Leto XXIV., št 155 Upa' Td Lnbiiua, Pacaniieva elefoo te. 31-22, 51-25. i 1-24 ln»ennni oddelek i Ljubljana, PnaMj— nU- ca J — Teiefoo te. 31-23, 31-26 fodroinica Novo mesto i Ljubijamka cena 42 Izključno zastopstvo a oglase a italii« io inozemstvo: UPI S, A^ MILANO Računu a Ljubljansko pokrajine pn poteno-čekovnem zavoda te. 17.749, zt ostale krajt Italije: Servizio Cood. Cort. Post. No 11-3118 ♦ fMuvhl PoKgebuhi bat bezaiui Ljubljana, torek 7« novembra 1944 Preis — Cena l.— L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. (Jrednldtvo i LJubljana — Puccinijeva ulica St. ft. Telefon št 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi n> ne vračajo ErMgmcher GegenangriiS siidostlich Stolberg Feind auch bei Helmond und in den Westvogesen zuriickgevvorfen — Cberra-schender Ausfall der Besatzung von La Bochelle — Starke Sovvjetangriffe gegen Dunafoldvar sovvie im Baom siidlich und siidostlich Budapest zusammen-gebrochen — Goldap von den Bolschevvisten befreit Aus dem FiihrerhJiuptqnartler, 6. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Auf der iiberfluteten Insel Walcheren halten sich auf einzelnen Diinen noch zahlreiche eigene Stutzpunkte. Auf Middel-bnrg lipgt sehvveres Feuer feindlicher Schiffsartillrie. Nach erbitterten Kampfen in der unte-ren Maas zogen sich unsere Truppen auf einige kleinere Briickenkopfe zuriick. Die Briicken von Noerdijk vvurden planmassig gesprengt. Siidostlich Helmond vvurden die angreifenden Englander nach geringen An. fangserfolgen vvieder zuriickgevvorfen. Im Einbruehsraum siidostlich Stolberg kamen unsere von Osten und Siiden zum Gegenantritt angeitretenen Kampfgruppen gut vorvv&rts und schnifcten feindiiehe Kriifte ab. 5 Panzer vvurden abgeschossen. Um die Seen- und NValdausgange vvest-l>ch der oberen Meurthe bei SS. Die und um die aus dem Moseltal nach den West-Vogesen fiibrende Strasse kam es auch gestem vvieder zu erbitterten Kampfen. Die angreifenden feindlichen BataiHone vvurden zuriickgevvorfen. Nur in einzelnen Ah-schnitten konnten sie im Verlaufe des Ta-ges geringfugig Boden gevvinnen. Die Besaitzung von La Rochelle dureh-stif-ss bei einem iiberraschenden Ausfall 30 km siidostlich der Stadt ausgebaute fnanzosische Stellungen und rollte sie auf. Rei nur 14 elgenen Vervvundeten vvurden dem Feind schvvere Verluste beigebrachr. Nach Sprengung zahlreicher Befestigungs-anlasren des Gegners kehrte die Kampf -gruppe nilt reicher Beute und zahlrefehen Oefangenen vvieder in die Festung zuriicK. Das Feiier unserer V. 1 lag gestem vvieder auf London. Die geringe Gefeehtstatigkeit in den mersten Abschnitten der mittelitalienischen Front dauert an. Nur im Raum nordostlich Roeea S. Caseiano kam es zu harten ort)iehen Kampfen, hei denen der angreifen-de Feind unter hohen Verlusten geringe Fctsehrit.te erzielfce. Auf dem Balkan erlitten die im Strumi-za-Tal bei Kumanovo und nordostlich Priština angreifenden Bulgaren schvvere Ver-luste. Mehrere starke Angriffe der Sovvjets gegen unseren Donaubriickeukopf Dunafoldvar brachen zusammen. Im Raum siidlich und siidostlich Budapest scheiterien erneute Angriffe der Bolschevvisten. Eigene Panzerverbande stiesen in die riick-vviiriigen Verbindungen des Feindes umi vemichteten zahlreiche Marsch- und Nach. schubkoionnen. Schlachtflieger griffen siifl-osilic.h Budapest bei Tag und Nacht Be-reits+ellungen der Sovvjets mit guter VVir-kung an. Zvvischen Cegled und Szolnok leis:en deutsche und ungarisehe Truppen erbitterten W5derstaod gegen die vveiier angreifenden sovv.jetisehen Verbande. Gegenan-griffe vvarfen die Bolseheivis^en an der Theiss-Front und an der slovvakischen Grenze aus unserem Kampffeld, in das s;e nach siarker Feuervorbereitung hatten eindringen konnen. Die S^a Jt Goldap in Ostpreussen ist von den Bolschevvisten befreit. In dreitiigigen erbitterten Kampfen vvurden die dort ein-geschlossenen sovvjelischen Regimenter zum grossien Teil vernichtet, ihre Reste gefangengenommen, 59 Panzer und Sturm. geschiaize, 134 Geschiitze aller Art und zahllose schvvere und leichte Waffen fiaen in unsere Hand. Zahlreiche t o te Bolschevvisten bedecken das Kampffeld. In Kurland scheiterten auch am zehnten Tage der Abvvehrschlacht alle Durch-bruchsversuche der Sovvjets. 41 feindiiehe Panzer vvurden hier abgeschossen. Angio-amerikanisehe Bomberverbande und Tiefflieger setzten ihre Terrorangriffe gegen das vvesMiche, siidvvestliche und sud-liche Reichsgebiet fort. Das Stadtgebiet von Wien wurde besonders schvver gotrof-fen. Luftverteidigungskrafte sehossen 48 feindiiehe Flugzeuge. in der Mehrzahl vrer-motorige Bomber, ab. GeMap osvetojei! balfševizma Z hilsh&vitim stapadssn so feile c^k©l]esse lis imi&etse ssiošsse sovjetske sile Od vojnega poročevalca Herberta Weisheita. ...6. 11. (P. K.) Preko vzhodno-pruske zemlje divja z razrušilno silo ognjena val vojne. Na tej posvečeni nemški zemlji raste odpor nemških vojakov proti združeni moči ljudskih množic in gradiva, nemški vojaici se borijo z izredno zagrizenostjo. Ko so prešli oklopniki in napadalni topovi, oklopniški grenadirji in grenadirji o polneči severno in južno od mesta v napad v obliki klešč, ni bilo nobenega srca, ki ne bi bilo odločeno maščevati vse sramotitve nemških ljudi in nemške domače zemlje. Sovjetsko topništvo je otvorilo sicer bobneč ogenj, boljševiška odporna gnezda so se branila obupno, toda »Panterji« neke šlezijske oklopniške divizije in grenadirji neke pehotne divizije so prodrli z zanosno silo sovražnikove postojanke, prodrli globoko v boljševiško področje ter uničili tudi postojanke baterij, čijih ostanki so se lahko samo deloma rešili z divjim begom. Ko se je pričelo daniti, sta bila napadalna klina že blizu skupaj ob vzhodnem robu mesia. Boljševiški polki v Goldapu so bili obkoljeni in odrezani od njihovih zvez z zaledjem. Par ur kasneje so vdrli »Panterji« in napadalni topovi s pehoto v mesto in pričeli loviti boljševike v njihovih skrivališčih. Kleti so zgradili v bunkerje, hiše v majhne trdnjave. Nemški grenadirji so jih razbili z ročnimi granatami. Mnogo sovjetskih vojakov je pognalo v zrak lastne bunkerje ln jih nato zapustilo z dvignjenimi rokami. Oklopniški vlaki so obvladali s svojim topništvom področje zapadno od mesta in so prodrli, potem ko so pionirji popravili pokvarjene tire, do kolodvora. Njihova pehota je očistila pokopališče in zapadni mestni rob. Grenadirji so morali zavzemati hišo za hišo, skedenj za skednjem. Prešli bodo še dnevi, preden bodo izvlekli poslednjega boljševika iz njegovega skrivališča, prešli pa l>odo tudi še dnevi, ko bodo lahko prešteli Nemci obsežen plen topov, minometov, strojnic, vozil in drugega gradiva. Prazne in izumrle so ulice Goldapa, po katerih prodirajo grenadirji pazljivo in s pripravljenimi brzostrelkami in puškami. Večina hiš je le malo poškodovanih in le tu in tam se dvigajo plameni. Grenadirji so udarili bliskovito na boljševike in jim niso pustili nič časa. Zato boljševiki tudi niso požigali, ker bi se s tem lahko sami uničili, toda notranjost hiš nudi grozovito sliko. Z besom ponižanih, ki nikdar niso doživeli vsoke življenjske kulture, so izropali stanovanja. Ponoči so drdrali tovorni avtomobil. s pohištvom, glasovirji, porcelanom, živili in alkoholom proti vzhodu. Kakor so nato izjavili ujetniki, so poslali vse te stvari v štabe, toda mesto, kakršno je Goldap, ni mogoče v par dneh popolnoma izropati. Ostalo je še mnogo stvari, ki jih bodo sedaj lahko spravili na varno. Nemški vojaki, ki so osvobodili Goldap boljševiških grozot, so srečni in ponosni na svoj nagli uspeh. Oni, ki so spoznali boljševizem na njegovem lastnem področju in sedaj tudi na majhnem področju nemške domovine, vedo, da gre za vse, da se lahko konča ta gigantski boj le z zmago ali popolnim uničenjem. Vera v njihovo moč in v nemško bodočnost gori še močneje v njihovih srcih. Berlinski tisk o nemških bojišč Berlin, 5. nov. Berlinski nedeljski listi se bavijo izčrpno z ustaljen jem nemških V^frSfrf- sarcažniik&va ugjesojBi v ppetefclo poletje so se izjalovila ob čudežu nemšikeg« odpora. »Volkischer Beobachter« paše: Ko je lahiko Eisenhovver v bitki za Francijo sporoča] vedno nova imena zavzetih mest, so bili v Veliki Britaniji in Zedinjenih državah nad tem zelo navdušeni, v resnici pa ni biil od klasičnega ideala vojskovodje nikdar bolj oddaljen kakor v teh tednih nevarnega zmagoslavnega pohoda skozi Francijo, ker je hotel doseči čim hitrejši uspeh, namestu, da bi združil svoje s le za operativni cilj. Nad Nemčijo visijo sicer še vedno temni oblaki, nadaljuje list, toda to, da je bila z breprimerno silo premoste-na taiko težka, za Nemčijo življenjsko nevarna kriza kakor v preteklem poletju, upravičuje, da' se presoja sedanji razvoj kot pozitiven. Odlično nemško vodstvo in nad vse sposobni nemški vojaki so dovedli na zapadu do tega preokreta. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pripominja, da je taktika nemškega vodstva, ki je preprečevala nasprotniiku na zapadu naglo sovražnišiko napredovanje, s čemer je biil oridob jen dragocen čas, večjega pomena, kaikor so spočetka pričakovali. Kar so v tem času na nemški strani storili, bo v veliki meri paraliziralo dobiček, ki ga mslijo izvleči zavezniki iz luke Anversa. OMofmiška bitka za Budimpešto Berlin, 5. nov. Okiopniška bitka za Budimpešto se nadaljuje na vsem bojišču med Dunavom in Tiso z nezmanjšano silovitostjo. V vztrajnih bojih in s stalnimi protinapadi so nemške čete tudi včeraj preprečile vse sovražnikove prodore. Posebno silni so boji na obeh 'krilih. Mesto Szolnok. so nemšike čete po večdnevnih uspešnih obrambnih borjih proti nadmočndm sovjetskim in rumunskim silam ponoči izpraznile. Južnovzhodno od Budimpešte so nemški oklopniški oddellki preprečili ponoven sovjetski poizkus prodora v Budimpešto. Mesto Vecsas, v katerega je sovražnik 2X>pet vdrl, so nemške čete s protinapadom drugič zavzele nazaj in uničile 27 izmed 35 napadajočih sovjetskih ofclcpni-kov. Z bojišča v Italiji Berlin, 6. nov. Že več dni je na itali janskem bojišču slabo vreme z nalivi, ki so zpremenili vso sirednjo-italijaneko ozemlje v eno samo veliko močvirje. Kljub temu Britanci vedno znova poizkušajo razšlrti s>vojo napadalno bazo na obeh straneh glavne ceste Forli— Rmrini. Ob tej cesti je majhn: kraj Ronco, skozi katerega teče reka istega imena Tu so Britanci po težkem bobnečem ognju pred nekaj dnevL vdrli v glavno nemško bojno črto. Pričeli eo napad brez oklopnikov v zaupanju v sivojo številčno premoč in vsled tega, ker je bil napad izvršen nenadno, vendar so utrpeli na vseh ostalih odsekih tamkajšnje nemške pehotne divizije krvave izgube. Na tem mestu pa so Se razvneli siloviti boji. Nemci niiso pustili sovražniku časa, da bi se utrdil v vdomem mestu, marveč je prešel nemški bataljonski poveljnik s svojimi vojaki takoj v protinapad. Nemški oddelki so obkolili Britance ter jih v srditih bojih iz bližine potolkli ali zajeli. Madrid, 6. nov. Kakor javlja agencija EFE iz Washingtona je izjavil britanski poveljnik v Itafcj; general Alexander. da je nemški odpor v Italiji izredno močan ter da ni nobenih znake v kakšne neruske skbqptl Dr. Ley na Dnna|n In v Gradcu Dunaj, 5. nov. Reichsorganisationsleiifcer dr. Ley je govoril na obisku pri SS Stan-darte Feldherrnhalle m Dunaju pripadnikom nemške ljudske vojske, kjer je izjavil, da postaja narod bolj utrjen vsled težkih časov in da od boljševiške oblasti. V tridnevnih ogorčenih bojih smo po večini uničili tamkaj obkoljene sovjetske polke, preostanek pa ujeli. V naše roke je padlo 59 oklopnikov in napadalnih topov, 134 vsakovrstnih ostalih topov ter številno težko in lahko orožje. Mnogobrojni mrtvi boljševiki pokrivajo bojišče. V Kurlandiji so se tudi v desetem dnevu obrambne, bitke izjalovili vsi sovjetski prebf jalni poizkusi. Tamkaj smo uničili 41 sovražnikovih oklopnikov. Angloameri^kl bonibniški oddelki in nizko leteči letalci so še naprej teroristično napadali zapadno, južnozapadno in južno ozemlje Reieha. Zlasti močno je bilo prizadeto področje mesta Dunaja. Protiletalske obrambne