P 5 ‘5 ^ A A 6C-i0CVG0 OSREDNJA KNJIŽNICA PPbmukSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini i aa i • Abb. postale I gruppo Udia. 4U0 IIF Leto XXXVH. Št. 17 (10.839) TRST, sreda, 21. januarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi. TAKOJ PO FORMALNI UMESTITVI RONALDA REAGANA ZA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE Ameriški talci končno osvobojeni Včeraj ob 18.25 po našem času se je po 444 dneh in po mučnem natezanju prav do zadnjega trenutka, končala odisejada ameriških talcev v Iranu. V trenutku ko je v Teheran prišlo uradno sporočilo, da so ameriške banke deponirale v Londonu okroglih 9 milijard dolarjev kot zakonito last iranske države, se je s teheranskega letališča dvignilo prvo od treh alžirskih letal z 52 talci in poletelo najprej v Atene in od tam v Alžir, od koder jih bodo prepeljali v ameriško vojaško oporišče v VViesbadnu v Zahodni Nemčiji in od tam v ZDA. Toda ura odleta ameriških talcev L Irana je bila tempirana še na drug dogodek, na umestitev novega predsednika ZDA Ronalda Reagana, kar prav gotovo ni naključno. Teheranske oblasti niso hotele dati osovraženemu Carterju zadoščenje, da bi sklenil svoje predsednikovanje s sprejemom izpuščenih talcev v Wiesbadnu še kot predsednik ZDA in so raje počakale, da je predsednik tudi formalno postal Reagan neglede na zelo ostre izjave, ki jih je še v ♦eh dneh ponovil na račun iranskega revolucionarnega vodstva. Je bila v tem dejanju ponujena roka za začetek vzpostavljanja drugačnih odnosov med ZDA in Iranom? To bo pokazala bodočnost, za zdaj je Reagan, če je za roko šlo, ponudbo odklonil, ko je izbral prav Carterja za svojega posebnega odposlanca, da sprejme v Wlesbadnu ameriške talce. Prefinjena diplomatska poteza na dve strani: proti Iranu in proti ameriškemu demokratskemu javnemu mnenju. Za Carterjem ostajajo štiri leta neuspehov v notranji in zunanji politiki, katerih krona je bila prav zadeva s talci oziroma vedenje te zadeve. Ostajajo pa tudi štiri leta miru, pa čeprav miru na vrvici. Z Reaganom se začenja novo razdobje. Kakšno? V svojem 15-mi-nutnem nastopnem govoru v okviru filmsko zrežirane koreografije, je napovedal postopno toda zanesljivo notranje gospodarsko napredovanje, za svojo mednarodno no-tiko pa je dejal, da se bodo ZDA zavzemale za mir, da pa zanj ne bodo pok'ekni!e pred nikomer. Kaj lahko pomenijo te besede: vsaj opozorilo če ne grožnjo ali nanoved iskanja novega dialoga z velikim blokovskim antagonistom? itiiimuHimtiiiiiHiiuimiiiiiiniiiiiiiiiiutimiiinimiimiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiituniMiiiinitiiiin Šestdesetletnica KP Italije P zgodovini 60 let ne pomeni ve-*}ko, vendar je prav, da opravimo, čeprav n kratkih besedah, bežen obračun politične poti, ki jo je v tem obdobju prehodila KP Italije. Nastala je v gledališču San Mar-Cl> v Livornu, ko se je PSI opredeljevala o pogojih III. internacionale. Bila so leta revolucionarnih uPanj in strasti po zmagoviti oktobrski revoluciji v Rusiji. Lenin le tedaj upal. da bo komunistom uspela vreči iz partije Turaiijovo reformiste in preimenovati PSI v komunistično partijo na osnovi sto-Pitve struj Gramscijevega «Ordine Puovo», Bordigove levice in Serra-tijevih maksimalistov. Dejansko pa le Senati ostal z reformisti, ki so zbrali 14 tisoč glasov, maksima-tisti SS tisoč, komunisti 58 tisoč. Prišlo je do razcepa in oblikovanja KPI, majhne in vendar borbene stranke, ki bo imela odločilen vpliv v naslednjih desetletjih italijanske zgodovine. Zanimivo je vsekakor, da je od r^ega začetka imela nova KP Ita-«./e trdno oporo med ’ urinskim Proletariatom iti v Julijski krajini. kjer so z odločilno podporo Slovencev in Hrvatov bili komunisti v večini. Bordigovega sektaštva se je KPI otresla že nekaj let pozneje, na kongresih v Lyonu in Kblnu, kjer Se je — med drugim — začela dosledno soočati s kolonialnim in nacionalnim vprašanjem, ki sta gi bali revolucije. P L gonu te KP Italije že bila pod vplivom skupine «Ordine nuoros Antonia Gram-scija in Palmira Togliattija. Zdesetkana v letih fašizma se je pPZ vendar prebila skozi viharna teta tragičnih zmot in legendarnih junaštev, od zametkov protifašistične gverile v Etiopiji s Tonetom Ukmarjem in Barontinijem do španske vojne, kjer se K končno utrdila akcijska enotnost italijanskih protifašistov in omogočila or-Oanizacijo oboroženega odpora vo kapitulaciji 8. septembra 1943 in nemški zasedbi. Uresničila se ie Gramscijeva na-P°ved fašističnim sodnikom: «Vi boste uničili Italijo in mi jo bomo rešili.» V letih protifašistične enotnosti Se je KPI opredelila za demokratično revolucijo in postopnost v boju za socializem. Tako ie sodelovala pri c.blikovanju napredne Ustave in uresničila prvi vsebin ski kompromis s katoliškim poj movanjem solidarnosti ter socialističnim reformizmom. Iz majhne stranke ilegalcev je KPI v povojni Italiji postala množična družbenopolitična sila z velikim prestižem in vplivom. V letih hladne Uojue in Scelbovega centrizma je številčno nadkrilila dotlei močnejšo PSI. s katero je delila sekači Poraz »ljudske fronte» aprila 1948. informbirojevsko zablodo in zmago nad poskusom ukinjanja demokratičnega volilnega sistema leta 1953. S socialisti se je KPI spet razšla po madžarskih dogodkih leta 1956, čeprav je XX. kongres KP SZ z destalinizacijo in politiko sožitja med bloki omogočal nove oblike dialoga. To so leta iskanja novih poti v socializem. Lekcije preteklosti, vnovičnei poglabljanje Gramscijevih razmišljanj. Togliatti jeva ustvarjalnost in realizem so KPI omogočili, da je izoblikovala strateški načrt demokratične, italijanske poti k socializmu, osvobajanja blokovskih vplivov, dialoga z verniki ter pluralizma, kar ji še danes daje vlogo stranke, lci je v središču pozornosti. Togliattijeva jaltska spomenica, obsodba sovjetskega vdora v Češkoslovaško in v Afganistan pričajo o tem, da KP Italije, največja komunistična stranka v kapitalističnem svetu, vodi politiko neodvisnosti in lahko prav zato nastopa z uveljavljeno avtoriteto tudi v svetovni areni z obnovitvenimi idejami e, Frank Sinatra), plesalci in igbalci v državi. , Osrednja proslava je seveda bila na spored«. včeraj. V jutranjih u-rah sta — kot veleva tradicija — Reagan in njegova žena Nancy zaj trkovala skupno z bivšim predsednikom Carterjem, ki je svojemu nasledniku stisnil roko in dal zadnje napotke pred začetkom 4-letnega mandata, Reagan pa je Carterju čestital za srečni konec afere v zvezd s talci. Nekaj ur kasneje sta se oba napotila v Belo hišo, pred katero se .ie medtem že zbrala neskončna množica Reaganovih pristašev in radovednežev, prek televizijskih ekranov pa je »kronanju* — kot je umestitev inenoval mar- sikateri poročevalec, ki ga je veličastnost prireditve še posebej presenetila — sledila dobesedno vsa Amerika. Po začetnih formalnostih je Reagan zaprisegel pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Warrenom Burgerjem: desno roko je novozivoljeni predsednik položil na materino biblijo in izrekel zvestobo državi, ki jo bo odslej u-pravljal. Prvo Reaganovo politično deja nje je bil njegov uvodni govor, ki se vsebinsko ni preveč razlikoval od predvolilnih posegov bivšega ka lirornijskega guvernerja. Govor je bil tudi tokrat prežet S patriotizmom, /ki bi moral Američanom vliti novega zaupanja in zagona v boju proti inflaciji in višanju cen ter zniževanju življenjske ravni. Velik poudarek je Reagan, dal predvsem notranjim gospodarskim težavam in napovedani preobrazbi administracije. Zlasti (»ujemimo >e dejstvo, da je novi predsednik ZDA. že na začetku svojega mandata napovedal zmanjšanje vloge,svoje ad- ministracije v prid svobodnemu tekmovanju in zasebni iniciativi: to zamisel je Reagan povezal z napovedanim zmanjšanjem davkov, ki bi moralo okrepiti svobodno iniciativo podjetij in posameznikov ter tako povečati proizvodnjo Državam zaveznicam je Reagan obljubil, da bodo ZDA «zopet zgled svobode* in «bodo zvestobi odgovarjali z zvestobo*. Politično nasprotnim državam pa je napovedal, »da je mir največja želja ameriškega ljudstva*. Ronald Reagan, novi šef Bele hiše, .v trenutku ko prisega ...