute kasneje, tretji, ki so ga občutili samo seismografi. pa zopet ix> 3 minutah. Epicenter potresa bil km daleč v smeri proti Sl.ie.menu, bržkone pod Kraljevim vrhom ali kje blizu Stubk-e. V Zagrebu &o se zaradi potresa premikala tla za 8100 mm. Središče potresa je morajo biti okrog 10 km j»od zemeljsko površino. Na epieenterskem področju «c> niorali potres občutiti seveda precej močneje. Samomor Hindenburgovega protikandidata Pariz 2. novembra AA Iz Ilalla poročajo, da je izvršil samomor Gustav Winter, ki je bil 1. 1925. med kandidati za predsednika nemške države, ko je bil prvič izvoljen za predsednika republike pokojm maršal Hindenburg. Winter jc bil obsojen na več let zapora, ker je prekršil zakon, po katerem je bilo razpuščenim političnim strankam sleherno politično delovanje najstrožje prepovedano. Deset smrtnih žrtev letalske nesreče Berlin, 2. novembra, d. Včeraj se je -ponesrečilo potniško letalo, ki je vzdrževalo promet med Frankfurtom ob Meni ter Er-furtom. V okolici Turinškcga gozda je zadelo ob skalnato steno ter treščilo na zemljo. Ubili so sc pilot, strojnik, telegrafist in sedem potnikov, dočim so tri rešili s hudimi poškodbami iz razvalin letala. Vzrok nesreče je bila bržkone gosta megla, ki je pokrivala severno in srednjo Nemčijo. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Po vsej državi prevladuje delno oblačno vreme. V južni polovici in na primorju ponekod dežuje. Temperatura se je dvignila. Minimalna temperatura Beograd 3, maksimalna temperatura Šipanj 17 stopinj. Zemunska vremenska napoved za danes: Večinoma oblačno vreme in nekaj dežja v severozapadnih predelih, v vzhodnih in južnih krajih delna razvedritev. Temperatura sc bo še dvignila. Solnce vzhaja ob 6.18 in zahaja ob 16.24. Zagrebška vremenska napoved: Pričakovati je, da se bo vreme začasno nekoliko poslabšalo, deževno vreme na bo ponovno prekinjeno po začasnih vedrinah. Spočetka nekoliko toplo, pozneje na dqyo mraz. Dunajska vremenska napoved: Nobene bistvene izpremembe oblačnega m po večini deževnega vremena. Naši kraji in ljudje Zadnja pot Ivana Lipolda Mozirje, 2. novembra. Naključje je hotelo, da smo zaslužnega tookolskega veterana br. Ivana Lipolda spremljali na njegovi zadnji poti baš na praznik Vseh svetih. Kako priljubljen ln uvaževan je bil pokojnik, dokazuje dejstvo, da se je zbrala od blizu in daleč velika množica prijateljev in znancev, posebno močno pa so bila zastopana sokol-ska društva iz št. Pavla pri Preboldu, Gornjega grada, Žalca, Braslovč, šmartna ob Paki in Velenja z domačim društvom na Šefu. V sprevodu smo opazili med užaloščenimi svojci tudi bivšega mariborskega župana dr. Lipolda s soprogo, bratranca pokojnega Ivana. Ob grobu so se od rajnskega poslovili župan mozirski, br. Matija Goričar, starostmi mozirskega sokolskega društva br. Jože Troger, za celjsko sokolsko župo pa br. Kurnik, starosta velenjskega Sokola. Pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču je odpel m oz irski oktet ob sodelovanju pevcev sokolskih društev in pod vodstvom šolskega upravitelja Predana tri v srce segajoče žalostinke. Ganljivo je bilo, ko se je od pokojnega narodnega borca in najvnetejšega sokolskega prvoborite-Ija poslovil stari in častitljivi prapor mozirskega Sokola, ki ga je pokojnik med pvetovno vojno tako skrbno skril, da ga avstrijske oblasti pri vsej svoji vnemi ni-60 mogle najti. Naj bo br. Ivanu Llpoldu, sokolskemu Sn narodnemu prvoboritelju, lahka domača zemlja. Ob slovesu priljubljenega šolnika Višnja gora, 2. novembra. Po 17 letih vestnega službovanja v Višji j i gori je šel zdaj v Ljubljano šolski Upravitelj g. Vinko Okorn. Premeščen je na lastno prošnjo in postavljen k bano-rinskemu šolskemu odboru. Na novem službenem mestu mu bo prav lahko nadaljevati delo v korist našega šolstva, saj se je s skoraj tridesetletnim službovanjem v raznih krajih na Dolenjskem seznanil z vsemi podrobnostmi, od katerih je odvisen nemoten napredek našega osnovnega šolstva. V Višji gori bodo ohranili popularnega g. Okorna vedno v dobrem spominu, saj je na njegovo orebo navezano precej zgodovine v poslednjih 20 letih. Vedno je bil fcgled možatosti in kremenitosti. Med tičiteljstvom našega sreza je znana njegova prislovična ročnost pri uradnem poslovanju. Pravijo namreč: >Višnjegorski "oLski upravitelj odgovarja na dopise sre-skemu načelstvu že prej, preden mu jih 6 sreskega prosvetnega oddelka pošljejo...« Dolgo let je stal g. Okorn tudi med voditelji stanovske organizacije. Vso poslednjo dobo pa je bil predsednik nadzornega odbora pri sreskem društvu JUU, ki je običajno podeljeno najbolj vplivnim in preizkušenim članom. Na vseh zborovanjih je bil med glavnimi, stvarnimi debaterji in zato so radi prirejali učitelji zborovanja tudi na višnjegorski šoli. Zelo marljivo se je udejstvoval g. Vinko Okorn pri mladem smučarskem klubu >Polžu« in je tudi on pomagal, ko so Pol-ferji postavljali pod Sv. Duhom najlepši turistovski dom na Dolenjskem. Po zaslugi g. Okorna je pristopilo lansko leto JUTJ za litijski srez kot član k jPolžu«. V vsem srezu bomo ohranili g. Okorna iv najprijetnejšem spominu. Ko bo stopil »v pokoj, pa vemo, da ga bo privleklo spet Jiazaj k nam. Pišece so pridelale izvrstno vino Pišece, ob koncu oktobra. Letos je bila tukaj trgatev neobičajno pozna. Pričela se je v glavnem šele 12. oktobra in je trajala malone 14 dni, dočim je bila v normalnih letih opravljena ob koncu septembra in v začetku oktobra. Kljub peronospori in plesnobi sta dve vasi dobro odrezali, namreč Gornja Pavla vas in Podgorje, kjer so nekateri vinogradniki nabrali nekaj hektolitrov več kakor navadno, med tem ko so vinogradniki ostale okolice dosegli po četrtino, tretjino in kvečjemu polovico normalnega pridelka. Rastlo in zorelo je letos naše grozdje v veliki vročini in suši. Tukaj namreč ves julij in avgust in vse do 26. septembra ni hilo izdatnega dežja, tako da je bilo grozdje kar velo in se je začelo že listje sušiti. Izdatni dež ob koncu septembra je grozdje poživil in osvežil, da se je sladkor razvil do visoke stopnje. Ljudje so zatrjevali, da je po tem dežju še-le dobilo grozdje pravo sladkobo. Žal je nastopilo prve dni oktobra deževno vreme, ki je trgatev oviralo. 6. oktobra pa je po naših hribih zapadel sneg in polomil dosti drevja. Sneg je kmalu izginil. Nastopili so z 12. oktobrom lepi. topli solnčni dnevi in tedaj se je začela prva trgatev. Grozdje je bilo letos čudovito odporno. E'o vseh teh vremenskih neprilikah je ostalo zdravo, sočno in zelo sladko. Že davno rismo imeli tako izredno lepega grozdja kakor letos. Zavoljo tega smo prepričani, da bo letošnja kapljica boljša od lanske. Po klosterneuburški moštni tehtnici so imeli: portugalka, brana 18. septembra 20 in njen podbiranec 22, silvanec, bran 5. oktobra 22„ traminec, bran 12. oktobra 22, rizling, bran 14. oktobra 21, kavčina, brana 15. oktobra 18 odstotkov s-ladkorja. Zdaj mošt burno kipi. Upamo, da bo do Martinovega dobro pokipel in zrel za transport Vse naše dolgoletne zveste odjemalce vljudno vabimo, da se pridejo sami prepričat o izvrstni kakovosti letošnjega vina. Beograjske selitve Beograd, 2. novembra. Že od nekdaj je 1. november dan velikega preseljevanja beograjskih stanovanjskih najemnikov, čeprav se tudi v Beogradu najemajo stanovanja na običajno četrtletno in tudi na mesečno odpoved. Tudi letos je bilo preseljevanje ogromno, čeprav trdi društvo hišnih posestnikov, da že 8 let ni bilo tako malo stanovanjskih odpovedi kakor letos. Stavbna sezona je bila letos zelo živahna, a mnoge stavbe niso bile dovršene za časa, da bi se mogli vseliti v nje oni najemniki, ki so odpovedali svoja stanovanja s 1. novembrom. Inženjerska zbornica je pri pristojni oblasti prosila, naj bi se rok selitve podaljšal za 15 dni, da bi se do tedaj dovršila razna poslopja. Rok pa ni bil podaljšan. Mnogi stanovanjski najemniki so tudi opustili svoj namen naselitve v novih stavbah. Ko so razna podjetja začela graditi stanovanjske hiše, so bile objavljene cene stanovanj, meseca oktobra pa so te cene precej zvišali z izgovorom, da se je stavbni material podražil. Mnogi stanovanjski najemniki, ki so se nameravali preseliti, so zaradi tega raje ostali v svojih starih stanovanjih ali pa so se selili kam na periferijo mesta. Tudi na periferiji mesta cene stanovanj ne odgovorjajo dohodkom najemnikov. Ce so se cene stanovanj malo znižale, so se Se v večji meri znižali dohodki stano- JtdtfčMiMi medetotmu in predre s svojo kali uničujočo in antiseptično močjo tudi v najbolj skrite kotičke in gube ustne dupline. Odol ohrani zaradi tega zdrave zobe in usta in ni samo najboljše sredstvo zoper infekcije vseh vrst, marveč prepreči tudi vrenja in gnitja v ustih ter odpravi neprijeten vonj iz ust. Odol osveži in poživi. j« označilo [183) in klinični 5« bolj izpopolnjenega »Odola«, 6'jrar antiseptični učinki so izredno zvišani. Bakteriološki poizkusi so znanstveno dokazali, da Odol uničuje bakterije. vanjskih najemnikov. Od 368 poslopij, za katere je mestno poglavarvsto letos izdalo gradbeno dovoljenje, je največji del zgrajen v središču mesta. Malih, udobnih in cenenih stanovanj v Beogradu sploh ni. So sicer tudi mala in udobna stanovanja, a so draga. Tudi pri letošnji veliki selitvi si beograjski stanovanjski najemniki niso mogli dosti pomagati. Živahna dela ob kraju gradbene sezone Zadeva s tlakovanjem Aškerčeve ulice Ljubljana, 2. novembra. Čeprav je gradbena sezona že pri kraju in se bližajo jesenski in zimski dnevi z vremenskimi neprilikami, vendar tudi še zadnji čas opazimo neko živahnost v gradbeni stroki. Nekoliko je sicer gradbeno delo motila mesec dni trajajoča stavka gradbenih delavcev, ki pa je imela za uspeh to, da je privedla do izboljšanja mezdnih pogojev in do njihove ustalitve. Lepi dnevi so zlasti pripomogli, da so se nekatera stavbna dela dovršila, druga pa pričela. Tako se je dovršila gradba meščanske šole za Bežigradom, zdaj pa bodo skoraj že do kraja izkopani tudi temelji za vseučiliško knjižnico. Tudi cestna dela lepo napredujejo, kar lahko opazimo predvsem na južni strani mesta proti Trnovemu in Mirju. Preureja se Emonska cesta, ki bo z razširitvijo dobila novo lice in postala takozvana »makadamska cesta«, katere lastnost je ta, da jo je treba od časa do časa posipati z gramozom in utrjevati z valjarjem. Na to cesto dovažajo sedaj zemljo in gramoz iz stavbišča za vseučiliško knjižnico, novo pa bo pri njej zlasti to, da bo tu šel glavni cestni kanal. Posebnost tega dela mesta je bila tudi ureditev Emonskega vrta na Mirju s piramidami iz prsti, zdi se pa, da bodo šele vremenske neprilike pokazale, v koliko je bila ta zamisel posrečena. Posebno vprašanje, ki vzbuja že tudi zanimanje širše javnosti, pa se tiče ureditve Aškerčeve ceste, ki je določena, da postane državna cesta druge stopnje. Tu že dobra dva meseca prav intenzivno vrše izkopavanja, preureja se vsa cesta od mosta sv. Jakoba, Cojzova cesta in Aškerčeva ulica prav do Bleweisove ceste, tako da se dela na novi cesti vrše na razdalji 800 metrov. Ko bo vsa cesta urejena tako, kot predvidevajo načrti, bo nudila lepo sliko, saj bo šla skoraj v ravni črti od Šentjakobskega mostu prav do Bleiweisove ceste. Cesta je zdaj seveda zaprta za vsak vozni promet. Zgornji dej Aškerčeve ceste so znižali za 80 cm. Cojzovo cesto pa za 30 cm. tako se bo zmanjšala tudi vzpetost in bo cesta velike važnosti predvsem kot avtomobilska cesta. Dela so že toliko napredovala, da tlakujejo zdaj že Cojzovo cesto, ki bo z Aškerčevo cesto do Gorupove ulice iz drobnega tlaka, medtem ko bo Aškerčeva cesta od Gorupove ulice do Bleiweisove ceste iz trdo litega asfalta. Samo za tlakovanje Cojzove ceste bodo porabili okrog 50 desettonskih vagonov granitnih kock v vrednosti 316.112 Din, katerega bodo dobavili iz pohorskih kamnolomov, mesto bo moralo na lastne stroške položiti vse robnike, kar bo stalo okrog 120.000 Din, urediti pa bo moralo tudi asfaltne hodnike na prometnih komunikacijah. Aškerčevo cesto bodo seveda tudi primerno razširili, da bo široka kakor je Cojzova. Stroške, kolikor bodo znašali za ureditev ceste do 8 metrov širine, bo nosila država, kar pa bo čez, pojde na račun mestne občine. Po proračunu bodo stala vsa asfaltna in zemeljska dela okrog 687.409 Din. Cesto bodo v ol>-segu 2480 kvadr. m tlakovali na račun države deloma z drobnim tlakom, 3480 kvadr. metrov pa bo iz asfalta, mestna občina pa bo na svoje stroške uredila 750 kvadr. m drobnega tlaku in 350 kvadr. m trdolitega asfalta, S 1. novembrom preneha v gradbeni stroki zaradi vremenskih neprilik obveznost in se čas 150 dni tja do 30. marca ne šteje v gradbeni rok. tako da bo delo, če ne bo lepega vremena počivalo, po pogodbi pa mora biti cesta urejena za promet do 7-julija drugega leta. Pri gradbi ceste je zaposlenih 60 delavcev in 6 voznikov. Na Cojzovi cesti že polagajo kocke, Aškerčevo cesto pa so v globini 80 cm prekopali do Jelačinove hiše, pri kateri se je delo ustavilo. Potrebno bi namreč bilo, da se del Jelačinove hiše, ki bi zapirala prost prehod iz Cojzove na Aškerčevo cesto, odstrani, dokler pa ne pride do sporazuma med mestno občino in lastnikom hiše glede odškodnine, pa bo treba uravnati promet tako, da bo šel promet po ožjem delu današnje Aškerčeve ceste mimo Jelačinove hiše. Zavoljo tega nezporazuma kaže, da se bo moralo nadaljnje delo preložiti