sile so sestrelile 48 sovražnikovih letal, povečini štirimotorne bombnike. Novi i&p&M japonskega letalstva Uničenih sai 11© ktal - Hude ameriške Izgube na otoku Leyte Tokio, 4. nov. Japonci so dosegli v stalnih napadih letalstva proti ameriškim in-vaz:jskim četam na Levti in proti ameii-ški oskrbovalni mornarici 2. in 3. novembra nove uspehe. Na letališčih Talcoban in San Pablo so uničili ali zažgail nad 110 sovražnikovih letal. Prav tako so. zažgali neko sovražnikovo prevozno ladjo. Japonci so izgubili 5 letal. Tokio, 4. nov. Japonski glavni stan je objavil v soboto poročilo o dosedanjih uspehih japonskih braivlcev na otoku Leyte od pričetka ameriške invazije od 20. oktobra do 31. oktobra. Po tem poročilu je izgubil sovražnik doslej 4500 padlih in ranjenih. Japonci so uničili 12 oklopnikov ter potopili ali poškodovali 115 izkrcevalnih čolnov. Japonske obalne baterije so poškodovale neko sovražnikovo križarko. Neka japonska napadalna skupina je uničila 20 letal. Tokio, 4. nov. Tukajšnji vojaški krogi poudarjajo, da poskušajo v poslednjih dneh sovražnikove čete na otoku Leyte zadeti v Grauenvolle bolschewistische Verbreclien In Ostpreussen Wie die Berichte des deiitsehen Oberkommandos der Wehrrnaeht bekanntgegehen ha-ben, ist es den deutschen Truppen in erfolgrelchen Gegenangriffen gelungen, die Sovvjets bei Goldap und im Raum von Gnmbinnen zuriiekzuvverfen. In den vvieder befrei-ten ostoreussischen Orten, in denen sich der Feind nur vvenige Tage aufgehalten hat, stiessen unsere Soldaten auf g ran sige Spuren bolschevvistischen Terrort, und Mord- brennertums. Unsere Btlder zeigen die Gesichter zvveier ostprenssischen Bauerinnen, die beide von den Mordhanditen in schandlicher VVeise vergevvaltigt und dann ermordet vvurden. Die eine vvurde erschossen, die andere mit dem Gewehrkolben erschlagen, nachdera ihr eine Anzahl Stiche in die Brust versetzt worden war. (Foto Keiner-Atlantic) Grozni boljševiški zločini v Vzhodni Prusiji Kakor so objavila vojna poročila vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil, se je nemškim četam po nspešnib protinapadih posrečilo vreči boljševike pri Goldapn in Gumbinnenu nazaj. V zopet osvobojenih vz hodnopruskih krajih, v katerih se je držal sovražnik samo nekaj dni, so našli nemški vojaki grozotne sledove boljševiškega terorja in morilskega besa. Naši sliki kažeta obraza dveh vzhodnopru skih kmetic, ki sta biU obe od morilskih tolovajev na odvraten način onečaščeni in nato nmorjenL Prva je bila ustreljena, druga ubita s puškinim kopitom, potem ko je dobila poprej še več vbod I ja je v v prsi. Množice Ljubljančanov so Imele v nedeljo na predavanju sovjetskega profesorja Grotova priliko videti filmske posnetke o Izkopavanju žrtev boljševiškega terorja v Katinu in Vinici. Se večje množice so pro-Sle dni videle v ljubljanskih kinomatogra-flh filmske posnetke o Izkopa žrtev komunizma v Jelendolu. O enakih grozotnih najdbah poročajo prav sedaj iz Vzhodne Pruslje iz krajev, v katere so prodrle boljševiške čete, a so bfle že po nekaj dneh od Aemžkft oddelkov zopet potisnjene nazaj. Naj bo Katin ali Jelendol, Vinica ali Vzhodna Prusija — povsod kaže komunizem svojo nečloveško čud. Vsak dan prinaša nove dokaze, kako je morilski bej neločljivo združen s komunistično zablodo in kako komunizem povsod načrtno ruši, požiga in mori. Zato je tudi reakcija povsod enaka In drugačna biti ne more: ne-pomirljiva borba proti komunizmu v vseh njegovih pojavih. Ta zapoved velja za vse narode, ki hočejo rešiti svoj obstoj, tudi Sft Sovfincc* v bok japonske višinske postojanke v notranjosti otoka. Cilj teh sunkov je najprej Ca-j rigara na severnem delu otoka, Japonci pa so s protisunki prestregli sovražnikove napade, tako da so boji v glavnem še vedno na področju prvih predmostij pri Tacloba-nu in Dulagu. Izkrcanje sovražnikovih čet na sosednjem otoku Samarju smatrajo tukaj kot razbremenjevalno akcijo. Tokio, 5. nov. Po poročilu iz japonskega glavnega stana so v petek zjutraj napadli japonski letalci severnoameriška letalska oporišča na otokih Saipanu in Timianu. Napadi so bili izvedeni, ko so se Japonci prepričali, da so na teh oporiščih številni severnoameriški bombniki, s katerih so nameravali Anglameričani napasti japonsko matično območje. Japonski napadi so trajali dve uri. Razen tega sta bili napadeni letališči Aslito in Boleri na Saipanu-Zadetki v polno so povzročili na letališču Boleri velike požare. Tokio, 6. nov. Kakor javlja japonsfci glavni stan. je napadel posebni letalski zbor »Kamikaza« 5. novembra sovražnikove pomorsike sile v vodovoju zapadno od Filipinov in potopil eno letalonosilko, na-daljna pa je bila težko poškodovana. Nadalje je napadel letalski zbor »Kamikaza« v vodovju vzhodno od Filipinov sovražnikove pomorske sile in težko poškodoval eno sovražnikovo nosilko letak Kakor javljajo, je napadla v noči na 4. november japonska podmornica sovražnikove pomorske sile vzhodno od Filipinov in potopila nosilko letal razreda »Essex«. Berlin, 4. nov. Nemški listi komentirajo molk ameriškega tiska o priliki težkih izgub ameriške pacifiške mornarice. Glede na komunike vrhovnega poveljnika ameriške pacifiške mornarice admirala Nimitza z dne L novembra, v katerem trdi, da je bik) v drugi bitki pri Filipinih poškodovanih le več ladij ter ne podaja podrobnejših izjav, ker bi lahko bile podrobnosti koristne sovražniku, piše »Volkischer Beobachter«, da je ameriški admiraJ molčal iz povsem drugega razloga. V vseh ameriških poročilih o pacifiških bojih prikrivajo ameriškemu narodu resnico o težkih izgubah, ker se boji Roosevelt iz volilnih razlogov, da bi mu to utegnilo škodovati. »Volkischer Beobachter« pripominja, da so poučili ameriško javnost o ameriških izgubah pri Pearl Harbourju šele ob obletnici bitke. Zato se tudi ne sme nihče čuditi nad sedanjim Nimitzovim komunikejem. V ostalem pa so podali Japonci ameriškim sanjačem jasne dokaze, ki dovolj označujejo obseg angloameriškega poraza. Boji na Leyti postajajo sifovitejši Tokio, 5. nos". Kakor je razv idno iz poslednjih vojnih poročil, postajajo boji japonskih branilcev na otoku Levtc proti izkrcan;m Američanom vedno silovitejši. Sovražnik poizkusa na vsak način zavzeti ali na novo ustvarti letališča, da bi dobil letalsko premoč nad tem filipinskim otokom, ker so Japonci v bitkah pred Form oz o in vzhodno od Filipinov uničili večino ameriških nosilk letal. Iz vojnih poročil je nadalje razvidno, da je prodrl sovražmk doslej na približno 18 kilometrov zapadno od Dulage v bližino kraja Burauven do višine 7 kilometrov zapadno od Teclobana. Sovražnikovo predmostje obsega kraje Alangalang. Past rana in Dagami. Letalski napad na Filipine Tokio, 5. nov. Približno 300 sovražnikovih letal je danes napadlo Filipine. Letalci so bombardirali Manilo. Clark, Field m Legespi, vendar označujejo škodo kot majhno. Nadailjnje podrobnosti o tem napadu še niso znane. Smatrajo, da so odletela sovražnikova letala z nosilk letal, tai se mude vzhodno od otoka' Luzcna ^^■■■■■■■■■HMHHHMBaBMMaaBaHaaaMB Zatemnitev od 17.10 do 6.*o ft Pod rdečim terorjem v Sovjetski zvezi Predavanje sovjetskega univerzitetnega profesorja Sergeja Grotova v Ljubljani Ljubljana, 6. novembra Na poti v Italijo, kamor ga je italijanska vlada povabila na predavateljsko turnejo, se je profesor rostovskega vseučilišča Sergej Grotov ustavil za nekaj dni v Ljubljani. Včeraj ob 9. dopoldne je priredil v veliki Unionski dvorani javno predavanje, da prikaže izrez iz razmer v Sovjetski zvezi po 25 letih boljševiškega režima, Zanimanje za predavanje je bilo tako veliko, da so poslušalci popolnoma napolnili razsežno dvorano. Mnogo je bilo med njimi tudi rojakov prof. Grotova, ki prebivajo stalno v Ljubljani. Pred pričetkom predavanja je bil predvajan film o Katinu in Vinici. Slike na platnu so kazale mirno pokrajino ob zgornjem Dnjepru. Mogočna reka spokojno teče skozi sanjave gozdove. Breg se ponekod strmo spušča k valovom. Na griču stoje stavbe, v katerih je imela svoje prostore GPU, od tam drži peščena pot v Katin-ske gozdove, kjer so bili postreljeni tisoči poljskih častnikov. Peščena zemlja je vsa prekopana, grobovi se odpirajo drug za drugim. Posamezni so dolgi do 20 in široki do 16 m. V njih leže trupla drugo poleg drugega, drugo vrh drugega. Film prikazuje tudi obdukcijo trupla generala Smolaminskega. Kakor skoro pri vseh drugih je tudi pri njem vzrok smrti nedvomno ugotovljen, saj se le predobro pozna sled strela v tilnik. Izkopavanj so se udeležili tudi zastopniki tujih držav in predstavniki mednarodnega Rdečega križa iz ženeve. V ustih in nosnicah nedolžnih žrtev je najti često pesek, kar kaže, da so bili še živi, ko so bili pokopani. 12.000 Poljakov leži tukaj in vsi kličejo v nebo grozno obtožbo proti boljševiškim morilcem. Kar se je dogajalo v Katinu s poljskimi častniki, se je zgodilo v Vinici v Ukrajini s sovjetskimi državljani. Slika je tu prav ista. V velikih jamah leže nametana trupla. Svojci umorjenih žrtev skušajo prepoznati svoje drage in bridko jočejo ob pogledu na j njih iznakažena trupla. Tudi grški episkop z Olimpa je prisostvoval izkopavanju, da potrdi vsemu svetu grozovitost teh umorov. Po predvajanju filma je spregovoril nekaj uvodnih besed g. Ivo Vadnjal. Za njim je spregovoril prof. Sergej Grotov, ki je govoril v ruskem jeziku in je njegova izvajanja sproti prevajal njegov rojak g. Igor Rjedkin. Prof. Grotov je spočetka omenil svoje življenje v Sovjetski zvezi, kjer je živel vse do 1942. leta. Več let je bil kot politični osumljenec na prisilnem delu v raznih kazenskih taboriščih, ob izbruhu vojne je postal vojak v kazenskem bataljonu, ob prihodu Nemcev v Rostov pa se mu je posrečilo pobegniti. Ruski narod je v verigah, je nato v svojem predavanju med drugim nadaljeval prof. Grotov. Vladajo mu židje, ki z roko ruskih ljudi pobijajo Ruse in se cinično smejejo, ko odvažajo desettisoče v koncentracijska taborišča, kjer mnogi od lakote in naporov v kratkem času poginejo. Pri vsem tem pa se nihče ne upa črhniti besedice in mnogi celo ploskajo ob umorih najboljših Rusov, tako velik je strah, da ne bi nje same doletela ista usoda. Na čelu vseh taborišč sta v času, ko je bil pre- davatelj tam zaprt, stala 2ida Rapoport in Frenkel, ki sta sedaj na čelu vojne industrije, kjer tisoči internirancev gradijo bolj-ševiške tanke in aeroplanč. Položaj delavca v Sovjetski uniji je kljub vsem obljubam slabši kakor pred svetovno vojno. Tedaj je ruski delavec s svojim delom lahko preživljal pet ali šest otrok. Sedaj pa ne more niti dveh, čeprav delata oba z ženo. Tudi v mirni dobi je maslo luksus, meso je na mizi le ob nedeljah, obleka je nadvse pomanjkljiva in stanovanjske prilike so silno težke. Vsaka družina ima zase le eno sobo, mnogokrat pa se morata v isti sobi stisniti po dve familiji. Razumljivi so neprestani prepiri med posameznimi družinami, ki so tako nenaravno stisnjene druga k drugi. Nadzorstvo nad delom v tovarnah je zelo strogo. Ce delavec dela dobro, ne more menjati svojega mesta, ker pač dobro dela in ga zato v tovarni rabijo. Ce pa dela slabo, je v nevarnosti, da ga obtožijo sabotaže in ga zavoljo tega zapro. Ce delavec zamudi 20 minut delo, mu prvič odtegnejo za 3 mesece polovico plače, drugič mu odtegnejo polovico plače za šest mesecev, tretjič pa pride za eno leto v zapor, to se pravi, da spi in je v zaporu, dela pa v tovarni, vse leto pa prejema polovično plačo. Kako velik je stalni strah pred GPU, sovjetsko politično policijo, kaže značilna zgodbica. Neki inženir je imel izredno srečo, da je imel s svojo družino dve mali sobi v Moskvi, kjer je stanoval z ženo. dvema sinovoma in snaho. Neke noči je nenadoma potrkalo na vrata. Vsi so se prestrašili, meneč, da je prišla policija. Končno je oče trepetajoč šel odpret. Kmalu se je vrnil in dejal z veselim glasom: »Pomirite se. hvala Bogu ni nič hudega. Prišli so samo povedat, da naša hiša gori . .. Zaradi izredno velikih izgub, ki jih je imela sovjetska vojska, so morali v aprilu 1942. pritegniti v vojsko tudi ženske od 18. do 25. leta, ki deloma