GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 29. JULIJA 1960 LETO VIL ŠTEV. 58 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBUANA-VIC z izdatki v znesku 22,899.000 din e presežkom izdatkov v znesku 15,800.000 din segel najboljši učinek v pogledu razvoja proizvodnje in družbenega standarda; 4. gospodarske organizacije naj sestavijo investicijske orograme za rekonstrukcijo proizvodnih naprav, pri čemer naj upoštevajo sodobno raz- mer organizacijo dela; 5. za zboljšanje življenjskih raz-prebivalstva je treba posvečati 1. povečanje proizvodnje pri vseh tchnološke^postopke in visoko gospodarskih dejavnostih; vito organtzacijo dela; ________ ______________________ 2. povečanje delovne storilnosti Na podlagi 14. in 59. člena te- v vseh gospodarskih strokah, po- •^eljnega zaaona o proračunih in 2. člen finansiranju samostojnih zavodov Primanjkljaji v finančnih na- (Ur. list FLRJ št. 52-847/59) v zvezi grtih proračunskih skladov v zne- slovenje delovne sile, izboljšanje obrtnih delavnic; 1 19. členom zakona o pristojnosti gku 15,800.000 dinarjev sc krijejo organizacije dela, nagrajevanje po 1 " ' 1 občinskih in okrajnih ljudskih od- z dotacijami iz občinskega prora- delovnem učinku in strokovno dvi- borov in njihovih organov (Ur. list 6una. ganje kadrov; FLRJ št. 52-644/57) in 3. točke 26. čle- j. člca Oa statuta občine Ljubijana-Vič je Nove nastavitve pri občinsk... ,— - - Prejel občinski ljudski odbor Ljub- organii1 jn zavodih, za katere v nji- njem vlagati tako, da se Jtina-Vič na seji občinskega zbora j,ovpredračunih niso določeni in na seji zbora proizvajalcev dne krediti se luhko izvršijo le na pred-marca 1960 log pristojnega sveta in po potrditvi sveta za družbeni plan in finance. nebno v industriji in gradbeništvu posebno pozornost ter s tem v zvezi racionalno zapo- — povečanju trgovske mreže in! lin delavnic; gradnji šolskih, zdravstvenih in stanovanjskih objektov; — boljšemu vzdrževanju občin-3. razpoložljiva sredstva je tre- skih cest ter komunalnih naprav; ■ *• * — razvoju in delu stanovanjskih skupnosti. ODMIK 0 proračunu občine Ljubljana-Vič za leto 1960 l. člen 4. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo do tri četrtine let- Proračun občine Ljubljanu-Vič nCga piana proračunske rezerve, o Za leto 1960 s posebnimi prilogami gemer mora naknadno poročati ob-°bsega; činskemu ljudskemu odboru. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave 1. občinski proračun z dohodki v znesku 322,829.000 din zdoh3.000 din j>. del — Komunalna dejavnost 23,370.000 din 7. del — Negospodarske investicije 4,000.000 din del — Dotacije; družbenim organizacijam 20,159.000 din samostojnim zavodom 17,340.000 din skladom 15,800.000 din in — Obveznosti 26,940.000 din l<>. del - Proračunska rezerva 11,200.000 din Blokirana sredstva 22.776.000 din Skupaj 322,829.000 din M Indeks Indeks 19» 1919 1960 1919 19« 19*6 1919 Gospodarstvo skupaj 11,254.706 13,974.706 15.932.145 124 114 V tem: Industrija 7.625.701 8,662.544 9,247.115 114 107 Kmetijstvo skupaj 456.336 518.686 641.209 114 124 V tem: Družbeni sektor 77.657 113.500 187.400 145 165 Zasebni sektor 378.679 405.186 453.809 107 112 Gozdarstvo 79.386 76.854 87.523 96 114 Gradbeništvo skupaj 687.260 1,331.226 2,175.000 193 163 Vtem: Družbeni sektor 585.260 1,228.226 2,072.000 209 171 Zasebni sektor 102.000 103.000 103.000 101 100 Trgovina 258.601 287.582 340.199 111 119 Gostinstvo 160.345 187.928 206.800 118 110 Obrt skupaj 1,645.306 2,523.960 2,837.073 153 m Vtem: Družbeni sektor 513.658 1,319.560 1,594.073 256 121 Zasebni sektor 1,131.648 1,204.400 1,243.000 106 103 Komunala 178.044 219.221 224.517 123 103 Kmetijske zadiuge 163.727 166.705 172.709 tot 103 Skupaj družbeni sektor Skupaj paj zasebni sektor 9.642.379 12,262.120 14,132.336 127 115 t,612.327 1,712.586 1,799.809 106 105 Povečanje proizvodnje bo doseženo predvsem na podlagi novih in" obstoječih povečanih kapacitet, prav tako pa bo k temu prispevala tudi povečana delovna storilnost. 