na pomlad, v interesu prometa pa bi bilo. da pride med obema prizadetima strankama čim prej do mirne poravnave. Z ureditvijo tc ceste bo ta okmj mnogo pridobil, saj je na desni 6trani Aškerčeve ceste še precej nezazidanega prostora, nasproti obrtne tehnične šole pa bo zraslo novo poslopje državne Šolske poliklinike, ki bo ta del mesta tudi nekoliko spet poživilo. Delo šolske poliklinike na Rakeku Potrebna je ustanovitev dečjega dispanzerja Rakek, 2. novembra. Po enem letu obstoja šolske poliklinike na Rakeku lahko zabeležimo lepe uspehe, ki jih je dosegla, obenem pa je šolska poliklinika tudi dokazala, kako potrebna je bila. Poliklinika vrši sistematski zdravstveni in kontrolni pregled šolskih otrok, po potrebi pa obišče zdravnik bolnike tudi na domu. Zaščitna sestra ima precej dela, saj pomaga v ambulatoriju vodi kartoteko, preko tedna prevezuje rane, obseva m obiskuje bolnike na domu. Med drugim poučuje ljudi o pra-vilni negi bolnikov, katere tudi sama neguje, ugotavlja socialne prilike slabotnih učencev in skuša v higienskem o žiru vzgojno vplivati na starše. V oskrbi ima šolska poliklinika 415 učencev. Pregledi so ugotovili, da otroci iz okoliških vasi Slivce in Unca zaostajajo za onimi z Rakeka, ki je obmejni kraj. kjer prebivajo večinoma uradniške družine. Zanimivo je, da slabo razvitih otrok ob vstopu v prvi razred osnovne šole skoraj ni bilo, a da njihovo število stalno rase v višjih razredih. V tem oziru najbolj zaostajajo učenci meščanske šole, kjer je skoraj ena tretjina v telesnem razvoju zaostala. Skoraj ena petina vseh otrok ima skrivljeno hrbtenico. Tuberkuloze med otroci skoraj ni opaziti, zaradi aktivnesra pljučnega procesa pa so iz šole odstranili samo enega učenca, dočim so 45 učencev poslali na rentgenološko preiskavo protijetičnemu dispanzerju v Ljubljani. Pregled zob je pokazal, da ima nad 90®/o otrok zobe v najslabšem stanju, a tri četrtine otrok ima nabrekle bezgavke na vratu. Gotovo je temu velikemu številu vzrok razvojna doba. ker golšavosti pri odraslih v tem kraju skoraj ni opaziti... Sla-bovidnikom in siromašnim učencem je občina brezplačno nabavila očala. V splošnem ie bil ambulatorij šolske poliklinike, ki posluje vsak petek popoldne, dobro obiskan in je bilo med letom potrebnih nič manj kakor 1694 ordinacij. Precej pogoste so bile očesne bolezni, največ pa je bilo očesne skrofuloze in kroničnega vnetja vek. Slabotne otroke z nabreklimi pljučnimi žlezami in slabokrvne so obsevali s kresmensko lučjo. Kako potrebna je poliklinika na Rakeku, dokazujejo stalni obiski staršev, ki iščejo tu navodil o pravilni negi in vzgoji otrok. Danes imajo namreč le še redki denar za dragega zdravnika. Tudi na kolonije je poliklinika poslala 3 otroke, dva k morju v Kraljevico in enega na Rakitno. Glede šolskih zdravstvenih razmer pa je poliklinika ugotovila žalostno dejstvo, da šolske zgradbe na Uncu in na Rakeku higienskim predpisom nikakor ne ustrezajo. Na Uncu služi na primer za dvorazredno šolo kar navadna večja kmečka hiša. a sedaj je tu štirira7.rednica s 124 učenci. Pouk se vrši dopoldne in popoldne. Šolskih klopi pa imajo samo dve velikosti, tako da sede 14 letni otroci v klopeh za 7 letne, in razume se, da je pravilna drža pri pisanju in čitanju čisto nemogoča. Sobi sta nizki, okna zamrežena, ves prostor pa razsvetljuje ena sama žarnica Tudi na Rakeku niso razmere boljše. Šolska zgradba je bila prvotno namenjena samo za osnovno šolo. zdaj pa je tu nameščena Šolska poliklinika in meščanska šola, kamor prihajajo otroci iz širše okolice in se tudi vozijo iz Logatca in Planine. Zaradi pomanjkanja prostora se pouk vrši menjaje dopoldan in popoldan, v celoti pa noben prostor ne ustreza v higienskem oziru. Hodniki so temni, sobe nizke in vlažne, delavnica je v podzemlju in izredno slabo razsvetljena ter brez tekoče vode. Sicer obstoje načrti za zgradbo nove meščanske šole, vendar zaradi nezadostnih sredstev do njihove izvedbe še ni prišlo. Razmere na Rakeku, ki je v zadnjem času posebno zaradi sankcij proti Italiji občutno osiromašil, so pokazale tudi nujno potrebo ustanovitve dečjega dispanzerja. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je dalo zanj dovoljenje že oktobra lansko le to. Upanje, da pride do njegove otvoritve že to jesen. se. žal še ni uresničilo. Nova založba slovenske pesmi Ljubljana. 2. novembra Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« bo v bodočem upravnem letu izdajal v lastni založbi doslej še neobjavljene slovenske skladbe. V poštev bodo vzeti predvsem mešani, moški in mladinski zbori, ki bodo zaradi raznovrstne pestre, vedno na umetniški višini stoječe vsebine dostopni izvež-banim kakor tudi preprostim zborom vseh kategorij v mestu in na vasi. Ker so pa s tako založbo zvezani veliki stroški, se je uprava morala odločiti, da bo izvedla založilo edino takrat, če bo dovolj prednaročnikov. Nedolgo tega se je bil zbor že pismeno obrnil do vseh pevskih zborov in ljubiteljev izvirne slovenske pesmi s prošnjo, da se na edicije prednaročilo. Značilno za nas je, da so se na ta poziv oglasili, reci in piši — trije, še teh eden pa je bil iz savske banovine. Kako naj si raz-tolmačimo, da se na eni strani vedno in vedno ponavljajo tožbe o pomanjkanju novih pesmi, na drugi strani pa ni prave volje, da bi vsi skupaj podprli stremljenja po izboljšanju? Cena je postavljena dovolj nizko: cena ene strani bi znašala en dinar. Za prvi zvezek je gradivo že pripravljeno. Izšla bi E. Adamiča »Kranjčičev Jurij« in »Godci« na 12 straneh v mešani zasedbi. Zavedajoč se svojega kulturnega pevskega poslanstva in soodgovornosti pri razvoju slovenske zborovne in mladinske glasbe, se zbor še enkrat obrača do vseh. ki jim je naša pesem mila, da se predna-roče na edicijo čimprej na naslov »Učiteljski pevski zbor Emil Adamič«, Frančiškanska ulica 10. Ljubljana. S tem pozivom pa zbor odklanja vsako odgovornost, ako bi mu ne uspelo izvesti tega dela svoje kulturne naloge med našim narodom. Upa zatrdno, da se bo med našimi duševnimi delavci v mestih in na podeželju vendar našel kader zavednih in požrtvovalnih in tegobam časa kljubujočJh. odločnih in razumnih ljudi, ki bodo ob podpori svoje družine, ki ljubi našo pesem, le-tej pomagali, da vstane iNovi mir«. Gospa Beer je konferirala s članicami naše ženske zveze, sekcije za savsko banovino ter na tej konferenci lepo govorila o idejah in namenih lige žena za mir in svobodo. Liga ne polaga važnosti na velika zborovanja in propagandistične govore. marveč v prvi vrsti na konstruktivno delo med socialno najšibkejšimi ljudmi, ki pa tvorijo večino vseh narodov. * Angleški in nemški turisti še prihajajo. z vlakom prekio Zagreba je prispela v Split večja skupina angleških turistov. Ta izlet je organizirala neka londonska agencija in bodo izletniki ostali 5 dni v Dubrovniku. V Split je prispela tudi manjša skupina nemških izletnikov, ki bodo ostali v Splitu nekaj dni. V Split in Dubrovnik še vedno prihajajo posamezni nemški in angleški turisti. ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM _v Šiški, telefon 33-87 Joseph Schmidt v pevskem velefilmu Mof najlepši dan za smeh in kratek čas skrbita: Otto VValburg in Feliks Bressart Predstave v torek, sredo in četrtek ob 8. uri. V soboto: SLAB KONEC DOBER ZAČETEK. ❖ Šestdeset let zagrebškega Mirogoja. Pred 60 leti na dan Vseh svetih je bilo otvorjeno zagrebško centralno po opali-šče na Mirogoju in že istega dne baš takrat, ko so novo pokopališče blagoslavljali, je bil tam pokopan popularni Za-grebščan, Miroslav Singer. Singer je bil telovadni učitelj, prepotoval je ves orient, nekaj let je deloval na pomorski akademiji na Reki, potem pa je poučeval telovadbo na zagrebškh srednjih šolah. Požrtvovalno se je udejstvoval pri ustanovitvi hrvatskega Sokola in Sokoli so mu kot svojemu ustanovnemu članu in telovadnemu učitelju postavili lep spomenik. Miroslav Singer je umrl po nesrečnem naključju. Ko je prišel pozno ponoči domov, je pozabil zapreti plin in zjubraj so ga našli mrtvega. Ne samo zaradi njegove popularnosti, temveč tudi zaradi njegove tragične smrti je bila udeležba prvega pogreba na Mirogoju ogromna. Pred kakimi • 50 leti so mislili, da bo na novem zagrebškem pokopališču za kakih 100 let dovolj prostora, ker niso račnmali z naglim porastom Zagreba. Pokopališče so morali razširiti že konec leta 1934 in čez kakih 10 let bo treba otvorlti novo centralno pokopališče. Novembra 1928 je sprejel Mirogoj svojega stotisočega prebivalca. To je bila podjetnikova soproga Marta Sternova, ki se je takorekoč abo-nirala na grob št. 100.000. Med boleznijo je slišala, da bo imel Mirogoj kmalu 100 tisoč grobov in želela je, da bi prišla na to mesto. V oporoki je navedla, da naj se v tem primeru iz njenega premoženja izplača za mestne reveže 100.000 Din. Njena želja se je izpolnila. Njen pogreb so odložili za nekaj ur in tako Je Sternova dobila grob št. 100.000, mestni reveži pa 100.000 Din. polne snega in da je velika kompozicija tovornega vlaka drvela po progi nizdol z brano 80 km na uro in da so zaradi te prevelike brzine kretnice odrekle. Po čudnem naključju se je lokomotiva odtrgala od vlaka ter ae srečno ustavila na postaji. • Plaz na železniški progi. Blizu postaje Velea se je vsul na železniško progo plaz ter jo zasul na razdaljo kakih 50 m. Zaradi te nezgode so na progi Skoplje— Djevdjelija vozili v nedeljo vlaki z velikimi zamudami. Progo so čistili polnih 15 ur, potem pa je bil promet spet normalen. • Koledarja Jadranske straže za I. 1937. Dotiskana sta ihistrirami koledar »Naš mornar* in >Zepni koledar . Naž mornar lx> odslej pomorski priročnik Poleg pomorskega poučnega in zabavnega štiva prinaša tudi druge potrebne podatke in pomorsko statistiko. Tiskan je na finem papirju, i.ma barvane »like in šteje 144 strani. Cena 10 Din. »Žepni koledar? pa stane S Din. • Tovarna JOS. RE1CH sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo izdelavo Točno plačuj »Jutru« naročnino Vonit svofcem zavarovalnino Na novo otvorjena trgovina ANTON BIRKE RADIO APARATI — AKUMULATORJI — PISALNI STROJI — TEHNIČNI PREDMETI — — POPRAVLJALNICA LJUBLJANA MESTNI TRG št. 9 * Popravi! Pri nedeljski uganki kluba »Mefe« je nastala majhna tiskarska napaka, ki pa jo je večina reševalcev najbrž že odkri. la. Razlika med vsemi štirimi številki ne znaša ni-tr 2200 ne pa 2000, kakor je v svoji prebrisanosti napisal tiskarski škrat. * Nova železniška postaja. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je otvorilo t. t. m. postajo Sp'it-predmestje za promet potnikov, prtljage in ekspresuega blaga. * Premestitev. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike sta premeščena za uradniškega pripravnika pri gozdarski upravi v Koni'cah inž. Oton šušteršič, doslej pri gozdnem ravnateljstvu v Sarajevu, za uradniškega pripravnika pri gozdarski upravi v Kladnju pa inž. Anton Fabijan, doslej v Konjicah. * 50 odstotni popust na vseh železniških progah je dovolilo prometno ministrstvo vsem udeležencem zborovanja Jugoslovanske skavtske zveze, ki bo od 12. do 17. t. m. v Ljubljani- * Za Bartolovo družino so darovali: neimenovana iz škofje Loke po ge. Milki Bohinjčevi 25, g. dr. Stojan Pretnar iz Maribora 50, šola v Rudniku 65, ga. Eli-za Ilovarjeva iz Ljubljane 20, darovalke Iz Brežic 80, g. Vinko Radontč iz Splita 10, družina Kolmanova iz Ljubljane, Mencingerjeva ulica 20, ga. Ivanka Kacinova, trgovka iz Gorenje vasi 100 Din. Iskrena hvala! * Ustanovitev nove bratovske skjadni- ce. Za rudnike v Završju, Cerju in Tuž-nem v Hrvatskem Zagorju se bo ustanovila nova bratovska skladnica s sedežem v Završju. S tem bo v izdatni meri razbremenjena bratovska skladnica v Ivan-cu, delavcem prej navedenih rudnikov pa bo omogočeno, da bodo imeli pri rokah zdravniško pomoč. Nova bratovska sklad, niča bo že 14. bratovska skladnica, ki spada v področje glavne bratovske skladni-ce v Zagrebu. V prihodnjih dneh bo še razpisana služba zdravnika nove bratovske skladnice v Završju. + šahovska partija, ki je trajala dve leti. Pred dvema letoma se je pričel med šoštanjskim in slovenjgraškim šahovskim klubom korespondenčni šahovski dvoboj z dvema partijama. Kluba sta poteze izmenjavala tedensko. Ena partija se je zdaj končala, ker je Slovenjgradec javil svojo predajo. Stanje je 1:0 za šoštanj. šoštanjski šahovski klub je spet pričel z rednim zimskim delovanjem. šahovsko življenje obeta biti letos zelo živahno. Klub je prebivalce presenetil z dvojnim tečajem za odrasle in za mladino. Vodi ga g. Sušel, vrši pa se ob sredah. * Tivar je podpisal kolektivno pogodbo s svojimi nameščenci. Uradniki in nameščenci tvrdke »Tivar« v Varaždinu so v dobi stavke zahtevali kolektivno pogodbo, kakršna je bila sklenjena z delavstvom. Zdaj je rešeno tudi to vprašanje. Kolektivna pogodba je sklenjena za višje uradništvo in za pomožno osobje ter velja za leto dni. Po tej pogodbi so plače zvišane za 5 do 20 odstotkov. Minimalna plača za uradnike-začetnike znaša 200 Din na teden. Delovni čas znaša 8 ur in za nekatere oddelke je uvedena angleška sobota. Podjetje se je tudi obvezalo, da bo svoje nameščence zavarovalo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Po pogodbi so se dohodki nameščencev zvišali za okrog 350.000 Din na leto. Iz Ljubljane u— Predavanja na rajstavi češkoslovaške knjige. Razstava češkoslovaške povojne knjige v Trgovskem domu vzbuja vedno večje zanimanje in splošno priznanje. Drevi ob četrt na 7 bo rva razstavišču reeita<*ijski večer sodobne češke lir'ke z uvodno besedo dr Tineta Debeljaka. Jutri, v sredo, ob r*ti urj predava B. Borko o znamenitem češkem pisatelju in dramatiku Karlu Oapku. V četrtek zvečer bo predavanje režiserja in pi=a ielja Bralka Krefta o češkem gledališču, v petek predava ing. arh. Stanko Murko 0 novi češki znanstveni knjigi, v nedeljo pa dr. Tine Deheliak o Erbenu. Vstop k predavanjem, kakor sploh na razstavo, je pro^t. u— IV. poljudno znanstveno predavanje Prirod oslov nega društva. Drevi ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice pri- «— Pev*ki zbor Glasbene Katic«. Prihodnja skupna vaj« vsega zbor« bo v četrtek 5. t. m. ob 20. u— Umrla je včeraj dopoldne v visoki starosti 88-let gospa Marija Doatalova. mati strokovnega učitelja g. Rudolfa Dostala. K večnemu počitku jo bodo položili jutri ob 15. na pokopališču pri Sv. Križu. Vzorni ženi in materi blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! u— TKD Atena javlja vsem damam in dijakinjam, ki se zanimajo z* telovadne tečaje, da je uvedla pri dijaških tečajih namesto žoge parterno gimnastiko, pri dam-ski uri pa se vežba po Niels Bukhovcm sistemu. Potek gimnastičnih ur je živahen in deloma s spremljavo godbe. Zainteresirane dame. oziroma matere, se vabijo, da si ogledajo brezobvezno telovadne tečaje, ki se vr.