opravljajo vojaško službo, deloma pa služijo na fronti kot te-lefonistke, kuharice in pisarniške moči. Ker so pobrali tudi mnosro konj po kmetijah in za traktorje ni nafte na razpolasro. se na kolhozih po pet do šest žena vpreže v plug in tako orje polje. V tovarnah delajo tudi 14-1etni in celo 12-letni otroci. Pri teh razmerah se zdi nerazumljivo, kako da se sovjetski vojak vendarle tako bori. Vedeti moramo — je dejal g. predavatelj — da že oo prvega one vcepljajo vojakom strah pred ujetništvom. Lažejo jim, da Nemci ujetnike kratko malo pobijejo. Obenem pa iim tudi groze, da bodo izvajali represalije nad družinami posameznih vojakov, če bi prišli v vojno ujetništvo. Tako je razumljivo, da se vsak silno boji ujetništva in se preda le tedaj, če je položaj tako obupen, da ni drusrega izhoda. Občinstvo je s pozornim zanimanjem sledilo izvajanjem g. predavatelja, čicar jasna izvajanja so strgala lažno krinko propagandnih laži, katere edine so lahko videli Inozemski obiskovalci Sovjetske zveze in si na podlagi teh napačnih dejstev ustvarili napačno sodbo. Ob koncu se je g. predavatelju za njegova izvajanja zahvalilo z močnim ploskanjem. De Gaulle Je razočaran ® is. Berlin, 6. nov. Z grozovito enakostjo kažejo vsa poročila iz dežel, ki jih -obvladujejo sovjetski oblastniki, da postopajo boljševiki povsod na isti način. Povsod se dogaja vse po istem navodilu: Boljševiki se vgnezdijo v deželo na podlagi tako zvanih dogovorov o premirju, ki so ga podpisale strahopetne izdajalske vlade, se nato vključijo v celotno upravno in notranjepolitični sestav vlade, ohromijo živčni sistem ljudskega organizma, dokler ne nastopi popolna ohromelost in dokler niso nastale iz nekoč živahnih ljudi brezvoljne trde lutke, s katerimi dela nato Moskva kar hoče. V R.umuniji je stvar uspela že tako daleč, da so postavili novo vlado z močno bolj-ševiškimi stremljenji, čije glavna oseba je pravosodni minister boljševik Patrascanu. V Moskvi pa tudi s to vlado še niso zadovoljni in napovedujejo ostre represalije proti Rumuniji, ki baje ni točno izpolnila pogojev premirja. Tako se bo pojavila tudi v Bukarešti neka oseba slično kakor na Finskem notranji minister, ki bo na vsako moskovso zahtevo prikimala z glavo ter jo označila kot pravično ln modro, češ da ustreza volji rumunskega naroda, ki mora to zahtevo tudi tečno izpolniti. Ta finski minister je dobil vrednega tovariša v bolgarskem izdajalcu Stainovu, ki je izjavil v priliznejnem govoru napram Moskvi svojemu mučenemu narodu, da so boljševiški pogoji premirja za Bolgarijo »prav dobri«. Bolgarija je odločena izpolniti sprejete obveznosti in uvesti »pravi demokratičen« režim. Nato je pozval bolgarski narod, naj se ravna po boljševiškem zgledu, kajti samo notranji sovjetski moči se ima za zahvaliti, da je prišel tako daleč. Kako daleč je prišla Bolgarija, je razvidno iz smrtnih obsodb, ki jih izrekajo vsak dan tako zvana revoluciiska sodišča. Tcda tudi finskemu notranjemu ministru, ki se zvija pred Moskvo kot črv v prahu, rij njegova podložnost nič pomagala. Edini odgovor, ki ga je dobil ta pri-liznjenec, je nova grožnja s strani finskega boljševika, ki je izjavil, da mera ta vlada izginiti, ker ne ustreza idealu »prave demokracije«. Splošen položaj na Finskem pa postaja pri tem od dneva do dneva slabši. Vlada popolno pomanjkanje goriva, ker Finska zaradi prevoznih težkoc in zato, ker so sovjetski predstavniki zaplenili finske železnice in ladje, ne more dobavljati niti lesa, ki ga ima kakor znano na pretek. Razen tega so sovjetske oblasti v veliki meri deportirale gozdne delavce. Finsko preskrbovalno ministrstvo v Helsinkih je objavilo, da bodo moraH finski potrošniki zopet vrniti dodeljene jim količine premog«, in celo vrsto finskih industrij bodo morali zaradi pomanjkanja premoga sploh zapreti. Povsod primanjkuje premoga, ki so ga prej uvažali tz Nemčije. Tudi tukaj bodo boljševiki Izrabili položaj, da bodo potisnili Fince v bedo, ki 1» s temelja uničila njiihovo življenjsko moč. Na ppsebno oster način napada sedaj Moskva tudi Iran. Najostreje napada predsednika in razvnema s svojimi agenti ljudsko nerazpoloženje. Po Churchillovem nalogu je izjavil list »Times«, da je meskov-«e]4a po petrolejskih koncesijah v Ira-. Ni ocjrfijiega pamet- nega razloga, zakaj hoče iranska vlada razpravljati z Moskvo o petrolejskih koncesijah šele po končam vojni. Tako bodo brezdvomno nastopili v naslednjih tednih tudi v Teheranu dogodki, ki bodo j>ospe-gili priključitev dežele kot delne republike k Sovjetski zvezi in ki bodo nadalje uničevali vse iranske odporne sile. Btinstmlfa ne izpolnfnie nu u- Stockholm, 5. nov. Kakor javlja r?dlo Moskva, je izročila zavezniška nadzorna komisija predsedniku rumunske prevratne vlade, generalu Sanatescu noto, v kateri ugotavlja, da Rumuni nezadostno izpolnjujejo nekatere določbe o premirju z dne 12. oktobra. Nota opozarja predvsem na nezadostno delo rumunskih organov glede povračila sovjetske imovine, ki so jo »oropali« Rumuni med zasedbo. Zavezniški nadzorna komisija zahteva hitro in točno izpolnitev vseh pogojev dogovora o premirju. Zmeda v BsSgarlji Zagreb, 2. nov. Notranji rnnster ?ov-jetsko-bolgarske vlade je bil prisiljen, da bi obvaroval vsaj videz avtoritete napram kaotičnim razmeram, nastopiti v radiu proti samovoljnemu delovanju milice in je podal istočasno nekaj omembe vrednhpr'-znanj glede resničnih razmer v Bolgariji. Dimltrov ©dlosa o tssodi Bolgarije Budimpešta, 5. nov. Iz neke izjave, ki jo je podal sofijski zunanji minister Stainov po svojem povratku v Sofijo, glede pogajanj o premirju, je razvidno, da so se pogajali v Moskvi tudi s šefom kominterne Georgijem Dimitrovom. Stainov je namreč izjavil, da so doprinesli k izidu pogajanj za premirje tudi razgovori, ki jih je imela bolgarska delegacija z Molotovom, Nlkojanom in Dimitrovom, Grške obtežbe proti Bolgarom Bern, 4. nov. Papandreujeva vlada hudo obtožuje bolgarske okupacijske čete v Traciji in Macedoniji. Po vesti kairskega radija, sita ministra Porphyroghenie in Lambrianidas, ki sta se vrnila s potovanja po Traciji in Makedoniji. Izjavila, da so tamkaj Bolgari "umorili 60.000 Grkov. Očividno nameravajo izvr-š.ti v Atenah tozadevno kako poiit.čno akcijo. Druge vesti pravijo, da je zaprosila grška vlada Anglijo in Zedinjene države, naj izvrše preiskavo. Grki proti pogojem za fftreatftlrfe z Bolgarijo Siockholm, 5. nov. Voditelji nekaterih grških strank so sklenili predložiti vladi noto, v kateri bodo izjavili, da bolg&rsk- pogoji premirja nasprotujejo pravicam in zahtevam Grčije. Te zahteve se nanašajo na ozemlja, ki so bila deloma pod bo'gareko zasedbo v Jugoslaviji, namreč Makedonijo in deloma na steoo bolgarsko ozemlja. Berlin, 6. nov. Francoski Izdajalski general De Gaulle je prevzel z vodstvom komunist eno usmerjenega odbora, fci hoče nastopat v Parizu pod sovjetskim nadzorstvom in ameriškim varuštvom kot viada. vlogo, k: je težja kakor potovanja med Alžirom, Londonom m Casablanco. kjer je sprejemal samo povelja svojih gospodarjev. Kakor javlja švicarek list »Susse«, je izjavil sedaj v Annecyju, kjer je smel govoriti po d boljševizem nadzorstvom. da sedanjost Franc! ,e ni ravno blesteča n da »preizkušnje« še niso končane V besedi »preizkušnja« «e odraža skrb. ki jo občuti De Gaulie glede svoj? bl:žnje okolice Boljševiki ki jih je De (iau''e sam razvnemal v nj hevem razrusiliem delovanju n k so jih na njegovo odredbo oborožil, so medtem ukazali svojim tolpam, naj ne ubogajo De GauIIoveea ukaza o izročitvi crožja Čutijo se dovolj močne, da uveljav jo svoio voljo ter napravijo Franc jo zrelo za sevje-rizacijo. Pri tem jim pomaga io never.etno razmere, ki so iastop'le v Franciji pr, ar-goamerišk. zasedb; \ek Reuteriev p-jsebni dopisnik javlja iz Pariza, da bo mesto melo žalostne in mrzle božične prpzivke. V Fmn-cij ni prevozn h sredstev ,n de'ovn:h «1 za civilne potrebe ker mora bti vse na razpolago Angloameričanom. Rudarji v severm Franciji. k kažejo močne znake izčrpanja, lahko opravljajo samo še manjša dela. Medtem ko je prevoz n preskrba s kurilom povsem nezadostna. je tudi prehrana nerešen problem. Po angloameriškj zasedbi brezposelnost v Parizu stalno narašča Tamkaj je že ?00.tX'0 popolnoma brezposelnih n tisoče takšn h. ki sc samo delno zaposleni tr prejemajo največ 75% svoje prejšnje plače medtem ko postajajo stro3c za življcnie vedno večji Ta slika je dopolmena s pc-roč.iom švcarskega lista »Le Democrate«, k /;av •&, da Komunistične tolpe obvadaio ekraje Nlir.es. De-ziere, Narbonne. CNrcarsonne in Perpignon. »Svenska Dagblaoet« javlja, da je položaj v Parzu kritičen Boljševiki seda i. tud močno napadajo De Gaulla. V Lvonu. Marseillu, T-skvi. AngIoamerič3nom je napravil zaželene usluge, sedaj je za nje brez vrednost in v VVashmgtonu in Londonu ne bodo nit: m.gnili, če ga bo odstranilo sovjetsko veleposla n.štvo v Parzu k: je sedij prav za prav edin gospodar francoske notranje politike. Finska pod boljševiškim pritiskom Stockholm, 4. nov. Finski netranji minister H"' '-'i. je z veliko previdnostjo označil v n radijskem nagovoru daljnosežna na, ..otstva, ki so nastala med Finci in sovjetsko nadzorno komisijo v razlagi dikatata o premirju. Hillila je moral priznati, da je razpoloženje finskega prebivalstva močno padlo, pii čemer je izjavil, da je to nastalo zaradi sovjetskega razlaganja posameznih določb dogovora o premirju. Ker je finska vlada brezpogojno izročila svoj narod sovjetskim oblastnikom, odstranijo ta naspretstva v razlaga-. nju vedno tako, da se finska vlada priključi sovjetski razlagi. Zato so tudi, kakor je priznal Hillila, pričeli zapirati številne osebe na Finskem, ki so bile zaslužne za narodno samostojnost Finske. Izgleda kot hudo norčevanje, če je Izjavil salonski boljševik Sundstram v Gote-borgu na svoji poti skozi Svelsko, da je Sovjetska zveza vrnila Finski svobodo. Za to »svobodo« je značilno že zadržanje finskega tiska, ki na vse pretege hvali boljševike. Stockholm, 5. nov. Nekateri višji mestni uradniki Stockholma. med njimi predsednik mestnega sveta, ki so se pravkar vrnili z informacijskega potovanja po Finski, so se deloma zelo kritično izrazili o izvajanju pogojev premirja. Pokazalo se je, da razlagajo na sovjetski strani doJo-čila »zelo svobodno« In po svoji lastni volji. Posebno veliko razočaranje so doživeli Finci pri določbi glede plačan ja odškodnine. Kakor ugotavlja »Folkets Dagbladet«, so objavili vsemu svetu, da znaša ta odškodnina 300 milijonov dolarjev, selaj pa izjavljajo na sovjetski strani, da bodo morali plačati Finci ta znesek v vrednosti denarja iz 1. 1938, s čimer se zviša plačilo na 700 milijonov dolarjev. Stockholm. 6. nov. Po poročilih angleških dopisnikov je pričakovati, da bodo razširili finsko vlado. V vlado bosta sprejeta dva komunista, ki sta bila do-lej zaradi boljševiškega delovanja v za.po.-u. Oslo, 5. nov. Posebni dopisnik lista »Mor-genposten«, Egil Hartmann, piše o-razpoloženju prebivalstva na severnem Norveškem: »Cim dalje pridemo na sever, tem bolj dobivamo vtis, da prebivalstvo razume resnost položaja.. V Tromsoju je vse polno beguncev. To majhno mesto ob Ledenem morju je postale središče za evakuacijo ogroženih ozemelj in mora reš'ti pač največji problem, pred katerim se je kdaj koli znašla severna Norveška. Zaseden je vsak razpoložljiv prostor in celo cerkev so dali na razpolago za bivanje beguncem, ki bežijo pred boljševiki.