(Telefoto AP). ki so jo slovenski člani komisije Boris Iskra, Albin Sirk, Stojan Spetič, Karel šiškovič in Aljoša Vojčič sklicali predvsem zato, da seznanijo javnost z delom komisije, ki ji je zapadel mandat 31. decembra lanskega leta, je jasno prikazala razkorak med zahtevami slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, osnovanimi na ustavnih načelih ter številnih mednarodnih listinah in dokumentih, zahtevami, ki so jih slovenski člani komisije ves ta čas e-notno zagovarjali, in med ponudbami — če lahko uporabljamo ta izraz — ki so jih postavljali pred-vsem predstavniki vlade, ki pa so sa vse prepogosto skrivali za umetno steno svojstva funkcionarjev, torej oseb, ki naj bi ne bile politično opolnomočene, ko gre za sprejemanje odločitev, ki bi, pa čeprav v minimalni meri, presegale običajna birokratska dejanja. In vendar je iz včerajšnje tiskov ne konference iasno izhajalo, da je dozorel čas, da se konkretizirajo obljube in da parlament končno odobri zakon za globalno - zaščito Slovencev v Italijf. To je izhajalo tudi iz pozdravnega nagovora predsednika tržaške pokrajine Gian-franca Carboneja', ki .je kot gostitelj (pokrajinska uprava je dala na razpolago slovenskim članom vlad ne komisije dvorano pokrajinskega sveta za včerajšnjo tiskovno konferenco) med drugim poudaril, da pokrajina ni z odmaknjenostjo pristala na prošnjo, da sprejme v goste to tiskovno konferenco, ampak je s svojimi pobudami, pa čeprav ne z vedno enakim uspehom, postavljala vprašanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Trstu in v všej deželi, v središče svoje politične dejavnosti. Carbone je še dejal, da ie dozorel čas za omikano razpravo kulturnega in tudi političnega značaja. Omenil je osnutke zakona, ki so bili že vloženi v parlamentu in je nato Se poudaril, da je vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji tudi vprašanje italijanske demokracije, njene rasti in njenega utrjevanja. Tudi zato, je dejal Carbone, upamo v hitro in pozitivno rešitev vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenski člani komisije so nato orisali osrednje značilnosti triletnega dela komisije; njihove posege v celoti objavljamo na zadnji strani. V odgovorih na vprašanja številnih časnikarjev pa so člani komisije še natančneje pojasnili nekatere aspekte svojega dela, pa tudi seznanili prisotne s svojim mnenjem o tem. kakšno naj bo v bodoče delo na politični ravni, da se vprašanje globalne zaščite dejansko premakne z mrtve točke. Sedaj, ko je komisija končala z delom, bo potrebno — kot je v odgovorih poudar ilo več članov komisije — angažiranje vseh slovenskih političnih in družbenih organizacij ter demokratičnih političnih strank, da se doseže čimprejšnja odobritev globalnega zaščitnega zakona, po možnosti še pred koncem letošnjega leta. Sedaj je namreč mandat članov komisije zapadel in včerajšnja konferenca je bila predvsem dolžnostno obvestilo javnosti, kako je komisija delovala in kako se je njeno delo končalo: brez soglasja, kot je jasno razvidno iz poročil vseli petih slovenskih članov, torej brez sklepnega poročila komisije. Predsednik komisije Cassandro bo sedaj sestavil svoje predsedniško poročilo o triletnem delu. pri čemer bo moral seveda navesti tudi stališča slovenskih predstavnikov, sestava ttga poročila pa sodi v njegovo izključno pristojnost. Prav zaradi zapadlosti mandata komisije — in torej tudi petih slovenskih članov — se je njeno delo izčrpalo in boj za uveljavitev pravic stovenske narodnostna skupnosti v Italiji je treba nadaljevati na politični ravni. Ob koncu tega triletnega obdobja pa je treba še poudariti neki izredno pomemben aspekt dela slovenskih članov komisije, ki je , prišel do izraza tudi na včerajšnji tiskovni konferenci: slovenski člani, komisije so, kot sta v odgovoru na neko strankarsko obarvano vprašanje, poudarila Aljoša Volčič in Albin Sirk, vsa tri leta delovali popolnoma soglasno. Govorili so o načelnih vprašanjih, o teh pa so bila stališča popolnoma enotna. Ta izkušnja tesnega medsebojnega sodelovanja in skupnega postavljanja zahtev bo nedvomno koristna osnova tudi za bodoče delo, ko bodo morali predstavniki manjšine sprejemati konkretne ukrepe, ki bodo z enotnostjo zadobili mnogo večjo politično težo. Zelo dobro obiskane tiskovne konference v dvorani pokrajinskega sveta so se udeležili predstavniki vseh krajevnih sredstev množičnega obveščan ja od dnevnega in periodičnega tiska do radia in televizije, tiskovnih agencij in stalnih dopisnikov dnevnega tiska in radio-televi-zije iz SR Slovenije. B.Br. PARIZ — Član predsedstva CK ZKJ Aleksandar Grličkov se je tri dni mudil v Franciji na vabilo tamkajšnje KP. Pogovarjal se ja i generalnim sekretarjem Georgesom Marchaisom in sekretarjem CK Ma-ximain Grametzom. Vzajemno so s« seznanili z razmerami v obeh državah ter izmenjali mnenja o glavnih mednarodnih vprašanjih, posebej pa o politiki neuvrščenih, popuščanju ir novi mednarodni ureditvi. Potrdili so tudi obojestransko voljo o nadaljevanju prijateljskih odnosov med ZKJ in KP Francije. (dd) k NADALJUJE SE POSREDOVALNA AKCIJA V POMOČ RAZLAŠČENCEM VČERAJ KORISTNO SREČANjFmEDSKGZ IN SSK TER SESTANEK KZ Z VRTNARJI NA K0L0NK0VCU Potrebna najširša enotnost med vsemi demokratičnimi silami - Odločno nasprotovanje uporabi sile pri vdiranju v zemljišča, na katerih ljudje živijo in delajo Posredovalna akcija Slovenske kulturno - gospodarske zveze in Kmečke zveze v podporo pravične borbe vrtnarjev s Kolonkovca se nadaljuje na raznih ravneh. V tem okviru je bilo sinoči srečanje med delegacijo SKGZ, ki jo je vodil predsednik Boris Race in v kateri je bil tudi tajnik KZ Edi Bukavec, ter Slovensko skupnostjo pod vodstvom pokrajinskega tajnika Zorka Hareja. Na sestanku so najprej zastopniki SKGZ seznanili vodstvo SSk z doslej izvedenimi pobudami proti razlastitvam in v korist upravičenih interesov kmetov in malih posestnikov s Kolonkovca, ki so se začele že ob prvih znamenjih o nevarnosti novih nasilnih posegov po zemlji v mestni okolici. V ta okvir spadajo tudi srečanja z demokratičnimi političnimi silami, ki jih vodi SKGZ v teh dneh, da jim tolmači nasprotovanje vsakim razlastitvenim ukrepom ter še posebej odločen protest proti uporabi fizičnega nasilja pri razlastitvenih postopkih. SSk je prav'tako izrazila zaskrbljenost nad položajem in namen vložiti vse napore, da se ne samo doseže zadovoljila rešitev kolonkovškega primera, ampak tudi načelni preokret v odnosu do ob ravnavanja kmetijskih področij, ki V ŠTIVANSKI PAPIRNICI Delavstvo podprlo predloge tovarniškega sveta Delavci štivanske papirnice so se včeraj zjutraj ponovno zbrali na sindikalni skupščini in po daljši razpravi v celoti podprli programske točke, ki jih je po sklepu vodstva tovarne, da vpiše dve tretjini zaposlenega delavstva za dva tedna v dopolnilno blagajno, izdelal tovarniški svet. Glavna programska točka se nanaša na obravnavo nastalega položaja s predstavniki deželne vlade in konkretno z odbornikom za industrijo De Carlijem. važna pa je tudi programska točka, ki predvideva nastop pri osrednjih vladnih organih z zahtevo, naj se nemudoma začne izvajati že pripravljen področni načrt za razvoj italijanske papirne industrije. Nadaljnja pomembna točka v programu je dogovor z vodstvom tovarne o koristni porabi dvotedenskega zastoja proizvodnje za organizacijo tečajev o protipožarni obrambi in o varnosti na delovnem mestu. Delavci. zbrani na skupščini, so sklenili nadaljevati z enourno stavko v okviru vsake delov-• ne izmene. so naseljena v veliki večini s Slovenci. Obe delegaciji sta izrazili mnenje, da je v tem trenutku potrebno z ustreznimi pobudami ustvarjati najširšo enotnost med vsemi demokra tičnimi silami, tako da pride v najkrajšem času do sprejemljive rešitve ne le za Kolonkovec, ampak da se z izvajanjem obveze o reviziji načrta za ljudske gradnje prepreči nadaljnje zaseganje kmetijskih površin v mestni okolici. Zvečer so se tudi ponovno sčsta li prizadeti Kolonkovčani na posvetu, ki ga .je priredila Kmečka zveza v prostorih prosvetnega društva »Kolonkovec*. Po izrazih solidarnosti društvenega predsednika Stančiča Dravični borbi domačih vrtnarjev, so tajnik KZ Bukavec in izvedenci obrazložili potek prizade vanj in posredovanj strokovne or ganizacije pri vseh pristojnih ustanovah in organih. Prisotni so še enkrat izrazili ogorčenje nad neza slišanim dogodkom iz preteklega tedna, ko je gradbena špekulacija povzročila uporabo sile pri vdoru na zemljišče in potrdili namen, da se takim metodam uprejo z vsemi zakonitimi sredstvi. Namen Kolonkovčanov je prav, da ohranijo najtrdnejšo enotnost, ki je najboljši porok za uspeh njihove borbe in so s tem v zvezi sprejeli z zadovoljstvom na znanje solidarnost, ki so jim jo izrazili stanovski tovariši iz vseh krajev na Tržaškem. V tem okviru so pozdravili pobudo KZ, da seznani s krivico, ki se v tem trenutku godi njim, a grozi v prihodnosti tudi drugim (z nevarnostjo razlastitev za velike cestne zveze, center za raziskave in druga napovedana dela), okoličane in vse prebivalstvo. Pobude pokrajine za pomor liandikapiranim V okviru pobud za pomoč handi-kapiranim je tržaška pokrajina nabavila določeno število gledaliških abonmajev letošnje sezone Rosset-tija in Slovenskega stalnega gledališča. Trenutno so na razpolago še samo štirje abonmaji SSG. Tržaška pokrajina prireja tudi plavalni tečaj za handikapirane. Tečaj vodi Giorgio Sirotti s skupino socialnih delavcev. Vpisovanje za plavalni tečaj in primerno motorično telovadbo je še vedno odprto. Za informacije se zainteresirani lahko zglasijo pri dr. Avgustu De Bernar diju na tržaški pokrajini. Trg V. Veneto 4 (tel. št. 61812, not. 63). • Kolektiv za zdravje ženske pri reja danes, ob 20. uri na sedežu UDI - ZŽI v Ul. del Toro 12 zborovanje o splavu. Na občini molk o Koionkovcu Tržaškemu občinskemu svetu se ni zdelo primerno, da bi na sinočnji seji v katerikoli obliki obravnaval vprašanje načrtov za ljudske in cenene gradnje (PEEP), oziroma vprašanje razlastitve slovenske zemlje na Koionkovcu, ki so logična posledica teh načrtov. Pričakovali smo, da bodo nasilne razlastitve kolonkovške zemlje imele odmev tudi v občinski skupščini, ki je pristojna za urbanistično problematiko. Od občinskega odbora LpT pa smo pričakovali, da bo izrazil svoje mnenje o dogodkih, ki so globoko odjeknili v slovenski javnosti; priložnost mu je nudilo vprašanje, ki mu ga je bil zastavil svetovalec SSk Lokar po prvem nasilnem poizkusu poseganja po slovenski zemlji. Občinski odbor pa ni dal sinoči nobenega odgovora, ni izrazil svojega mnenja, kaže pa, da bo to storil na prihodnji seji, ki bo že v petek. Občinski odbor bo moral istočasno odgovoriti tudi na nujno interpelacijo svetovalca Lokarja ter na dve vprašanji komunističnih svetovalcev Polija in Ivašičeve in socialistične skupine. Zastavili so mu jih sinoči, da bi od občinskih upraviteljev