3. poglavje Industrij« V industriji sc predvideva naslednji porast proizvodnje nekaterih' važnejših proizvodov: STRAN 270 GLASNIK Naziv proizvoda Enota mere 1959 Vijačno blago t 220,0 Stroji za obdelavo kovin t 4,5 Stroji za obdelavo lesa t 77,2 Naprave za ventilacijo t 75,5 Odlitki baivnih kovin t 61,0 Usnjarska in gumijasta pomožna sredstva t 25,0 Milo t 3,0 Kozmetični preparati t 170,0 Krema za obutev in park. t Sredstvo za pranje in čiščenje t Opeka enota Cigarete t Cigarete in ostalo t Kis hi 000 Konserve povrtnin t Druga povrtnina t Sestavni deli telekomunikacijskih naprav • kg Odlitki sive litine t Izdelki iz plut. zdroba kg Konfekcijski izdelki kos 1960 240.0 9,3 118,5 91.0 98.0 30.0 5,0 192.0 Družbeni bruto proizvod se bo povečal za 9%, delovna sila pa za 2*/«, kur pomeni povečanje delovne storilnosti za okoli 7%. IV. poglavje Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja se bo leta 1960 povečala za okoli 27% v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1959. Izvršena hidromelioracijska dela in zboljšana agrotehnika bodo vplivala na povečanje hektarskih pridelkov predvsem takole: 800,0 940,0 Real. Plan Real. Plan Real. Plan Real. Plan Real. Plan 52,0 55,0 1959 1960 1959 1960 1959 1960 1959 1960 1959 1960 16,350.000 24,150.000 Poljžčina Družbeni Zadružni Kooperacija Zasebni Kmetijstvo 1,854,0 1.892,0 sektor sektor sektor skupaj 150,0 170,0 ' Pšenica 21 40 — 30 24 27 17 17,5 18,2 22,5 16 16 Ječmen 25 — — — — 20 15 16 16,1 16,5 40 40 Oves 20 19 — — — — 16 17 17,2 17,9 250 250 Koruza 40 60 — — 20. 30 12 20 13,0 22,0 Krompir 170 — — — 100 250 90 180 93,3 184,0 5.143 19.573 Pitnik 370 500 — — — — 270 280 300,0 479,0 150 150 Krm. pesa 392,5 400 — — — — 150 320 163,3 369,0 310.000 474.000 Seno 38 60 38 40 43 60 30,9 35 34,2 44,0 63.967 112.000 P< Posamezne gospodarske organizacije bodo v letu 1960, usmerjale •voj razvoj predvsem takole: Tobačna tovarna bo na podlagi odobrene rekonstrukcije za nabavo •trojev za izdelavo cigaret in filter-cigaret ter strojev za brušenje in strojev za avtomatično pakiranje cigaret izboljšala kvaliteto in povečala sortiment izdelkov. Tovarna kemičnih izdelkov »Ilirija« bo z obstoječimi kapacitetami )ri 210 zaposlenih osebah dosegla v etu 1960 bruto proizvodu 1,275.000 dinarjev. Po rekonstrukciji bo podjetje doseglo bruto proizvod v višini 3,5 milijarde din pri 400 delavcih. Investicije bodo znašale 330 milijonov din. Ta bruto proizvod bo dosežen v naslednjih letih. Tovarna vijakov bo pripravila program za gradnjo novih obratnih prostorov. Nabavila bo tudi nove stroje, s tem povečala družbeni bruto proizvod v naslednjih letih no 1,1 milijardo din in dvignila število zaposlenih na 285. Naprave za proizvodnjo kisa v podjetju »Vinocet« so zastarele. Podjetje bo z rekonstrukcijo kisa me, nabavo novega aparata za proizvodnjo kisa in z dograditvijo sušilnice v naslednjih letih povečala družbeni bruto proizvod na 500 milijonov din. V podjetju »Žičnica« se bodo dela na rekonstrukciji in novogradnji po prehodno izdelanem generalnem elaboratu pričela izvajati, kolikor bodo na razpolago finančna sredstva. V prvi polovici leta 1960 bodo Ljubljanske opekarne zaključile rekonstrukcijo obrata »Opeka«, ki bo takoj zatem pričel obratovati v poskusni proizvodnji. Podjetje je dobilo za to rekonstrukcijo posojilo v znesku 118/4 milijone din, dalo pa tudi iz svojih lastnih sredstev 60,4 milijona din. S tako rekonstrukcijo se bodo kapacitete občutno povečale. Tovarna konserv Ljubljana-Vič je v letu 1959 prenehala s proizvodnjo, ker je bila vsa mesna industrija osredotočena v novih industrijskih objektih v Zalogu. Industrijsko podjetje IEV (Industrija za elektrozveze) bo v sporazumu s Tobačno tovarno adaptiralo oziroma preuredilo poslopje ob Tržaški cesti v svoje obratne prostore. Potrebna investicijska sredstva bodo znašala 160 milij. din. Družbeni bruto proizvod bo znašal v letu 1960 okoli 709 milij. din s 490 delavci, zaposlenih pa bo tudi 38 vajencev. Industrijsko podjetje »Tela« (Tovarna električnih aparatov) se bo v letu 1960 vselilo v adaptirane poslovne prostore v Trnovem, kjer bo podjetje zaposlilo približno 100 delavcev ter s tem ustvarilo približno 120 milij. din družbenega bruto proizvoda. Stroške adaptacij bo podjetje financiralo iz svojih lastnih sredstev. Industrijsko gospodarske organizacije bodo dosegale v letu 1960 družbeni bruto proizvod in število zaposlene delovne sile: Z uvajanjem setve priznanih semen in zboljšanjem agrotehničnih