« Eazreieftev Porkale končam Stockho1m, 5. nov. Finski radio je razširil uradno poročilo, da so meje ozemlja Porkkale, ki je bilo odstopljeno Sovjetski zvezi, dokončno določene in da bodo v 14 dneh dokončali z demarkacijskim delom. Razorožitev finskega varnostnega zbora » Stockholm, 6. nov. Kakor javlja Stock-holms Tidningen« iz Helsinkov, so izročili po odrčdbi o razpustu finskega varnostnega zbora v nedeljo orožje vsi člani finskega varnostnega zbora. V Helsirikih je bila izročitev skoro 100 °/o. Ameriški pohlep po švedskem prenaogu Stockholm, 4. nov. Kakor javlja londonski dopisnik lista »Svenska Morgenbladet«, so v angleških industrijskih krogih vznemirjeni, ker so zastopniki Zedinjenih držav o priliki obiska neke švedske trgovinske delegacije v Severni Ameriki izrazili upanje, da bodo lahko po vojni izvažali ameriški premog na švedsko. Američani so utemeljevali svoje upanje s tem, da angleška premogovna industrija v prvem času po vojni verjetno ne bo mogla Izvažati premoga na švedsko. Angleški industrijski krogi so odkrito nezadovoljni s takšnimi ameriškimi konkurenčnimi metodami. Narašoafoča zanemarjenost bslf ševiške mladine Stockholm, 5. nov. V Moskvi je bila konferenca, ki se je bavila predvsem z vprašanji mladinskega skrbstva in zanemarjenosti otrok v Sovjetski zvezi. Tudi listi, ki so doslej molčali o zanemarienos4i otrok, so se zopet na široko razpisali o tem. Pri tem se je pojavila zopeit beseda Zavedajte se, da če v devetindevet-desetih primerih morda ne bo dejanska ga napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares- Zato oe izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znakn alarma v zaklonišče! Petrolej, kj ste ga prejeli za rezervno razsvetljavo ^ zaklonišču. nI dovoljeno uporabljati za privatno uporabo Od časa do časa bodo policijski organi vršili nadzor, Če imate Se dobljeno količino petroleja. »brezprizorniki« (zanemarjeni otroci). Tako je ugotovil list »Pravda«, da postaja zanemarjenost otrok vedno večja V Moskvi so prijeli 175.000 otrok, ki so hodiii okrog brez vsakega varstva. Sovjetski pritisk na Iran Stockholm, 4. nov. Moskovska poročevalska služba nadaljuje gonjo proti iranski vladi. Potem ko je izjavil iranski predsednik Said, da se lahko pri odklonitvi petrolejskih koncesij opira na merodajno javno mnenje Irana, očitajo sedaj v Moskvi Saidu, da je podkupil tisk. Trdijo, da je bila 28. oktobra konferenca, na kateri so poizkušali z grožnjami in podkupovanjem pridobiti urednike teheranskih listov, da bi se zavzeli za vladno politiko. Tako ojaču-jejo po preizkušeni sovjetski metodi pritisk iz dneva v dan, dokler ne bi bil dosežen cilj. Da Anglija tudi v tem vprašanju soglaša z Moskvo, je razvidno iz nekega poročila lista »Times«, ki pravi med drugim: želja sovjetske vlade po petrolejskih koncesijah v Iranu je dovolj razumljiva. Tudi ni nobenega razumljivega razloga, zakaj naj bi pričeli pogajanja šele po končani vojni. Stockholm, 5. nov. Sovjetski tisk napada po vesti »Aftontidningena« še naprej sedanjo iransko vlado. Na podlagi pisanja teheranskih Ustov prihaja sovjetski tisk do zaključka, da vodi sedanja vlada izzivalno in protizavezniško politiko. O Saidu trdijo, da pripravlja državni udar, da bi vzpostavil d:ktaturo in odpovedal pogodbo med Iranom, Sovjetsko Rusijo in Anglijo. Moskovska »Pravda« piše, da zasledujejo iranski listi položaj z veliko zaskrbljenostjo in da pozivajo Saida, naj odstopi, »preden bo prepozno«. Sedanje divje sovjetske ščuvanje proti Iranski vladi je izredno tipično za boljše-viško politiko. Najprej so pokupili iranske liste, sedaj pa se poslužujejo teh naročenih glasov kot »dokaz« za nujnost političnih izprememb. Ženeva, 5. nov. Boljševiki nadaljujejo gonjo proti iranskemu min. predsedniku Mohamedu Saidu Kakor javljajo iz Teherana, so tam že v soboto govorili, da je Said odstopil, potem ko so na sovjetski strani odklonili, da bi še z njim razpravljali Iranski parlament se sestaja vsak dan dvakrat na zasedanje, vendar je vprašanje, če bo dovolil podelitev novih petrolejskih koncesij. V vsej deželi vlada velika politična napetost V Moskvi odklanjajo dli#omatsfce stike s švleo Stockholm, 5. nov. Kskor javlja moskovska poročevalska služba, je odklonila sovjetska vlada predlog švicarske vlade za ponovno vzpostavitev dipomaitskih odnosov, ker »Švica doslej nikakor ni izpre-menila svoje prejšnjje sovražne politike napram Sovjetski zvezi«. Razne vesti Ženeva, 6. nov. Delav6ko združenje AFL (American Federation of Labor) je dokončno sklenilo, da se ne bo udeležilo takozvanega svetovnega kongresa delavskih združenj, k: bo v Londonu meseca januarja. Nasprotno pa bo odposlalo levo radikalno delavsko združenje CIO (Congress of industrial Organea-tion) v London delegacijo 12 mož pod vod-sitvOm njihovega predsednika. Ženeva. 6. nov Roosevelt je izjavil včeraj v Bostonu v nekem volilnem govoru med ostalim, da ta vojna »še dolgo ni končana. Pred nam' je še ogorčen, trd in krvav boj.« Amsterdam, 6. nov. Kakor javlja agencija Reuter je priznal Afganistan neodvisnost Libanona Turčija in Iran sita sedaj edini moha-medanski državi, ki še nista priznali nove države. Ženeva, 6. nov. Reuter javlja iz Wsshing-tona, da je prispel general St:lwell v petek zvečer v Washington. Stockholm, 6. nov. Reuter javlja, da se je v petek smrtno ponesrečil letalski maršal sir Francrs John Linnell. bivši namestnik letalskega poveljnika na Srednjem vzhodu. Bern, 6 nov. V Grenoblu je zletel v četrtek z neznanih vzrokov * zrak ameriški municijski vlak. Od 40 vagonov so jih rešX le devet. Železniški progi Grenoble—Lyon in Grenoble—Valence sta prekinjeni. Obvestila Slov. RK Pozivi: V poizvedovalnem oddelku. Marijin trg 5. naj se zglase pri referentu III sledeče osebe ali njih svojci: Marija Mauser, Jama Vera, Jerin Marija, Trbouc Josip. Zahvala: Tvrdka »Ateba« \ Ljubljani je poklonila Slovenskemu Rdečemu križu Lir 300.— v počastitev spom na blagopok. g. Tome Vilka Prisrčna hvala! Vrstni red za spreiemanje paketov od 6. do 10. XI. t 1. je naslednji: A. B. C in C v ponedeljek: D. E. F. G in H v torek; L J in L v sredo: K v četrtek; M v petek. Uradne ure so vsak delavnik razen sobote od 8 do U. dopoldne v petek pa tudi popoldne od 3 do pol 5 Zatemnitev od 17*lo do 600 Obvestila »Prevoda« Krompir za zamudnike Potrošniki, ki pri zadnji delitvi niso dobila krompirja na odrezke št. 21 do 26, ker ga je pri nekaterih tvrdkah zmanjkalo, ga morejo dvigniti vključno do torka 7. t. m. pti tvrdkah: šarabon, Zaloška c., I. del. konzumno društvo, Kmetijska zadruga, Maistrova, Nabav, zadruga železničarjev, Nabav, zadruga drž. uslužbencev, Vodnikov trg, Kmetijska družba, Novi trg. Gospodarska zadruga. Dunajska c. Opozarjamo potrošnike, da 8 tem dnem ti odrezkl končno zapadejo. Ona potrošniki, ki bi dobili krompirjeve nakaznice po tem roku, jih morajo predložiti Odseku za krompir, da jih potrdi. Krompir na odrezke od št. 1 do 20 Potrošniki, ki so dobili naknadno krompirjeve nakaznice, lahko dvignejo krompir na odrezke št. 1 do 20 le pri tvrdki »Ekonom«, Kolodvorska ulica do srede 8. t m. 6ospoilgrslg?o =r Enotne cene za cigarete v NemčijL Zaradi poenostavljenja dela v nemških tvor-nicah cigaret smejo te tvornice v bodoče izdelovati samo dve vrsti cigaret in sicer poleg cenene temne cigarete, ki predstavlja nov enoten tip, le še cigarete po 4 pfenige. Vse cenejše in dražje cigarete se ne izdelujejo več. Čeprav je cena enotna, vendar ni mogoče reči, da bi bilo s tem izvedeno popolno poenotenje. Posamezne tvornice bodo glede na okus svojih odjemalcev izdelovale cigarete po 4 pfenige iz različnih mešanic. Izdelovanje teh mešanic je v toliko omejeno, da v bodoče ne bo več cigaret izdelanih izključno iz orijentalskih tobakov, ki pa bodo tudi pri cigaretah po 4 pfenige prevladovali. Seveda bodo morali izdelovalci cigaret uporabljati v gotovem odstotku tudi domače in evropske vrste tobaka. = Rekordna vinska letina v Švici. Švica je s svojim domačim vinskim pridelkom doslej krila le del potrošnje in je morala znatne količine vina uvažati, predvsem iz Italije. Spričo okolnosti, da je sedaj uvoz vina iz Italije otežkočen, iz Španije in Francije pa sploh ni mogoč, pride Švici prav, da je imela letos rekordno vinsko letino. V primeri s povprečjem zadnjih 10 let, ko je Švica pridelala le okrog 620.000 ha vina, je lanski pridelek dosegel 1.3 milijona ha. švicarski vinogradniki se pri tej obilni letim celo boje, da bodo nastale tež-koče glede vnovčenja pridelka. Vsekakor je švicarski zvezni svet sporočil, da letos ne pride v poštev kakršna koli akcija za pomoč vinogradnikom, kakor je bila izvedena prejšnja leta. = Tudi Francija mora žrtvovati svoje zlato. Francoska dobroimetja v Zedinjenih državah znaSajo po angleških cenitvah okrog 1600 milijonov dolarjev; od tega odpade 900 milijonov dolarjev na deponirane zlate rezerve, ostalih 700 milijonov pa na zasebna dobroimetja v dolarjih. Po najnovejših informacijah, bo del teh dobroimetij na dolgotrajna prizadevanja francoske vlade oproščen in stavljen Franciji na razpolago. Dokler pa ima Francija zlate rezerve smatrajo v Zedinjenih državah, da nima pravice na. dobave po zakonu o zakupu in posojanju. Tudi Angliji so Zedinjene države pričele dobavljati vojni materijal šele po tem zakonu, ko je porabila pretežni del svojih zlatih rezerv. Podobno postopa Anglija glede blokiranih francoskin dobroimetij v Londonu. Ta se cenijo na okrog 100 milijonov funtov. Po enakih načelih, ki so bila merodajna v Washingtonu, bo Francija ta dobroimetja tudi v Angliji lahko uporabila le postopno ln bo zaenKrat le majhen del deblokiran. Londonski list »Times« utemeljuje tako postopno deblokira-nje s tem, da bodo v bližnji bodočnosti možnosti za uvoz angleškega blaga itak omejene, ker ni prevoznih ladij in je tudi francoski prometni sistem v popolnem neredu. Zato Francija v prvi dobi itak ne bo potrebovala večjih zneskov za financiranje uvoza. = Francija brez poštnega prometa. Kakor poroča londonski »Daily Herald« Franciji doslej še ni uspelo vzpostaviti poštni promet. Samo v Parizu funkcionira lokalna pošta. Oblastva napovedujejo, da bo mogoče šele v novembru postopno urediti poštni promet. = Usihanje angleškega izvoza. Prvikrat po treh leti m pol je angleški zunanji trgovinski urad objavil podatke o britanska zunanji trgovini. Ti podatki prikazujejo v svetli luči upadanje veljave ang'eške trgovine na svetovnem trgu n kažejo v primerjavi z naraščanjem ameriškega izvoza, kako slabi so izgledi Anglije, da b. po vojni dosegla prejšnjo veljavo na svetovnih trgih kaj šele da bi povečala svoj izvoz za 50%. kakor bo to potrebno za izravnavo plačilne bilance sprČo izgube dohodkov od naložb kapitala v inozemstvu in povečanja izdatkov za dolgove, najete v sedanji vojn.. Tako 50% povečanje Izvoza po vojni smatra za nuino potrebno tudi predstavnik severnoameriške trgovinske zbornice v Londonu sit Schuster Leta 1938. je znašala vrednost angleškega izvoza 471 milijonov funtov, predlansk m 269 milijonov, lani pa 239 milijonov Po vrednosti je torej izvoz padel na približno polovico Ker pa se je indeks cen izvoznega blaga dvignil na 171 točk (1938 = 100) predstavlja lanski izvoz le 140 milijonov funtov s kupno močjo funta iz leta 1938. Dejansko je torej padel zvoz na komaj 29% predvojnega izvoza Razumljivo je, da je občutno nazadoval izvoz živil in zlasti eurovin (premoga) Izvoz surovin se je izkrčil od 57 na 9 mil;jonov. Izvoz izdelkov (in to Angleže najbolj bol) pa se je skrčil od 375 na 200 milijonov Anglija n: izgubila samo tržišča v Evrop in ona na Daljnjem vzhodu, temveč izgublja tud tržišča v Afriki in Amerki Niti izvoz v Zedinjene države se ni dvignil V istem času pa se je ameriški izvo? bistveno povečal. V komentarju h gornjim števlkam priporoča »Time®« takojšen in odkritosrčen razgovor z Zedinjenimi državami o izvozn- politik' po vojni. Težave s*» še povečajo spričo ogromno naraslega angle^cega državnega dolga, ki je dosegel 24 milijard funtov. Angleški fnančni minister je svoje poročilo o državnem dolgu v spodnji zborn ci uvedel s pozivom naj se poslanci preveč ne ustrašijo m naj sprejmejo to poročilo z ieklen m srcem Dnevni izdatki za vojn« so se dvignil že na 14 milijonov funtov. Naročite se na romane »Dobre knjige* &g?Qggffgq • Na Dunaju je umrl znani zdravnik prof. dr. Karel von Noorden. Bil je eden izmed najpomembnejših zdravnikov, učenjakov in učiteljev, ki je z njimi razpolagala dunajska univerza. Noorden je učakal 86 let ter je bil rodom iz Bonna, študiral je v Tiibingenu, Freiburgu in Leipzigu ter je bil potem prvi asistent na medicinski kliniki v Berlinu. L. 1894. je šel v Frank-furt, 1906. je prišel na Dunaj, kjer je prevzel vodstvo prve medicinske klinike. L. 1913. mu je potekla pogodba z dunajsko univerzo, nakar je šel zopet v Frankfurt, od koder se ja vrnil leta 1929. kot 70-letnik zopet na Dunaj. Od tega časa dalje se je udejstvoval kot posvetovalni zdravnik dela v dunajskih bolnišnicah ter je veljal za specialista za bolezni preosnove. Njegov nauk o prehrani je bil zelo upoštevan. Ba-vil se je zlasti mnogo s pojavi sladkorne bolezni. Do zadnjega je profesor Noorden izvrševal svojo zdravniško prakso. 