šc vsak torek tn četrtek za dijakinje od V«6. do V<7. uro in za dame od 'hb. ure zvečer v licejski telovadnici na Blenveisovi cesti. Ukovina mesečno za dijakinje 25 Dia. za dame 30 Din. u— Mestni gospodarski urad se preseli iz magistratuega poslopja dne 5- 6. in 7. t. m. in se v teh dn**b za stra nke ne bo u rado valo. fVl ponedeljka 9. t. m. da l je pa I »o posloval mestni gospodarski urad v novih prostorih. Beethovnova ul. 7. T. in II. nadstropje. u— Troje nesreč na vernih duš dan. Medtem ko so Imeli v sprejemnem uradu bolnišnice na praznik Vseh svetih precej miren dan, so imeli včeraj spet polne roke dela in med drugim so sprejeli nekaj ranjencev, ki so postali žrtve precej vznemirljivih nesreč. Na cesti onkraj Št. Vida je neznan avtom obilist iz Ljubljane podrl včeraj opoldne šestletno Justino Zevniko-vo, hčerko kočarice iz Vižmarjev, in ji prizadejal precej hude poškodbe po glavi in po životu. V Novih Jaršah je triletna Darinka Mihovičeva, hčerka snažilke, padla doma po stopnicah tako nerodno, da je dobila hud možganski pretres. Podobne usode je bila deležna 561etna delavčeva žena Franja Capudrova iz Prevoj pri Lu kovici, ki so se ji pri padcu po stopnicah prav tako pretresli možgani. Z Malega vrha pri Šmarju pod Ljubljano pa so pripeljali v bolnišnico 671etnega posestnika Matevža Puša, ki je že pred dnevi pri neki nezgodi v gozdu tako hudo z glavo udaril ob skalo, da je obležal nezavesten. Iz Celfa e— Predavanje o naši državi in Sredozemskem morju, ki ga bo priredila Jadranska straža v Celju v spomin na 31. oktober OD 6. t. m. Z N 1 2 A N E CENE! Dolžnost napram zdravju izpolnite, ako jemljete Ovomaltine za predjužnek ali malico. Ovomaltine jači ves organizem. Bodoče matere in dojilje, ki dnevno uživajo Ovomaltine, se počutijo bolje ter lažje in uspešneje doje svoje dete. Varujte se, ce Vam kdo reče, da je gotov Izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem izključno našem postopku samo iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene. Kakao je pridejan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino se dosegajo Ovomaltiiiski uspehi! Zavojčki : ljudski Din 6.50; mali Din 10.50: srednji Din 24.—; veliki Din 43.— ; stekleni Din 47.; _ rodbinski Din 76. f v-V«rr <* >1rLt^-G- Ovomaltine ADVOKAT DR. V. KISOVEC v Beogradu je preselil svojo pisarno v Kralja Ferdinanda ul. 8-1. * Po železniški katastrofi pri Drvarju. Vzroke strašne nesreče, ki se je, kakor je »Jutro« že poročalo, pripetila na postaji Drvar ter vzela življenje štirim železničarjem, raziskuje zdaj posebna komisija. Trupla ponesrečencev, ki so jih v nedeljo pokopali, so ležala pod ruševinami 17. tovornih vagonov in ogromnih tovorov lesa. Ker je zaradi katastrofe ves promet na železnici šlipada prekinjen, je sodišče dovolilo čižčenje in popravljanje proge. Komisija je zaslišala vse očividce katastrofe. Priče soglašajo v tem, da so bile tračnice marij g. dr. Lavrič o transplantaciji tkiva ! pri človeku. Predavatelj na'eg Podgorja še Tunji ce. medtem ko bosta sedanii občini Nevlje in Kamniška Bistrica ostali teritorija!««* neizprenienjeni. ba— Identiteto vlomilcev v Tuniicata -o naši orožniki že ugotovili, neznano pa j«-, kje zdaj vlomilca zapravljata ukradene jurje. Iz življenja na dežel! DOBOVA. Sokol je priredil nedavno poslovilni večer od svojega staroste in ustanovitelja br. Vadnala Franca. Ta večer je pokazal prisrčno vez vsega članstva z njim, ki jim ni bil samo sokolski brat. temveč večini izmed njih tudi učitelj, sai je učiteljeva! v Dclrovi skozi 27 let. V celoti je služboval že 31 let. Zdaj je nastopil novo mesto v Velikem Podlogu. V Dobovi ima lasten dom in po ženi tudi nekaj posesti. Z njegovim odhodom seveda še ne bomo prenehali s sokolovanjem. Upamo, da se kmalu spet vrne mod nas. Poslovilni večer so povzdignili sokolski orkester pod vodstvom br. Srečka Kračiča in domoljubna pe*mt vsega članstva. Bratu starosti kličemo: »ZdTavo m na svidenje!« — Letos je 30 naročnikov za knjige Vodnikove družbe. Se je čas za zglasitev. Poverjenik vam jih za 30 dinarjev naknadno naroči. POLJČANE- Knjige Vodnikove družbe so pravkar prispele ter jih lahko vsak čas dvignete pri poverjeniku g- Koviču. Da prihranite poverjeniku poznejša pota, se člani naprošajo, da istočasno s prevzemom knjig obnove Članarino za 1. 1937, ki znaša 20 Din ln 2 Din za ekspedicijske stroške, kateri znesek se plača istočasno s članarino. Poverjenik sprejema seveda tudi nove člane. Pravilnik k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov Denarni zavodi bodo v 20 dneh pozvali dolžnike, da plačajo prvi obrok V nedeljski številki smo že poročali, da sta kmetijski in pravosodni minister v sporazumu s finančnim in trgovinskim ministrom izdala na osnovi 61. 56. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov pravilnik za izvrševanje le uredbe. Ta pravilnik daje k posameznim določbam uredbe naslednja pojasnila Najvažnejše določbe so: Za koga velja uredba Uredba se, kakor znano, nanaša na vse dolgove, ki so nastali pred 20. aorilom 1932, in sicer tistih kmetov, ki so bili v času zadolžitve in na dan uveijavljenja uredbe kmetje ter izpolnjujejo pogoje te uredbe K tej določbi pojasnjuje pravilnik, da je p<>d dolgom razumeti poleg glavne obveze, nastale do zaključno 19 aprila 1932, tudi vse vzporedne obveznosti, ki izvirajo iz te obveze. kolikor z uredbo ni drugače predpisano- Ker je uredba stopiLa v veljavo 26. septembra t. 1.. spada pod uredbo ♦udi oni. ki je po 26. septembru preneha! hiti kmet. Kmotje. ki so uživali zaščito po prejšnjih uredbah, pa ne izpolniujejo pogojev nove uredbe, izgube zaščito z dnem ko sa prejšnji predjpisi prenehali veljati-Osebe, ki so izgubile zaščito po prejšnji uredbi, uživajo vse pravice po novi uredbi. razen ako so zaščito izgubile zaradi zlonamernega oškodovanja upnikov v smislu •prejšnjih predpisov Z uredbo se ne spreminjajo predpisi posebnih mednarodnih konvencij s tujimi državami, s katerimi se urejajo dolžniški odnošaji. Kdo je kmet Po uredbi se ^matra za kmeta ona oseba, let ji je kmetijstvo glavni poklic. V vsakem primeru pa se smatra pri trgovcih in obrtnikih (razen vaških trgovcev in obrtnikov), :industrijcih. aktivnih in upokojenih državnih in samoupravnih uradnikih, duhovnikih. advokatih, zdravnikih, inženjerjih. ge-nmetrib. notarjih, apotekarjih. upravnikih kmetijskih posestev in pri sličnih poklicih. dU jim je ta poklic glaven poklic. Oseba, ki daje zemljo v zakup, ni kmet v smislu te uredbe. Če kmet del svojega posestva sam obdeluje (s svojo rodbino ali v lastni reži ji), druci del pa daje v zakup, potem se smatra kot kmet le tedaj, če daje v zakup manj nego polovico posestva, razen v primerih, kadar zaradi bolezni ali drugih zadržkov sam ne more obde'ovati zemlje, ali če je posestvo last nedoletnih otrok, ali če gre za zapuščino- Ne smatra io pa se za kmeta osebe, ki kupujejo in redijo živino zarodi preprodaje. Obdavčeni dohodki Za kmeta se smatra ona oseba, ki ima od kmetijstva večji obdavčeni dohodek ne-•jo znaša vsota ostalih obdavčenih dohodkov. Pri kmetu, ki živi v hišnem gospodinjstvu z ženo in deco, se smatrajo vsi njihovi dohodki kot skupni. Dohodki od kmetovih gozdov se smatrajo kot dohodki iz kmetijstva. Kot obdavčene dohodke je razumeti davčne osnove, kakor so ugotovljene v davčnih razporedih (brez osnove za odmero poslovnega davka). Pri ugotavljanju, a.Li je bil dolžnik v času radolžitve kmet in je dolg nastal pred 8-februarjem 1928 (pred uveljavljen jem zakona o neposrednih davkih) je treba v krajih. kjer je že prej obstojal katastrski čisti dohodek kot osnova za zemljarino. skupni katastrski čisti dohodek pomnožiti s količ-nikom, ki je določen pa čl. 20. in 21. zakona o neposrednih davkih (kronska vrednost se spremeni v dinarsko, ter pomnoži s količnikom, ki znaša za večino srezov dravske banovine 20. za hribovite steze 18. /a Prekmurje 30). Kot obdavčeni dohodek ki ima sicer davčno osnovo, vendar se na ta dohodek ne plača davek. Kaj je orna zemlja Kot orna zemlja se smatrajo njive, vrtovi. sadovnjaki, vinogradi, travniki, kakor tudi ostala zemljišča, ki se ne obdelujejo, aii bi se lahko obdelovala Pašniki se ne smatrajo kot orna zemlja. Za pašnike pa se smatrajo ona zemljišča, ki se stalno izkoriščajo za pašo. Merodajne so površine v državnem katastru zemljišč- Če pa se posamezna parcele glede značaja kulture ne skladajo s katastrom, bo občinska uprava to potrdila na zahtevo interesenta in obvestila katastrsko upravo. Vsak interesent pa lahko o tem zahteva postopanje pri upravnem oblastvu 1. stopnje in siccr na las'tne stroške. V posestvo se ne štejejo ona zemljišča, ki jih kmet daje v zakup. Vaški trgovci '.n obrtniki se smatrajo kot kmetovalci, tudi če dajo svojo zemljo v zakup. Za neuklonljivo oviro, zaradi katere kmet sam s svojo družino ne more obdelovat' zemlje, se smatra visoka starost, odsotnost zaradi odsluženja kaderskega roka. odsotnost zaradi zaslužka (sezonsko delo) in slično. Predpisi uredbe se nanašajo tudi na zapuščine za kmeta, če do dneva uve-jdvljenja uredbe ni*o bile izročene dedičem- Kadar osebe, kakor so hlapci.< sluge, pisarji, kmetijski delavci itd., obdelujejo tujo zemljo, se smatra dohodek od obdelovanja tuje zemlje kot dohodek od kmetijstva brez ozira na to, ali ima dotična oseba svojo zemljo a>li ne. Ne smejo pa plačati nobenega drugega davka, razen uslužbenega in hišnega za ono hišo. kjer sami z rodbino stanujejo. Ocenitev dohodkov Pri ocenitvi obdavčenih dohodkov se ne upošteva obdavčeni dohodek od hiše, v kateri kmet sam s svojo rodbino stanuje, ne glede na to, kje se hiša nahaja. Obdavčeni dohodek od onih prostorov, ki so obdani v zakup, pa se upošteva. Dolžnik je dolžan v prošnji za potrdilo o tem, da je krnet, ali na zapisnik občinskega oblastva, izjaviti, ali njegovi skupni dolgovi na dan 26. okt- t. 1. z.našoJo več nego 250 Din odn. manj nego 500-000 Din. Vrhu tega moramo izjavifti, ali je bil v času zadolžnrtve kmet v smislu uredbe. Izdajanje potrd'1, da je dolžnik kmet Pri izdajanju potrdil o tem, da je kdo kmet, bodo občinska oblasrtva zahtevala podatke o višini davčne osnove za zemljišče od katastrske uprave, podatke o višini ostalih davčnih osnov pa od davčne uprave. Katastrske in davčne uprave morajo dati podatke v 8 dneh. Ako katerakoli zainteresirana oseba pred izdajo potrdila aH v pritožnem postopanju pred sodiščem ugovarja temu. da je bil dolžnik kmet v trenotku. ko je dolg nastal, mora dolžnik predložiti dokaze o tem. Če je dolžnik dokazal, da je bil kmet pri nastanku najstarejšega dolga, se smatra, da Je ohranil t« svojstvo tudi pri poznejših zadolžitvah. Ako dolžnik občinski upravi ne predloži potrebnih dokazov, da je bil v dloločenem času kmet v smislu uredbe, se izda odklonilna odločba. Pravilnik prinaša obenem točni obrazec za potrdila, da je kdo kmet. Vsi kmečki dolžniki denarnih zavodov si morajo preskrbeti potrdila. Kaj se smatra za kmečke dolgove Z uredbo so obsežene samo one obveznosti kmeta, ki se glase na denar. Terjatve, ki se glase na' zlato ali na tuj denar, se preračunajo v dinarje po dnevnem tečaju. Take terjatve, četudi se zmanjšajo, se nadalje glase na zlato odnosno na tuj denar-Ako dolžnik dokaže, da je v svrho zavarovanja izvršil prenos nepremičnine na upnika, tedaj sodišče, na njegovo zahtevo razveljavi ta prenos, če se nepremičnina šc nahija v posesti upnika ali njegovih dedičev To pravico pa ima dolžnik samo tedaj, če do 20 aprila 1932 ni izgubil pogodbene pravice, da se po plačilu dolga posestvo zopet prenese na njega Pravice, k: so jih tretje osebe pridobile na teh ne-premičninan do dneva objave pravilnika, ostaneir v veliavi. Obveznosti iz poroštva Zmanjšanje dolga in druge olajšave po uredbi veljajo tudi za poroka odnosno so* l;darnega dežniku enako kakor za glavnega dolžnika tudi v primeru, kadar porok ali solidarni dolžnik ni kmet. Pri zadrugah i neomejeno zavezo, ki s« pod zaščito, e glede jamstva njihovih članov uporabljajo določbe člena 5., točka č uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih z9-d-ug, po Kateri se neomejeno jamstvo pretvori v omejeno v višini desetkratnega zneska deležev in d« največ 1000 Din. Smatra se, da mora porok ali solidarni dolžnik .