izvedeli, kakšno je njihovo mnenje o nedavnih dogodkih na Koionkovcu ter o reviziji načrtov za ljudske in cenene gradnje (PEEP), predvsem zato, da bi izvedeli, kaj namerava storiti občinska uprava, da bi se podobni dogodki ne ponovili. S SINOČNJE REDNE SEJE Deljena mnenja občinskega sveta o predlagani lokaciji sinhrotrona Lista bi ga hotela namestiti v Doberdobu - Z glasovi MSI, KD in dela LpT zavrnjen amandma svetovalca Lokarja Tržaški občinski svet se je na sinočnji seji spoprijel z vprašanjem sinhrotrona, v širšem pogledu pa z vprašanjem Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje, v okviru katerega naj bi namestili to strukturo. Svetovalske skupine KD, KPI, LpT in PSDI so namreč predložile štiri resolucije, njihovi predlogi o lokaciji sinhrotrona pa niso bili e-naki. Tako so KD, KPI in PSI predlaga, naj bi ga namestili v o-kviru Centra za tehnološko raziskovanje, Lista za Trst pa je kot lokacijo predlagala Doberdob. Vprašanje lokacije je bilo torej glavni problem sinočnje razprave. Bila je mestoma tudi zelo živahna, župan jo jp tudi dvakrat prekinil v upanju, da bi prišlo do oblikovanja enotnega dokumenta, ki bi imel večjo politično težo v podporo predlogu, naj bo sinhrotron dodeljen Trstu. Vsa prizadevanja pa so le delno uspela. Po prvi prekinitvi so vse svetovalske skupine dosegle sporazum in na osnovi ko- NiiiiiiiiiiiiiHinoiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiniiifiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiikiniiiiiiiiHiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiui V OBRAMBO MIUSKE LADJEDELNICE Prihodnji torek v Trstu enotna manifestacija vsega prebivalstva Za množičen solidarnostni poseg so se včeraj v Miljah izrekli predsednik pokrajine ter župani tržaške in vseh okoliških občin Vprašanje nadaljnje usode milj-ske ladjedelnice «Cantieri Alto A-driatico* j„- bilo včeraj v središču pozornosti na sestanku na milj-skem županstvu, ki ga je sklical župan Bordon in ki so se ga udeležili predsednik pokrajinske uprave Carbone ter župani tržaške, devinska - nabrežinske, dolinske; repen-tabrske in zgoniške občine. Ob koncu sestanka so prisotni izdali skupno poročilo, v katerem ugotavljajo, da je kriza v ladjedelnici še vedno zelo huda in da jo je izid srečanja med predsednikom in podpredsednikom deže’nega odbora Comellijem in De Carlijem in predsednikom Zavoda za industrijsko obnovo Settejem še poslabšal. V tej zvezi poročilo poudarja, da sta Comelli in De Carli predložila IRI in posredno državni družbi Fin-cantieri konkreten načrt za rešitev ladjedelnice, načrt, s katerim soglašajo vse politične in sindikalne sile naše dežele. Izid rimskega srečanja je vzbudil v vsej tržaški pokrajini razumljivo zaskrbljenost in napetost, ki ju še povečujejo vesti o naraščajočih težavah v štivanski papirnici, v to- ■ lllllllllllllllllllinilllinillllliniltllinMIiminiinillllllllllllllllllllllllPIIIIIIIIIIMlllMilIMlliillIlMIMlliuiliiiiiiiiiiiMNIIMIIIlMIItllllllllllllHIIMIIKIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIH Z VČERAJŠNJE SEJE SINDIKALNEGA VODSTVA Naglo slabšanje tržaškega gospodarstva zahteva enoten nastop vsega prebivalstva Miljsko ladjedelnico je treba za vsako ceno rešiti - Resolucija svetovalske skupine KPI v deželnem svetu s konkretnimi predlogi za nujno poseganje v korist proizvodnih dejavnosti - Zahteva po izglasovanju zaščitnega zakona pred koncem leta Najnovejši primeri naglega slab lanja gospodarskega in proizvod nega položaja v nekaterih tovarnah na Tržaškem so pripravili pokrajin sko vodstvo enotne sindikalne /veze CGIL - CISL UIL. da se je včeraj zbralo na izredni seji, da pregleda novonastale težave v tržaških proizvodnih dejavnostih in da začrta smernice za nadaljnji boj v obrambo ogroženih delovnih mest. Seja je trajala polne štiri ure. ob koncu pa .je bila sprejeta re solucija, ki pravi v glavnem na slednje. V Trstu smo v , zadnjem času priča nevarnemu popuščanju gospodarskih dejavnosti. Po zapori bivše steklarne Vetrobel - SIRT in pivovarne Dreher je zdaj v resni nevarnosti miljska ladjedelnica »Cantieri Alto Adriatico*, ki med drugim zagotavlja delo tudi števil nim manjšim zunanjim podjetjem. Težave, v katerih se nahajajo druge tovarne kot štivanska papirnica, Radiči - Gajlinotti. SNIA in nekateri manjši obrati, še dodatno prispevajo k temu, da med prebival stvom našega območja postopoma narašča razumljiva napetost. Po poročilu predstavnika CGIL Gialuza in predstavnika UIL Fa briccija ter zaključnem posegu predstavnika CISL Degrassija je pokrajinsko vodstvo enotne sindi kalne zveze sprejelo sklep, da je treba stališče IRI in Fincantieri do vprašanja miljske ladjedelnice odločno zavrniti. Pri tem gre za iz: razito političen problem in zaradi tega je nujen pozitiven poseg o srednje vlade. Sindikalna zveza bo napela vse sile — in pri tem raču na na sodelovanje vseh krajevnih uprav ter političnih in gospodarskih sil — da bo spor v mil iškem obratu konstruktivno rešen. Da bi sezna nila širše množice občanov s kritičnim položajem v tržaškem gospodarstvu, namerava sindikalna zveza nastopiti prek sredstev javnega obveščanja in sprožiti protestno manifestacijo prihodnji torek, vzporedno z manifestacijo, ki so jo na- povedale krajevne uprave. Pokra jinska sindikalna zveza bo nadalje povabila v Trst vsedržavne tajnike CGIL. CISL in UIL, da jih na kraju samem seznani s problemi, ki jih povzroča postopno slabšanje tukajšnjih gospodarskih struktur. V obrambo tržaške ekonomije je tre ha nastopiti tudi v širšem deželnem merilu in po potrebi tudi z organi zacijo splošnih stavk. V ta namen se bo pokrajinsko tajništvo v prihodnjih tednih redno sestajalo in sprejemalo ustrezne sklepe. Kar za deva kategorijo delodajalcev — pra vi n_a koncu resolucija — je treba odločno nastopiti proti njihovi mi selnosti, da je rešitev vseh problemov izključno v tem. da se de’ov na sila vpisuje v dopolnilno bla ga;no. Z gospodarsko krizo na Tržaškem in širše v deželi se je ukvarjala včeraj tudi svetovalska skupina KPI v deželnem svetu. Po daljši razpravi, med katero so prisotni obravnavali zlasti položaj na Tržaškem in Goriškem, so sestavili in vložili resolucijo na podlagi katere naj bi se deželni odbor obvezal, da bo v kratkem sprejel vrsto kon kretnih pobud. Predlagane pobude so naslednje: finančna okrepitev Krožnega sklada; demokratizacija poslovanja družbe Friulia; sklic — najkasneje do poletja — deželne konference o državnih soudeležbah, kj naj postane redna letna priložnost za obravnavanje ustreznih vprašanj: polno izvajanje industrijskega sodelovanja, ki ga predvideva osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo: vzpostavitev stikov z možnimi partnerji na jugoslovanski strani in sestava ustreznih načrtov; premestitev skupne industrijske cone ob ohranitvi predvidenih davčnih in carinskih olajšav v tržaški pokrajini: ureditev vprašanja ribolova v Tržaškem zalivu; izboljšanje cestnih in železniških zvez z zaledjem in dograditev zidanega doka v Trstu; zagotovitev finančne pomoči EGS za speljavo novih prometnic na relacijah Ja- dran - Avstrija, Jadran • Zahodna Nemčija in Trst - Reka; koncentra ci.ia sredstev za razvoj raziskovalnih dejavnosti v tržaški pokrajini: zagotovitev razvoja ljudskih gradenj, obrtništva in kmetijstva; zagotovitev finančnih in davčnih olajšav za proizvodne dejavnosti na Tržaškem. Resolucija na koncu poudarja pomen prijateljskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in prispevek dobrososedskih odnosov med obema državama k utrjevanju miru in v tem okviru poziva deželni odbor, naj se pri pristojnih organih v Rimu zavzame za to, da bo še v tem letu izglasovan zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. varni SNIA, v obratu Radiči Gal-linotti in v nekaterih drugih manjših obratih. Vsa javnost tržaške pokrajine zahteva, da se kriza v vseh teh obratih, v prvi vrsti pa v milj-ski ladjedelnici, čimprej premosti, sicer se bomo težko znebili vtisa, da gre pri vsem tem za načrtno uničevanje struktur tržaškega gospodarstva. Predstavniki krajevnih oblasti — je nadalje rečeno v poročilu — pozivajo zaradi tega vse občane, vse organizacije in sredstva javnega obveščanja, da se skupno zavzamejo za rešitev zadnje ladjedelni ce na Tržaškem, to je obrata «Can-tieri Alto Adriatico* v Miljah. Predsednik pokrajinske .uprave ip župani vseh občin na območju tržaške pokrajine pozivajo zato vse prebivalstvo, naj se množično ude-lčži javne manifestacije, ki bo v Trstu v torek, 27. januarja popoldne in ki naj bo enovit in trden izraz enotnega strem) ienja k družbenemu napredku naših krajev. Sekcija KPI iz Devina-Nabrcžine o položaju v papirnici Sekcija KPI iz devinsko-nabrežin-ske občine je na zadnji seji izrazila svojo zaskrbljenost, ker je Štivanska papirnica sklenila p slati v dopolnilno blagajno 510 delavcev, Zato, da bi se našlo izhod iz sedanje situacije, je sekcij. KPI pozvala na skupni sestanek vse politične sile, ki delujejo v občini in v tovarni sami. V DEŽELNEM SVETU Na dnevnem redu so bila vprašanja in interpelacije Deželni svet je včerajšnjo dopoldansko sejo v glavnem posvetil vprašanjem in interpelacijam, saj jih jp bilo kar dvanajst na dnevnem redu. Odbornik za promet in prevoze Rinaldi je odgovoril Listi za Trst o vprašanju vključevanja zgornjega Jadrana v evropsko prometno omrežje z uporabo tržaške in tržiške luke tpr o problemu zastoja del na tabeljski železniški progi zaradi nezadostnih finančnih razpoložljivosti. Komunistični svetovalski skupini pa je odgovoril