1. 1933 je bil imenovan za častnega meščana dunajskega mesta. * Japonski listi izhajajo samo na dveh straneh. Zveza japonskih časopisnih podjetij je objavila, da bodo japonska listi od 1. novembra dalje izhajali največ na dveh straneh obsega. Izjeme bodo dovoljene le še za izredne izdaje. * Smrt maršala Dilla. V neki wa-shingtonski bolnišnici je umrl maršal sir John Dill. Maršal je bil star 62 let in je bil že več mesecev bolan. Sir John Dill je bil ob pričetku vojne šef imperijalnega generalnega štaba ter je deloval doslej v Združenih državah kot vodja britanske mešane komisije. * Italijanske slike v Ameriki. Njujorški žid Samuel Kress je poklonil washington-ski narodni galeriji 71 italijanskih slik in 26 plastik. Bržkone so to umetnine, ki so jih po zasedbi južne Italije nakupili Anglo-amerikanci po ameriških trgovcih za nizke vsote ter jih odvlekli v Ameriko. * Afera z živiSskimi nakaznicami. V Ne-apelju je državna policija odkrila tajno tiskarno, ki je izdelala že veliko število živilskih kart. Po ugotovitvi policije so ukradli kliše v osrednjem uradu za razdeljevanje živilskih kart v Rimu. Policija je aretirala mnogo nameščencev urada za razdeljevanje živilskih potrebščin * Kg kruha — dve milijardi drahem. Grško prehranjevalno ministrstvo je določilo, da znaša cena za obrok kruha dve milijardi drahem. * Epidemije v Sibiriji. Nemški listi poročajo, da razdajajo epidemične bolezni že delj časa na področju Sibirije, zlasti v Irkutsku. Bolnišnice so tako prenapolnjene, da ne morejo več sprejemati bon'kov, ki so potrebni zdravniške pomoči. * Parnik z nad ti«oč potniki se je rotopil. 23. csktobra se je potopil v rokavu retke Jargce potniški parnik »Nantung«. Nad tisoč oseb je utonilo. Že pred pol letom se je v-led preobremenitve prevrnil nek drug pamik iste paroplovne družbe * Ameriške pipčarke. Ženske v New Yorku. Clevelandu in Los Age"esu so pričele kaditi pipe. Dijakinje univerze Ten-nessee se že sprehajajo s kadečimi pipami po univerzitetnem vrtu in celo po cestah. To je nastalo vsled pomankanja cigaret. V večini ameriških mest prodajajo le v redkih trgovinah cigarete in to doslej neznane znamke. * Sove so koristne živali. Čeprav so sove zelo požrešne, ne smemo pozabiti, da uničujejo v glavnem škodljivce. Nekje v Nemčiji so nedavno odkrili gnezdo sov, ki so v teku treh mesecev pokončale' 1596 miši, 134 polgan in 37 krtov. * Mleko se molze v c3naste posode, ne pa v cinkaste, kakor je bilo pomotoma, natisnjeno v nedeljski številki našega lista. Jože 3ekš: 99Sole v predmestju" Pozomica je prazna in zavesa je padla. — Misij več ne boš razpredal o šoli in predmestju, ki zagledal si v njiju luč sproščenega očesa. Mar ni. prijatelj, konec brez slovesa * vse tisto, kar bi nam še rad povedal, ko si k spominov polni mizi sedal in jih zajemal v živi tek peresa? — Poglavje nenapisane povest' šentpeteTski nam pojejo zvonovi in z nami plakajo ob tužni vesti. da zopet zagrnili so mrakovi nekoga, k« je šel po ravni cest, k duha in src zakrknjenih obnovi. Sprevodnice za cestna železnico Električna cestna železnica bo sprejela v službo 25 sprevodnic v starosti do 30 let, z osmimi razredi ljudske ali odgovarjajoče druge šole. Sprevodnice morajo položiti kavcijo v višini 3500 lir, bodisi v hranilni knjižici ali v menici. Prošnje je vložiti takoj na ravnateljstvo ECŽ v Zgornji Šiški. u— Novi grobovi. V petek je v Ljubljani umrl železniški revident. v pokoju Vilko Tome. Pokopali so ga včerajšnjo nedeljo pri Sv. Križu. Poleg najožjega sorodstva žalujejo za njim številni prijatelji in znanca. Danes pa so pri Sv. Križu pokopali uradnika »Prevoda« Andreja N o g r a -š k a, ki je umrl v soboto po dolgem trpljenju. Na Viču so davi brali mašo zaduš-nico za nedavno umrlim zasebnim nameščencem Trboveljske premogokopne družbe Jožetcm Bačarjem. Naj počivajo v miru! Užaloščenim svojcem izrekamo iskreno sožalje! u— Redek nebesni pojav. V petek 3. t. m. popoldne so prebivalci Dolenjske ceste in Galjevice v Ljubljani imeli redko priložnost opazovati dvojno mavrico na vzhodu. Zapadni in južni del neba sta bila jasna, ko je posijalo zahajajoče sonce. Za Rakov-niškim gradom se je tedaj pojavila ž:vo pisana mavrica, nad katero se je vzpenjala še ena v medlejših barvah. Dvojna mavrica v tej dobi je prava redkost. u— Namesto cvetja na krsto pok. g. Andreja Nograšek, danije 100 lir za društvo eleoih g. Lud. Čeme. u— Namesto cvetja za dr. Rogiro daruje Divina Defranceschi 200 lir za mestne reveže v cuikrarni, u— V počastitev spomina blagopokoj-nega gospoda dr. Antona Ro°ine, predsednika apelacijskesta sodišča, darurje gospa Vera Papeževa za gluhonemo deco 300 lir. Letošnje Vodnikove knjige (roman Lojzeta Zupanca »Pod križem« in Vodnikova pra-tika 1945) izidejo v drugi polovici t. m. Poverjeniki in člani, pohitite z nabiranjem in s priglašanjem. članarina znaša letno 38 lir. — Strnimo ae v krog Vodnikovcev! u— Učite se strojepisja; praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poki1 cu. Novi dnevni in večerni tečaji prično 6., 7. in 8. novembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učUišče »Christofov nčni zavod«, Domobranska 15. u— Kdor še ni prejel korenja in pese naj se javi v pisarni malih gospodarjev na Gallusovem^ nabrežju 33. u— Policijska kronika. V torek 24. oktobra je bilo ukradeno v Tavčarjevi ulici moško kolo dr. Alojzija Visenjaka. Kolo je znamke »Puch« s tov. št. 28.029. V sredo 25. oktobra so neznanci ukradli mošku kolesi Franca Rotarja tn Maksa Ruglja. Rotarjevo kolo, ki so ga odpeljali izpred kina Matice, je znamke »Junior« s tov. št. 67.505 in ev. št. 232.565. Rugljevo kolo, ki je bilo prav tako ukradeno pred Matico, je znamke »Victoria« z ev. št. 2414. V četrtek 26. oktobra je tat odpeljal pred hotelom Unionom moško kolo neznanega lastnika, znamke »Pancer« s tov. številko 111.611 in ev. št. 12.538. V ponedeljek 30. oktobra je bilo ukradeno na Tržaški cesti Albini Gabrovi žensko kolo znamke »Ju-nior« s tov. št. 730.038 in ev. št. 232.308. Kolo je vredno 10.000 lir. V št. Vidn ob Savi je priredila stranka nedavno zborovanje, na katerem je predaval okrožni vodja dr. Hochsteiner o nevarnosti boljševizma. Na Bledn je umrla dne 26. oktobra voj-vodinja Meklenburška. Zadnja leta je živela v svoji vili. Domače prebivalstvo je ple-menitašinjo dobro poznalo. Električno razsvetljavo so dobile v zadnjem času Malenice pri Rožaku na Koroškem. Novi vod je dolg 14 km. Za električno napeljavo si je stekel največ zaslug inž. Jože Vilčnik. Les je važna sirovi na. V Weldenu na Koroškem so imeli pretečene dni zborovanja koroški strokovnjaki za les. Zborovanju je prisostvoval inž. W:nkler kot zastopnik Gauleiterja. Obravnaval je važnost lesa za voino industrijo. O nalogah Koroške v preskrbi z lesom je govoril predsednik gospodarske zbornice za Koroško dr. Kern. Zbo- rovalci so na koncu zaobljubili zvestobo Fiihrerju. V Celovcu so umrli: 79 letna zasebnica Sabina Dickermannova, • 63 letna Terezija Kreutzwirthova, 19 letni pisarniški pisar Jcžef Vipavnik, 83 letna upokojeni višji oficijal Alojz Kessner, 21 letni pomožni delavec Leopold Hclzer, 73 letna vdova po zidarju Elizabeta Rapnikova in 65 letni advokat dr. Georg von Sendelmayer. Na Koroškem je umrl po daljši bolezni v 79.1etu svoje dobe višji oficijal državnih železnic Franc Bartol. Pokopali so ga 26. oktobra v Beljaku. Iz št. Vida ob Glini je padlo v zadnjem času več ondotnih rojakov. Med njimi je tudi Robert Habernik. Umrl je koroški rojak Ernest Vračko. Zapušča sorodnike v Celovcu in na Štajerskem. Zaradi nečastnega ponašanja je bila obsojena 45 letna Marija Trstenjakova iz Miirzzuschlaga na eno leto ječe. Lugovo esenco je po pomoti izpila 2- letna Lizelota Naklerjeva iz Beljaka. Dobila je hude notranje opekline ter so jo morali odpeljati v celovško bolnišnico. Usoden padec. Nameščenka Terezija Mel-hiorjeva iz Celovca se je pred kratkim ponesrečila na plannah, kjer si je zlomila no go. Planinski reševalci so jo prepeljali v celovško bolnišnico. Pod tramvaj je prišla 19 letna Marija Herniggerjeva iz Celovca. Pretresla si je možgane ter so jo morah odpeljati v bolnišnico. Novi rektorji v Gradcu in Leobnu. Nemški državni minister za znanost, vzgojo in ljudsko izobrazbo je imenoval nove rektorje na tehnični visoki šoli v Gnadcu ter na montanistični visoki šoli v Leobnu. Za rektorja na tehnični visoki šoli v Gradcu z veljavnostjo od 1. novembra 1944 do 31. oktobra 1946 je imenovan dr. ing. Ar-min Skokljič, za rektorja montarnistične visoke šole v Leobnu pa je bil imenovan prof. ing. Jožef Fugievvicz. Predelavski kandidati za mojstre. Obrtniška zbornica za Štajersko v Gradcu je pred kratkim preizkusila večje število kandidatov, ki so se potegovali za mojstrski naslov. Nad četrt leta so ti kandidati pohajali tečaje, potem ko so opravili v svojih obrtih po 60 ur tedenskega deta. Kandidati so skušnje večinoma dobro piestaill ter so jim bile izročene listine, ki izpričujejo njih usposobljenost za mojstre. Začasne prometne omejitve na Štajerskem. Štajerski Gauleitar dir. Ueberreiter je izdal s talkošnjo veljavnostjo odlok o prometnih omejitvah na svojem upravnem področju. V prvi vrsti, pravi odlok, dia je treba predložiti za vsako potovanje v Gradec, v koliikor presega razdalja 50 -km, posebno dovoljenje. Takšno dovoljenje je treba predložiti pri bTagajni postaje, na 'kateri hoče potnik stopili v vlaik. Poziv tržaškega škofa. Po terorističnem napadu na Trst dne 23. oktobra je naslovil tržaški škof mons. A. Santin na duhovščino in vernike poseben poziv za pomoč vsem onim Tržačanom, ki so bili zaradi omenjenega napada kruto prizadeti. Ob koncu svojega poziva izraža pričakovanje, da se bo srce tržaškega prebivalstva odzvalo njegovemu pozivu ter pošilja vernikom svoj blagoslov. Srebrni delovni jubilej. Te dni je vse osebje tržaškega vseučilišča svečano proslavilo srebrn delovni jubilej gospodične Ire Jur-ko, ki je 25 let uslužbena v vseučiliškem tajništvu. Rektor prof. Roletto je ob tej priliki pred zbranim osebjem naglašal njeno vestnost in vzorno službovanje. Cene petroleju. Pokrajinski gospodarski svet v Trstu sporoča, da je določena cena petroleju na področju Jadranskega primor-ja na 727.80 lir za stot v prodaji na debelo. Potrošniki prejmejo liter po 6.85 Ur. Razdeljevanje sira. Tržaški potrošniki prejmejo te dni po 100 gramov sira na odrezek 83 do 86 živilske nakaznice. Sir prejmejo tudi potrošniki občin Milje, Dolina, Tržič, Gradež in Postojna. Cene siru je v nadrobni prodaji po 28.60 lir kg Razdeljevanje piškotov otrokom in bolnikom. Otroci do 3 let in bolniki lahko prejmejo te dni piškote namestu kruha v količini do največ 10 dnevnih obrokov za mesec november. Tramvajska voznina eno liro. Družba ACEGAT objavlja nove cene, ki so stopile sedaj v veljavo. Električni tok za gospodinjstvo se bo glede cene zvišal za 50%, pri tramvaju pa za 100%. Stoodstotni bo tudi povišek pri vodi. Tramvajska vozndna bo do 8.30 0.50 lire, od 8.30 do 22. pa eno liro. Pristojbina za prtljago je bila zvišana za 0.50 Ure. Abonmaji bodo podraženi za 80%. Vsi kmetijski tehniki in strokovnjaki se morajo ne glede na to, če so v državni ali zasebni službi, javiti na pristojnem mestu zaradi vpisa v poklicni seznam. Pojasnila daje sindikat poljedelskih tehnikov v Im-brianijevi ulici 5. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu: 56letna Terezija Batič, 60letni Ognjeslev Sancin, 17letna Jola Cunja, 76 etna Antonija Arič - Hrovatin ter 2lletna Nives Mozetič. Himen. V Trstu so se poročili uradnik Marij Lombardo in nameščenka Ida Zigon, zasebnik Bruno Volarič ter uradnica Vi-nicija Marinič. Ljudsko gibanje. Dne 1. in 2. novembra je bilo v Trstu 6 rojstev, 24 smrtnih primerov in 7 porok Smrtne poškodbe je dobila 421etna Iza-bela Saladin iz ulice Mlin na veter 56. Padla je v bližini Grljana z železniškega voza. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegla za poškodbami. Vse kradejo. Se neizsledeni drzni vlomilski zlikovci so se vtihotapili v brivnico 28 letne Camparessi v ulici Pondares 2 ter odnesli večjo množino perila, kolonjske vode ter drugih predmetov. Iz kavarne Marija českona so odnesli dve buteljki likerja, iz oblačilne trgovine 42 letnega Antona Marzarija pa 300 robcev, 59 bluz, 32 moških srajc, 300 parov ženskih nogavic, 59 otroških obleke in drugih stvari v vrednosti več tisoč lir. Iz stanovanja 55-letnega Otona Seina so ukradli -par škornjev in druge stvari. Tržaška policija, zasleduje storilce. Ponesrečencu 42letrni Jakob Bodiej iz Gambijeve ulice 43 je padel po stopnicah in si zlomil levo podlalitnico. — 70letna gospodinja Cecilija Radič je pri padcu dobila razne poškodbe. — 421etnemu Sil-viju Kristanu je spotoma, ko je šel po Istrski ulici, priletel v levo oiko kamen in mu ga raniL — Avto je povozil 32ietnega Albina Parovela iz Rojana. Ima poškodbe na levi nogi in desnici. — 80leina Jožefina Andreoli si je pri padcu zlomila levo nogo. — 50letoega Petra Vodopivca iz Istrske ulice 18 je povozil avto. Ima več ran. — Avto je povozil na Rocolu 25letnega Adri-jana Vatovca in njegovo 2Lletno ženo Ade-1q iz Julijske uilioe 152 ter zakonca 27-letnega Atilija Marchiga ter njegovo 22-letno ženo Marijo. — Razne poškodbe ima 411etni mehanalk Rudolf Terkovič, ki je padel v obcestni jarek. — Levo nogo sije poškodovala pri padcu po stopnicah 56lefcna Olga Torbinelli. — Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Iz V8! sveH v Gorici. V Gorici je praznik Vseh svetih in praznik Vseh vernih duš posebno lep, ako Imamo lepo vreme, saj je Gorica obdana a samimi vrtovi ter vsi goje prekrasne krizanteme vseh možnih velikosti. Vse to bajno cvetlično bogastvo je romalo na ta dan na razna pokopališča, predvsem na glavno goriško pokopališče na Mirenski cesti. Bilo je lepo vreme, večina goriškega prebdvaJstva se je lahko odlolžila spominu svojih rajnih. Blagi obiskovalci grobov so darovali za slovensko socialno pomoč. Prijava stavbnega gradiva. Dne 5. novembra je potekel rok za prijavo stavbnega gradiva pomožnih strojev in priprav. Pri strojih mora biti označena tudi tvornica, leto izdelave, proizvajalna moč tn gonilna sila. Goriška prefektnra poroča, da je dovoljeno pošiljanje zavojev pripadnikom bivše italijanske vojske, ki so internirani v Nemčiji. Zavoji ne smejo biti težji od 5 kg. VSi dijaki in dijakinje, ki še niso opravili sprejemnega izpita za prvi razred na slovenski gimnaziji v Gorici, bodo še naknadno izprašani Zglasijo se lahko k rednemu pouku vsak dan popoldne cfo 2. Naknadna vpisovanja ae še sprejemajo. Šolska maša za gimnazijce je določena za v ponedeljek ob 9. uri na KotanjevicL Živilski obrold za november. Te dni so pričeli z razdeljevanjem živil goriškim potrošnikom, ki prejmejo v novembru po 1 kg testenin, 1 kg riža, pol kilograma ječmena na odrezek testenin, 1 dcL olja, 250 gramov sladkorja (za otroke od 3 let 1 kg), pol kilograma sadne mezge za potrošnike nad 65 let, 1 kg sadne mezge za mladino do zaključenega 18 leta. Vsi lastniki delavske živilske nakaznice prejmejo v novembru poseben dodatek olja, in sicer po 1 del. dodatka na redni obrok. Cene posameznim živilom so sledeče: Testenine po 4.20 oz. 4.30 lir za kg. Riž po kakovosti 4.30, 5.30 in 6.40, olje 5.65 lir del., ječmen 5 lir kg, sladkor 13 lir kg, sadna mezga 26.50 lir kg. Razdeljevanje jajc. Pokrajinski prehranjevalni urad v Gorici opozarja potrošnika, da prejmejo jajca po 7 lir na odr&zek 27. živilske nakaznice. Praznovanje godu Karla Boromejskega. V soboto na god Karla Boromejskega, ki je patron goriške semeniške cerkve, je imel goriški nadškof v omenjeni cerkvi ponti-fikalno mašo in popoldan slovesne večer-nice. Novi žrtvi izstrelka. 8-letni Alojz Štekar in 9-letni Jožef Ive iz goriške okolice sta našla izstrelek, ki sta se z njim igrala. Vrgla sta ga na kamen. Sledila je eksplozija in sta oba hudo ranjena, štekarjevo zdravstveno stanje je zelo resno. pozor na tatove. 32 letna Antonija Tor-telli iz St. Maura se je med alarmom zatekla v bližnje zaklonišče. Ko je bilo konec alarma, je ugotovila, da ji je izginila denarnica s 1000 lirami, 3 živilske nakaznice in druge stvari. — V mestni tržnici je bdla okradena 35 letna gospodinja Alojzija Vecchiet. Drzen žepar ji je izmaknil 115 lir, dokumente in živilske nakaznice. Beležnšcs* KOLEDAR Torek, 7. novembra: Engelbert. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poletne noči Kino Sloga: Granlhotel Paradiž Kino Union: Raj na zemlji Kino Moste: Ples s cesarjem DEŽURNE LEKARNE Danes. Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramo:, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Zatemnitev od 17.I0 do 6.Z0 DRŽAW50 GLEDALIŠČE DRAMA Sieda, 8. novembra, ob 17: Matiček se ženi. Red C. četrtek, 9. novembra, ob 17: September. Red D. Torek, 7 novembra, ob 17: Jakob Ruda. Red B.* * Iv«n Cankar: »Jakob Roda«. To delo Je psihološka drama sebičneža, ki koleba med svojim hotenjem in dolžnostjo do sočloveka. V njej je razkril Cankar prepade človeškega značaja in konflikte vesti. Drama ima tri dejanja. OPERA Torek, 7. novembra, ob 17: ManOn. Red A. Sreda, 8. novembra, ob 17: Mignon. Red Sreia. četrtek, 9. novembra, ob 17: Clivia. Red četrtek. * J. MaSsenet: »Manon«. Opera v štirih dejanjih (šestih slikah). Napisala H. Meil-hax; in F. Giile. Prevedel N. štritof. 1. slika se godi na dvorišču gostilne v Amien-gu; 2. v stanovanju des Grieuxa v Parizu; 3. Cours la Reine; 4. v seminaru St. SuL pice; 5. v hotelu Transsylvanija; 6. na cesti v Havre. — Dirigent: dr. D. švara. Režiser: C. Debevec. Scena: inž. E. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva. Iddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 7. NOVEMBRA 7.00—7.10: Poročila vnemščini; 7.10—9.00: Jutranji koncert; vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10'Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda; 12 15—14.00: »Koncert za razvedrilo«, radijski orkester vodi D. M. Sijanec; 14.00—14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vaška godba in sopranistka Branka Strgar, spremljata: Avgust Stanko s harmoniko in Franc Stanič s kitaro; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—18.30: Prenos nemškega osrednjega sporeda: Fopodansko kratkočasje 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nemško in slovensko); 18.45— 19.00: Zdravniška ura, dr. Mermolja Zdenko: čudežna hranitvena dopolnila — vitamini; 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos)); 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.15: Prenos prireditve Nemške akademije — Schubertov večer — sodelujeta altistka Elza Karlovac in pianist Marjan Lipovšek; 21.15—22.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano; 22.00—22.15: Poročila v nemščini, napoved sporeda; 22.15—23.00 Plesni orkester vodi M. Vodopivec; 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. sgi* o Prispevek k vprašanju našega strokovnega izrazja Kakor je umljivo pri vsakem sorazmerno mladem jezika, ki še nima stare in bogate slovstvene tradicije, je tudi v slovenščini še mnogo jezikovnih vprašanj spornih ali nerešenih. Kakšen širok krog zajemajo ta vprašanja, je posebno živo pričal hrup, ki je nastal 1. 193-5 v zvezi z izidom »Slovenskega pravopisa«. Majhen narod nima velikega premoženja, toda eden največjih njegovih zakladov je jezik, zato ni čuda, če je pri nas izredno mnogo ljudi, ki jim je celo v izredno težkih in usodnih časih skrb za jezikovna vprašanja več kakor samo neke vrste osebna muhavost. — Mnogo nerešenih vprašanj je ostalo zlasti na področju slovenskega strokovnega be-sedja in izrazja. Potreba, da pridemo do zanesljivega in enotnega izrazja, je v vseh strokah pereča in najboljši strokovnjaki, ki imajo kaj čuta tudi za jezik in za jezikovno kulturo, se trudijo, da bi prispevali koristne deleže za jezikovno povzdigo na področju svoje stroke. V pravkar izišli drugi izdaji praktično potrebne in koristne knjige ing. Cirila Jegliča »Pridelujmo več dobre zele-njadi« ie pisec, ki se je tudi že v »Jutru« oglasil k vprašanjem pravilne kmetijske slovenščine, dostavil svojemu spisu sestavek z naslovom »Nekaj pripomb o strokovnih izrazih«. V uvodu tega sestavka izvaja ing. Jeglič med drugim: Občutljive! pravijo, da je včasi kar hudo poslušati kmetijsko slovenščino, ki jo pišejo nekateri naši strokovni veljaki. No, prav za prav bi se mogli mnogi izmed teh piscev opravičevati: vsi naši agronomi so se šolali v tujini in domača univerza je pač že lepo pomagala drugim strokam, medtem ko je kmetijska znanost morala ostati skorajda docela izven njene »pristojnosti«. Je pa res, da nahajamo v slovenskih kmetijskih člankih in knjigah čedalje več strokovnih izrazov, ki kažejo, da se nekateri pisci še bore malo brigajo za točnost in jasnost strokovne besede. V strokovnem nazivju manjka enotnosti celo tedaj, ko je nujno potrebna, in tako nastaja zmeda v pojmovanju strokovnih izrazov. Zato se dan na dan čujejo želje, da bi tudi kmetijske stroke začele urejevati svojo terminologijo. Za ta namen je pa treba izbirati in zbirati strokovna imena, ki jih kmetijski pisci že rabijo, pri vsaki besedi preiskati njen pomen in pretehtati njeno dosedanjo veljavo; jasnim pojmom morajo ustrezati jasne besede in vsak izraz je treba strokovno in jezikovno prečistiti. V kmetijstvu imamo že od zdavnaj mnogo preprostih in domačih, toda jasnih besed in izrazov, ki lahko točno označujejo nekatere občutljive strokovne pojme. Koliko živih, lepih in nazornih besed je zbranih v Brezniku, ki pa jih naši kmetijski pisci tako poredko rabijo in skorajda ne poznajo. Marsikdaj je pa treba po naše izoblikovati še nove strokovne pojme, ustvariti nova imena, ki jih napredujoče kmetijske vede nujno potrebujejo. »Slovenščina ima mnogo imen, ki jim narod daje isti pomen, strokovnjak pa jih mora ločiti, ker za različne pojme potrebujejorazlične oznake. Pred pol stoletjem, ko je Pleteršnik zbiral besede in izraze za svoj slovar, je bilo marsikaj drugače kot danes.« Sicer pa tudi Pleteršnik opozarja v svojih Pripomnjah, da je slovar le hramba za jezikovno blago, iz njega morajo pisci za svoje stroke paaetno j e m a t L »Besednjak je zatočišče, kamor se zateče človek prav tedaj, ko je v svojem znanju negotov, ko m« nekje nečesa manjka. Vsak besednjak pa je nepopoln — jezik sam je v večnem razvoju, njegov razvoj ni in ne more biti nikdar dokončan, pa tudi stroke se stalno razvijajo, njihove oznake niso In ne morejo biti dokončne. Tako se dogaja, da najdemo včasi v besednjaku vse mogoče stvari, le tistega ne, kar iščemo, kar trenutno potrebujemo.« In prof. Ramovš nas opozarja: »Jezika ne delajo jezikoslovci, marveč vsak človek, kadar ga nuja v to prisili, da hoče in mora svojo misel tako izraziti, kakor želi, da bi bila sprejeta.«: Prav je, nadaljuje ing. Jeglič, da se spomnimo na ta opozorila tudi pri kmetijskem pisanju. Neugodna in nerodna stvar je namreč to, da nimajo vsi, ki hočejo pisati in pišejo, dovolj razvitega jezikovnega čuta. Ne bi torej bilo odveč, če bi naši jezikoslovci kdaj pa kdaj posebej rešetali in vejali naše kmetijsko besedje ln izrazje ter nas spomnili, kaj je napak ln kaj je prav. Pleve odstranjevati je hvaležno delo zlasti danes, ko vsi naši časopisi čuda mnogo pišejo o kmetijskih vprašanjih ln ljudje čuda mnogo bero. Kajpada ne bo še pravega uspeha, ako n. pr. strokovni pisci, ki pravijo, da se ne utegnejo ukvarjati z »jezikoslovjem«, brezskrbno prepuščajo svoje proizvode v likanje krasočutnemu pesniku, ki stroke globlje ne pozna in pač ume-je spretneje spletati stavke, no vzlic najboljši volji ne opazi v spisu trdih ln grdili terminoloških spodrsljajev. Nato se pisec bavl z nekaterimi konkretnimi primeri ln pravi vmes pravilno: »Dostikrat pišemo prehitro, površno ln s površnim pisanjem drug drugega pohujšujemo. Uho sam je ogluSelo. jezikovni čut otopel, tako da včasi že težko razločimo pošteno in lepo domačo besedo od lažnivega spačka ali nepotrebne tujke.