ukrepov se bo pridelek poljščin povečal. Važen ukrep za povečanje rastlinske proizvodnje bo povečana uporaba umetnih gnojil in uvajanje mehanizacije. Poraba umetnih gnojil se bo morala povečati takole: Leto 1958 1959 1960 Družbeni sektor 149 ton 302 toni 558 ton Zadružni sektor 15 ton Kooperacije 150 ton 170 ton Zasebni sektor 30 ton 35 ton 40 ton Podjetje Družbeni bruto proizvod V 000 din Delovna sila 1959 1960 Indeks 1959 1960 Indeks Tovarna vijakov 300.000 324.925 108 97 97 100 Žičnica 294.213 370.000 125 146 146 100 Ilirija 1,050.000 1,275.000 122 190 210 lit Ljubljanske opekarne 184.744 271.940 148 259 287 110 Vinocct 111.366 111.366 100 53 53 100 Tovarna konserv Vič 636.454 — 116 — * 100 Tobačna lovarna 5,075.103 5.285.169 104 707 694 98 SKIP 29.244 29.388 100 12 12 100 IEV 188.000 709.000 376 162 490 301 Plutal 71.374 135.100 190 35 36 100 Žilo. mlin Vič 36.153 37.250 104 7 7 100 Union - kvašama 73.920 74.400 100 16 16 100 Kolinska — Zika 201.973 205.231 101 48 48 100 Kartonažnn tovarna 410.000 418.336 103 100 100 100 Skupaj industrija 8.662.544 9,247 115 107 1948 2196 112 Vzporedno s porastom proizvodnje je predviden tudi znaten porast delovne storilnosti. Večji indeks porasta delovne sile od indeksa porasta proizvodnje je posledica spremenjene strukture proizvodnje, do katere prihaja zaradi ukinitve Tovarne konserv in pričetka obratovanja tovarne »IEV« Brez teh podjetij bodo odnosi v proizvodnji in zaposlenosti naslednji: Podjetje Industrija skupaj Indeksi Družbeni bril to prnltvod 1959 1960 7,838.090 8,338 115 100 109 V 000 din Delovno -iln 1959 1960 1670 1706 100 102 Pogodbena proizvodnja bo v letošnjem letu pomemben činitclj povečanja pridelkov. Kooperacijska proizvodnja bo zajela okoli 10% obdelovalnih zemljišč. Pri uvajanju mehanizacije bo družbeni sektor mehaniziral delo do najvišje stopnje, zadruga pa bo zagotovila proizvajalcem za kooperi-rano proizvodnjo celotno strojno' obdelavo. Zboljšana bo organizacija zaščitne službe rastlin pred karantenskimi boleznimi in škodljivci. Poraba kemičnih sredstev se bo povečala za 20% in bo najmanj dvakrat poškropljeno okoli 300ha krompirja in 90% sadnega drevja. Prav tako se bo še bolj razširilo škropljenje žit s herbicidi. Kmetijska zadruga bo v letošnjem letu razširila svojo dejavnost. Na zemljiščih, ki jih bo prevzela v zakup od privatnih proizvajalcev, bo ustanovila ekonomijo in uredila pitališče telet. Zaradi večje kmetijske mehanizacije bo zmanjšano število konj, povečalo pa se bo število goved. Na povečanje števila goved bo zlasti vplivala prepoved klanja telet ter zboljšanje in povečanje krmne baze. Za zboljšanje prašičjereje se predvideva nabava plemenskih merjascev in umetno osemenjevanje svinj. S tem ukrepom bo zmanjšana degeneracija prašičev. Osemenjevanje goveda bo letos zajelo okoli 90% vseli krav in telic. Kmetijska proizvodnja na posestvu »Barje« se bo povečala za 65% v primerjavi z letom 1959. Na že arondirnnih površinah bodo letos zgrajeni hlevi, in sicer na novo ustanovljenem obratu v Vnanjih goricah zu 400 glav, na Gmnjnicuh za 400 glav in na Jesenkovem zn 100 glav govedi. V letu 1960 bodo dokončana agromelioracijska in hidromelioracijska dela na pretežnem delu zemljišč družbenega sektorja. S tem se bo povečala krmna osnova ter na tej podlagi proizvodnjo mleka in mesa. _ Za razvoj kmetijstva so predvideno naslednje investicije: Zavod za ureditev Ljubljanskega barja sestavlja načrte zn kompleksno melioracijsko ureditev barja. Investicijski program je bil odobren v decembru 1959 v skupnem investicijskimi znesku 4 milijarde din ter, se bo realiziral postopno v naslednjih letih. Kmetijsko posestvo »Barje« (združena barjanska posestva) bo nadaljevalo z naslednjimi investicijami: — adaptiralo bo hlev za 100 glav govedi ob Cesti dveh cesarjev in Rakovi jelši, zgradilo bunker za gorivo in senik. Investicijski znesek je 6,1 milij. (lin; — nabavilo bo dva traktorja s priključki, kar znaša 18,4 milij., za agromelioracije in hidromelioracije pa je predviden znesek 4,3 milij. din; — na obratu v Vnanjih goricah se bo :grndjlp strojna lopa in hlev -£n 400 glav živine in nabavilo 340 -telet in krav; nabavljena bosta dva traktorja s priključki. Zu vse te investicije bo podjetje 