^po!n:ti obvezo tedaj, kadar upnik od njega zahteva plačilo. Od tega dne pričnejo za poroka ali solidarnega dolžn.-ka teči roki po uredbi. Važna tolmačenja Z zakonom predpisane pristojbine se po uredbi ne smatrajo kot kmečki dolgovi v smislu uredbe. Tu je razumeti pristojbine za priče, izvedence, člane sodnih komisij, prispevke za delavsko zavarovanje, ne pa nagrade javnim notarjem in duhovnikom. Po uredbi pa se tudi ne smatrajo za kmečke dolgove oni dolgovi, ki so kriti z ročno zastavo Vinkulacija hranMne knjižico in dolg po tekočem računu na podlagi ročne zastave se smatrajo kot dolgovi z ročno zastavo; ne smatrajo pa se kot ročna zastava predmeti, ki so bili na dan uveijavljenja uredbe v rokah upnika. Uredba določa v čl. 3., točka 6„ da veljajo ob prenosu imovine od zaščitnega kmeta glede prevzetih dolgov olajšave po uredbi same tečaj, če se je izvršil prenos po delovanju m če je novi lastnik kmet po uredbi Pravilnik tolmači sedaj izraz »po dedovanju« tako da je tu razumeti nasledstvo kakršnekoli vrste, torej tudi če gre za prenos po darilni pogodbi, izročilni pogodbi in slično. Uredba določa na koncu čl. 3, da ne veljajo predpisi te uredbe za kmečke dolgove nasproti siromašnim upnikom, ki nimajo svoje imovine niti drugih dohodkov in da siromašnost ugotovi sodišče na upnikovo zahtevo. Pravilnik sedaj pojasnjuje, da se siromaštvo ugotavlja v trenotku, ko upnik postavi to zahtevo. Od tega trenotka izgubi dolžnik olajšave po uredbi, če upnik na sodišču dokaže siromaštvo. Cedirane in lombardirane terjatve Uredba določa v čl. 3-, da je upnik, ki je dal kmetu neposredno posojilo, in je pozneje terjatev, obseženo s to uredbo, z odstopom prepustil kakemu denarnemu zavodu aii jo lombardiral odnosno reeskomp-tiral pri denarnem zavodu, ne more od zavoda zahtevati onih olajšav, ki jih je sam moral dati dolžniku po predpisih te uredbe. Pravilnik pojasnjuje, da je tak upnik dolžan denarni zavod obvestiti, katere od teh terjatev spadajo pod predpise uredbe. Če je upnik, ki je terjatev ce-diral, lombardiral ali reeskomptiral, tudi denarni zavod, tedaj mora dati drugemu denarnemu zavodu (upniku po cesiji, lom-bardu ali reeskomplu) nalog, da izroči listine dolžnika Privilegirani agrarni banki, če se ne sjx>razumeta glede zamenjave po- VZOREC, KAKOVOST IN CENO, ki »gaj« — vse to dobite, * ^^ naše blago. Cene natega blaga aa obleke ao od 120,— do 180«— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. p A R A C I N fkanlne aa raak tep ta vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 tn v vsakem večjem mestu Jugoslavije. kritja: če pa se oba zavoda med seboj dogovorita glede zamenjave kritja, tedaj obvestita o tem Privilegirano agrarno banko. Če ne pride do sporazuma o načinu zamenjave kritja, tedaj služi terjatev prvotnega upnika, ki je dal kmetu posojilo, kot garancija upniku po cesiji, lombardu ali reeskomptu Če te terjatve niso dovoline za kritje vsega dolga in če se zainteresirana denarna zavoda drugače ne sporazumeta, tedaj je dolžnišk denarni zavod dolžan dati upniškemu menico z akceptom in rokom. ki ni krajši od treh mesecev Če pa dolžnik po cesiji. lombardu ali reeskomptu ni denarni zavod tedaj ostane upniški de-narhi zavod nadialje upnik na osnovi istih listin Prvotni upnik (ccsijski. lombardnl dolžnik) pa ie za odp;sano vrednost kmečkega dolg.i dolžan dat' nnvo pokrit:e. Kako se ugotavlja višina dolga den 4. uredbe določa, da se viš>na dolga ugotovi tako. da se prištejejo glavnici neplačane obresti do 20. aprila 1932 (največ 12%) in je tako ugotovljeni zne«ek osnova za znižanje dolga. Po določbah previlnika s« vsa odplačila glavnice, ki so bi'a izrršena d« dneva uveijavljenja uredbe, odštejejo od glavnice dolga pred zmanjšanjem. V maksimalni znesek obresti (12%) so vračunana vsa vzporedna plačila (provizije, režijski stroški). Zastaranje dospelih obresti je prekinjeno z uveljavljenjem zakona o zaščiti kmetov od 10. aprila 1932 Obresti od 2«. aprila 1932 do 15. novembra 1936, odnosno pri denarnih zavodih do 1. novembra 1936, se ohračsoajn na podlagi nezmanjšane glavnice, v višini ki je biLa priznana s prejšnjim zakonom, odnosno s prejšnjimi uredbami o zaščiti kmetov, odnosno ki je bila določena z odobrenimi odplačanim} načrti zadružnih zvez. Za kapitaliziranje takih obresti veljajo roki, predvideni z zakonom iin uredbami o zaščiti kmetov odn. z odplačilnimi načrti zadružnih zvez. Denarnim zavodom bo Privilegirana agrarna banka dala zaradi enotno-etj potrebna navodila za obračunavanje obresti. Za vmesni čas od dneva uveijavljenja uredbe (26- sepL t. 1.) do 15. nov. t 1. se obrestna mera, podpisana z uredbo, računa na zmanjšano glavnico. Po uredbi se glavnici prištejejo tudi pravdni in izvršilni stroški do 20. aprila 1932. Pravilnik dokiča, da je pod temi stroški razumeti one, ki fo nastali do 20. aprila 1932, ne glede na lo, kdaj so bili forma'mo prisojeni. Hipotekarno zavarovanje ostane v polni veljavi, če ne presega ine«ka zmanjšanega do'ga, če pa presega znesek zmanjšanega dolga, se črta. Dolgovi kmetov, ki imajo preko 50 ha srne zemlje K členu 5. uredbe, ki ureja kmečke dolgove v primer'-, če posestvo presega 50 ha orme zemlje, prinaša pravilnik pojasnilo, da veljajo za površino 50 ha vsi splošni predpisi uredbe, kolikor niso izrecno spremenjeni-Spore po členu 5 uredbe rešujejo s reška sodišča. Pravilnik prinaša tudi dva odplačilna načrta za dolgove za odplačilo v 15 odnosno v 10 letih. Pri 15 letnem odplačilnem načrtu znaša anuiteta (skupno letno plačilo za obresti in amortizacijo) 9.02 Din za 100 Din glavnice, pri 10 letneim odplačilnem načrtu na 12.19 Din. Doigovj zavarovalnicam, cerkve^m skladom itd Po predpisih 6L 6. uredbe plačajo kmeti svoje dolgove zavarovalnim zavodom cerkvenim skladom, kulturnim in človekoljubnim ter pro»vetn%n ustanovam v 12 letih s '6% obresti brez zmanjšanja. Pravilnik pojasnjuje k temu, da veljajo v teh primerih tudi vsi splošni predpisi uredbe, kolikor v ČL 6. n1 drugače določeno. O vprašanju, ali »e ima upnik smatrati kot ustanova po 61. 6. uredbe. odloča na zahtevo zainteresinane o^ebe srečko sodišče. Dolgovi pri denarnih zavodih K določbam čl. 7. uredbe, ki oe nanašajo na dolgove pri denarnih zavodih, pojasnjuje pravilnik, da pričenja rok 3 mesecev v katerem morajo denarni zavodi izročiti Privilegirani agrarni banki upniške listine, tef-i od dne uveijavljenja tega pravilnika. Denarni zavodi bodo izročili v tem roku Priv. agr. banki seznam vseh dolžnikov z obračunom in nujnimi podatki, banka pa jim bo na zahtevo dala potreben rok za dopolnilo podatkov. Prepis obračunov bodo denarni zavodi dostavili dolžnikom. Denarni zavodi bodo izročili Privilegirani agrani banki seznam onih svojih dolž- ; nikov, s katerimi so doslej postopali kot z \ zaščitenimi dolžniki, razen če je iz dolžni- j kovih listin razvidno, da niso kmetje po j novi uredbi. V seznam pa bodo vstavili ; tudi vse one dolžnike, ki doslej niso bili i zaščiteni, pa ima denarni zavod pod^tk^. da izpolnjujejo pogoje uredbe. Za vse dolžnike morajo Ucnami aivoai dostavi tj Jrnv.-legirani agrarni banki potrdila občinske uprave, da je dolžntk kmet v smislu uredbe, odnosno dokaze, da je tako potrdilo zahtevano. Denarni zavodi lahko tudi po preteku trimesečnega roka pošljejo Privilegirani agrarni banki upniške listine, če j dokažejo, da jim je dolžnik naknadno predložil potrdilo ali sodno rešitev, da je kmet v smislu uredbe. Vsa oblast va, ki vodijo podatke o nepremičninah, so dolžna na zahtevo denarnih zavodov ali Privilegirane agrarne banke takoj izdati potrebna podatke brez plačila takse. Privilegirana agrarna banka bo izdala enotne obrazce sezna- j mov dolžnikov, ki jih bodo denarni zavodi izročali Priv. agrarni banki. Poleg ostalih podatkov bodo denarni zavodi dostavili Priv. agr banki tudi številke zemljiškoknjižnih vložkov z označbo katastrskih občin vseh zavezanih oseb (dolžnikov ;n porokov). Denarni zavodi morajo izroditi Priv. ag-banki tudi poseben seznam o v bilanci končno odpisanih terjatvah. Tu je razumeti vse terjatve nasproti kmetom, ki v zadnji od občnega zbora odobreni bilanci rušo med aktivami, bodisi da so v celoti ali deloma odpisane. Seznamu teh odpisanih terjatev je priložiti tudi listine o izvedenih zavarovanjih. V času od uveijavljenja uredbe do izročitve seznamov z listinami in podatki Priv. agr. banki vršijo denarni zavodi za račun Priv. agr. banke vse neobhodne posle, kakor prejemke in izdatke v zvezi s temi terjatvami. Sprejete vsote »o denarni za-votii dolžni takoj dostaviti Priv. agr. banki z obračunom po seznamu, s katerim izročajo terjatve Priv. agr. banki. Vse privilegije, ki jih ima Priv. agrr. banka na osnovi zakona o Priv. agr. banki, se nanašajo tudi na vse njene dolžnike, ki so postali dolžniki s prenosom terjatev od denarnih zavodov. Po uredbi obdrže Se nadalje svojo popolno pravno obveznost dolžniške listine takih kmetov, po katerih je bilo zamujeno kako pravno dejanje (kakor protest, notifika-cija, izmenjava listine, vložitev tožbe itd.), kakor da zamude sploh ni bilo in ostanejo prvotno zavezane osebe v zavezi. Pravilnik k temu pojasnjuje, da obdržijo polno veljavo tudi one listine, po katerih je zamujeno kako pravno dejanje v času od uveijavljenja uredbe do izročitve listin Priv. agr. banki. Nadalje pojasnjuje pravilnik, da tečejo denarnim zavodom obresti v tekočem računu p" P^v i« novembra 1936. Čl. 15 uredbe določa, da vrne Priv. agr. banka denarnemu zavodu dolžniške listine, če v teku enega leta od prejema ugotovi, da je kaka listina ali terjatev pomanjkljiva, ali da dolg ni obsežen z uredbo. Pravilnik pojasnjuje sedaj, da pričenja ta enoletni rok teči od dne, ko je Priv. agr. banva prejela od denarnega zavoda poslednjo listino glede dotične terjatve. Ce Priv. agr. banka vrne denarnemu zavodu listine, obvesti o tem tudi dolžnika. Zavarovanj« terjatev Po uredbi dobi Priv. agr. banka pravico postavljati na osnovi dobljenih listin hipoteko v celotni višini dolga na vse nepremičnine zavezanih oseb. Pravilnik pojasnjuje, da se bo pri hipotekarno zavarovanih terjatvah hipoteka prenesla na Priv. agr. banko, pri nezavarovanih terjatvah pa se bo v knjižila zastavna pravica na podlagi overovljenega izvlečka iz kn+ig Priv. agr. banke. Posestnik, ki mu bo na ta način stavljena hipoteka, obdrži pravico uporabe rednih pravnih lekov. Ustavitev sodnih dejanj Po čl. 21 uredbe morajo denarni zavodi, preden izroče listine Priv. agr. banki, zahtevati pri sodišču ustavitev vseh sodnih dejanj, započetih glede dotičnih terjatev. Pravilnik pojasnjuje, da je tu razumeti samo dejanja v sodnem postopanju po zakonu o izvršbi in zavarovanju, po kon-kurznem zakonu in zakonu o prisilni poravnavi, izvzemši že izvršena zavarovanja v javnih knjigah.. Ustavitev postopanja se nanaša tudi na uklnjenje konkurza, otvor-jenega po 19. aprilu 1932. Ce zahteva ustavitev postopanja dolžnik (kmet), ustavi sodišče postopanje šele, ko ugotovi, da je dotični dolžnik kmet v smislu te uredbe. Po dolžniških listinah, ki jih sprejme Priv. agr. banka od denarnih zavodov, se ne bodo več vršili protesti, notiifkacije, niti ostali posli, katerih zamuda ima za posle- dico izgubo določenih upniških pravic. Na koncu pojasnjuje pravilnik, da se nanaša določba, čl. 21 glede ustavitve sodnih dejanj na vse dolžnike po uredbi in ne samo na denarne zavode. Prošnje za znižanje dolga Dolžniki, ki imajo več nego 25.000 Din dolga, morajo v dveh mesecih po razglasitvi tega pravilnika vložiti prošnje na okrajno sodišče za znižanje dolga v smislu uredbe. Priloge lahko vložijo kasneje, in sicer v roku, ki ga določi sodišče. Za potrdila, ki so potrebna k prošnji, veljajo glede obveznosti, roka in izdajanja vse one določbe, ki veljajo za potrdila o tem, da je kdo kmet. Kmet, ki prosi za znižanje dolga, mora predložiti seznam vseh upnikov ter višino dolga brez ozira na postanek in na vrsto dolga in ne glede na to, ali je dolg obeežen z uredbo ali ne. Kontrola glede plačila rentnega davka Važna j« določba pravilnika, ki pravi, da bodo sodišča dostavljala seznam upnikov, ki ga je predložil dolžnik davčnim upravam zaradi kontrole odmere rentnega davka. O izvršenem znižanju osnovnega dolga, bodisi da gre za skupni dolg izpod 25.000 Din ali preko 25.000 Din, bo Priv. agr. banka obvestila dolžnike in jim dostavila končni obračun dolgovanja. načrt in plačilo prvega obroka Kmetje morajo odplačati Priv. agr. banki znižane dolgove s 4-5% obrestmi v 12 enakih letnih obrokih. Pravilnik določa, da znaša anuiteta (plačilo za obresti in za odplačilo) na leto 10.60 Din od vsakih 100 Din dolga in se vršijo plačila po naslednjem odplačilnem načrtu: rok obresti odplačilo ostanek dolga — — 100 1. XI. 1936. 4.21 6.39 93.61 1. XI. 1937. 3.91 6.69 86.92 1. XI. 1938. 3.60 7-00 79.92 1. XI. 1939. 3.26 7-34 72.68 1. XI. 1940. 2.92 7.68 64.90 1. XI. 1941. 2.56 8.04 56.86 1. XI. 1942. 2.18 8.42 48.44 1. XI. 1943. 1.78 8.82 39.62 1. XI. 1941. 1.37 9.23 30.39 1. XI. 1945. 0.93 9.67 20.72 1. XI. 1946. 