o vprašanju deželnega dopolnilnega načrta. ki je še v zametku. Na dnevnem redu je tudi tokrat bila zdravstvena problematika; pri- DEBATA V OBRAMBO ZAKONA O SPLAVU Odločitev o prekinitvi nosečnosti, ni za nobeno žensko lahka, neizpodbitno pa ostaja dejstvo, da ima ženska pravico, da se odloči za splav. Spomladi leta 1978 so v parlamentu po dolgotrajnih bojih in močnem pritisku ženskih gibanj in demokratičnih sil končno izglasovali zakon, ki kljub precejšnjim pomanjkljivostim ureja prostovoljno prekinitev nosečnosti. Ta zakon pa je izzval veliko polemik in nezadovoljstva, tako da so radikalci in gibanje za življenje začeli zbirati podpise za izvedbo referendumov (dva referenduma je predlagalo gibanje za življenje, enega pa radikalci); prav v teh dneh bi moralo biti znano, za katpri referendum bomo spomladi glasovali. V obrambo zakona so se strnile laične politične sile in večji del ženskega gibanja. O obstoječem zakonu in o pred- laganih referendumih je bil govor včeraj na razpravi, ki so jo priredile mestne sekcije KPI in ZK MI. Uvodno besedo so podali ginekolog ostetričnega oddelka bolnice Burlo Garofalo dr. Francesco de Bonis. ginekologinja iste bolnice in družinske posvetovalnice dr. Paola Prampolini, odvetnik in deželni svetovalec Nereo Battello in moderatorka Perla Luša. Iz uvodnih besed so prišle na dan slika o številu prekinitev nosečnosti v tržaški pokrajini ter informacije o materinstvu in kontracepciji; odvetnik Battello pa se je zaustavil predvsem pri obrazložitvi treh predlaganih referendumov. Sledila je razgibana debata, na katpri sta se soočala dva pogleda (predstavnikov KPI in predstavnikov radikalcev) na zakon o prekinitvi nosečnosti ter na način, kako bi obstoječi zakon izboljšali in izpopolnili. stojni odbornik Antonini je namreč odgovoril na eno interpelacijo in dve vprašanji, ki so jih vložili MSI, LpT in KPI in ki so bclj ali manj neposredno vezani z deželnim zdravstvenim načrtom, ki je bil predvsem v tržaški pokrajini v zadnjih mesecih deležen številnih kritik in nasprotovanj. Rajonski sveti Danes ob 18. uri se na Proseku sestane zahodnokraški rajonski svet. Ob 20. uri se sestaneta tudi rajon ska sveta za Sv. Jakob (v Ul. Ca-prin 18/1) in za Skedenj,^ Čarbolo (jv Ul. del Ronchetito 77).: Na pokrajinski cesti pri’ Opčinah, in točneje na križišču s cesto za Briščike, je prišlo včeraj zjutraj do trčenja med simco, v katerem se je vozil 27-letni Ennio Stefani iz Križa in vojaškim vozilom Pri tem se je voznik avtomobila lažje poškodoval. Zadobil je udarce v glavo, zaradi katerih se bo zdravil sedem dni. munistične resolucije pripravile dokument, po katerem naj bi soglasni razpoložljivosti upravnega sveta Centra za tehnološko raziskovanje občinski odbor podprl kandidaturo mesta Trst za namestitev sinhrotrona. V tem dokumentu ni bilo točno določeno, kje naj bi ga točneje namestili. Zgodilo pa se je, da je KD po doseženem sporazumu vrinila svoj amandma (ki so ga razen radikalcev vsi sprejeli),, ki je dejansko določal, naj bi sinhrotron namestili na Krasu v okviru Centra za tehnološko raziskovanje. V zamenjavo pa je umaknila svojo resolucijo, kar so sicer že prej storili predlagatelji ostalih treh dokumentov. Tedaj pa se je začel pravi proceduralni spopad: svetovalske skupine se niso mogle sporazumeti, ali je enoten dokument resolucija KPI z popravki vseh ostalih strank, ali pa ga je treba imenovati dnevni red. V kolikor hi veljala druga hipoteza, bi dnevni red avtomatično propadel, ker so predlagatelji medtem umaknili svo je resolucije. Sejo je bilo treba ponovno prekiniti, da bi načelnikom svetovalskih skupin omogočili proučitev nastalega položaja. Razprava se je nato nadaljevala — v njo so posegli Giacomelli (MSI), Pacor (PRI), Ercolessi (PR), Rossi (LpT), Lokar (SSk), Cominotto (PR) in D’Amore (PSI) - ob koncu pa je bila skupščina poklicana, da se izreče najprej o enotnem dokumentu z amandmajem KD, drugič pa enotnem dokumentu brez tega amandmaja. Prvega so podprle vse svetovalske skupine razen radikalcev in dela liste, pri glasovanju drugega dokumenta pa so ne svetovalci KD vzdržali. Pred sklepnima glasovanjema je občinski svet zavrnil štiri amandmaje radikalcev ter popravek, ki ga je k enotnemu dokumentu predlagal predstavnik SSk Lokar. Predlagal ie, da bi odgovorni organi upoštevali interese slovenske narodnostne SKupnosti v perspektivi njenega so-cio-ekonomskega razvoja, v kolikor bi kot lokacijo sinhrotrona izbrali področje, kjer živi slovenska manjšina. Za amandma so poleg Lokarja glasovali KPI, PSI, PSDI. PR ter svetovalca Perco in Cusmich; fašisti, vsi demokristjani in del liste so glasovali proti temu predlogu, medtem ko so se vzdržali odborniki Gamba^sini, Rossi, Boschi-ni in podžupan Bassani. Pred sodiščem zaradi mamil Preiskovalni sodnik idr. Grassi je predal akte za začetek sodnega postopka proti 24-letnemu Renatu Fi-lippiju (Ul. Slataper 26,. ki ga obtožnica bremeni posesti in razpečevanja mamil ter nenamernega umora v obremenilnih okoliščinah. Istočasno je dr. Grassi v preiskavi oprostil vsake obtožbe štiri druge mladeniče. NIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIimilllllllllllllllimilltHiIlHiiiitllilllliilliiliiiiiiiiiiiiiMinii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, Pismo uredništvu Pojasnilo profesorjev v zvezi z zimovanjem V odgovor na pismo, ki ga je Primorski dnevnik objavil 19. 12. 1980 in v zvezi z dejstvom, da letos licej F. Prešeren ne bo priredil zi-movanja, želimo pojasniti naslednje: 1. V duhu pooblaščenih odlokov ima vsaka šolska komponenta pravico, da preko svojih predstavnikov izrazi svoja mnenja, stališča, pomisleke. Tokrat pa profesorskemu zboru ni bila dana možnost, da bi se po primerni razpravi in mimo različnih stališč posameznikov o tem izrekel: niti ni bil o tem pravočasno obveščen. 2. S tem v zvezi želimo tudi opozoriti na dejstvo, da pri pobudi, ki zadeva šolsko življenje, ni mogoče prezreti nobene izmed treh šolskih komponent, kot se je v tem primeru zgodilo. Jasno .je, da so nam pobude staršev in dijakov dobrodošle, želeli bi pa, da se upošteva, da je profesor v prvi vrsti odgovoren za potek vzgojnoizobraževalnega dela. Poleg tega je za profesorje, ki spremljalo dijake na zimovanje, taka pobuda ne le prilika za preizkušanje novega odnosa do dijakov in novih učnih prijemov, temveč tudi napor in velika odgovornost. Tudi zato se nam zdi nedopustno, da bi ravno profesorski zbor ne imel možnosti soodločanja v zvezi s šolsko pobudo, kakršno je zimo vanje. Profesorski zbor liceja F. Prešeren Violinist Goldschmidt in pianist Lorenzen v gledališču Rossetti Mladi nemški violinist Thomas Goldschmidt se je po enem letu ponovno predstavil tržaškemu kon certnemu občinstvu v okviru sezone Tržaškega koncertnega društva. La ni je nastopil sam. tokrat je bil ob njem prav tako mladi pianist Wolfram Lorenzen. Njun koncertni spored je obsegal Brahmsovi Sona ti v d-molu op. 108 in v G-duru op. 78 ter Bachovo Sonato v C-duru št. 3 BWV 1005. Prva od obeh Brahmsovih sonat je izrazita koncertna sonata v štirih stavkih širokega muzikalnega razpona m močne notranje napeto sli. Čeprav ima pianist v njej vseskozi vodilno vlogo, prihaja delež violinista do veljave predvsem v briljantno čustvenem muziciranju, ki doseže vrh v adagiu, v katerem je violinistovo muziciranje prežeto z intimnostjo in zvočno lepoto, medtem ko potekajo allegro, presto in končni presto agitato od umirjene patetičnosti do silne intenzivnosti v finalu. Če nam je pianist v tem delu nudil prepričljiv dokaz svoje iztanjšane klavirske igre, potem lahko za violinista rečemo, da se je predstavil kot notranje usmerjen interpret, ki se skoro asketsko izogiba zunanjim učinkom in muzicira z močnim intimnim podoživljanjem. Vse te svoje značilnosti je potrdil tudi v drugi. Brahmsovi sonati večera, v kateri sta oba izvajalca prikazala redko vodožhiljdjškb ubranost in sorodno čustveno nastrojenost. Bachova sonata za violino solo je virtuozu nudila priložnost, da ic demonstriral tudi svojo vrhunske tehniko v smislu oblikovanja zvoka in njegovega prilagajanja cerkvenemu značaju sonate, ki se po počasnem začetnem stavku sprosti v veličastni fugi drugega stavka, ki predstavlja pravi vrh celotne skladbe. Na koncu sta violinist in pianist dodala še Brahmsov Cigansk: ples št. 2 v čudoviti ritmični m zvočni izvedbi, (jk) Preiskava se je začela po smrti 34-letnega tržaškega narkomana Lui-gijr. Moscatija, ki so ga 5. julija lani našli mrtvega v hotelski sobi sredi mesta. Moscati, ki je komaj dan prej zapustil koronejske zapore (v ječi je obtičal zaradi tatvin), je tistega usodnega dne vzel prekomerno dozo heroina. Po ugotovitvah preiskovalcev, se je narkoman, ko so ga izpustili na prostost, zatekel na Filippijev dom. kjer mu je slednji dal nekaj doz heroina, čeprav je vedel, da Moscati boleha zaradi kroničnega vnetja jeter. POPRA VEK V včerajšnjem poročilu smo po pomoti zapisali, da je prefekt dr. Francesco Larosa, ki se je poslovil od Trsta in odšel na novo službeno mesto, podprefekt. Dr. Francesco Larosa je bil v Trstu vladni pod-komisar. Za pomoto se opravičujemo. Pobuda «Narava 80» za varstvo okolja na vseh šolah Dežela Furlanija - Julijska krajina je v sodelovanju s šolskimi skrbniš-tvi iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona ter v sodelovanju z združenjem «Italia nostra* ter svetovnim skladom za varstvo narave, pobudnik šolske kampanje za ohranjevanje in varstvo naravnega okolja v naši deželi. Pobuda bo stekla