1 najelo posojilo v znesku 144,3 milijona din. Na obratu Gmajnice bo posestvo »Barje« investiralo: — za gradnjo hlevov za 400 glav : molznic, — za gradnjo lope, — nakupilo dva traktorja s priključki, — nakupilo 340 krav in telic, — agromcliorirulo in hidrorre-lioriralo 100 ha površin, — izgradilo kmetijski obrat. Zn ta obrat so določene investicije v znesku 160,8 milij. Sredstva za te investicije bodo iz okrajnih, republiških in zveznih investicij- ! škili skladov. Poleg tega bo zn razvoj kmetij'; stva odobrenih 10,8 milit, din tudi J iz občinskega investicijskega sklada. Zadružništvo V zadružništvu je- vključena Kmetijska zadruga Vnanje gorice, Poslovna zveza za kmetijstvo in gozdarstvo in strojno-traktorski obrat poslovne zveze. Skupni promet bo narasel na 1137 milij. din; od tega prometa odpadeta na zadrugo 82 milij. din. Število zaposlenih se 6 bo povečalo. , Poslovna zveza za kmetijstvo i~ gozdarstvo bo dosegla blagovni promet v višini 1055 milij. din predvsem s prodajo lesa. Kmetijska zadruga bo v letošnjem letu organizirala kmetijsko obrate iz kmetijskih zemljišč, ki ji'1 oddajajo v najem zasebni kmetovalci. Kmetijska zadruga moro skrbeti, da bo odkup kmetijskih pr*' del kov čim večji. , , Poslovna zveza za kmetijstvo iI' GLASNIK STRAN 211 gozdarstvo mora urediti notranje poslovanje tako, da bodo imele kmetijske zadruge čim večjo strokovno pomoč in materialno korist. V. poglavje Gozdarstvo Obseg sečnje bo v primerjavi z letom 1959 povečan. Sečnja bo zajela 400 m* iglavcev in 400 m* listavcev. V privatnih gozdovih so predvidena gojitvena dela na 4 ho. Za obnovo gozdov bo porabljenih 12.000 sadik. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja bodo izvršena gojitvena dela na 5 ha površine. Potrebno bo stolno pregledovati kostanjeve nasade, v ostalih kulturah Pa povečati biološki način zatirala gozdnih škodljivcev. V tej panogi deluje na območju občine obrat podjetja »Silva-Produkt«. Družbeni bruto proizvod tega obrata se bo v letu 1960 povečal od 76,8 milij. din na 87,5 milij. din. Število zaposlenih ostane iz-Premenjeno. VI. poglavje Ggradbeništvo V tej panogi deluje splošno gradbeno podjetje »Tehnograd«, ki je v 1959 nastalo s spojitvijoSGP »Objekt« in SGP »Stavbenik«. Družbeni bruto proizvod tega podjetja se bo povečal od 548 milij. din na 647 milij. din ali za 18%, število zaposlenih pa bo povečano od 397 na 434 ali za 9 °/o, število vajencev pa °d 58 na 68 ali za 4®/o. Podjetje bo z najetjem invesji- j**a uuhnvilo lažje gradnene stroje' okrajnega investicijskega sklada. s tem p&veea o svoje zmogljivo- okrajni investicijski sklad bo pri- cijskega posojila v znesku 34 milij. din nabavilo- lažje gradbene stroje' , s tem ptivečalo svoje zmogljivosti. V letu 1960 bo dokončalo gradijo lastnega doma za delavce, kar bo vplivalo na zmanjšanje fluktua-Clje delovne sile. Na območju obči-Ue so tudi grudilišču gradbenih podrtij, ki imajo sedeže v drugih oborah. in sicer: SGP Grosuplje, SGP »Tehnika«, SGP »Slovenija-cestc« in SGP »Gradis«. . Na teh gradiliščih bo dosežen v '•1960 družbeni bi uto proizvod v višini 1250 milij. din. Poleg gradbenih podjetij so še Projektivna podjetja: \ ~~ Elcktroprojckt, i , 7* Projektivno podjetje J°kt« in Z" Projektivni biro. , Elektroprojekt bo povečal druž-».eni bruto proizvod za 3°/o ob istem 'OVilu zaposlenih, t. j. od 170 na 173 milij- din. l. Projektivno podjetje »Projekt«, iJ, je bilo ustanovljeno ob koncu ta 1959, bo v letu 1960 pričelo z Onim poslovanjem. Vil. poglavje Trgovina , ?a boljšo preskrbo potrošnikov Vnl b°d° v letošnjem letu nadalje-'e .Kfadnje sodobnih in tehnično « ok;,®1.” trgovskih preskrbovalnih * lij 1 | *,?T. v Jeranovi ulici in v Rož- Trgu na debelo bo dodeljenih 3,3 milij. din posojila iz občinskega družbenega investicijskega sklada. Grosistično trgovsko podjetje »Mercator« bo povečalo celotni dohodek za 3#/o, to je od 195 na 202 milij. din, blagovni promet pa bo znašal približno 5 milijard din. Po. jetje bo znižalo število zaposlenih za 2°/e. Trgovsko podjetje »Hrana« bo dvignilo družbeni bruto proizvod za 10°/«. Podjetje pripravlja investicijski program za gradnjo skladišč v bližini Gerbičeve ulice, ki bodo zgrajena v letošnjem letu. Grosistično podjetje »Mercator« bo