0.48 10.12 10.60 1. XI. 1947. — 10.60 — Kakor znano, je 1. t. m. dospela v pla- čilo prva anuiteta glede dolgov pri denarnih zavodih. Nadalje določa uredba, da se obroki plačujejo po začasnem izračunu, ki ga napravi Priv. agr. banka na podlagi seznamov in listin, prejetih od denarnih zavodov vea čas, dokler ne napravi Priv. agr. banka končnega izračuna odplačilnih obrokov. Vložitev prošnje za znižanje dolga pa ne vpliva na redni potek pobiranja dolgovanih obrokov. Morebitni presežek vrne banka dolžniku, ali pa ga porabi za plačilo naslednjih obrokov dolžniki ne bodo pravočasno plačali anuitete, zahtevala plačilo izračunanih vsot z eksekucijo preko davčnih uprav v smislu čl. 48 uredbe. Po tem členu napravi davčna uprava izvršbo na premičnine dolžnika, če pa ta izvršba ne da zadovoljivega uspeha, napravi izvršbo za plačilo vsega ostanka dolga na dolžnikove nepremičnine. Nadalje pojasnjuje pravilnik, da bodo davčne uprave pobrrele od dolžnikov zakonite obresti za kasneje plačane obroke :n jih knjižile v korist Priv. agr. banke. Dolgovi pri privatnikih Po določbah 61. 36 uredbe se morajo vse obstoječe dolžniške listine za dolgove p-ri privatnikih nadomestiti z novimi obveznicami za znesek dolga, ki >e določen z uredbo. Ta zamenjava se izvrši pred občinsko upravo, lei je pristojna za dolžnika. Pravilnik pojasnjuje, da vsa obstoječa zavarovanja po teh terjatvah ostanejo nadalje v velja vri. Glede na določbe uredbe, ki pravi, da sme upnik v letu dni po uveljavljen ju ureDami z kameljami«. bi moral postati prav za prav zdravnik kakor njegov oče. Toda ko je trikrat padel iz medicine, jo je obesil naklin. Takrat je nastopil v majhni ulogi pri neki šolski predstavi. Med gledalci je sedel eden izmed mnogih »odkriteljev novih talentov« za film in je mladega človeka angažiral za družbo MetTO. V študiju So ga preizkusili v majhni epizodi, kjer bi ne mogel poka- Dragocena zbirka slik začSR Bivši "bolgarski car Ferdinand ima pri Muranu na Slovaškem veliko posestvo, na katerem bo svojčas začeli graditi grad, ki ga zavoljo nastanka svetovne vojne niso mogli dovršiti. Na pobudo ravnatelja vzhodnoslovaškega muzeja v Košicah je zdaj Češkoslovaška ponudila bivšemu carju, da mu dogradi grad na svoje stroške, če ji prepusti del tega gradu z dragoceno zbirko slik. V tej zbirki je med drugim nekoliko Grecov, štirje Govi in dva Rom-brandta. Bivši car je voljan ugoditi želji Češkoslovaške države in se bo v ta namen v bližnjih dneh odpeljal v Košice. Zemlja s Slavkova za Napoleonov grob Po naročilu češkoslovaškega poslanika je češkoslovaški odpravnik poslov v Parizu Černy izročil upravniku Invalidov posodo z zemljo iz Slavkova, kjer je Napoleon I. dobil svojo znameniito bitko. To posodo so položili s svečano ceremonijo poleg drugih spominkov na Korza. zati nič posebnega, opravil pa je evojo ftva* tako dobro, da so sedaj sklenili ž njim pogodbo. Mvrna Lov je bila plesailka, pa si m plesom ni mogla uslt variti življenja. Osnova'a je plesno šolo. pa tudi s to ni imel« sreče. Potem je poskusila pri filmu dobiti stranski zaslužek. Tu se ji je stvar pa tako dobro obnesla, da je postal ito glavni zaslužek in še dovolj masten. Kdor v kakšni drugi stvari ne more uspeti, naj poskusi torej s filmom ... ANEKDOTA Nekateri sovjetski intelektualci so se pogovarjali o priznanjih, ki jih je bil deležem Maksim Gorki ob šftiridesetletnici svojega pisateljevanja. »Moskovsko Umetniško gledališče se bo imenovalo z njegovim imenom,« pravi prvi intelektualec. »Tverska (glavna moskovska cesta) se bo imenovala odslej Cesta Gorkega,« je dodal drugi. »Celo neko mesto (Nižni Novgorod) je dobilo njegovo ime.« je dejal trefcja. >Vse to ni nič«, ie menil četrti, >v&o dobo bi morali imenovati po njecn«. — »Toda kako?« so ga vprašali. — »Na označiti bi jo morali z imenom »maksimalnaja gorkaja epoha«! Gorki pomeni,* kakor znano, po naše »grenki«, torej »najbolj grenka doba«. VSAK DAN ENA Gospodinja (kleparskemu vajencu); »Ko<£ pa hodi mojster tako dolgo?« Vajenec: »šel je po šahovske figure«. (»Passing Show«) Osel in slon - simbola ameriški!! predsedniških volitev Skoraj tri mesece je trajala volilna borba za predsedniške volitve v Ameriki, danes se ta borba zaključi z izvolitvijo novega predsednika. Američani so ljudstvo zase v vsakem pogledu, vsako stvar obrnejo, če le morejo na smeh in norčijo, ki je včasih za naš okus tudi precej surove vrste, pa ni čudno, če se tudi v pogledu predsedniških volitev ne odpovedujejo starim tradicijam. Vsaka izmed obeh glavnih ameriških strank ima že desetletja svoj »grb«. Demokrati imajo v tem grbu — osla, republikanci pa slona. V Filadelfiji je po določitvi demokratskega predsedniškega kandidata več nego 30.000-glava množica spremljala nekega osla do najrazkošnejšega hotela v mestu. V tujsko knjigo tega hotela so vpisali sivca kot »skladno z ustavo določenega demokratskega kandidata» in v triumfu so ga spremljali v njegove »sobane« v prvem nadstropju. Desetkrat se je moral prka-zati pri oknu in gledati nrrmohod navdušene množice. Najlepša filadelfijska dekleta so mu delala prvo noč »častno družbo«. — Malo težje je bilo spraviti republikanskega »kandidata«, slona, v njegove knežje sobane v Clevelandu, Le s te- žavo je njegovim strežnikom to uspelo. Toda med mimohodom kričeče množice vo-lilcev se je žival ustrašila in zbezljala. Razbila je vrata in stekla na hodnik. Po dolgem naporu so jo končno ukrotili in spraviil zopet h oknu. Sedemnajst ljudi je bilo pri tem ranjenih. Tokrat sta nastopila poleg obeh kandidatov tradicionalnih strank, republikanske in demokratske, kakor znano, še dva kandidata, Lemke, zastopnik tako zvane »tretje stranke« patra Coughlina, in Thomas, zastopnik socialistov. Ker si Coughlinova stranka ni sama izbrala nobene živali za svoj simbol in brez tega po mnenju ljudi ne gre, so ji republikanski volilci sami »poklonili« primeren simbol. Prav tedaj, ko so si coughlinovci v polno zasedeni dvorani določili svojega kandidata, so se odprla neka stranska vrata in neki možakar je spustil v dvorano majhno, sivo žival. Nekoliko trenutkov pozneje se je začel divji pobeg. Kdor je kdaj začutil smrad skunka, bo pač vedno bežal pred njim. Skunk je dvakrat zdirjal skozi dvorano, potem je nastala katastrofa. Med paničnim begom iz dvorane je bilo več nego sto oseb težko ranjenih. Odtlej so poklonili coughlinov- skim zborovanjem več nego trideset skun-kov. Kakor vse v Ameriki, se tudi predsedniške volitve izkoriščajo za dobiček. Strokovnjaki za reklamo stanejo n. pr. kupe denarja, ki ga morajo dati seveda volilci in pristaši stranke iz svojega žepa. Naj-prvo izide poziv, naj prispeva vsak po svojih močeh, potem se prične obdelovanje po-edincev, ki lahko prispevajo večje zneske. To je pravo mešetarenje. Tovarnar mila v Newadi Smith je prispeval n. pr. 80.000 dolarjev, toda njegov sin mora postati v primeru, da se kandidat res izvoli, poslanik v kakšni manjši južnoameriški državL Mister Beawerk v Ohiu je »daroval« 300.000 dolarjev, toda za to so mu obljubili dobro poslaniško mesto v Evropi. Tako se zbirajo volilni skladi in delajo liste. Tu denar, tam obljube. In te obljube se potem, če zadevni kandidati zmagajo, strogo izpolnjujejo. Bogatašem oddajaio na takšen način poslaniška mesta in podobno, ubogim volilcem. ki dajejo samo svoje glasove, pa nudijo »volilni gulaž« in zabavo. Prirejajo se zborovanja z umetalnimi ognii, z delitvijo sandwichev in pijač. Theodor Roose-velt je bil prvi, ki ie začel s takšnimi stvarmi. Za svoio izvolitev bi se moral zahvaliti velikanskemu, tedai še čudovitemu sprevodu avtomobilov, v katerem ie sodelovalo 8.000 vozH. Množica je od navdušenja norela. Wilson se je prikupil tolpi s tem, da ie uporabil 150 letal, ki so letela v figurah. Hoower je postavil radio v službo volilne propagande. Vso Ameriko je obse- gel z omrežjem velikanskih zvočnikov, čeprav so ljudje zavoljo nepopolnosti tedanjih aparatov razumeli komaj vsako deseto besedo, so bili vzhičeni. Danes izkorišča volilna agitacija vse te pripomočke v še dosti večji meri in še mnogo drugih. Po nebu brzijo aeroplani in rišejo z dimnimi črkami gesla: »Whe want Roosevelt« prvi. »Whe want Landon« drugi. Velikanski sprevodi avtomobilov se izmenjujejo z manevri velikanskih zračnih brodovij, zvočniki na vozovih d revi jo po cestah noč in dan, demokratski tulijo neprestano »himno« demokratske stranke »Oh Suzannah«, republikanski se oglašajo brez prestanka s pesmijo »Happy days«. Seveda skušajo nasprotniki motiti drug drugega z vsemi pripomočki. Oddajne postaje ojačujejo, da bi prevpili nasprotne oddaje. Zadnjič je neki zasebni oddajnik občutno motilo oddajanje nekega Landono-vega govora. Obe postaji sta neprestano spreminjali valovne dolžine, da bi pretentali druga drugo. Bil je pravi narodni praznik z mnogo zabave in resničnimi stavami. V Filadelfiji so hoteli demokratski letalci napisati ponoči ime svojega kandidata z ža-rečimi črkami na nebo. V trenutku so stopili v akcijo republikanski žarometi, nato so pridirjali demokratski žarometi in skušali sovražne »izkliučiti«. Vso noč se je vršila Ijuta borba žarometov, o kateri so ljudje govorili še dolge dni. Neizčrpna je vrsta idej, s katerimi delajo propagando za tega ali onega kandidata. Nedavno tega so začeli po Zedinjenih državah prodajati vži- galnike, ki so imeli to lastnost, da so se razleteli, če si jih prižgal. Nekoliko ljudi je bilo pri tem ranjenih. Nato so tulili demokratski zvočniki: »Videli ste, kaj se lahko zgodi, če se igrate z ognjem. Vaši vžigalniki so eksplodiralL Volite Landona — in Amerika se bo razletela!« Kinematografi na kolesih se vozijo po deželi in predvajajo ljudem — seveda zastonj — čudovite podobe miru, blaginje in bogastva. Kažejo n. pr. delavca, ki stopa ves raztrgan in beden k volilni žari in oddaja svoj glas za Roosevelta. Pokažejo ga nato dva tedna pozneje: sijajno oblečenega, v lastnem avtomobilu. »Tako bo skrbel Franklin Delano Roosevelt za svoje vo-lilce« veli napis na koncu prizora. Tako gre podnevi in ponoči. Reklamni oddelki volilnih odborov so odprti noč in dan. Kdor ima novo idejo, lahko pride ob kakršnikoli uri k vodji takšnega odbora, in če je ta ideja dobra, mu jo bodo plačali z zlatom. Kajti za dobre reklamne ideje v Ameriki ne štedijo denarja Američan je takšen, da dobro reklamo zelo upošteva. Prva skrb novuga državnega predsednika pa je ta, kako naj pokrije stroške za svoje volitve in to niso malenkosti, saj gre za milijarde in milijarde v našem denarju. O tej volilni kampanji pa poročajo, *a je bila sploh najdražja, kar so jih v Ameriki doslej doživeli. Roosevelta ali tistega, ki bo pač izvoljen, bo po današnjem dnevu še dolgo časa bolela glava. Kulturni pregled Na razstavi češkoslovaške povojne knjige n. Naš ogled leposlovne literature (»Jutro« 31. oktobra j nadaljujmo kar g sosedstvom: iakoj za literarno znanostjo, ki zaključuje oidetek poezije, lepe proze, eseja in kritike, se vrati češka tehnična knjiga. Tu je predvsem* 12 debelih zvezkov Tehničnega znanstvenega slovarja, nia'o dalje leže učbeniki, priročniki in teoretični spisi za gradbene, strojne, elektrotehnične in moir taoistične inženjerje vmes je Karla Snirše otjcežna »Zgodovina fihna-; — dokaz, da Če-ho&lovaku tudi na leni področju ni treba segati po tujih knjigah. Glej, malo dalje je Češkoslovaška kemijska družba razgrnila *voje številne iet knjig oijsegajoča mogočna mo uiografija o Janu liusu, dalje imaš debele zvezke Mazačeve izdaje kratkih zgodovinskih biografij »Tv&rccve dejin«, ki smo j5h pred tedni prikazali v ?Jutru;. Na slovečega francoskega raziskovalca češke zgodovine Eniesta Denisa nas spominja izvirnik njegovega spisa >La Boh« me depuis la Mon-tagne B'anche«. Spoštljiv pog'ed zaslužijo sjiisj enega najpomembnejših čeških zgodovinar je-v prof. Pekara, zlasti njegova monografija o Valdštejnu in »K^iiha o Kosti« v krasni Melantrichovi izda.fi. Čudovito *ep obračun Svobodnega naroda s preteklostjo in sedanjostjo je deset debelih knjig »če®ko-venske vla®tiveily v izdaji založbe Sfinx Janda) v Pragi. Z bibliografijo se tu ne srečujemo prvič, toda že »BibPografie češke historie nas poučuje, koliko pozornosti posveča narod, ki hoče imeti ®vojo znanost, bibliografiji vseh panog: zgled, ki nai b1 vzpodbudil naše znanstvene družbe, da vsaj del svojih skromnih sredstev žrtvujejo v ta neizogibni namen. >"Č«*ky časopis historie" ky je obširno zavetišče zgodovinske vede, zborniki Som'narium K on d a ko vi a num« potrgajo ponekod tudi v našo zgodovino. Spisi prof. Suste Svetovna politika-;:, Zgodovina Evrope* i. dr. nas vodijo k «ose*inim zemljepisnim knjigam; njih izbor pa ie začu-Cesty za slovanstou pisni«, B>" za n ti nosi a vi ca: (znanstven časopio). prof. Dvornika »Les Legendes de Constan-tin et de Methode vues de Byzance«, letnik >Slaviec (časopis) i- dr. Obilno je zastopana, dasi zaradi nedcstajauja prostora manj pregledno razvrščena f-loloSka literatura, nesorazmerno skromno je tu udeležena sieer cvetoča češka filozofska književnost daja Jan Laichter!) Ob šestih zvezkih Slovaške bibliografije, ki jih je izdala Slovaška Matica, zopet misli" mo na problem naše bibliografije; vsi bibliografski priročniki bi lahko ležali skupaj in vpili Slovencu svoj Memento! V izdaji Slovaške Matice ie Polivkovo znamenito obširno delo >Supis slovenskych rozpravok« (Popis slovaških pravljic) z vsem učenim komentarjem. Ma'o znano je, da se pri