vsako leto skozi vsa osemdeseta leta in so jo zato poimenovali «Narava 80», pri tej kampanji pa bodo sodelovali učenci drugega ciklusa osnovnih šol, oziroma dijaki nižjih srednjih šol. Ta svojevrstna kampanja predvi; deva neposreden pristop mladih šoloobveznih otrok k pobudi, saj bo vsak dobil posebno vprašalno polo, na katero bo zabeležil (s spisom, fotografijo ali z risbo) določen a-spekt narave, ki ga bi bilo treba po njegovem mnenju valorizirati. Celoten načrt akcije bo učiteljem in profesorjem predstavil deželni odbornik za šolstvo Barnaba na raznih sestankih. Za pedagoge iz tržaške pokrajine bo tak sestanek v petek, 30. t.m., ob 18. uri v veliki, dvorani liceja «Dante Alighieri*. • Danes ob 18.30 se sestane milj-ski občinski svet. Dnevni red obsega razna upravna vprašanja. Posebno pozornost pa bo skupščina, posvetila vprašanju miljske ladje-' delnice. i liiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU TRŽAŠKE LJUDSKE PESMI MED IRONIJO IN RESNOBO Številnemu občinstvu se je z daljšim sporedom umetnih in ljudskih pesmi predstavila skupina «Canzoniere triestino > Tržaška ljudska pesem in glasba je dovolj znana, menimo, povprečnemu Tržačanu, saj ima priložnost neštetokrat slišati spevne melodije, če že ne na koncertih, pa vsaj v kaki osmici ali «klamfarski» družbi. Obenem pa je ta pesem tudi še premalo znana, predvsem v varian tah, ki ne obravnavajo samo ljubezni do mesta v zalivu ali openskega tramvaja. Tržaško ljudsko izročilo ima še mnogo rezerv in prav te skuša odkrivati s svojim delom glasbena skupina tCanzonie-re triestino*. Delo članov le skupine gre v smer odkrivanja takih značilnosti tržaške glasbe in pesmi, ki jih je moč povezati tudi v problemsko enoto ter to posredovati na raznih javnih nastopih, kot je bil na pri mer sinočnji v Slovenskem klubu. Na torkovem večeru v Gregorčičevi dvorani se je za to priložnost zbralo precej občinstva, član odbora Slovenskega kluba Franko Več-chičt pa je skupino predstavil poslušalcem ter ji po kratki predstavitvi prepustil besedo. nCanzoniere triestino» je predstavil program, ki je bil nekoliko improviziran in ki je skušal posredovati tako aktualen «dualizem» moški - ženska in to s svojevrstnim izborom pesmi iz začetka tega stoletja. Šlo je za umetne popevke, ki pa so bile za tisti čas zelo moderne in za druge ljudske pesmi, ki nekonformisticno ^pripovedujejo* o duhovitem odnosu. Skratka, na eni strani tmočan» moški, na drugi pa nič kaj preveč prizanesljiva in udana ženska, ki hoče biti svobodna in enakopravna. Moramo re či, da se je občinstvo ob podajanju članov glasbene skupine zabavalo, čeprav vse ni teklo m tisti višini, ki jo je bilo pričakovati. Prosveta KD Vesna prireja v soboto, 24. januarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu celovečerni koncert moškega pevskega zbora Vesna. Sodeluje dekliški pevski zbor Vesna. Vabljeni. KD Slovenec Boršt-Zabrcžec sporoča, da bo v soboto, 24. t.m. ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu ponovitev kulturnega večera. Nastopajo otroški, moški in mešani pevski zbor ter dramska skupina z veseloigro v narečju «Dve družini*. Proces zaradi nezakonite posesti orožja Na kazenskem sodišču so včeraj sodili 35-lctnemu Rimljanu Marcel lu Verzieru, ki so ga karabinjerji iz Nabrežine pred kratkim aretira li zaradi nezakonite posesti orožja Zalotili so ga namreč z revolver jem colt 38, za katerega ni ime’ orožnega lista. IHIIIIIIIMIinillllllMIMIIIIIMIIIIIMMIIIIMMMIIIIIMIIIIIIIlimillMIlllMIiMiiiiMllMillilliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHniii VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM POSILJEVALCA OBSODILI NA DVE LETI IN POL JEČE Na kazenskem sodišču, ki mu je predsedoval dr. Trampuš (tožilec dr. Staffa), so včeraj, po hitrem postopku, obsodili na dve leti in šest mesecev zapora 48 letnega Romana Bernardinlja, ki so ga spoznali za krivega ugrabitve, posilstva in telesnih poškodb na račun 21-letne Chiare C. Dogodek se je pripetil pred kratkim. ko je dekle, ki je narkomanka, prišla na Bemardinijev dom v Ul. Galilei 22, da bi si od njega sposodila vsoto denarja. Moškega je zaprosila za 150 tisoč lir, s katerimi si je hotela nabavit’ heroin. Bernardinija je namreč poznala že od prej in prav pri njem si je že izposodila manjšo vsoto denarja, da je mogla kupiti mamilo. Tokrat pa je moški zahteval, da si dekle de- nar prisluži. Ker se je ona upirala, je zaklenil stanovanjska vrata, jo pretepel in nato posilil. Dekle je ostalo v bivališču do na slednjega jutra, I:o jo je moški konč no pustil samo in šel po nakupih. Te daj je telefonsko pozvala karabi njerje, ki so prihiteli v Ul. Galilei in Bernardinija aretirali. Na obravnavi sta moški in dekle dokaj različno opisala dogajanje tiste noči, tako da je sodišče moralo v bistvu razsojati na podlagi njunih pričevanj: njena beseda proti njegovi. Kaže, da so za dokaj milo kazen pri tako hudi obtožbi odigrali pomembno vlogo precedensi dekleta. To, da je narkomanka in da je prosila za denar, ji vsekakoi ni bilo v prid. Tožilec, dr. Staffa jc za Verzie-ra zahteval 1 leto in 6 mesecev zaporne kazni, medtem ko sta zagovornika Padovani iz Trsta in Striano rimski odvetniški forum) zahtevala najnižjo kazen. Sodišče je razsodilo 1 leto za-, porne kazni, 100 lir globe in je tu di določilo pogojno prostost. Ob nenadomestljivi izgubi našega tekmovalca in trenerja PAVLA SEDMAKA izraža ŠD Polet hudo prizadeti družini svoje najiskrenejše sožalje. Ob hudi izgubi dragega sina Pavla Sedmaka izreka težko prizadetim svojcem Marjan Suban z družino svoje občuteno sožalje. Prijatelju Andreju in družini izrekajo trener in igralci kadetske ter promocijske košarkarske ekipe Poleta globoko sožalje ob nenadni smrti brata Pavla Sedmaka. Ob prerani izgubi nenadomestljivega Pavla Sedmaka izrekata svojcem družini Benedctič in Race najgloblje sožalje. Osebje Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt izreka l-skreno sožalje družini ob prerani izgubi njihovega dragega in našega delovnega tovariša Pavla Sedmaka. Odbor in člani kotalkarske sekcija ŠD Polet objukujejo vse prezgodnjo smrt Pavla Sedmaka, vzornega športnika in nesebičnega prijatelja. Mami, očetu, bratu in noni naše najgloblje sožalje. Globoko prelrcseiii ne najdemo primernih besed sožalja za Evi in njene ob tragični izgubi sina Pavia. Člani in vodstvo SSQ Ob kruti usodi, ki jc iztrgala mlado življenje Pavla Sedmaka, izreka SPD Tabor težko prizadetima staršema, bratu in svojcem občuteno sožalje. Ob nepričakovani in boleči izgubi predragega Pavla Sedmaka Izreka družini in svojcem globoko sožalje družina Cveta Hrovatina Ansambel Galebi izreka družini In ŠD Polet globoko sožalje ob nenadni smrti mladega in tako obetavnega športnika Pavla Sedmaka. Ženski pevski zbor Valentin Vodnik izreka svoji članici Ivanki Mozetič Lavriha iskreno sožalje ob izgubi drage none. Našega Pavla Sedmaka bomo spremili na zadnji poti jutri, v četrtek, 22. t.m. Ura pogreba bo sporočena naknadno. SVOJCI V Bol juncu odprli urad geometra Pred dnevi je geometer Franko Krevatin od Dom ja odprl v Bol juncu urad. Pobuda je vsekakor obogatitev za naše podeželske kraje, saj gre za prvi primer takega študija v slovenski vasi Zveza slovenskih kulturnih društev vabi v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri v Kulturni dom v Trstu na REVIJO GODB Nastopajo godbe: Breg, iz Ricmanj, s Proseka, iz Nabrežine, od Korošcev ter pihalni orkester iz Idrije. Za prijeten uvod bodo poskrbeli Veseli godci iz Boljunca. « * * Predprodaja vstopnic od jutri, 22. t.m., dalje na sedežu ZSKD Ul. sv. Frančiška 20/11 v uradnih urah ter eno uro pred pričetkom revije pri blagajni Kulturnega doma. ^SLOVENSKO ;-W*?,STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU (enodejanka) Danes, 21. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu jutri, 22. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu v soboto, 24. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. ' Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo gostovalo s Kishonovo veselo ialoigro Bil je škrjanec v petek, 23- januarja, ob 20.00 v Desklah, v soboto, 24. januarja, ob 20. uri pa V Cerknem ROSSETTI Jutri, 22. t.m., ob 20.30 bo na sporedu, izven abonmaja, Harwooduvo delo «Servo di scena». Režija Ga-biele Lavia. Nastopajo Gianni San-tuccio, Umberto Orsini in Marisa Belli. Za abonente o 311 do 20 odst. Popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni. VERDI V petek ob 20. uri za reda A in B Prva predstava Respighijeve opere »Potopljeni zvon* (La campana som-thersa). Dirigent G. Mašini, režija G- Chasalettes. Prodaja vstopnic Pri bla^jni gledališča. « • * Na pobudo gledališča Verdi bo danes, 21. t.m., ob 11.15 na sporedu v kinu Cristallo v Ul. Ghirlandaio hov ciklus baletnih predstav, namenjenih osnovnim in srednjim šolam tržaške pokrajine. Predstave bodo brezplačne, šole pa se lahko Prijavijo pri tiskovnem uradu Ver dijevega gledališča pod vodstvom koreografa Flavia Bennatija, kot solista pa bosta nastopila Vesna Bu-torac iz zagrebškege Opere in Tuc-Cio Rigano iz rimskega Teatro del-1'Opera. Kino Prosveta SPD Tabor — V nedeljo, 25. t.m., °b 16.