« Svoja Izvajanja končuje Ing. Jeglič s temle pozivom: »Obdelujmo tosej vrtove — skrbno pa obdelujmo tudi zapleveljeno njivo, kjer nam razstejo še nebogljene kali nove kmetijske slovenščine.« Posneli smo kot kronisti slovenskih jezikovno-kulturnih prizadevanj nekatere misli, ki kažejo, da se tudi na kmetijskem Slovstvenem področju čuti živa potreba prečiščenja in poenotenja strokovnega be-sedja in izrazja. Ing. Ciril Jeglič ima nedvomno dober čut za lep in čist jezik, zato že njegova knjiga »Pridelujmo več dobre zelenjadl« v svoji predelani izdaji nudi znatno oporišče za kmetijsko terminologijo. Vse to pa bo — prav tako kakor v drugih strokah — obveljalo šele tedaj, ko nam bodo najbolj poklicani jezikoslovci pripravili z obilnim gradivom Iz raznih strok kar se da izčrpen strokovni besednjak, odkoder bo mogel strokovni pisec ali pisatelj z najmanjšo izgubo časa zajemati kar najboljše ln najzanesljivejše izraze, ki jih potrebuje ali pri katerih hoče dognati, ali so jezikovno pravilnL Iz gledališke kronike Nastop ge. Janje Baukartove v »CIivi£« V nedeljski predstavi DostaDove opereto »Clivia« je nastopila v naslovni vlogi ga Janja Baukart-Sterietova. Gospa ni novinka ▼ našem glasbenem življenju. Kot glasbeno solidno izobražena perica je že ponovno nastopala na odru ljubljanske Opere in v koncertnih prireditvah našega Radia. CJlvia je nedvomno njena dosedanja največja in najznačilnejša vloga.- Odlfcuje jo prikupen, značaju vloge in same operete posebno ustrezajoč nastop, ki razodeva šarm in temperament. Razmah igre je nekoliko zadrževala razumljiva trema; poleg tega bi se morda prileglo večje Število nj, kakor jih je dejansko mogla imeti ta prizadevna in za gledališče pesionTim pevk*. Njen glas ni sicer posebno voluminozen m Intonacija ne Se vedno dovolj čista, vendar je že lepo izoblikovan, prijetno barvan in j« dovolj dobro prestal preizkušnjo v forteju prav kakor v pianu. Uveljavil se je prav tako v solo točkah, kakor v duetih, čeprav na nekaterih mestih ni zmagoval orkestra, toda tak: pojavi so v začetni stopnji odrskega razvoja malone normalni. Vsek ko bo treba paziti mi jasno izgovorjavo: Skratka, gospa Baukartova je kot Clivia pokazala, da je njeno gledališko stremljenje v lepem sk'adu s sposobnostmi ter igralsko m pevsko kulturo, ki sd jo je doslej pridobila. Pričakujemo, da bo. ta uspeh izhodišče nadaljnjega, še uspešnejšega razvoja. Pevka je prejela med aplavzom občinstva številne šopke. Izmed ostalih sodelujočih je bil v posebno dobrj formi Koren v vlogi Juana Dam igo. S posebnim zanimanjem pričakujemo njegovih nadaljnjih nastopov, posebej še v vlogah, ki bodo izrazito tenorske in v katerih se bodo tudi na področju težje glasbe — kakor smo prepričani — zmagovito pokazale njegove sposobnosti in njegova uporabnost v našem gledališču. Zapiski Disertacija o siovenskih narodnih plesih. Pred tedni je na univerzi v Leipzigu doktoriral dr. Matej Lenard iz Št. Vida nad Ljubljano z disertacijo o slovenskth narodnih plesih. Nove knjige na Hrvat^em. V Zagrebu eo feSe ▼ zadnjih tednih naslednje nove knjige: »Edhema MaJabdiča. Zeleno busenje«. Josipa Andreisa »Uvod n glasbenu estetiku«, Ah-meda Muradbegoviča »O mer paše Letas a Bosni«. Bare Popapiča »Trgovanje croačkm i žutšm robljem u novom vijefcu« ji Ham-<£je Malica »Iz naše mahale«. « jk ŠPORT Bilo |e samo 4:0 Včeraj je Hermes v povratni tekmi zasluženo zmagali nad Villaeher SV s štirimi godi razlike • •• Ljubljana, 6. novembra. Drugo srečanje med ljubljanskimi in koroškimi nogometaši na ljubljanskih tleh, ki je veljalo za vrnitev dveh gostovanj enaj-atorice 2SK Hermesa v Celovcu in Beljaku, je bilo včeraj odigrano na šišenskem stadionu v nekoliko manj slavnostnih okoliščinah kakor prvo, ko so pred tremi tedni po dolgih letih prvič v našem mestu spet nastopili nogometaši iz tujine. Prireditelji so po starem načrtu prostor spet okrasili ln tudi sicer lepo pripravili, prireditvi pa je bilo izredno naklonjeno tudi vreme in dogodki pod nebom, saj je z napetostjo pričakovana tekma lahko začela samo z neznatno zamudo in končala samo pet minut predčasno ob razmeroma še dobri vidljivosti Obisk sam je, kakor so poznavalci vedeli v naprej, nekoliko zaostajal za onim pred tremi tedni, ker je bilo takrat vendarle nekaj gledalcev preveč nejevoljnih in sedaj dovolj trdovratnih, da niso hoteli ponovno videti take nogometne predstave, toda kljub vsemu se je zbralo na prostoru do 3§00 gledaleev, ki so prav gotovo prišli na svoj račun. Najprej glede pozitivnega številčnega izida, potem glede živahnega poteka prve polovice igre in ne nazadnje tudi zaradi mnogih skoraj veselih prizorov po odmoru, za katere so skrbeli igralci obeh taborov na račun svoje stabilnosti in najbolj preprostega nogometnega znanja. Med občinstvom je bilo tudi to pot mnogo vojaštva, ki pa spričo manj očitne udarnosti gostujočega moštva vsaj glasovno ni prišlo do pravega veselja. Ob 15.30 sta se sodniku g. Hinku Kosu obe enajstorici predstavili v naslednjih sestavah: Villacher SV: Rasbornik, Rukavina, Maier, Palkovič, Napečnik, Tengg, Melchior, Kalčdč, Pellech, Voeel, Belak. Hermes: Oblak, Aljančič, Nagode I, Perharič, Pilej, Pišek, Trškan, Brodnik, Hac-ler, Nagode, Smole. Gostje, ki so se morali v zadnjem hipu odreči nekaterim močnejšim igralcem ter vzeta s seboj nekaj šibkejših moči, so imeii brez dvoma najmočnejše orožje v svoji obrambni formaciji, v katero je bila skoraj ves čas vključena tudi vsa krilska vrsta Posebej se je tukaj izkazal bivši Herme-žan Razbornik v vratih- pa tudd oba branilca sta ogromno posla opravila v splošno zadovoljstvo. Vedeti je treba namreč, da je glavni del igre potekal pravzaprav v obrambnem prostoru gostov, ki so se nekajkrat rešili hujšega poraza samo zaradi tega, ker so obrambi priskočili na pomoč malone vsi lastni igralci, povrh tega pa so domačini tudi ."streljali silno netočno in za-igravali otroško lahke pozicije. Beljaška napadalna vrsta, ki je imela svoji najmočnejši sili na obeh krilih, izbornega Mei-chiorja in silno prodornega Belaka ,je očitno trpela zaradi nepopolnosti v sredini, tako da se je -vodja napada Pellech v glavnem omejeval na dolge prodore, ki pa niso uspevali. Moštvo je v ceioti zaigralo fair in požrtvovalno, po tehnični višini pa ni presegalo povprečja in že po svoji sestavi ni moglo računati na uspeh. Priznati mu je treba, da se je do kraja držalo in borilo in prav do zadnjega poskušalo doseči vsaj častni zgoditek, ki bi ga bilo navsezadnje tudi zaslužilo. V domačem moštvu, za čigar sestavo je bilo mnogo vika in krika, pa tudi zakulisnih sporov, o katerih na tem mestu ne kaže razpravljati, so igrali samo trije Herme-žani, ostala mesta pa je zasedlo pet igralcev Ljubljane in trije iz Iztoka, tako da moramo po pravici govoriti o nastopu ljubljanske nogometne reprezentance. Tudi ta enajstorica je bila po včerajšnji igri vse prej kakor vredna pretirane pohvale. Res je, da je dosegla prav učinkovit izid — povrhu vsega je še skoraj za polovico manjši, kakor bi ga po poteku igre moralo zabeležiti — toda kot celota ni zapustila prepričljivega vtisa. Posamezniki so se močno odražali od drugih in doseženi izid je mnogo prej rezultat raznih ugodnih okoliščin kakor pa uspeh smotrnega in premišljenega dela med vsemi. V splošnem pa je treba reči, da je v moštvu kljub vsem predhodnim dogodkom le bilo nekaj duha in dobre volje in da so se vsi to pot potrudili vsaj toliko, da so kolikor toliko zabrisali nevšeč-ne dojme po zadnji taki preskušnji. V napadalni vrsti je to pot najbolj ugajal prodorni Nagode, ki je tudi sam zabil dva efektna gola, medtem ko sta ostala dva igralca v sredini močno zaostajala za njim. Smole na levem krilu je prišel prav do Izraza šele v drugi polovici igre, ko je dobil pravi stik z ostalo petorico. Krilska vrsta je svoj posel na splošno opravila dobro, predvsem sta ugajala Pišek na levi in Pilej s svojo izredno koristno igro z glavo. Ožja obramba ni zagrešila hujše napake. Včerajš- D. Goebeler: 30 Sestri In »®n« Ko man »Seveda ne pri veliki slepariji v mestni blagajna, kajti tam ni mogel biizu, ampak že prej, pri raznih temnih zadevah, tihotapstvih blaga in deviz ter sleparski igri v halberstadtskih tajnih kluibih. Nd še dolgo, kar je prišlo na dan.« »Sele zdaj? Kako je to mogoče?« »Oh, taka reč pride zmerom na svetlo! Sami pravite: šušljali so o tem človeku že od nekdaj, a zdaj so prijeli nekoga, ki je bil takrat zapleten v tisto stvar. Izblebetal je vsa imena, in Maltenovo je bilo med njimi.« »Podjeten fant je bil, dekletom je mešal gferve, lepega Toma so ga imenovale, in zmerom je imel polne žepe denarja. Odkod? Stara mestna svetnica mu ga ni mogla dajati. Nu, in kaj je zaslužil? Mlad inženjer? Začetnik! Pri gosposkem Adolfu se je bilo lahko nalesti cvenka. Saj se je tudi hitro umaknil na varno, ko se je tu začelo sušijanje. Da se bo začasno spet tmeslo, pač ni pričakoval« »Saj ga je stric poklical na Nizozemsko y svojo železarno?« »V svojo železarno — beseda ni napačna. Som je služil v neki tuji tovarni za monterja, toda na Nizozemskem je bril mladi nja ljubljanska reprezentanca je zmagala neoporečno, toda naletela je tudi na nasprotnika, ki ni bil niti zdaleka tako nevaren kakor sicer manj sloviti iz Celovca. Kako je prišlo do 4: o 2e prvi udarci pokažejo, da Hermes ne bo imel pretežkega dela. Deset minut oblegajo domači beljaška vrata, toda vse se še razčisti brez nesreče. Razbornik se izkaže ponovno in igra se prenaša s polja na polje. Tu in tam je mnogo brezplodnega nabijanja in šele v 13. minuti si sledita dva kota na obeh straneh, ki pa ne prineseta nobene spremembe. Tudi v naslednjih 10 minutah sta ves izkupiček še sva kota v korist H., vendar je Razbornikova mreža še zmerom nedotaknjena. V 23. minuti je gneča pred istim svetiščem, Nagode preskoči dva nasprotnika in prisebno plasira mimo vratarja 1:0 za H. Igra se poživi, toda dogodkov v številkah ni nobenih. Tako traja »se do 42. minute, ko se Nagodetu po Smoletovem predložku spet nudi krasna priložnost, ki jo res tudi izkoristi. To je bil najlepši gol dneva in 2:0 za H. Po odmoru vložijo Beljačani mnogo volje, da bi zasukali potek dogodkov. Toda že po nekaj minutah se situacija spet visoko dvigne v korist domačinov, ki precej dolgo oblegajo nasprotnikova vrata Cela vrsta žog gre mimo njih ali čez nje in slednjič še Trškan zastrelja enajstmetrovko, tako da je izid še zmerom nespremenjen z dvema goloma v dobro H. Ko se Beljak za silo oprosti stalnega pritiska in izvije na drugi strani le neizkoriščeni kot v svojo korist, se slika spet obnovi v znamenju absolutne premoči domačinov. Stvar postaja skoraj enolična. Igralci izpušča jo najlažje žoge in grešijo kakor začetniki, med gledalci je mnogo smeha in zabave. Vsi se sprijaznijo z doseženim, toda v 32. minuti je Hermes spet v napadu in Razbornik lovi visoko žogo nezanesljivo. Trškan priskoči in potisne usnje v mrežo. 3:0 za H. Domačini se zdaj lotijo posla z novim ognjem in spet dolgo oblegajo beljaška vrata, toda vse se konča brez nove nesreče za goste. Na igrišče lega mrak in težko je slediti poteku. V 39. min. je gruča igralcev spet na beljaška strani žoga pride zviška pred svetišče in tam jo ujame Hacler z glavo ter neubranljivo plasira četrtič v mrežo. 