izdelalo investicijski elaborat za gradnjo skladišč z vrednostjo okoli 133 milij. din. Podjetje je zaprosilo posojilo iz zveznih investicijskih sredstev. Za povečanje blagovnega prometa bo podjetje nabavilo več tovornih avtomobilov, v letu 1960 pa povečalo skladiščni prostor v Tobačni ulici, kar bo financiralo iz lastnih sredstev. V letu 1960 se bodo izvršile tehnične priprave za gradnjo sodobnih trgovskih lokalov in objektov ob Tržaški cesti. Stanovanjske skupnosti morajo skupno s potrošniškimi sveti nadzorovati poslovanje trgovin s tem, da sc izboljša izbira proizvodov in raven postrežbe. Ravno tako morajo skunnosti in potiošniški sveti skrbeti, tla bodo trgovine v tehničnem in higienskem pogledu na primerni višini, cene pa stabilne . Gradnja preskrbovalnih centrov bo financirala iz občinskega in »Pro- Sr Jatini. V okviru razpoložljivih hin * 'CV sc k° začelo tudi z grnd-tra tr^,vsH<-*Sa preskrbovalnega c v Gerbičevi ulici pri novem tn an.JSJr!Jovn'n' center v Rožni dolini i!n® din. V delu so tudi večio * . programi za gradnjo stnnri ‘rgovine na Bičevju, v novem >ji; ,.l.Vanjskem naselju pri tovarni 'ju« in ob Vrhovnikovi ulici. spevni Va vrednosti gradnje. Vlil. poglavje , Gostinstvo in turizem Promet v gostinstvu ho v letu 1960 poiuštel za 10”/«, delovna sila pa za 6 «/o Promet se bo povišal od lanskih 187,9 na 206,8 milij. din. Število zaposlenih bo znašalo 99. Povečani blagovni promet v gostinstvu bo posledica izboljšanih kapacitet in večje kupne moči delavcev in uslužbencev. V namenu, da bi se kulturni nivo gostinskih obratov dvignil, bodo izvršene naslednje preureditve gostinskih prostorov: Gostilni »Vrhničan« in »Vrhovci« bosta razširili oziroma preuredili svoje poslovne prostore. V gostilnah »Trnovo«, »Nova vas«, »Zeleni log«, »Brdo« in »Pod-rožnik« bodo izvršene manjše no-notranje preureditve. Potrebna sredstva za te adaptacije bodo zagotovljena s posojili, občinski ljudski odbor pa bo stvar podprl s sredstvi iz občinskega investicijskega sklada. Vsa gostišča morajo imeti za svoje adaptacije potrebne ptogra-me. Poleg tega naj tudi ostali gostinski obrati izboljšajo notranjo ureditev prostorov in uredijo sanitarije tako, da bodo ustrezale higiensko* tchničnim predpisom. Vsa gostišča naj povečajo svoje kuhinjske kapacitete in povečajo promet z nudenjem toplih in mrzlih jedi. Zaradi močnega turističnega prometa ob Tržaški cesti naj Gostilna »Otok Vis« izdela investicijski program za preureditev gostišča. Za ureditev rekreacijskega centra se bodo v letu 1960 izvršili kompleksni načrti na območju Rožnika In Podrožnika. Turistične takse sc bodo uporabile za razvoj turizma in dodelile turističnim organizacijam. IX. poglavje Obrt Obrt predstavlja v občini močno gospodarsko dejavnost. Občinski ljudski odbor bo tudi v letošnjem letu skrbel za čim boljše razvijanje socialistične uslužnostne obrti. Družbeni bruto proizvod socialistične obrti bo za 21 ”/« večji od lanskega; narastel bo torej od 1.319,5 milij. din na 1,549 milij. din. Število delovne sile bo naraslo za 23°/«, število vajencev pa se bo povečalo na 45 ali za 32°/o. Največji porast v obrtni dejavnosti bo v podjetju »Modna oblačila«, ki bo v svojem obratu ob Tržaški cesti doseglo 697,6 milij. din pri 304 zaposlenih. V Rožni dolini se bo začela gradnja obrtnih uslužnostnih delavnic. Finančna sredstva za gradnjo teh delavnic so predvidena v občinskem družbenem investicijskem skladu, del sredstev pa bo predvidoma odobren iz okrajnega investicijskega sklada. V letošnjem letu bo zgrajena tapetniška in pleskarska delavnica, v prvi polovici leta 1961 pa elektroinstalaterska in ključav-ničarsko-vodoinstalaterska delavnica. Investitor za to gradnjo je občinski ljudski odbor. Mizarska zadruga Ljubljana-Vič bo razširila obratne prostore. Investicijska vrednost znaša 11 milij. dinarjev, od katerih bo podjetju odobren kredit v znesku 5 milij. din iz občinskega družbenega investicijskega sklada, ostanek pa bo podjetje finansiralo iz lastnih sredstev. Čevljarna v Tobačni ulici bo uredila nove obratne prostore v opuščeni pekarni v Kolezijski ulici. »Pohištvo« bo v letu 1960 izdelalo načrte zn razširitev mizarske delavnice. Žaga Kozarje bo preuredila dodeljene gospodarske objekte v mizarske delavnice