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert božičnih pesmi v Priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov. SPD Tabor — Opčine sklicuje za P^tek. 23. t.m., ob 20. uri redni obe-hi zbor. Včeraj-danes Danes, SREDA, 21. januarja NEŽA Sonce vzide ob 7.38 in zatone d) 16.55 — Dolžina dneva 9.17 — Lu-na vzide ob 18.20 in zatone ob 8.18. Jutri, ČETRTEK, 22. januarja VIKTOR Sferne včeraj: naj višja temperatu-ra 6,6 stopinje, najnižja 2,2, ob 18. Ur* 4,4 stopinje, zračni tlak 1004,6 *hb. nestanovitno ustaljen, veter Severovzhodnik 26 km na uro s po-sameznimi sunki do 43 km na uro, ylaga 46odstotna, nebo skoraj jas-h», morje rahlo razgibano, tempe-rutura morja 6,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Rizzian, JJarianna Zacchigna, Guido Mirci, ^abrio Linari, Raffaele Picaricllo, JVassimiliano Galasso, Benedetta basati; Erika Mudu, Stefano Dimi-n*' Alan Sinigaglia. UMRLI SO: 69-letna Miranda Uiannelli vd. Romagna, 81-letna Uuigia Artuzato por. Pieri, 72 letni ^driano Vivan, 561etni Mario Gar-del, 87-letna Luigia Gerdol vd. Bi-JPh, 81-letni Paolo Mari, 58-letni Rpnzo Gambassi, 80-letna Antonia ^Ibanese vd. Pugliese, 88 letni Franico Macorini, 62-letna Maria No-Uo vd, Emili, 81-letna Maria Can-uusio vd. Pečenko. 45-letna Giorgi D3 Ollipisch por. Pleterski, 78 letna j-«opoldina Vengust vd. Caprini, 81-letna Teresa Alfarano por. Dell'Or-Sp' 93-letni Giuseppe Cosina, Ol letna 5ianca Žuculin, 92-letna Emilia R°rtoluzzi vd. Sgubin, 81-letni Fran Cesco Zakrajšek. dnevna služba lekarn . (nd 8.30 do 20.30) , Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, H1- F. Severo 112, Ul. Baiamon b 50. tud 8 30 uo 13. In od 16. do 20.30) Ul Ona ni 2. Trg Venezia 2. NOČNA SUJŽHA LEKARN (nd 20.30 dalje) Ul Oriani 2, Trg Venezia 2 „ LEKARNF v OKOLICI Boliunec: tel. 228 124: Bazovica-226 165: Opčine: tel 211001: ,rrwek: tel 225 141; Božje polje £conik; 225 596; Nabrežina: tel rji-121: Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: 213 137; Milje: tel. 271-124. Ariston 16.30 «Vivere alla grande*. Režija Martin Brest. Art Carney, Lee Shasberg, George Burns. Barvni film. Eden 17.00 «Stardust memories*. W. Allen, C. Rantling, G. Harper, M. Cristine. Barvni film za vsakogar. Ritz 16.00 «11 bisbetico domato*. A. Celentano, O. Muti. Barvni film. Excelsior 16.00 «lo e Caterina*. A. Sordi. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.30—22.15 «Mi faccio la barca». Laura Antonelli, John-ny Dorelli. Barvni film. Fenice 16.00 «Fantozzi contro tuttb. Paolo Villaggio. Barvni film Aurora 16.30 «Take off*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 »Flash Gordon*. O. Muti, M. Melato. Vittorio Veneto 16.30 »Ultraporno-sexy movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Fico d’India». Barvni film za vsakogar. Moderno 16.30—20.00 «11 padrino — II. del*. Prepovedan mladini pod . 1.4,Metam. >,,< .„. L(imicre 16 30 «La zia di Monica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Razna obvestila Nastopi TPPŽ: 1. 2. 1981 ob 10.30 koncert v ridotu teatra Verdi: 6. februarja 81 ob 18. uri nastop v tovarni Piama v Podgradu; 23. 2. 8i ob 20.30 občni zbor. Vodstvo Narodne in študijske knjižnice vabi upokojenp šolnike (učitelje in profesorje) na kratek razgovor v prostorih NŠK danes, 21. januarja ob 18.30. mama— Ob 8. obletnici smrti nepozabne mame darujejo Zvonko 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah ter Silvana in Marčeto Malalan 15.000 lir za ŠD Ta-bbr in 15.000 lir za ŠD Polet. Ob 4. obletnici smrti nepozabne mame daruje Anica Brce por. Malalan 15.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na prerani grob Pavla Sedmaka darujeta Angelca in Zvonko Malalan 15.000 lir za ŠD Polet. ; Namesto cvetja na grob Viktorja Furlana daruje Silvana Malalan 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V počastitev spomina pok. Franca Grgiča darujeta Marija in Ladi Milkovič 10.000 lir za osnovno šoto K. D. Kajuh v Gropadi. V spomin na Franca Grgiča darujeta Marija in Stanko Grgič (Gro-pada) 10.000 lir za osnovno šoto K. D. Kajuh. V spomin na dragega Pavla Sedmaka darujejo Jadranka, Devan, Ljuba in Marino Košuta 50.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Antona Valenčiča darujejo Marija in Pina Blažina 20.000 ter Lina in Diomiro 20 000 lir za Glasbeno matico. Ob 3. obletnici smrti Mirka Grudna daruje žena Pavla s hčerko Živo 20.000 lir za SPD Tabor. V spomin na pok. Stanka Devetaka daruje družina Maria Golemaca 10.000 za SPD Igo Gruden in družina Stanislava Pupisa 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. SLOVENSKO , STALNO „ ; GLEDALIŠČE .V TRSTU Kulturni dom ZORA TAVČAR AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL MLADINSKA IGRA režija SERGEJ VERČ Danes, 21. t.m., ob 10.00 jutri, 22. t.m., ob 10.00 v petek, 23. t.m., ob 10.30. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure' in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. Mali oglasi telefoh (040) 794672 HIŠNO pomočnico išče družina v Števerjanu za nekaj ur enkrat ali dvakrat tedensko. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro «Hišna». PRODAM majsko seno in deteljo (erba medica) v balah ali raztreseno. Karlo Visintin — Ronke, Ul. delle Mostegane 7. LESENO otroško posteljo v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 575-436 ali 816-502. ŽUPANOVI — Medja vas štev. '. so odprli osmico. PRODAM pohištvo za dnevno sobo po ugodni ceni. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 226-313. MLADINSKI glasbeni ansambel i-šče akustične naprave (ojačevalec, nixer, zvočnike, harmoni-jum). Telefon 417-689. BRIVSKI salon v centru Nabrežine oddamo v najem. Za informacije telefonirati na št, 200-780. ODDAM mirni osebi sobo v stavbi blizu prehoda Rdeča hiša v Gorici. Vprašpjtg pa telefon 33-090. FRANC GEC - Podlonjer 168 - toči beto in črno vino. OSMICO nadaljuje Robert Pipan Mavhinje. NOVO stanovanje na Opčinah zgra jeno 1980, 76 kv. ra zamenjam za eno ali dvostanovanjsko staro hišo z vrtom ali dvoriščem, po mož nosti na Krasu. Telefonirati na št. 213-651 ob urah kosila. PELUCCERIA CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPF elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST. Viale XX. settembre 16 Tel. 796-361 ;' BANCA Dl CHEDBTO Dl TRI ESTE , THŽASKA KREDITNA BANKA S. P, A: ‘ ' ■ Tnsr - ULfCAf r. FILZrifJ ei-d' torej včeraj «dan Italije*, ki pa je v bistvu le potrdil trenutno odlično formo mladih italijanskih tekmovalcev. Pozabiti namreč ne smemo, da je bil Giorgi četrti tudi v veleslalomu. Nockler zmagal na Folgarli Italijanska komunistična partija je organizirala mednarodno smučarsko tekmovanje v vzporednem slalomu na Folgarii, katerega čisti izkupiček je namenila potresencem. Nastopili so mnogi italijanski tekmovalci, ki sodelujejo na svetovnem pokalu (Gros, De Chiesa, Bernardi, ŠK Kras iskreno čestita svojemu trenerju Božiču Grilancu in ženi Nadji od rojstvu drugo-rojenca JANOŠA Mally itd.), ter več bolgarskih in sovjetskih smučarjev. IZIDI L Ncckler (It.) 2. Mally (It.) 3. Ardejev (SZ) “ T.-nčev (Bol.) itd. bob I Svetovno prvenstvo letos v Gortini Cortina d Ampezzo bo v času od 25. januarja do 8. februarja gostila letošnje svetovno prvenstvo v bobu! To tekmovanje so v Cortini zadnjič priredili pred petnajstimi leti. Za letošnje prvenstvo se je doslej uradno prijavilo 15 držav in sicer SZ (prvič), Avstrra. Kanada. Francija. ZRN. NDR, Vel. Britanija. Jugoslavija (prvič), Japonska, Nizozemska, Švedska, Švica, Romunija, ZDA in Italija. Jugoslovani so se prijavili za nastop v tej dišcibUm predvsem zato, ker bodo leta 1981 sami (v Sarajevu) organizatorji zimskih olimpijskih iger in bodo pa tem cortinskem prvenstvu predvsem nabirali izkušnje. saj niso doslej še nikoli organizirali tekmovanj v bobu (v Jugoslaviji sploh nimajo proge za bob), pa tudi nastopili na svetovnem prvenstvu še niso. V MOŠKI D LIGI La Talpa TS — Juventina GO 2:3 (15:5, 12:15, 15:13, 9:15, 11:15) JUVENTINA: Plesničar, Malič, Černič M., Petejan. Mučič, Golob, Gomišček, Jarc, Juren, Pahor. V nedeljo zjutraj je Juventina, po porazu prejšnjo soboto, zopet zmagala. Tokrat so se «belo-rdeči» znašli pred zelo težko nalogo, kajti morali so se v okrnjeni postavi pcmeriti z dobro ekipo La Talpa. Tekma je bila zelo zanimiva, ker sta se ekipi bojevali za vsako točko, vse do konca tekme. Kot že sam rezultat pove sta bili ekipi izenačeni toda omeniti je treba, da je na tekmo zelo vplivalo dejstvo, da je sonce vseskozi slepilo igralce. «Belo-rdeči» so se izkazali v ključnih trenutkih zadnjega seta, ko so zaigrali požrtvovalno in točno, NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Prerojene Sovodnje Sovodnje — Brazzanese 3:1 (3:0) SOVODNJE: Cabas, Devetak, Kovic A., Tomažič, Tomšič,. Vižintin, iPetejan, Milloch, Šuligoj, Gomišček, ;Sambo (Kovic F.). STRELCI: v 16. min. in 22. min. Gomišček, v 32. min. Petejan (11-metrovka). Nedeljska tekma na blatnem in mrzlem igrišču pove nekaj novega o naši ekipi. Igralci so igrali kot prerojeni in to posebno v prvem polčasu. Znašli so se vedno, posebno v napadu, kjer sta se izkazala Gomišček in Šuligoj. Kljub temu pa moramo reči, da so bili igralci dobri samo v prvem polčasu, saj so v drugem delu igre prevzeli pobudo od nasprotnika in so prevladovali do konca tekme. Upamo, da bodo take rezultate želi še naprej. P- D. Poseben sestanek NAIROBI •— V Nairobiju bo letos 24. in 25. septembra sestanek posebnega odbora mednarodnega o-limpijskega komiteja, na katerem bodo proučili način industrijske zaščite simbola olimpijskih iger, petih krogov, katerega vse prepogosto in na nedovoljen način zlorabljajo razni izdelovalci športne opreme in drugi. V slovenskem derbiju promocijskega košarkarskega prvenstva med Borom in Poletom so tesno slavili borovci. Na sliki: poletovec Edi Sosič v metu iz skoka, medtem ko so Pegan, Ražem (8), Renato (7) in Bruno Kneipp pri tem nemočni NOGOMET V MLADINSKIH PRVENSTVIH REKREACIJSKI TURNIR Sloga Bar Alcx osvojila prvo mesto Pri ŠZ Sloga se že dalj časa ukvarjajo tudi z rekreativno odbojko, tako moško kot žensko. Ženska ekipa je doslej nastopala na prvenstvin «revival», moška vrsta pa je bolj aktivna, saj Slogini rekreativci občasno nastopajo tudi na drugih turnirjih. Tako so prav v teh dneh nadvse uspešno sklenili svoje nastopanje na turnirju, ki so ga priredili tržaški uslužbenci bolnice. Poleg organizatorja in Sloge, ki se je tekrat imenovala Sloga Bar A'ex je nastopila še ekipa Italcan-tieri. Ekipe so se pomirile med seboj v dveh kolih prvo mesto je povsem zasluženo osvojila Sloga Bar Alex, ki je sicer v prvem delu izgubila srečanje z organizatorjem, a mu .je potem v povratnem kolu vrnila milo za drago. IZIDI Prvi del Sloga Bar Alex Italcantieri 3:9 Usluž. bolnice - Sloga Bar Alex 3:1 Uslužbenci'bolriice - Italcantieri 0:3 Drugi del Italcantieri - Sloga Bar Alex 0:3 Italcantieri - Uslužbenci bolnice 0:3 Sloga Bar Alex - Usluž. bolnice 3:1 LESTVICA Sloga Bar A)ex 6; Uslužbenci bolnice 4; Italcantieri 2 točki. Sloga Bar Alex je nastopila v naslednji postavi: Brass. Drasič. VEČINO SREČANJ PRELOŽILI Blatna in ledena igrišča - V prijateljski tekmi zmaga Primorja V mladinskih prvenstvih so večino tekem zaradi blatnih in ledenih igrišč preložili na poznejši datum. KADETI IZIDI 14. KOLA Edile Adriatica Rosandra 6:0; Costalunga - Stock 3:1; Supercaffe - Zaule 3:1; Libertas - S. Marco 1:1; Fortitudo - Portuale 1:1; Ro-ianese • Opicina prek.; Breg prost. LESTVICA Costalunga 24; Libertas, Edile A-driatica 18; Fortitudo 17; Opicina 15. Portuale in Supercaffe 13; San Marco 12; Zaule 10; Rosandra 8; Breg 6; Roianese in Stock 5. NARAŠČAJNIKI SKUPINA B LESTVICA CGS, Olimpia 14; Primorec 12; Inter Trieste, Domio 11; Primorje, Vesna 8; Don Bosco 6; Stock 4; Kras 2. MAJ MLAJŠI ... - — SKUPINA A-—- Izidi zaostalih srečanj 11. kola Bife-Star - Pori lunga - Breg prek.; Libertas - Zaule 7:0; Montebejlo - San. Vito 1:2: Portuale - Ponziana 0:3. LESTVICA . Fortitudo, Ponziana 17; Campa-nelle 16; Libertas 15; San Vito 12; Portuale, Costalunga, For You 9; Blue Star 7; Montebello 3; Zaule 2: Breg 0. SKUPINA B Chiarbola - Olimpia 1:2; CGS -Roianese prek.; Inter Trieste - San Andrea 3:1; Supercaffe - Zarja prek.; Primorje - Esperia SG prek. LESTVICA Triestina 18; Olimpia 17; Supercaffe 13; S. Andrea, Chiarbola, Roianese 12; Inter Trieste 10; Gia-rizzole 8; Ešperia SG 7; CGS 6; Primorje 1: Zarja 0. ZAČETNIKI SKUPINA A Zaostala srečanja 5. kola Dornio - Portuale 0:3; Fortitudo -Breg prek.; Libertas - Ponziana A prek.; Rosandra - Costalunga 1:0; San Sergio - Soncini B prek. LESTVICA Ponziana A 15; Libertas 14; Son-pini B, S. Sergio. Muggesana 12; Fortitudo 10; Rosandra 9; Costalunga, Portuale 7; Dornio 6; Breg 0, SKUPINS TC*' Zaostala srečanja 5. kola ria SG A - San Andrea A 0:1; Opicina - Ponziana B prek.; Supercaffe - Zarja prek.; Primorje prosto, LESTVICA Giarizzole 15; Supercaffe 14; CGS 13; San Andrea A 14; Esperia SG, For You 11; Primorje 7; Opicina, Chiarbola 5; Ponziana 3; Gaja 0. CICIBANI SKUPINA A Izidi zaostalih srečanj Rosandra - Chiarbola prek,; Zaule A - Soncini B prek.; Fortitudo A Muggesana 1:2; Costalunga - Portuale B 2:2;. LESTVICA Ponziana 17; Muggesana 15; Zaule 14; Chiarbola 13; Soncini B 10; Breg, Rosandra 7; Costalunga 6; Fortitudo, Domio 5; Portuale 3. SKUPINA C Izidi zaostalih srečanj Zaule B - San Luigi For You prekinjena; Opicina S. Andrea prek.; Breg - Domio prek. LESTVICA For You, Giarizzole 14; Libertas, CGS 11; San Andrea 10; Zaule, O-picina 6; San Vito 5; Esperia SG 4; Primorje 0. KOŠARKA NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH TOKRAT BOLJŠI OBRAČUN SLOVENSKIH PETERK Mladinci: Boru A društveni derbi - Kadeti • prva zmaga «plavih» - Dečki: Bor in Jadran uspešna MLADINCI Bor B - Bor A 65:66 (26:35) BOR B: Cok 10 (2:4), Devetak, Merku, Schillani 6, Gerdol (k) 6, Lokar 13 (1:4), Švara 6 (0:3), Kosovel, Corbatti 24 (4:4), Sancin. BOR A: Merieghetti 15 (3:7), Per-tot (1:2), Barut 9 (1:1>, Bajc 2, Ra-seni 9 (3:11), Pegan (k) 20 (2:12), Canciani 4 (2:29),.Langan, štavar 4. SODNIKA: Esopi in Spadaro (TS) PON: Gerdol (33) Kljub tesnemu izidu so v slovenskem mladinskem društvenem derbiju med ekipama Bora zasluženo slavili starejši predstavniki, ki so bili v vodstvu skoraj vse srečanje. Zmagala je prva Borova peterka, predvsem zaradi večje izkušenosti, saj je v ključnih trenutkih tekme izkoristila raztresenost mlajših nasprotnikov. Tekma ni bila sicer lepa, toda zelo napeta, saj so «A-jevci» vodili v prvem polčasu z maksimalno pred- * i :S:r '4*4 V m *&. V * TTSjgr :■ :-■■■ ■ ' ' JrSSŠS* - 'J:C\ • X.. • :■ -■■ '4~* " « * vi J M X' !:: i*^* *.. ' * ' ■ $ inf' m m Nogometaši Zarje (na sliki: med tekmo a Staranaanom) so v nedeljo v t. AL proti moštvu CGS izgubili nostjo 9 pik, v drugem pa je njiho va prednost znašala 5 - 7 točk. Med posamezniki je pri A ekipi, poleg Meneghettija, igral zelo dobro kapetan Andrej Pegan, medtem ko je v B moštvu Corbatti najuspešhej-še metal v napadu in tudi dosegel V drugem polčasu več kot polovico izkupička svoje vrste. Ponovno pa še je izkazal tudi kapetan Peter Gerdol. fp IZIDI 3. KOLA Stella Azzurra - Inter 1904 58:93; Bor B - Bor A 65:66. Počitek: S. Saba. LESTVICA Inter 1904 6, Bor A 4, Saba 2, Bor B in Stella Azzurra 0. PRIHODNJE KOLO Saba - Bor B (25. L ob 9.00 na Greti); Bor A - Stella Azznjrra (25. 1. ob 11.30 na stadionu tl. maj*). Počitek; Ir,ter 1904. KADETI IZIDI 8. KOLA Bor - Ricreatori 60:59; Ferro-viario B - Libertas 68:82; Inter Milje • Servolana 53:69; Polet - Don Bosco 59:91 LESTVICA Don Bosco 16, Servolana 14, Libertas 10, Polet in Inter Milje 8, Ferroviario B 4, Bor in Rierea-tori 2. PRIHODNJE KOLO Libertas - Inter Milje; Don Bo sco A - Bor (25. L ob 10.00 v Istrski ulici); Servolana - Polet (25, L ob 11.00 v Skednju); Ricreatori - Ferroviario B. NARAŠČAJNIKI Inter 1904 - Sokol 93:29 (46:15) SOKOL: Bandelli 7 (3:9), Marko Pahor 2, Gruden (0:3), Devetak 2, Pertot 10 (0:3), Fabio Pahor 6 (0:3), Kojanec 2. Sokolova peterka je odigrala tekmo v okrnjeni postavi proti dobro uigrani tržaški peterki. Nasprotniki so že od samega začetka visoko vo dili, saj so Nabrežinci dosegli prvi koš le v 10. min p.p. Ekipa Inter 1904 razpolaga z visokim centrom I/orenzijem, ki je odlično igral pod košema. Andrej Pupis Bor A — Alabarda 62:84 (25:38) BOR A: Slama, Tremul 12, De Carli 8, Civardi, Bradassi 27, Žerjal 4, Zaccaria 2, Vascotto 2, Tavčar 8, Krevatin L Proti vodečemu moštvu Alabarde so Bradassijtvi varovanci zadovoljivo igrali in se niso predali tako zlahka. Ko bi bili v obrambi nekoliko pazljivejši, bi lahko celo izgubili z manjšo razliko. Borovci pa so v napadu dokaj učinkovito igrali in še posebej se je izkazal Darko Bradassi ki je bil s 27 točkami najboljši strelec srečanja. IZIDI 11. KOLA Don Bosco - Ricreatori 104:57; Inter 1904 - Sokol 93:29; Bor A -/Habarda 62:84; Saba - Bor B 141:15. Počitek: Ferroviario LESTVICA Alabarda 20, Don Bosco 18, Inter 1904 14, Ferroviario 12, Saba 10, Bor A 8, Sokol 4, Ricreatori 2, Bor B 0. Bor A in Ferroviario imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Sokol - Ferroviario (24. L ob 16.00 v Nabrežini); Don Bosco -Saba; Bor B - Inter 1904 (25. 1. ob 10.00 na stadionu «1. maj*); Ricreatori - Bor A (25. L ob 10.00 v športni palači). Počitek; Alabarda. DEČKI Bor — Libertas 59:50 ( 25:20) BOR: Kovačič 11, Krapež 10, Jogan, Smotlak, Pisani 2, Tavčar 4, Brandolin 22, Pupulin 4. Gruden 2, Korošec 4, Žerjal, Žnideršič. Borovi deški so dosegli četrto prvenstveno zmago. Tokrat so premagali tržaški Libertas po dokaj razburljivi tekmi. «Plavi» so zač‘,! zelo dobro. V drugi četrtini pa so morali na klop trije ključni igralci Bora, tako da so si gostje opomogli in skoraj nadoknadili zamujeno. V drugem delu tekme so naši fantje ponovno zaigrali agresivno in si tako pridobili zadostno prednost v koših. V Borovih Vrstah so tokrat bili najboljši Brandolin, Kovačič in Krapež. Cancia IZIDI 8. KOLA Inter Milje - Kontovel n.o.; Bor -Libertas 59:50; Barcolana - Jadran 50:68; Alabarda - Ferroviario 99:55; Inter 1904 - Don Bosco 77:78. Počitek: Ricreatori. LESTVICA Don Bosco 16, Alabarda 14, Inter 1904 12, Inter Milje in Ferrcvia-rio 10, Bor 8, Ricreatori 6, Jadran in Libertas 4, Kontovel 2, Barcolana 0. Jadran ima tekmo več, Inter Milje ima tekmo manj, Kontovel ima dve tekmi manj, PRIHODNJE KOLO Kontovel - Barcolana (24. L ob 15.30 na Kontovelu); Libertas -Inter 1904; Ricreatori - Bor (25. L ob 8.15 v športni palači); Jadran -Alabarda (25. L ob 9.30 v Dolini). POKAL POKALNIH PRVAKOV Podvig Cibone KAUNAS - V nadaljevanju košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je včeraj zagrebška Cibona v Kaunasu premagala domače moštvo Žalgirisa s 84:75 (45:35). Najboljši v zagrebških vrstah je bil Mihovil Nakič, ki je dosegel 29 točk, od le-teh kar 27 v prvem polčasu, (nb) V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Danes zborovanje šahistov ZSŠDI prireja danes ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah posvetovalno zborovanje šahistov vseh v zvezo včlanjenih društev. Na dnevnem redu je pomenek o bodočem delovanju in o udeležbi v moštveni interligi med društvi iz Furlanije - Julijske krajine, koroške in primorske šahovske zveze. Vsi šahisti so toplo vabljeni, da se zborovanja polnoštevilno udeležijo. V 3... AMATERSKI LIGI Primorca so kaznovali