Čehih lepo razvija tudi orientalistika: zlasti izsledki prof. Hroznega (o hetitski kulturi i. dr.) imajo svetovni s-loves. Evo. taiii^e leži njegov >Ar-chiv orient41«i«, indolog prof. V. Lesny je zastopan s krasno monografijo »Indie a In-dove«, Irena Lekova z bogato ilustrirano študijo »0 staroegyptskem tanek. Odtod krenemo zopet v svet prirodnih znanosti; pred nami leže zvezki zoološke in antropološke literature s časopisom »An* tliropologie« (praška antropološka šola prof. Matiegike!), dalje imate v tem oddelku veterinarsko in splošno medicinsko literaturo z znamenitimi učbeniki za medicince, kakor so; Weignerjeva »Topografička anatomiec, Srdinkova »Učebnice histologie«, Mareševa >F\-sio!ogie<:, Pelnareva »Pathologie a the-rapie nemoči vnitrnich«, Beleliradkova »Obeona biologies itd. V sosedstvu teh strok, ki imajo na Češkem lepo literarno tradicijo, je izbor sociologije (pogrešamo med drugim novo izdajo MaSary>kova »Socialni otazka«) in literature o konkretnih socialnih vprašanjih. — Pravniška fakulteta Karlove univerze je podarila za ljubljansko razstavo in potem za našo pravno fakulteto vse svoie številne in obilne izdaje: zbornike, monografije in drugo pravoznanstve-no literaturo. Te izdaje tvorijo cel pododdelek. V skrajnem ospredju dvorane je Ott^v slovnik naučny z vsemi knjigami še izhajajoče dopolnilne izdaje, dalje 23 debelih zvezkov ^Zahraniene (zunanje) politike«, pa narodno gospodarska književnost, med katero so najpomembnejši spisi slovečega češkega nacionalnega ekonoma dr. Engliša (njegov »Denar« je preveden v slovenščino). V prav ogromna je češkosk>v. statistična literatura, ki jo je bd poslal Drž. statistični urad v Pragi. Na posebnih mizah ob strani imate reprezentativna dela sokolske literature, pa priročnike, šo'ske učbenike in pomožne knjige iz državne založbe. Čaka nas še več oddelkov, med njimi celo htdi najlepši ali najzanimivejši. Le te ogledamo prihodnjič. —o. Iz glasbene literature Božidar Kune, II. sonata. Pod tem naslovom je v založbi Albini (Zagreb) pravkar iz-šla muzikalna novost, ki v naii povojni glasbeni literaturi nima primere: samostojno klavirsko delo, ki obsega 36 tiskanih strani! Navajeni smo drobnih zveščičev in v domačih založbah ne najdemo kmalu izdan j tolike obsežnosti. Zato je vredna hvale ambicija in optimistična težnja založnika Albinija, ki se ne straši stroškov in rizikov in ki ga no oplaši niti proverbialno nezariimanje našo glasboljubi-vc publike za nove publikacije, osobifo modernejše smeri. Božidar Jvunc si je s svojimi dosedanjimi skladbami — poslednji? z izvedbo »Idile« n:». jugoslovcnskem glasbene-m festivalu v Karlovih Varili — pridobil lep sloves doma in v tujini, zato sem njegovo delo, 2. sonato v c.s-duru, z zanimanjem vzel v roko. Skladba je trodelna (aJlegro moderato e maesfcoso. andacte molto moderato, allegro molto e fantastico) ter v formalnem smi.>Iu naslonjena na običajno sona-tno obliko, seveda s prostimi modifikacijami. ki se pri sodobnFh skladateljih razumejo že po sebi. Tematika je delno popolnoma samonikla, delno pa nekoliko približana folklori. Izpeljava v vsem močno hromat-ična, vendar ne atonalna. temveč nekako posredujoča, kom-;"omisna. Zelo zvočen je klavirski stavek, ki oči tujo veščega pianista-skladafelja in ki jo v žlic mnogoterim tehničnim težavam v splošnem zelo dostopen in izvedljiv. Največ jakosti je v prvem delu: drugi obeta spočetka več ko kasneje drži, kajti sklada-t*'Ij se poslednjič porazgubi v kanoničnih rapletljajih. ki niso toliko zanimivi za uho kr>t prepričevalni na oko. Finale drvi v živahnem plesnem ritmu z nekaterimi matričnimi pikantnostnii v efekten zaključek -— reminiscenco iz prvega stavka. V vsem sveža, invenciozna skladba, ki bo v pri-primerno virtuozni interpretaciji gotovo do-segla učinek. Izdaja je odlična, tisk — za naše razmere — zeio lep. Korektor si je na nekaterih mestih dal kar preveč truda z nepotrebnimi predznaki, katerih nepotrebnost je sam naznačil z oklepaji. Hitro čitanje s takimi predznaki preobloženega stavka je težavna reč. tako rekoč dir preko ovir. Nekaj vidnih pogrešk pa je ostalo nepopravljenih in si jih izvajalec po veliki večini lahko sam popravi (na pr. nekorektna pisava celih not v K-ta k tu takoj spočetka in še potem na analognih metsih str. 11, 35 in 36). V celoti pa je izdaja, ki je tudi na zunaj popolnoma enakovredna svetovnim edicijam, lep dokument založniške podjetnosti, obenem pa vero v smiselnost in končni uspeh serioz-nega glasbenega ustvarjanja. L. M. S. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Zapiski Nov prevod iz češčine. Prejeli smo: Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani, ki je poleg mnogih sokolskih del do-dačih avtorjev izdala tudi lepo število prevodov sokolskih spisov čeških avtorjev, se je odločila, da tudi ona letos proslavi obletnico češkoslovaško svobode in se pridruži akciji za spoznanje češkoslovaške književnosti in to s prevodom sokolsko-legionar-skega romana Adolfa Zemana »Polkovnik Švec«. Delo popularnega legionarskega pisca, ki je doživelo v teku ne celih treh let že tri izdaje iu ki je bilo tudi nagrajeno z literarno nagrado, je prevedel v slovenščino prosvetar sokolske župe Ljubljana Janez Poharc, ki že vrsto let deluje tiho, a uspešno na poglobitvi češkoslovaške-jugosloven-ske vzajemnosti. Zaradi tehničnih ovir se je izdaja dela zakasnila., toda vsekakor to delo izide še tekom decembra. Velika epopeja češkoslovaških legij v Rusiji je v tem romanu prikazana izredno vemo in plastično, zlasti pa legendarni junak češkoslovaških legij in vzor Sokola borca-junaka polkovnik Josip Jurij Švec. Delo je. pred leti, ko jo prevajalec že pričel s prevajanjem, toplo priporočil literarni kritik Božidar Borko. Uverjoni smo, da bo naša javnost, ki je tako toplo sprejela I-angrovo dramo »Konjeniška patrola«, prav rada posegla tudi po tem odličnem delu. ki je polno dramatike in tragike, a obenem pesem sokolskega nacionalizma in žrtvovanja. Knjige Slovenske šolske matice za leto 1936. Slovenska šolska matica pripravlja tudi letos svojim članom književni dar, ki bo zadovoljil one, ki jim jo pri srcu pedagoška teorija, pa tudi one, ki si žele navodil za praktično šolsko delo. Prva knjiga bo Pedagoški Zbornik, ki bo prinesel obširne razprave univ. prof. Maclecova in Ozvalda o psihološkem in pedagoškem pogledu na zločinca, dr. Oogale o narodni šoli in narodnem učitelju, dr. Brumna ob obletnici Stritarja, Cvetka o vzgojnem pomenu glasbe, Sclimita o psihotehniki itd. Drugo knjigo bo napisal univ. doc. dr. Bohinjec in sicer nadaljevanje svoje znamenite Geografije Evrope, ki je strokovno zelo temeljita, služi pa tudi kot prepotrebni priročnik za učitelje vseh šol. S tretjo knjigo pa začenja Matica serijo pedagoških priročnikov, ki bo obsegala do 20 knjig, nekakšno pedagoško enciklopedijo, katero urejuje prof. Gustav Silili v Mariboru. Izšla bo letos Vrančeva knjiga o osnovah strnjenega šolskega dela. če bo število članov kaj prida naraslo, do 2500, bo izšla še četrta knjiga, tudi pedagoški priročnik, in sicer Finkova Metodika čitalnega in pisalnega pouka. Tudi to bo praktična knjiga, ki pa bo vsebovala tudi vso teorijo o tem predmetu. Obljubljene in pripravljene knjige so gotovo toliko vredne, da jih bo z veseljem vsakdo naročil, ki je bil že doslej član Slovenske šolske matico, privabile pa bodo gotovo še druge, tudi izven vrst osnovnošolskega uči-teljstva. Članarina je zelo nizka, znaša 30 Din. Učitelji naj se javijo za Članstvo pri svojih poverjenikih, ostali pa naj se prigla-se direktno na naslov: Slovenska šolska matica, Ljubljana, Komenskega ul., šola na I/edini. Naročniki nai se javijo vsaj do 1. decembra, da bo mogoče določiti končno naklado knjigam. — Odbor Slovenske šolske matice. Iz francoske književnosti. Pri Grassetu je izšla nova knjiga enega največjih sodobnih pisateljev švicarskega Francoza C. — P. Ramuza ;Questions« — prispevek k pro blematiki sodobne Evrope. — Georgesu So-relu, čigar teorije o terorju so imele znaten vpliv na komuniste in fašiste, je Pier-re Angel posvetil knjigo: :>Essais sur Ge-orges Sorel.« Pisec ga prikazuje kot ozna-njevalca j konstruktivnega idealizma.« — Obsežno študijo o postanku Flaubertovega romana uMadame Bovary« podaja Gabri-elle Leleu v dveh debelih knjigah z naslovom >Madame Bovary. Ebauches et frag-ments inčdits«. •— Marcel Aymč je vzbudil novo pozornost z romanom >Le Moulin de la Sourdine«, ki obravnava na nekoliko drznem motivu psihologijo skritega zločinca v inteligentu. •— Maurice Magre je izdal knjigo »Indie, Magie ... «, avtentično pričevanje o indijski magiji, zlasti glede odnosov med človekom in živaljo. — Za ložnik P. V. Stock je objavil že drugi zvezek svojih »Memorandum d'un Edeteurc, ki prinaša obilo zanimivega gradiva o posameznih pisateljih, s katerimi je imel Stock dolgoletne stike. Vsekako so spomini francoskega založnika vzpodbuden vzgled našim založnikom; ali ne bi bilo zanimivo čitati na pr. spomine našega Schwentnerja? ŠPORT Še nekaj k zimsko* športnemu kongresu Bivši gen. tajnik JZSS J oso Goreč nam je poslal v objavo daljši članek, v katerem je razpredel nekaj značilnih ugotovitev glede na načrte in resolucije I. kongresa naših zimsko-sportnih delavcev, ki je bil zadnjo nedeljo oktobra v Ljubljani. Iz njegovih izvajanj povzemamo v glavnem: V poročilih so navajali govorniki na I. kongresu zimsko -športnih delavcev med drugim, da je bilo doslej delo saveza usmerjeno samo na tekmovanja, ni se pa upoštevala potreba razširiti smuški šport med narodom. Dejstvo pa je, da je baš temu savezu bolj kot večini ostalih uspelo popularizirati smučarstvo tako na široko, da je sedaj tisti šport, ki ga goje najširše plasti naroda. Danes je ta šport dobro pripravljen na skrajnih delih naše države, prav tako v Južni Srbiji, kakor ob bolgarski ali albanski meji, in lahko se trdi, da ni večjega kraja v državi, kjer bi ga ne izvajali, seveda v obsegu kot ga vremenske prilike dopuščajo. Dosedanje uprave JZSS so s primernimi in pravočasnimi ukrepi in s podporami raznih ministrstev razširile smučarstvo mnogo bolj kot se vidi v organizaciji sami. Kajti ta šport se goji večinoma brez tekmovanj, zato ne čutijo posamezniki potrebe, da bi se organizirali. Slučaj je podoben kot v planinstvu. Eno prednost pa ima, da v smučarstvu ni drugih športnikov k;t aktivnih, kajti kdor ne smuča, pač nima v smučarski družbi ničesar iskati. Mnogo več bo težko storiti, kajti bodoče delo bo samo podpiranje razvoja, dočim je bilo treba prej postaviti temelje za razvoj in razmah. Kar se tiče tekem. Je bilo tekmovanje sredstvo za dosego napredka in sredstvo za propagando tega športa. • V vseh državah se dela tako, da se izpopolni znanje posameznika v smučanju, da zna smučar kaj več, ko stati na smučeh in zapeljati po travniku nizdol. Tekmovanja so potrebna in če bomo zaostali v njih, bomo nazadovali ne samo v znanju, tudi v razvoju. V vseh narodih so posamezniki, ki so sposobni, pokazati v poedinih panogah več, kot povprečne množice. Ti gredo med tekmovalce in tem Je treba nuditi priliko za izpopolnitev njihovih sposobnosti. Nikdar pa niso prejšnje uprave saveza skrbele samo za tekmovanja, temveč so svoje delo, kot Je razvidno iz vsakoletnih skupščinskih poročil, zajele tako na široko, da je bilo obdelano precej vse ono, kar je ta šport potreboval za svoj razvoj. Glede na vse gornje je treba ugotoviti enkrat za vselej, da more vsak poizkus izboljšanja koristiti delu in organizaciji, le graditi se mora po poznavanju tega, kar je že ustvarjeno. Bila bi potrata časa če bi začeli znova in naleteli ponekod na že opravljeno delo. Mnogo koristneje bi bilo izboljšati organizacijo in delo ter izkoristiti obstoječe stanje za hitrejše napredovanje. Področje je zelo obsežno in cilji, ki so si jih zastavili organizatorji kongresa, eo veliki, zato je treba ekonomično razdeliti moči in delati tam, kjer je delo najpotrebnejše. Naleteli bodo vedmo in povsod na razumevanje in podporo v delu, ker je vsem tako zelo blizu, toda Maksa Samsa: njihovo delo naj pokaže novo smer v pozitivnem smislu, to je v napredovanju, ne pa v zmanjševanju že prej storjenega. Športnice v moški obleki Saj ni dolgo tega, kar so utihnili j»o časopisih zadnji glasovi o češki rekorderki Zdenki Koubkovi, o kateri se je na vse-zadnje izvedele, da je bila prav za prav moški, ki je celo serijo rekordov dosegel v ženski obleki in med mnogo šibkejšo žensko konkurenco. Nedavno pa je spet našla pot po vsem tisku vest, da je znana poljska atletinja Štela Wa!asiewicz — ki je na letošnji olimpiadi v sprintu dosegla II. mesto — izjavila o svoji rivalinji in zmagovalki na 100 ni Američanki Heleni Stephens, da je po njenem trdnem prepričanju — moški. Kmalu potem, ko se je razširila ta novica, so listi dobili iz Varšave energične demantije te izjave, vendar zato že davno ni pozabljena. O Stephensovi se pač marsikje še vedno šušlja, da bi ji bolj pristojale — hlače. Takšni in slični primeri kažejo, da so vodstva športnih organizacij in slednjič tudi vrhovnih športnih instanc — milo rečeno — skrajno malomarna, če dajejo zaradi takšnih dvomljivih športnih tipov zlobnim jezikom priložnost fca razna namigavanja. Saj vendar ne bi bilo treba več kot. poskrbeti. da bi takšno športnico preiskala najbližja športna zdravnica in njen izvid bi bil nato odločilen za njeno nadaljnje udej-stvovanje ali popolno izločitev iz športnih vrst. čenče pa, ki se zdaj širijo o tej ali oni slavni športnici, so zelo nerazveseljive in samo škodijo ugledu ženskih športov. Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 seja k. o. v podsavezni pisarni. Na sejo se vabijo gg. Poznik Alojzij, nač. nog. sekcije Slovana, ter ss. Ramovš in Erlich. Obenem se na sejo pozivata Zupane Franc, Mars, Skoporec Borut.. Hermes. SK Ilirija. Redna seja klubovega načel-stva bo drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Načelniki sekcij, ki niso še predložili sezonskih poročil, naj uredijo to do današnje seje. Gininastično plavalni tečaji ▼ zimskem ko. pališru SK Ilirije se prično dne 6. t m. ob 20. pod vodstvom izvežbanega učitelja. je še nekaj mest prostih, opozarjamo, da se prijave z vplačilom prijavnine 'n vstopnine za prvo polovico tečaja skupno Din 40. — sprejemajo pri l^agajni kavarne Evrope ali v zimskem 'kopališču SK Ilirije. Ljubljanski hazenski podsavez: Bedna seja uprav, odbora bo drevi ob 18.45 v posebni sobi kavarne Evropa. Vsi in točno! SK Ljubljana. Danes od 15 dalje strogo obvezen trening prve skupine. Jež, Janežič, Pepček sigurno. SK Reka. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v gostilni »Konzum«. Udeležba vseh funkcionarjev strogo obvezna. (Smučarska sekcija). Reden članski sestanek bo v četrtek 5. t. m. ob 20. v garderobi na igrišču. Vpisovanje novi'h članov. Smuška gimnastika! Vsi in polnoštevilno! Načelnik. čudne lastnosti telefona Na Harvard^kem vseučilišču v Ameriki je dr. Frank Jewitt pred'.aial nov telefonski aparat z nenavadnimi sposobnostmi. Ta aparat je namreč zmožen spreminjati žen« ske glasove v moške, basovski glas v tenorski itd. Za kakšno rabo bo ta aparat dober pa ne ve povedati niti predvajatelj. Luka in Turkinja Mojega jumika ni, da bi vam popisovala — treba bi bilo, da ga poznate. Pa bi vam vedel povedati, kako je ta-ifcrat, iko je imel »va^va delavce pod seboj« — prehodil vso Nemčijo, Hrvaško, Rumunijo, Rusijo, Perzijo in va-va celo Afriko. Saj skoraj ni jezika, ki bi ga za silo ne govoril in rad se naša s tem svojim znanjem. Takrat je bil za nadziratelja šumSkih delavcev globoko v bosanskih gozdovih. Bila je sobota in Luka je popoldne izplačal delavce, pa ne vseh. Zmanjkalo mu je denarja. Zato se je napotil v bližnje mesto na poštni urad, da dvigne potrebno vsoto. Eden izmed delavcev se je ponudil, da ga spremi, pa je Luka odklonil in dejal: slmnm samokres s seboj — kdo mi kaj more?« Odpravil se je, in pot ga je vodila preko planine, na vrhu katere so se križale šikare na vse strani. Gozd je molčal. Tu pa tam se je oglasilo lahno šumljamije vetega listja, pokanje vej pod nevidnimi šapicami tačicami in tacami; jz dalje tudi včasih zavijanje volka. Po drevju so vpile sove kakor zgubljene duše, ki iščejo tolažbe in miru. Laika se za vse to še zmenil ni. Bil je zatopljen v čisto svoje misli in šel svojo pot. Prekoračil je že hrbet planine, pa se je oziral v daljavo, da bi uzrl na kateri strani svetlikanje mestnih luči. Pa nič! Povsod le trda tema m golo drevje. Luki se je končno posvetilo v glavi, da je zašel na krivo pot. A preostalo mu ni nič drugega nego pogumno korakanje dalje. Po zvezdah se je spoznal, da .je ura že čez polnoč in ko se je pred njim odprla nekakšna jasa, je zadel ob nekaj temnega in trdega.. Sklonil se je in pogledal, kaj neki mora. to biti. Otip.il je in ugotovil, da stoji tik šotora, prav podobnega tistim, pod katerimi prebivajo nomadi ciganskega rodu. In šinilo mu je skozi možgane: »Polnoč je že minila. Bolj kakor bom hodil, dalj bom zašel. Tu pa stoji šotor. Bodisi kegarkeli — dober je, pod njega se vležem in pričakam zore . . . « Tako je Luka počasi zlezel pod šotor in jel otipavati, kam bi se najlaglje in najudobne.je vlegel. Tedaj je zagrabil za roko. Hipoma jo je izpustil, toda že naslednji trenutek je prijel za glavo. Po laseh je spoznal, da mora to biti ženska glava. In res, lastnica glave se je v trenutku vzbudila in zagnala takšen krik, kakor bi jo polagali v vre. lo olje. Na njen cvilež je kakor bi tre- Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, Tilm »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in hrezobverno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Torek 3. novembra Ljubljana 11: šolska ura: OlimpijaJa nekdaj in danes («• Marjan Tratar).— 12: Venčki starih in novih napevov na ploščah.— 12.45: Vreme porojila.— 13: Čas, spored, obvestila— 13.15: Ježek in Jožek. 14: Vreme, borza,- 18: Pester spored (Ka-dio orkester— 18-40: Vzgoja za socialno mišljenje, čui'eaije in dejanje (dr. Karel Ozvald)__1*>: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila,— 19.30: Nuc. ura— 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Skladbe Pavla Linckeja — izvaja Radio orkester,— 21: Za oddih in z-.ibavo. Sodelujejo: pevski tercet Stritar, prof. Marjan Lipovše-k, A li tonov i o( kitara). HerSag (kitara oz. mandolina).— 22: čas. vreme, poročilu, spored. 22.15: Plesna fjksba (Radio j-az/). Beograd 17.20: Orkestralen koncert. — 18.25: Flavta— Plošče,- 20 30: Sim- foničen koncert sodbe kr. garde._ 22.20: Lahka glasba— Zagreb 17.15: Koncert orkestra— 20: Violinske skladbe.— 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Lahka in plesna muzika.— Praga 19.30: Prenos Smetanove opere »Poljub iz Nar-gledališča. — 22.35: Lahka glasba na ploščah. — Varšava 19.20: Lovski komadi. — 20.10: Koncert komorne glasbe.— 21-40: Naroda glasba iz Podolja,— 22-4-i: Plesna muzika.— Dunaj 12: Koncert orkestra.— 16.05: Iz zvočnih filmov— 17.15: Pevski in klavirski koncert— 20: Pestre zvočne slike iz italijanske Švice. — 22: Mešan program. — 22-20: Kcmorne skladbe. — 23.30: Lahka godba orkestri.-Berlin 19.15: Pohlevne pesmi.— 20.10: Zabaven večer med vinem in lovom.— 22-30: Lahka in narodna glasba iz Hamburga.— Munchen 18: Koncert orkestra. — 19: Regejeve komorne skladbe.— 20.10: Operetni večer-23: Kakor Berlin,— Stuttgart 18: Prenos iz Miinchena. — 20.10: Koncert vojaške godbe.— 21: Orkestralen koncert — 22.40: Kakor Berlin,— 24: Nočni koncert Sreda, 4. novembra Ljub'jana 12: P'oSče po želiali. — 12.45; Vreme. poročMa. _ 13: Čas spored, obvestila. _ 13.15: Harmoniko igra g. Vili Lokov g.ek. — 24: Vreme, l>orza. — 18: O dobrin spominu (g. Janko Ziherl). — 18.20: -Mla-d'nS:ka ura: Napravimo si Senčnik iti letalo iz papirja (vodi g. Zdravko Omerza)—IS ln: Vzroki dana^niega družabnega zla (g. Rudolf Smer&u). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: lira: -Mainr". Razlag in Raič, kot panslavititi (prof. dr. Maks Robič iz Ljubljane). — 19.50: Uvod v opero. _ 20: Prenos opere »Hoffinamnove pripovedke«; iz ljubljanske opere. V odmorih: glasbeno predavanje (g. Vilko Ukniar, ter napoved čas*, vreme, i>oro^la in s|>ored Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert. _ 19.50- Narodma glasba. — 20.30: Humor. — 21.30: Ples. _ 22.20: Komorne skladbe. _ Zagreb 17.15; Lahka godba. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — 1'ra^.i 19-20: Mešan glasbeni program. — 21.15; Večer v narodnem slogu. — Varšava 19.15; Plošče. _ 21: Chopinove klavirske skladbe. _ 21.30; Pesmi 6 spremljevanjem kitare.— 22- Orkestralen violinski in pevski koncert. —Dunaj 12: Plošče. _ 16.05; Lahka glasba na ploščah. — 18.55: Prenos Wagnerjeve opere »Večni mornarr.. — 2-^.25; Novoodkri-te pesmi llugona \Volfa. — 23.15: Lahki glasba na ploščah- _ 24: šramli. — Berlin 19: Sprehod po živalskem vrtu. — 20.45; Koncert orkestra. _ 22.30: Nočni koncert in ples. — Munchen 19: Orkestralen koncert. —• 20.45: Med imetjem in zimo lačal svojo predrznost! Tako nam Alaha in našega preroka Mohameda!"; Ženska pa ni nehala vreščati in luka je spoznal, kaj ga čaka, če pride zale-zovalcem v pest. Ubral jo je v goščo. Sreča v nesreč; je bila, da je našel tam veliko skalo, za katero se je skril. Čepe je prisluškoval peklenskemu vpitju moških, ki so z lučmi dirjali za neznanim storilcem. Vrag vedi. fca.j je pripovedovala drugim! Zbudila je s svejo glasnostjo splošno ogorčenje in željo po osveti. Naposled pa s© je hrup le nekoliko polegel in Luka je v svojem skrivališču nehal trepetat, za svojo glavo. Še. le ko se je dodobra zazorilo, .je spoznal, da leži pod njim celo šotorišče. Kakor je presodil, so bili tu muslimani, ki so se selili v drug kraj in so prenočili ob robu gozda. Nekaj časa se je še v strahu oziral na vse strani, potem pa .je vstal in tekel kolikor so ga nesle noge. Zraven pa si je mislil: »Res lepa noč — zaradi vreščanja ene same babe! Kmalu bi bilo po meni. Va-va, kdo bi pa imel delavce pod seboj, va-va?« A. Poitzer: 35 Pot brez cilja a o m a n Tak to je bilo tisto. Za tako plašijivo bi te čvrste in zdrave ženske prav za prav ne bil imel. A žensko je treba poznati. Videl sem atletke, ki so vzdigovale po pet mož na mah — pred majhno miško so pa pobegnile; in majhne deklice, ki so tehtale osemdeset funtov, pa so se s korobačem lotile tigra in ga ukrotile. Kaj naj bi bil odgovoril boječi strežajki? — Rekel sem: »Nobena skrivnost ni, saj mi je preiskovalni sodnik sam povedal: morilčeva, aretacija je le še vprašanje nekaj dni! Morda ga že danes primejo .. .« Nalašč sem pretiraval. Ne vem, ali ssan delal to zato, da bi pomiril stre-žajko. ali sem le hotel vreči njeni domišljiji masten grižljaj in se je otresti. Na žalost nisem utegnil pariti, kako bo sprejela senzacionalno novico. Spodrsnil sem na zavrženi bananovi lupini, in vse moje spretnosti je bilo treba, da sem ohranil ravnotežje. Gospe WiIsonovi se je bil iztrgal kratek vzkrik. Presenečen sem jo pogledal. Temna polt njenih lic je bila porumenela. »Ali ste me prestrašili...! Mislila sem že, da boste padli, kakoor ste dolgi in široki...« čudno, kako je ženska mahoma skrbeia zame. Nazadnje je vendar že odšla svojo pot. Šele pozneje mi je prišlo na misel, da se je — čeprav je ob najinem srečanju dozdevno prihajala iz mesta — oddaljila v nasprotno stran, ne proti ladji . 22. poglavje Kruljenje v želodcu me je opomnilo, da nisem bil še ničesar zaužil. Stopi] sem v najbližjo vogalno kavarno. Okoli točilnice, pokrite s cinkom, je stalo nekaj rokodelcev — nemara tudi sodnih izvrševalcev ali trgovcev z deželnimi pridelki — in se pogovarjalo takisto kakor včeraj. Prepričan sem bil, da ne bodo imeli jutri nič drugačnih pomenkov. Bili so pač ljudje, kakor jih najdeš povsod: v tej bejrutski ka-varnici ali v kakem podobnem lokalu v Parizu, Bi-zerti ali Arcachonu. Posrebal sem kavo, ki je imela izmed potrebnih čednosti te pijače vsaj eno: to, da je bila vroča. V tem sem skozi steklena vrata nenadoma zagledal smešno post.aivo zasebnega detektiva Petit-jeana. Ze sem stal pri vratih, da bi ga poklical — a v zadnjem trenutku sem se premislil. Pravijo, da je negotovost tisto, kar človek najtežje prenese. Jaz pa menim, da je nekaj, kar je še težje prenesti — to je, gotovost. Ura je šla na deseto. Sklenil sem obiskati odvetnika Buonavolija v njegovi pisarni. Pot je trajala samo četrt ure. Vzlic sem bil ves moker, ko sem prišel do odvet-nikove hiše. Vroče je bilo, da se Bog usmili. Odvetnikova pisarna je bila v stari, mračni kame-niti hiši. V svojo nejevoljo sem zvedel, da je Buona-voli za dva dni odpotoval v Damask. Njegov pisarniški načelnik, možiček neopredeljivih let, me je radostno pozdravil. Bil je iz Alzacije in je govoril tudi po nemško. Odvedel me je v sobo, kjer so segale omare z uradnimi spisi malone do stropa. Obstal je med vrati in veličastno pokazal na zaprašene svežnje. »V tej sobi se je rodil slaven nemški pesnik!« je dejal. Priznam, da nisem do tistega trenutka nič vedel o tem, da bi se bil v Bejrutu rodil kak nemški poet. Malce nezaupljivo sem pogledal možička. Na svojih potovanjih sem bil slišal — in ne samo nekajkrat — o sobah, kjer so se bili baje rodili ali umrli slavni in manj slavni možje, tali grozne nepravilnosti, da so se mi lasje ježili, čeprav niso bile vse tako okrutne kakor tista o Mozartovi rojstni sobi v hiši nekega peka v — Santiagu de Chile. Mali pisarniški načelnik me ročividno ni hotel delj natezati. »V tej sobi se je rodil leta 1845. — kot sin takratnega pruskega generalnega konzula za Sirijo in poznejšega poslanika v Atenah in Carigradu — nemški pesnik Emst von Wildenbruch ...« Govoril je kakor tujski vodnik. Nisem mu segal v besedo. Naliva njegov^ jezdčnosti tako in tako ne bi bil mogel zajeziti. Njegovo poznavanje pesnikovega življenja in književnega delovanja je bilo presenetljivo. Obogaten z učenostjo sem zapustil Buonarvolije-vo pisarno. Vreme se ta čas ni bilo shladilo. Vrnil sem se v hotel. Vratar mi je izročil pismo, češ, da so ga prinesli pred pol ure. Kdo bi mi bil utegnil pisati? Pisava na nežnorumenem ovitku mi je bila neznana. A zdajci sem uganil, izpod čigave roke j« bilo... Šele ko sem bil v svoji sobi, sem se upal raztrgati ovoj. Nisem se motil — pisala mi je Milica. Prav za prav je bilo samo nekaj v naglici načečkanih vrst. Bral sem: »Vse doslej se vam nisem upala pisati. Odkar vem, da so vas izpustili, se mi je odvalil kamen s srca. Bolna sem biLa hudo; zdaj mi je že bolje — vsaj v telesnem oziru. V tej strašni bolnišnici ležim, in nihče se ne zmeni zame. Če me še niste popolnoma pozabili, pridite kmalu. Strah me je,, zelo me je strah! Milica.