in povečala storitve mizarskih izdelkov. Čevljarska zadruga »Mivka« bo razširila delavnice. Obrtno podjetje »Keramika in pečarstvo« ho uredilo skladišča in garaže ter preuredilo žgalne peči. Podjetje za intelektualne storitve »Organizator« bo uredilo svoje poslovne prostore v Jamovi ulici. Z a ključavničarske in vodoinsta-laterske storitve bo ustanovljena manjša obrtno-uslužnostna delavnica. Potrebna obratna in osnovna sredstva bodo zagotovljena iz občinskega družbenega investicijskega sklada. Skupni promet zasebne obrti sc bo povečal na 1346 milij. din vključno z gradbeno stroko, X. poglavje Komunala V komunalno dejavnost so vključene: pekarne, mlekarni', kino Vič, Elektro Ljubljana in Elektro Ljub-Ijana-okolica. Družbeni bruto proizvod bo povečan za 3 °/o. t. j. na 224,5 milij. din ob istem številu zaposlenih. Za boljšo preskrbo s kruhom bo podjetje Pekarna »Center« izdelalo investicijski program za gradnjo moderne avtomatične pekarne na Viču. XI. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard Razvoj osebne potrošnje bo za-viscl od doseženega porasta proiz--vodnje in produktivnosti dela. V ta namen naj podjetja še naprej uvajajo spodbudne načine nagrajevanja ter skrbijo za smotrno zaposlovanje in gjrokovno Izobraževanje zaposlenih. Temu vprašanju naj posveča posebno skrb in nudi ustrezno pomoč gospodarskim organizacijam za delo. Na zboljšanje osebne potrošnje bodo vplivali tudi ukrepi za razširitev in zboljšanje trgovske, gostinske in obrtniške mreže. V letošnjem letu bo potrebno še posebej vzpodbujati hitrejše reševanje komunalnih problemov v občini. Zaradi pravilnega in ekonomičnega usmerjanja stanovanjske izgradnje so v izdelavi zazidalni načrti za Rožno dolino, Trnovo in Ko-lezijo. Za predele Brdo, Vrhovci in del Brezovice pa se bo izdelava načrtov naročila. V letu 1960 se bodo odpirala večja gradilišča stanovanj ob Tržaški cesti in Rožni dolini, dovršena bo gradnja v Krimski ulici in manjša gradilišča stanovanjskih zadrug. V letu 1960 bo zgrajenih 756 stanovanj, pri čemer niso vračunane individualne gradnje. Stanje občinskih cest na območju občine je slabo ter se bo zato v letu 1960 pristopilo k postopnemu izboljšanju. Predvideno je površinska obdelava predvsem na naslednjih cestah, ki imajo že vgrajene komunalne naprave: Oražnova ulica, Postojnska ulica, Hajdrihova ulica, Tobačna ulica in Bokalška cesta. K tej površinski obdelavi bodo zainteresirana podjetja prispevala svoj delež. Iz sredstev uprave za ceste LRS bo izvršena rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku Dolgi most. Zaradi boljšega oskrbovanju cest je treba Komunalnemu gospodarstvu ObLO Ljubljana-Vič v letošnjem letu preskrbeti potrebna osnovna sredstva in ga organizacijsko in tehnično okrepiti. Skrbeti je treba, da se bo z razpoložljivimi sredstvi doseglo boljše stanje na cestah. V ta namen naj občinski upravni organ in svet za komunalne zadeve stalno spremljata izvajanje del po predhodno sestavljenem in potrjenem programu. Mestna kanalizacija bo dogradila kanalizacijo na Večni poti zn odvod meteornih voda, izvršila priključek na Bokalcuh in povezavo iz škrubčeve ulice na Cesti VI. v Rožni dolini. Pripravljeni morajo biti tudi glavni projekti zn kanalizacijsko omrežje v Mencingerjevi ulici in za zapodili del Rožne doline (Nova vas in Cesta na Brdo). Mestni vodovod bo investiral za obnovo vodovoda v Rožni dolini 12 milij. din, iz sredstev občinskega ljudskega odbora pa se bo s pomočjo prebivalstvu dogradil vodovod na Brdu in vodovodno omrežje na Vrhovcih. Vodna skupnost za ljubljanski okraj bo prispevala za_ gradnjo vodovoda v Vnanjih goricah 2 milij. din, poleg tega pa še prebivalci s prostovoljnim delom in s krajevnim samoprispevkom ter občinski ljudski odbor iz sredstev malih asa-nacij. , Zdravstveni dom bo dograjen do konca leta 1960. Zn to investicijo, ki znaša milij. din, so prispevale gospodarske organizacije in zasebni obrtniki; OLO Ljubljana pa bo dal še potrebnih 60 milij. din. Sola na Vrhovcih bo v letošnjem letu cPograjena, Sola na Brezovici še ni dograjena v celoti in se mora v letošnjem letu nadaljevati z gradnjo 4 učilnic. Sredstva za izgradnjo šole na Vrhovcih so iz stanovanjskega krediteega sklada, sredstva za dograditev šole