i Disciplinska komisija nogometne zveze je na svoji zadnji seji med drugim razpravljala tudi o nepravilnosti vpisov nekaterih nogometašev. S tem v zvezi je spremenila tudi izid tekme 3. amaterske lige Auri-sina - Primorec (6. kola, 16. novembra lani), ki se je na igrišču končal z 1:0 v korist Primorca. Zaradi nepravilnosti z vpisom nogometaša Primorca Tomeja je disciplinska komisija odvzela Primorcu zmago in s tem dve točki. Tekmo so namreč na podlagi pravil pripisali z 2:0 v korist Aurisine. Nogometaš Tome je proti Aurisini igral le 15. minut, v 75. min. igre je namreč zamenjal Finessija. Na srečo je to bil edini nastop To-meia v vrstah Primorca, sicer bi Primorec zgubil vsako tekmo, v kateri bi nastopil ta nogometaš. S to odločitvijo disciplinske komisi le se spremeni tudi lestvica. Primorec ima sedaj dve točki manj in ni več na tretiem mestu, kot smo včeraj poročali, temveč Trebenci (z 10 točkami) delijo 4. mesto z ekipo Sant’Andrea, Anrisina pa ie z 2 točkama več dohitelo dvojico San Luigi in Inter Trst. Ob prerani smrti PAVLA SEDMAKA izreka ŠZ Bor prizadeti družini ŠD Polet iskreno sožalje. MLAJŠI CICIBANI Izidi zaostalih srečanj 11. kola S. Luigi For You - Giarizzole 2:2 Cave - CGS prek.; Fortitudo - Cam-panelle 1:9; Chiarbola - San Andrea 3:2; Breg - Domio prek. LESTVICA For You 20; Campanelle 17; Soncini 15; San Andrea 14; Chiarbo'a 13; Giarizzole 12; Esperia 9; CGS, Breg in Fortitudo 6; Domio 5; Cave L PRIJATELJSKA TEKMA ZAČETNIKI Primorje — Don Bosco 3:2 (1:2) PRIMORJE: Zadeu, Costanzo (Micheli), Reina, Gava, Reganzin, Debemardi, Glavina, Simac, Vascotto, Faggin, Grando. STRELCA za Primorje: Reganzin 1 gol in Simac 2. Začetniki Primorja so, kljub temu da so imeli v nedeljo kolo počitka, odigrali prijateljsko tekmo z ekipo Don Bosca, ki nastopa v B skupini, medtem ko igrajo «rdeče-rumeni* v C skupini. Tekmo, ki so jo odigrali na Proseku, so osvojili domačini, potem ko so gostje vodili s kar dvema goloma prednosti. Pro-sečani pa so zelo dobro reagirali H. V. ATLETIKA Svetovni rekord «indor,r» PRAGA — Čehoslovakinja Jarmi-la Kratochvilova je na mednarodnem dvoranskem tekmovanju v Pragi postavila nov svetovni rekord v teku na 400 m s časom 51”02. Prejšnji svetovni rekord na tej dvoranski razdalji je pripadal vzhodni Nemki Mariti Koch s časom 51"14. TENIS PRVENSTVO OHIA Poraz Jaušovčeve CINCINNATI — Na mednarodnem ženskem teniškem prvenstvu Ohia je v Cincinnatiju Američanka Fair-bank premagala v prvem kolu Jugoslovanko Jaušovec s 7:5, 3:6, 6:3. Še nekaj drugih izidov: Mandlikova (ČSSR) - Stove (Niz.) 6:1, 6:4 Smith - Jordan (obe ZDA) 6:4, 7:5 NAMIZNI TENIS V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Gladka zmaga Krasa v Gorici V promocijskem prvenstvu je Kras v slovenskem derbiju po predvidevanju premagal goriški Dom. Zmaga krasovk ni bila nikoli v dvomu, saj je bila njihova premoč očitna, kot tudi priča rezultat sam. Domovki sta stopili na igrišče že pripravljeni na poraz in nista zaigrali preveč odločno, da bi lahko spravili v težave močnejše nasprot niče. Samo prvo srečanje med Sonjo Lutman in Furlanovo .je bilo dokaj izenačeno, v ostalih srečanjih pa sta si zgoniški igralki priborili zmago brez večjih preglavic S to zmago je Kras ohranil prvo mesto na skupni lestvici, domovke pa ostajajo na zadnjem mestu skupaj z ekipo Lega Nazionaie. Dom — Kras 0:5 Lutman - Furlan 0:2 (18, 17) Fabbro - Škrk 0:2 ( 9, 10) Lutman, Fabbro - Furlan, Škrk Lutman - Škrk Fabbro - Furlan 0:2 (14, 16) 0:2 ( 7. 13) 0:2 ( 9, 8) MAL OBVESTILA S P D T prireja v nedeljo, 1. februarja, avtobusni smučarski izlet v Form di Sopra ob priliki tekmovanja Skdanc. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11 od 11. do 12. ure. * % * S P D T obvešča člane-tckmovalce za III. pokal Skdanc, ki se bo vršil 1. februarja v Forni di Sopra, naj se samo še danes, 21. t.m., javijo na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20/III. od 19, do 20. ure (tudi telefonsko na št. 744-249). * 4«' ■ ' •' ŠZ Bor - Atletska sekcij'a obvešča, da bo seja odbora jutri, v petek, 23. t.m., ob 20. url na stadionu «1. maj» v Trstu. (Ne pozabite slike). «« * ŠZ Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora v petek, 23. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj* v Trstu. * # * ŠD Polet Vabi vse člane na letni REDNI OBČNI ZBOR ki bo v torek, 27. januarja 1981, v dvorani Prrsvetnega. doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dragem sklicanju. Na dnevnem redu so poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; razprava: poročilo nadzornega odbora; volitve novega odbora. Člane vabimo, da se občnega zbora udeležijo v kar največjent številu. » » » ŠD Mladim Križ organizira v nedeljo, 25. t.m., smučarski izlet na Zonco!»n. Odhod izpred spomenika ob 6 30. Prijave pri Stojanu (tel. 220-423), v baru doma Albert Sirk in v tr govini jestvin Rebula v Scsljanu. * » » ŠK Kras sklicuje dne 30. januarja ob 1? v prvem in ob 20. uri v Hropem sklicanju v šolski telovadnici v Saležu 17. P FONI OBČNI ZBOR Dnevni red: L otvoritev in Izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila; 3. pozdravi in diskusija; 4. volitve novega odbora; 5. razno. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Mogglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ žiro račun 50101-603 45361 «ADIT» DZS 61C00 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st„ viš. 43 mini 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 21. januarja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Vzdajal in tiska V (ZTT ITrst Član italijanske Zveze Časopisnih založnikov FIEG PRED OBISKOM PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE VLADE V ZRN OKREPITI STIKE IN ODPRAVITI NEREŠENA IN SPORNA VPRAŠANJA Ostajajo odprta še mnoga gospodarska vprašanja na področju dolgoročnega sodelovanja Dopisnik DELA za Primorski dnevnik BONN — Predsednik zveznega iz vršnega, sveta Veselin Djuranovic prihaja v kratkerh na obisk v zvezno republiko na povabilo kanclerja Helmuta Schmidta, da bi na višjem nivoju potrdil ugotovitev, ki izhaja iz številnih in intenzivnih stikov na različnih ravneh političnega in gospodarskega življenja, namreč o u-godnih trendih v odnosih in o pripravljenosti obeh strani odpraviti nerešena m sporna vprašanja. Obisk Veselina Djuranoviča nada ljuje vrsto meddržavnih stikov iz zadnjega leta, tako srečanje obel, zunanjih ministrov Vrhovca in Gen-scherja, obisk delegacije jugoslo vanske zvezne skupščine pod vodstvom Zorana Poliča, pa tudi obisk tedanjega predsednika Bundesrata Hansa Ulričha Kloja in ministrskega predsednika ene izmed najbolj pomembnih zveznih dežel Porenja -Vestfalije Johanesa Raua v Jugoslaviji. Državniške stike je spremljalo nekaj ugodnih podatkov iz go spcdarske menjave. Simbolično pa je navsezadnje ostalo v stiominu, da se je Zvezna republika Nemčija pojavila na pogrebnih svečanostih za predsednikom Titom v najvišji zasedbi (predsednik republike, kancler in zunanji minister, ki je nkra-ti podkancler) ter tako nedvomno želelo dati izrecno politično podpo ro neodvisnemu m neuvrščenemu položaju Jugoslavije v svetovni po litiki. V okvir povečevanja vzajemnega zaupanja je navsezadnje mogoče prišteti tudi začetek veljave sporazuma, ki ga je z Evropsko gospodarsko skupnostjo podpisala Jugoslavija tudi zaradi odločnega prizadevanja zvezne republike. Podpis kreditnega aranžmaja, s katerim konzorcij zahodnonemških bank odobruje, deloma z varščino zvezne vlade v Bonnu, vsoto 1,1 milijarde nemških mark (600 milijonov od tega kot posojilo za nakup, reprodukcijskega materiala in 500 milijonov kot čisto finančno posoii lo) je zelo konkretni izraz izboljšanja odnosov med dvema državama na vseh ravneh. ZR Nemčija z njim upošteva uspehe ki jih je v lanskem letu doseglo jugoslovansko gospodarstvo v okviru načrta stabilizacije in ga še naprej podpira. Po zahodnonemških statističnih po- NA TEMO KOROŠKEGA PLEBISCITA Einspielerjevo predavanje v zelo reakcionarnem duhu Prihodnje predavanje bo imel prof. Theodor Veiter CELOVEC — Znana stališča protislovenskih krogov je v ponedeljek zvečer na celovški univerzi ponovil predsednik koroških »brambovcev* Valentin Einspieler. Einspieler je v okviru treh predavanj na tematiko koroškega plebiscita — minuli ponedeljek je referiral prof. Janko Pleterski, prihodnji ponedeljek pa bo zaključil krog predavanj prof. Theodor Veiter — predaval o razvoju jezikovnega in narodnostnega priznavanja od 1880 do 1976. Predavatel' se je v glavnem držal tez. ki jih je formuliral v propagandni brošuri Zveze koroških brambovcev, v tako imenovani «Ko-rcški beli knjigi*. Ob rezultatih ljudskih štetij je Einspieler, pe poreklu sam Slovenec, razpleta! teorijo o Vindišarvh na Koroškem, ki da se predvsem zaradi slovenske nacionalne politike ne čutijo več Slovence in se pri ljudskih štetjih uvrščajo v druge jezikovne kategorije. S t-> »vmesno* narodnostjo je razložil tudi velikansko upadanje števila Slovencev na Koroškem v zadnjih sto letih. V svojem prikazu se ni podrobneje spuščal v analizo ljudskih štetij in njihovih rezultatov, niti n' problematiziral razkoraka med subjektivno zavestjo in materinim jezikom, ki prihaja do izraza pri tako imenovanih Vindišarjih. V celoti vzet je bil referat vehementen zagovor »pri-znavalnega načela* in subjektivnih kriterijev pr ljudskih in jezikovnih štetjih. Tako je referent, kot je v razpravi ugotovil prof. Grafenauer iz Ljubljane, v določenem smislu potrdil eno od osnovnih trditev slovenskega zg