« Pismo me je takoj navdalo z bolečino, ki je bila pa vsaj od kraja hkratu tudi radost. Delj ko sem ga prebiral — enkrat, petkrat, dvajsetkrat — hujša sta postajala moj nemir in moja pobitost. Ali ni bil zadnji stavek podoben priznanju?« »Strah me je, zelo me je strah!?« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo p« Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas Id enkratno pristojbino Din 5— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglas! se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* •.••; • i 'i . * -A • ' .-"."-v v.. Ponudbam na šifre ae prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« £ odgovor, priložite v mmKsh Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naroČila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", LJubljana« Be«eds 1 Din favvk 3 [)*r *a Šifro al! iaian}< naslova £ Din. Najmanjši znesek 17 Din Danes vsi r gostilno pn »GROZDU« na Vidovdanski cesti 16. Črno vino 7, belo S Din iiter. 259-2-IS Beieda 1 Dtc iavek i Din u šiiro »ti laianje naslova 6 Din Vajmanjšl r.n»j">k ■7 Dn P?ačilno natakarico mlajšo, agilno, prijetne zu naniožti, sprejme takoj v stalno službo restavracija »Laviea« Snmobor. kraj Zagreba. Manjša kaucija potrebna. Znanje nemškega jezika pogoj. Ponudbe 00 možnost: s sliko, katera se Trn«? na gornji naslov 25916-1 Plačilna natakarica dob; takoj mesto v dobro-idoči gos;.Ini .liinkenrgust-hef) z z ni njem slovenščine in nemščine ter dobrimi referencami. Pismene po nudbe na podružnieo Jutra Maribor pod »Pridna« 26!19-1 Postrežnico sprejmem za sredo in soboto. Bajee. Medvedova 2 I. 36157-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejmem S. novembra v stalno službo. Štrans Ptane. frizer za dame in gospode. Šoštanj. 201.5M Brivskega pomočnika spiejme takoj brivec, Sfe-panja vas 84. Franc Kra mar. ki je zmožen opravljati vsa dela. sprejmemo. V poštev prde zanesljiva. mlajša moč. nekoliko trgovsko ni-obra-žen. najrajš :z ljubljanske okolice. Kavcije zroožtr imaio prednost. Na slov v vseh r>o«lovaln;cah Jutra. 20179-1 >'«k» Oeseda ijC jar; iavek S Din n lajanje lasi-ova 8 Din najmanjši toenek 1« Din Strcžnica išče službe za večerno pospravljanje pisarn. Pridna in poštena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36167-2 Beseda 1 Dn lavek 0 Din za šifro tli lajanjt naslova " Din Najmanjši 17 Din Višješolec išče instrukcije aižješolca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [tod »Praksa in uspeli 36193-4 Besela 1 Din, lavek 3 Dn, za šifro ah lajanje naslova 5 Din Najmanjši ».nesek 17 Din Prodam belo vino. sort rano. 600 I lanskega pridelka :Tj novo vino 300 1 po zmern cen'. M. Jelovšek. Maribor Kettejeva 10. 26188-0 ftiiad trr-j— -.O*"-"t?5k izučen v trgo-vini z mešanim blagom, želi namestitve. Dva meseca bi dela! itVSO-l ; brezplačno. Nastop takoj. Naslov v vseh poskrvalni-c-ah Jutra. , 36:80-2 platnenih izdelkov išče iz- _ kušenega, -trogega mojstra Tkalnica pripravljalnico, ki je 1 Postrežnica vešč vseh dej v pripravljal- j fg&e delo za dopoldan ali nic.; za lan, konopljo ;n popoldan. Nastop takoj ali bombaž. V poštev pridejo pozneje. Friil-na in poštena, samo jugoslovanski držav- " * " - - - ljani ali inozemci, k' posedujejo dovoljenje za stal no zaposlenje v kraljevini Jugoslaviji. Ponudbe je poslat; r.a naslov: Industrija platnenih izdelkov d d.. Jarše, p. Domžale. 25673-1 Naslov v vseh poslovalni •ah Jutra. 2C16G-2 >ettct Beseda '. Din iavek Din za šifro ali lajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega (Tag- ] gehneider), sprejmem -nkoj. Naslov v vseh poslovalni- I eah Jnt-ra. 36oi7G-l I z orodjem :udi s hrano ____________I Sever, Cegnarjeva ul. 4. 26099-44 Mizar, vajenca in pomočnika Šofer - mehanik t-Tezen. samski, ki zna vsa popravila, s šofersko pra- j Trgovskega kso. d-ober vozač avtobusa, i dob' takoj službo. Prednost I vajenca ima, kdor raztune vsa po- I s prmerno šolsko izobraz-pravila Tatre n vozarenje. I bo, takoj sprejmem za Predstaviti se osebno ta- 1 manjšo trgovino na dt-želi. koj na svoje stroške Zetn ' Ponudbe na ogl. odd. Ju-Ijak, Rajhenburg. 1 tra pod »Polten in ubog- 28:38-1 ljiv«. 2©lt>5-44 G. Th. Rothman: Razne vozove konjsko opremo, slamorez-nico in pohištvo, prodam. Jegličeva 16. dvorišče. 26162-6 Radio aparat Philips 5 plus 1 cevni, model 19:56 naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Ma-riboT pod »Radio zelo ugodno*. 36100-26 Parno lokomotivo in drezino za Diesel motor na surovo olje, obt rablieni a v dobrem stanju za tirnično širino 0.60 m kakor tudi tračnice od 5—7 kg kupimo. Ponudbe na premogovnik Stari Golubovac 1-3. 25912-29 Natakarica dobro izurjena v boljšem lokalu, išče službo, najrajši v Mariiboru. Nastop tod »Izurjena«. 2JV.92-29 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem z današnjim dnem prevzel v lastno režijo KUHINJO v preurejeni RESTAVRACIJI ZVEZDI ter bom nudil cenjenim gostom Opoldanski menu z močnato Din 10.— Opoldanski menu brez močnate Din 8.— Večerni menu z močnato Din 6.— Abonma mesečno z močnato in kruhom Din 4G5.— Abonma mesečno s kruhom, brez močnate Din 420.— Za cenjeni obisk se priporoča strokovno izvežbani kuhar K U N E J ANTON. naseda 1 Din lavek Din •j> šifre ti: lajanjr nislnv* * Din Nnimanjš1 tnefek 17 Din Javna dražba V Prevaljah. Mežiška dolina, na sedežu vseh oblasti na oajprometnejši točki, pro lamo 24 novt-mbra 1936. ^nonadstropno hišo 1 £0 stilno :n trgovtno Lep ve liki prostori, sobe za tujce n letoviščarje. veliko no vo dvorana za razne prire ■litve. lep vrt :n gospodar -ko poslopje. Najlepša pri ižnost za podjetnega go u '-ar.!-, .i! trgovca nilna vrednost Din 72.''tW. Najmanjši ponudek Din 34-3.000. Plačiln' oogoj za zdražitelje jako ugodn:. Vs« podrobna pojasnila da je. Flran:lnica in posojilni ca Prevalje. 255-20 V Brežicah in okol ci so naprodaj hiše, stavbišča. vinogradi, sadovnjaki gozdovi in zaokrožen deli Attemsovega veleposestva. Vprašati: Ing. Miklau O.. Brežice. 267-20 ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih -enab ČERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova ulica ] 12-36 gre m letovanje 55 V svojem razburjenju je bil gospod Kczamurnik pokvaril pipo pri prhi, tako da ploho sploh ni hotelo biti konca. Razen tega se je bila Kozamur-nica pri svojem padcu ujela za dovodni pipi kopalne kadi; pipi sta se odprli, in mešanica vrele in mrzlo vode se je jeia vrvraje ulivati v kad ... Beseda ! Din lavek 3 Din a šifro al: lajanje naslova •i Din Najmanjši znesek 17 Din Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto. kup;m takoj. Plačam najbolje. Ponudbe na podružtrco Jutra Maribor pod »Drava« 361-16 Beseda 1 Din lavek 8 Din za šifro tli lajanje naslova 5 Din Najmaiiš' znesek 17 Din Za 1000 Din oddam zelo veliko štin-sobno stanovanie z balkonom. Breg 18 Poizvedbe pri hišniku. Knževniška 11 od 11.—12. ure 2606^-21 Dvosob. stanovanje oddam za november aV december. Langusova ul .VI. 36183-21 Enosob. stanovanje solnčno. v novi hiši, ugodno oddam. Gerbičeva 1'. 26101-31 Beseda 1 Din. Uvek 5 Din ut šifro al: lajanje aasiova 5 Din NajmanjSi toe»ek 17 Dio Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, svetlo, oddam takoj. Sir-nik, Tabor, Sokolskj dom I. nad., levo. 36178-23 Dva gospoda sprejmem na stanovanje, — tudi z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36".81-33 Lepo solnčno sobo oddam takoj. Naslov v vseh |>oslovalnicah Jutra. 20:77-23 Sobo oddam počen proti odkupu sobne oprave. Kaplan, Zvo-narska 13. 36182-23 sobo opremljeno, separiran vhod, souporaba kopaln'ce, poleg sodišča, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35:S7-33 V^aka DeM^la i Din; lavek 3 Din za šilre al' lajanje naslova 5 Din. najmanjš1 znesek 20 Din Samostojna dama išče akademsko :zobraže-nega zakonskega druga (35—42). Tudi vdovci brez otrok. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »1037«. 20164-35 Najsigurnejša naložitev kapitala! 37.kv m gradbenega »U ndustrijsksga teren* oa lierferiji industrij*kee» me -ta v Sloven'j: Ponndb* na ogl. -yid Jutrs po-i ► Povišanje vrednost . 25753 16 Hranilne vloge vseb vrat Kupuje po najvižj cent t.aknj v Al. Planinšek Ljubljana Beethovnova al. 14/1 Telefon 35-1« Ji4 16 {V n aj e m Beseda 1 Din lavek 1 Din u> šifro ti' lajanjH uanlova F Din Najmanjš' »,n<»ek "I Din Skladišča in garaže oddam takoj v najem v sre dini mesta Ljubljane. Pojasnila daje dr. Janko rovnik. Ljubljana K nafl jeva ul. 2. 25955-17 Dvosob. stanovanje parketirano. s kuhinjo ali enosobno. oddam takoj ali pozneie. Sp. š:ška Kamniška ul. 32. 20194-31 3-sobno stanovanje s kopaln:co. oddam za 1. februar. Tavčarjeva ul. 6. 36175-21 Dvosob. stanovanje t. vrtom, oddam 1.. decembra. Naslov v vseh r>oslo-valnicah Jutra. 36166-31 Dvosob. stanovanje oddam t. decembra F.inspi-lerjeva ul. 3!. 36159-31 3-sobno stanovanje moderno, prostorno, sončno. kopalnica, plin. zmerna cena. na Privozu. o-ldnm 1. februarja 10T*7. Naslov v vseh poslovalnica I !>f a 30'6O-31 Dvosob. stanovanje oddam za mesec decembeT. Celovška cesta S4. 36165-31 Dijaške sobe Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro »p lajanje naslov« 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Dijaško sobo sredi mesta, oddam 15. novembra. Vpraša se ml 3. do 5. popoldne Naslov v vsoh poslovalnicah Jutra. 30185-22 Novoopremljeno sobo sredi mesta.' oddam solidnemu in stalnemu gospodu. Vpraša se samo od 2. do 5. popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36164-33 Opremljeno sobo čisto, oddam gospodu. Miklošičeva cesta IS/IV levo. 36174-33 Opremljene sobe poseben vhod. svetle zračne, z 1 ali 2 posteljama, eventualno z vso oskrbo, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. S ška. Cernetova št. 31. 361A1-23 Sostanovalca -nreimem. Tvrševa c. 47. Kokalj. 3MGS-33 SUH rteaeda 1 Dift. la/»k s Din 'ji Šifro tli lajanje naslova ' Din VajmanjS' unx«ek 17 Dio Sobo v centru mesta, iščem za 350 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center« 35581-23a JrJJL Vsaka beseda 2 Dn. lavek 3 Din ta šifre ali lajanje naslova S Din najmanjš1 metek 20 Din Kdor se je naveličal samevati naj pi3e pod »V dvoje je lepše«. 36(04-24 Dražbe Beseda i Din. lavek 3 D.n za šifro ti: lajanje naslova 5 Din Naimanj&i znesek 17 Din Dražba Potom sodne dražbe v kon-kurzu pok. Franca Pnstot-nika se proda terjatev v znesku Din :'il."i.S'9 in v znesku Din 39.983 ter 36 prostosledov (cink. baker, antimon) na dan 5. lil. !9'Ki ob 9. uri pr sreskem sodišču na Brdu. Konkurz-ni upravitelj: Komhaueec Drago. Tavčarjeva telefon "32-77. 26186-32 Fran Iglic krojaški atelje za daine in gosj-ode. Pra-žakova ul. 10. se najto[»leje priporoča za jesens.ko-i.iim-sko sezijo. Cene solidne, postrežba točna. 3616:3-37 i( za jesen m zimo modne in športne, s kožuhovino ali brez v cenah od Din 240.— do 580.— v veliki izbiri nudi F. I. GORIČAR Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. Plašče izdelujemo tudi po meri. Hubertus nepremočliiv temnosiv in v različnih barvah po Din 250.— t.eri vsa druga oblačila po neverjetno] nizkih cenah pri PRESKER-Jl. Ljubljana, Sv Petra c 14 Tele!. 2059 Suha drva. premog, jC Karbopakete f ^ dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva ul 6t 5 f že TISOČI so si REŠILI LASE s KOZMETIČNO TEKOČINO „M O R AN A" KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je in nežnega vonja TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo na GOLEM mestu Pošljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina in paket Din 7. MODERNA KOZMETIKA MORANA — SPLIT Ce ne boste z rezultatom zadovoljni, ] vrnemo denar! ,1 »Kakšna je prava skrivnost šarma in elegance, s katero so se Parižanke proslavile po vsem svetu?« Tako sem vprašala znano osebnost francoskega društva. Bili smo na 5ajanki nekega mondenega hotela. »Poglejte jih«, je dejal. »Kaj opazite najprej? Ne obleko ali klobuk, marveč polt, ki je tako dobro ohranjena in tako negovana. Vsaka žena ima celo v tej prenapolnjeni dvorani tako gladko in »mat« polt. Glejte jih zjutraj v Boisu ali popoldne na tekmah — vedno je enako.« Zato je mat puder Tokalon danes v modi pri šik Francozinjah. Ta puder daje mehko polt, podobno rožnatim listom, kateri tudi veter, dež ali potenje ne more škodovati. Čarobno mladostno lepoto osigura za ves dan in tudi za vsak dan. Poizkusite tudi Vi puder Tokalon Učinek, ki ga boste videli v svojem zrcalu bo Vas začudi' in navdušil. Tkalnica platnenih izdelkov j išče izkušenega, strogega mojstra za pri-; pravljalnico, ki je vešč vseh del v priprav-! ljalnici za lan, konopljo in bombaž. V i poštev pridejo samo jugosl. državljani, ali ] inozemci, ki posedujejo dovoljenje za stalno zaposlenje v kraljevini Jugoslaviji. — Ponudbe je poslati na naslov: Industrija platnenih izdelkov d. d. — Jarše, pošta Domžale. Postani in ostani član Vodnikove družbe 0Cdor oglašuje — ta napreduje! ■ f Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da ie naša zlata mama, stara mama, tašča in teta MARIJA DOSTAL roj. Prosenc v 88. letu starosti, danes na Vernih duš dan opoldne na veke zatisnila svoje blage, dobre oči. Pogreb naše predobre, nepozabne mame se bo vršil v sredo, dne 4. novembra 1936, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 3, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 2. novembra 1936. Drnžine DOSTALOVIH. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnik ar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v LJubljani.