na Brezovici pa so zagotovljena v občinskem proračunu STRAN 212 OLASNIB Gradnja šole v Trnovem se bo nadaljevala. Sredstva za varščino V znesku 16 milij. din so zagotovljena v občinskem proračunu, investicijska sredstva pa bodo črpana iz proračuna mestnih potreb oziroma iz tozadevnih postavk za mestne potrebe. V prvi polovici leta bo izvršena rekonstrukcija telefonskega omrežja. S to rekonstrukcijo bo pridobljenih novih 300 telefonskih številk. Stanovanjske skupnosti, ki so bile ustanovljene na območju občine. je potrebno organizacijsko in mateiialno podpreti. V ta namen bodo iz občinskih sredstev dodeljena skupnosti najnujnejša denarna sredstva za izvedbo najpotrebnejših programov. Stanovanjske skupnosti naj zbirajo denarna sredstva tudi od gospodarskih organizacij in prebivalcev. XII. poglavje Proračunska sredstva Skupni dohodki proračuna za leto 1960 bodo znašali 848,193.000 din. Od tega zneska odpade: 1. na skupne vire dohodkov — 649.205.000 din; 2. na posebne vite dohodkov — 198.988.000 din. Delitev skupnih virov dohodkov: a) zvezni proračun 19,476".000 din; b) republiški proračun 227,222.000 dinarjev; c) okrajni proračun 155,809.000 dinarjev; č) Mestni svet Ljubljana 122 milijonov 857.000 din; d) občinski proračun 123,841.000 dinarjev. Skupni dohodki proračuna občine Ljubljana-Vič bodo torej znašali 322.829.000 din. V tem: a) iz skupnih virov dohodkov 123.841.000 din; b) iz posebnih vitov dohodkov 198.988.000 din. DRUGI DEL EKONOMSKI UKREPI IN SKLADI XIII. poglavje Amortizacija Vse gospodarske organizacije bodo plačevale v letu 1960 amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. XVI. poglavje Obrestna mera za sredstva gospodarskih organizacij Obrestna mera, po kateri se plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev, znaša za leto 1960: a) Za Trgovsko podjetje »Hranat 2 V.. Te obresti se stekajo v sklad osnovnih sredstev podjetja. b) Zu obrtna podjetja 2 V«. Te obresti gredo v občinski družbeni investicijski sklad. Vsa ostala manjša obrtna podjetja in delavnice, komunalna obrt »Pekarija« Brezovica in gostišča, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti pavšalno po določbah zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev, sklada obratnih sredstev in zemljatino v pavšalnem znesku. c) Za splošno kmetijsko zadrugo Vnanje gorice 2*/o. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev te kmetijske zadruge. XV. poglavje Zemljarina Kmetijsko posestvo, splošna kmetijska zadruga in Poslovna zveza za kmetijstvo in gozdarstvo vlagajo od skupnega zneska zcmljarine 20®/s v občinski investicijski sklad. Ostali del zcmljarine se deli tako, kakor to določa okrajni družbeni plan. Del zcmljarine, ki pripada občini od ostalih gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov, se plačuje v občinski proračun. XVI. poglavje Prispevki iz dohodka gospodarskih organizacij Kmetijske organizacije in splošna kmetijska zadruga Vnanje gorice vlagajo prispevek iz dohodka v svoj sklad osnovnih sredstev. Prispevek iz dohodka komunalnih podjetij gre v višini 30*/» v občinski proračun, v višini 70*/e na v občinski družbeni investicijski sklad. XVII. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek Iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka plačujejo v letu 1960 tiste gospodarske organizacije, ki jih določa občinski odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. Odlok je objavljen v »Glasniku« št. 101 z dne 29. decembra 1959. Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da stopnjo dopolnilnega proračunskega prispevka zniža ali oprosti gospodarske organizacije plačevanja tepa prispevka v utemeljenih primerih. XVIII. poglavje Občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj Občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj se bo pobirala po stopnjah, ki jih bo določil Mestni svet Ljubljane. XIX. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek od prodaje alkoholnih pijač in od prometa na drobno sc bo pobiral po stopnjah, ki jih bo določil Mestni svet Ljubljane. XX. poglavje Občinski skladi V 000 din 1. Občinski družbeni investicijski sklad: V letu 1960 se bodo natekla v ta sklad sredstva v znesku 84.000 Sredstva, ki se bodo stekala v ta sklad v letošnjem lelu, lahko uporablja banka za dajanje posojil gospodarskim organizacijam za posojila po poprejšnji odobritvi ustreznega sveta občine. Rok za vrnitev posojil je do konca leta 1960. Prosta sredstva tega sklada, ki se v letu 1960 lahko porabijo, znašajo 83.837 Ta sredstva bodo uporabljena v naslednje namene: — za investicije v gospodarstvu 736/« 62.878 — za obratna sredstva v gospodarstvu 25*/« 20.959 Znesek, določen za investicije v gospodarstvu, se bo |>orabi! takole: a) za razširitev trgovske mreže 22.810 b) za razširitev družbenih delavnic v obrtništvu 21.400 c) za ureditev gostinske mreže 7.878 č) za razvoj kmetijstva 10.800 62.878 Komunalna banka bo odobravala posojila na podlagi smernic tega plana in ob upoštevanju ekonomske utemeljenosti investicijskega programa. Za obratna sredstva v gospodarstvu je določenih 20.959 tisoč din. Znesek, ki je določen za obratna sredstva, bo dodeljevala banka tistim gospodarskim organizacijam, ki bodo povečale proizvodnjo oziroma obseg poslovanja in ki bodo dokazale vračilno sposobnost V ta sklad se bodo stekala tudi sredstva iz naslova združevanja sredstev gospodarskih organizacij. Ta združena sredstva bodo uporabljena na podlagi pogodb za rekonstrukcije nekaterih gospodarskih organizacij v občini. Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada so naložena v Komunalni banki 600-704 v Ljubljani. 2. Občinski stanovanjski sklad: Skupna sredstva tega sklada, ki se v letu 1960 lahko uporabijo, bodo znašala (v 000 din) 232.707 Sredstva bodo uporabljena: — za stanovanjsko izgradnjo 220.907 — za komunalno dejavnost 11.800 Skupaj 232.707 Sredstva občinskega stanovanjskega sklada so naložena pri Komunalni banki 600-704 v Ljubljani. 3. Občinski cestni sklad: Skupna sredstva tega sklada, ki se v letu 1960 lahko uporabijo, bodo znašala 19,323.000 din, in sicer: — lastni dohodki sklada 5,323.000 — dotacija iz proračuna za vzdrževanje cest 14,000.000 Skupaj 19,323.000 Sredstva bodo uporabljena za vzdrževanje in rekonstrukcijo ulic in cest, za vzdrževanje mostov in za druga dela po posebnem programu. Sredstva občinskega cestnega sklada so naložena pri Komunalni banki 600-704 v Ljubljani. XXI. poglavje Občinski proračun v letu 1960 Sredstva občinskega proračuna v letu 1960 bodo znašala 322.829.000 din Blokirani del dohodkov znaša 22.776.000 din Razpoložljiva sredstva bodo znašala Razporejena bodo takole: — izdatki za negospodarske investicije — osebni in materialni izdatki občinskih organov in zavodov — dotacije družbenim organizacijam in društvom — dotacije skladom — dotacije samostojnim zavodom — obveznosti — proračunska rezerva 300.053.000 din 4,000.000 din 204.614.000 din 20.159.000 din 15.800.000 din 17.340.000 din 26.940.000 din 11.200.000 din Skupni izdatki 300,053.000 din TRETJI DEL UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA LETO 1960 OBJAVA XXII. poglavje Ustrezni sveti in organi občinske uprave so dolžni redno spremljati izvrševanje smernic in določb tega družbenega plana. Občinskemu ljudskemu odboru so dolžni poročati v vseh primerih, kjer bi se pokazalo, da izvrševanje ne gre v nakazani smeri oziroma da prihaja do problemov pri izvrševanju posameznih nalog oziroma postavk družbenega plana in proračuna. XXIII. poglavje Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da daje tolmačenja za izvršitev tega družbenega planu. XXIV. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1960. Štev.: 03/1 -30/6-1960. Ljubljana, dne 29 marca 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora; Ignac Voljč 1. r. Sporočamo, da Katastrska urada Ljubljana I in II Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana ne uradujeta od 27. julija do vključno 3. avgusta t. I. Po teh dneh bosta uradovala v novih prostorih na sedežu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, Mačkova ulica 1 (Kresija), in sicer! Katastrski urad Ljubljana I * III. nadstropja, soba SL 74, Katastrski urad Ljubljana II pa v II. nadstropju, soba št. 33. Sprejem strank je vsak ponedeljek. sredo in petek od 8-»-t2. Iz pisarne tajnika OLO vsmi\a 410 Odlok o proračunu ra loto 1960 obči** I i -l-ljann Vič 411 Družbeni plan 7.1 leto 1960 občine Ljubljana Vič. Objava o preselitvi Katastrskih urado* 1. in II. . Skupaj