4:0 za H Koti 5:4 za Hermes. Sodnik g. Hinko Kos, ki spričo discipliniranosti igralcev ni imel težkega opravka, je imel vendar pri dveh ali treh odločitvah težave sam s seboj. Zdi se, da je bil eden izmed golov, ki ga ni priznal, dosežen v skladu s pravili. Nedeljska tekma je v športnem pogledu nudila morda mnogo manj kakor smo bili vajeni v prejšnjih časih, prinesla pa je ljubljanskim gledalcem in tudi igralcem zadoščenje ob precej zveneči zmagi, ki bo edina ostala zapisana v kroniki letošnje nogometne sezone. Kdor pa je tekmi sam prisostvoval, jo je zapuščal s tiho zavastjo, da tudi šport in nogomet v teh časih ne moreta držati koraka s prireditvami, ld so jih dajali stari časi. Bil pa je vendarle majhen odlomek, ki nas je v znamenju športa v duhu približal tudi športnim dogodkom mirnih dni. V predtekmi je kombinirana mladinska! enajstorica vseh ljubljanskih klubov zmagala nad izbrano mladinske enajstorico, ki jo je sestavljala večina igralcev Viča, zmagala s 4:2. Tako še ni odločeno, kdo izmed teh 22 igralcev bo dokončno izbran v ono moštvo, ki bo v bližnji bodočnosti gostovalo z enakimi nasprotniki v enem koroških mest. Mladika — prva v mladinskem turnirju Ljubljana, 6. novembra. V tekmovanju mladinskih moštev za Mer-genthalerjevo darilo v žogah sta bili včeraj dopoldne na igrišču Ljubljane odigrani dve tekmi VH. kola, in sicer Mladnika — Vič 1:0 in Korotan Iztok 4:1. Prva tekma, ki je odločala o prvem in drugem mestu in sta jo oba nasprotnika zaigrala v pravem prvenstvenem stilu, se je končala s tesno zmago Mladikarjev, ki so si tako priborih prvo mesto in najlepše darilo med mladimi moštvL Zmagoviti gol je zadel 7 min. pred koncem po zaslugi ša-leharja V drugi igri je Korotan z lahkoto obvladal zadnje plasirani Iztok in zavzema trenutno četrto mesto v tabeli, mora pa še odigrati partijo s Hermesom, ka v razpredelnici sledi tik za njim. Po včerajšnjih srečanjih je tabela moštev v tej konkurenci takale: Mladika 6 6 0 0 25:2 12 Vič 6 4 1 1 17:2 9 Ljubljana 6 3 2 1 8:4 8 Korotan 5 2 1 2 16:5 5 Hermes 5 2 0 3 10:8 4 žabjak 6 1 0 5 2:29 2 Iztok 6 0 0 6 4:32 0 HALI OGLASI Kdor službo, plača a vsako besedo L »50, najmanjši snesek sa te oglase Je b 10.— Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 2-—, za vse druge oglase L 1.— ta besedo, vendar pa plačajo posredo-Talci L 1.50 ca besedo- Najmanjši iznos za te oglas* J« L li— Za vsak oglas Je treba plačati dri. mrprov. takso L aS0, a dajanje naslova ali Šifre p* L 3-— gospodična mlajša pridna m pošte, na išče zaposlitve v tovarni ali kaj sličnega. — Gre tudi kot postrežni ca k boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Ju. tra pod 'Samo v Ljubljani. 29740-1 SLUŽKINJO ali postrežnico Za ves dan, takoj sprejmem. — Plača dobra. c= preskrbo. Naslov: Zaloška 63. 29736-la FRIZ. VAJENKO sprejme Vorina. Pred škofijo 10. 29732-44 NEKAJ VOLNE dum v prejo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29784 3 PROFESOR matematike daje instruk cije Naslov v ogl. odd. Jutra 29728-3 ti t K* SLIKO Jakopiča, prodam. Povh Medvedova 1-1., nasproti gor. kolodv. 29652-6 ŠIVALNI STROJ znamke »Columbia«. dobro ohranjen, prodam. Ogled samo dopoldan. Poljanska št. ->3. 29699-6 GLASOVIR dobro ohranjen, v brezhibnem s trnju, zelo ugodno predam. Mestni trg 3-II. od 9. do pol 12 in od 2. do 3. ure. J-430-6 GRAMOFON kovčeg znamke Columbia, s ploščami, v zelo dobrem stanju ter pulo ver. srednje velik, čista volna in slona igračo, primernega z.i jahanje, ■ugodilo prodam. Fugina Gallusovo nabr. 4 m. 29718-6 KLAVIR dobro ohranjen, znamke Eherbar Wlen, črno pleskan, prodam. Ogled med 13. in 15. uro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29716-6 6 MOŠKIH MAJC triko Maco in hlač, pred vojnih, prodam. Naslov v ogL odd. Jutra. 29717-6 GARNITURE svilene, hlačke in k nimfa lneže, predvojne. 6 gar nltur, prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 29755-6 MOŠKE TELOVNIKE volnene, nove. par komadov. 3 daTnske Jopice vestjice, nove. prodjvm. Naslov v ogl odd. Jutra. 29754 6 MACCO moško ln damsko perilo novo. vsakega par garnitur, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29753-6 KLOTASTO HALJO črno in nove športne čevlje št. 38 ln 15 m rjave kotenlne, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29752-6 MOŠKO SUKNJO veliko, fino predvojno blago, prodam. Naslov Gorišek, Erjavčeva 20-11. št. 7. 29724-6 OTROŠKI VOZIČEK nov avtomodel, prodam Brejčeva 6. Zg. Šiška 29789-6 ČEVLJE št. 36 predam ali zamenjam za št. 38 z doplačilom. V poštev pridejo le dobro ohranjeni. Ponudbe na naslov: Ani Kocjančič, Rožna dolina c V. št. 19. 29771-6 RADIO Philips 10 cevni, ugod no predam. Ogled od 18 do 22 ure. Jegliče-va 5. pritličje. 29774-6 6 RJUH predvojnih, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 29777 6 BATIST SIFON 90 cm širok, predvojno ^ blago, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29778-6 MLADO KRAVO pri tretje.Ti teletu 8 me gecev "brejo, prodam. — Hradeckega ti. 47. 29504-6 DAMSKI KOSTUM malo rabljen, zimski, mo dre barve, volneno blago, prodam. Krakovski nasip 26 pritličje levo. 29720-6 JABOLKA zamenjam za čevlje, nove. št. 39 tn 37>/s. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jabolka. 29722-6 BLAGO za damski zimski plašč temnorjavo (buckle) ln 3 nove moške srajce št. 37. 36. 42. staro blago, prodam Naslov v oglas, nem odd. Jutra. 29756-6 ŠPORTNO KOLO lahko v teku, dobro ohranjeno, ugodno pro. dan Naslov v ogl. odd. Jutra 29758-6 RADIO z rdečimi ž.irncami ter magičnim očesom ugodno prodam. Cilenškova ul. 26 (Sv. Križ). 29760-6 2ENSKO KOLO Torpedo, dobro ohranje-no. prodam Vrtači 5-TIT de«no. 29762-6 MOŠKO OBLEKO za večjo, močno postavo •z nr..1 boljšega predvojne ga "blaga, skoraj novo, ugodno prodam. Vprašati pri krojaču Hrenu — Prešernova ul. 54-1. 29763-6 VIOLINO in daljnogled, prodam. N?*tov v ogl. odd. Jutra 29764-6 ŠPORTNI VOZIČEK zložljiv, v dobrem stanju. ugodno prodam, — Vprašati: Jesenkova 2-H Dirj-u 29766-« ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno pro dnm za 6000 lir. Povprašati lz prijaznosti pri hišniku. Igriška nI- 4. 29767-6 VISOKE CEFLJE močne, št. 43. usnjene golenlce in 2 bosanska predposteljnika, prodam. Naslov v ogl.' odd. Jutra. 29790-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, ugodno prodam. Naslov v ogL odd.Ju-tra. 29792 6 GLOBOK VOZIČEK krem. predvojni ln Jesenski kostum za majhno postavo, prodam. Na-slov v ogl. odd. Jutra. 29793-6 KRZNEN PLAŠČ damski, ^n Follen, siv astrahan ovratnik, krasen. skorr. nov in rjav usnjen moški suknjič — prodam. Naslov v oglas, nem odd. Jutra. 29782-6 Op0Z0tila Organi policijskega zbora so prejeli strog ukaz, da javijo sleherno prekrši-tev zatemnitve ter vse kršitelje zatemnitvenih predpisov takoj prijavijo. — V interesu občinstva je, da se pokorava predpisom protiletalske zaščite, ker bo sicer v nasprotnem primeru zadela krivce občutna kazen. Isto velja za nenpo števanje predpisov ob priliki letalskega alarma. Zatemnitev od 17.1 o do 6.2® JARČKE in eno leto stare putke. prodam. Hudovernikova ul. št. 41. 29797-6 KUHINJO c tridelno kredenco ln lepo sobno psiho, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 29794 6 ŽENSKI PLAŠČ zelo dobro ohranjen — ugodno prodam. Pirman krojač. Sv. Petra nasip št 19. 29795-6 KROMPIR zan.®njam Za jabolka. — Drofenik. Parmova 41 I. 29797-6 RADIOAPARAT znamke Philips, 5 oevnl, prodam. Na-iov v oglas, nem odd Jutra. 29798-6 MOŠKO OBLEKO sivo. še dobro ohranjeno proda Karlin Marjan Beethovnova 15. 29799-6 DAMSKI PLASč črn. volnen, zi srednjo postavo predvojno blago. zamenjam za šport nI plašč. Naslov v ogl-odd. Jutra. 29780-6 DVE ODEJI popolnoma novi. predvojno blago, ugodno pro dam. Ogled od 9. do 12. NjsIov v ogl. odd. Jutra 29800-6 SUKNJO za lOIetnega, damtko Jo pico in 4 m svile rumene za odejo, prodam.— Naslov v ogl. odd Jutra. 79783-6 GASPERČEK plašč Za 10 ln 141etnega fanta in punčko ter čev-tte št. 37 ln 42, črne, vi soke. prodam. Svetos.iv-ska 6-1 29785-6 KEMIKI POZOR! Prodam K;ppov aparat štupovnike. 2 ročni teht nlci (2 g 200 g) in druge kemične predmete in ke~ ikalije. Sveto, savska 6-1. 29786-6 ZIMSKO SUKNJO zi 16 do 18 letnega fanta. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29787-6 NOVE ODEJE prešite, svilene, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 29788-6 PIANINO v zelo dobrem stanju — prodam. Pegami, Eežgrad št. 13. 29809-6 MOŠKE ŠKORNJE moder damski kostum, fantovsko obleko ln kuhinjsko tehmi/», oro-dam. Ogled v ponedeljek, torek in sredo do 6 zvečer. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29725-6 DAMSKO TORBICO črno. veliko, usnjeno, damske črne volnene pla šče in obleke, črn toar-žunast plašč, orehov n je dilnico za 15.000 lir, oljnate slike in drugo — prodn m. Ogled od nedelje 13. pcpoldne dalje. Pred škofijo 19-L, druga vrata desno. 2B729-6 PRODAM komoletno konjsko prsno opremo. Boh te Poljanski nasip 16-IH. 29730-6 DAMSKE ČEVLJE športne, rjave št. 37-38 in črne št. 36 ter črne semiš in rjave salonar-Je št. 37. vse lepo, predvojno blago, prodam. Go spoevetska 95a-HI. levo. 29727-6 KNJIGE Valvasor. Tavčar, Mlakarjevi spisi ln dr. rarl-tete prodam resnemu in teresentu. Bežigrad 3-1. 29731-6 VOLNENO BLAGO predvojno, novo, sivo Za damski plakč ali kostum ugodno prodam. Iz pri, jaznosti vpraŠAtl v trgovini »Pri soncu-c Poga-čarjev trg. 29735-6 PRODAM skunks ovratnik, primeren za muf in manjši ovratnik; platnen prt s t>rtičkl. 6 kuhinjskih bri sač. kopalno frotirko. — brisačo frotirko dva kra sna svilena prta, primerno za neveste. Zglasitl med 8. io 10. Naslov ogl. odd. Jutra. 29737-6 DVE KITARI moški, prodam. Cimper. rnanova 3-1. 29738-6 ŠIVALNI STROJ Singer z dolgim čolnič-kom. prodam. Ogled v nedeljo dopoldne do 12. Pod hruško 6-1. gasilski dom, Zg. Slška. 29741-6 OTROŠKO POSTELJO mrežo in žlmm.oo. ma .„ rabljeno, prodam. — Erjavec, Malgajeva 8. 29742-6 PEČ železolončeno. trajnico, proda Novooor, Tavčar, jeva 13. od 11. do 12. ure. 29745-6 500 STRIPOV Miki-miške, naprodaj pri Rudiok. Levstikova 18 od 2. do 3. vire. 29746-6 ŠKORNJE št. 41 prodam ali zamenjam za gojzerje enake številke. Jesenkova 10,— spodnji zvonec. 29747-6 OMARO za obleko, dobro ohranjeno. iz trdega lesa — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 29748-6 COPATKE telovadne ln, h Ane čevlje št. 37. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29801-6 PRAŠIČA 60 kg težkega in krmo, prodam. Marija Klein —• Mariborska 62. _ 29803-6 JEKLEN METER šesti 1 a krivulj nik ln dru go. prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 29905-6 MOŠKO OBLEKO rjavo, športno. ? kratki, mi in dolgimi hlačami, to erednjo pristavo, skoraj novo. predvojno blago. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 29806 6 DAMSKI PLASč za srednjo postavo ne. premočljiv. pr.-dam Na slov v ogl. odd Jutra. 29898-6 EEEET3ESB lo STANOVANJE veliko enosobno. zračno in svetlo, v centru zamenjam Za dvosobno tu di izven centra. Najem, nipa zelo nizka. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Protiusluga« 29557 21 STANOVANJE enosobno v Rožni dolini zimenlam takof. Na. slov v ogl. odd. Jutra. 29743-21 HISO ali VILO. eno- ali dvodružinsko. kupim do 500.000 !ir. za Bežigradom ali v Šiški. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Nuino rabim«. 29499-20 PARCELE v ŠiSki. na Viču ob Dunajski cesti, v Mostah in Strcliški nI., prodam. — Realitetna pisarna ZAJEC Andrei. Tavčarjema 10. 29537-20 HIŠO štiriftanovanjsko prodam Posredovalci izključeni. Naslov v ogl. odd Jutra. 29804-20 GOJZARJE št. 44 ali 45. nove aH dobro ohranjene. kupim. Ponudbe pod »Ne. premočljive. na ocl^nl odd. Jutra. 29810-7 MOŠKL OBLEKE ženske in mo5ke čevlje, pe-rlo, pohištvo itd., stalno kupuje: Drame Alojzija — Gallusovo nabrežje 29. 29322-7 RADIO-MATERIAL žarnice, bloke itd. dobro ohranjen ali nov — stalno kupuje tvrdka Everest. Prešernov, ull ca 44 29374-7 PREPROGO, perzijsko, manjšo potrebujem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar takoj«. 29436-7 NALIVNA PERESA boljše vrste ln dobro ohranjena, stalno kupuje tvrdka Everest, Pre. šernova ul. 44. J-431-7 PISALNE STROJE dobro ohranjene boljše znamke, kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrd ka »Everest«. Prešernova nI 44. J 429-7 ZOPET KUPUJEMO 5katle od >Mama« mleka. B. Guštin Vodni kov trg 2 J-426-7 KNJIGE slovenske in nemžke prt povedne, nemške znanstvene in sicer tehnične in medicinske najnovejše dobe, Pleteršnik Slo-vensko-nemški slovar — Corti. Kaiserin Elisabeth zemljepisne ln zgodovin ske o Koroški v vseh jezikih in tudi druge knji ge kupi knjigarna Kle n-mayr in Bam.berg, Miklošičeva 16. 29769-7 KUPIM Grafenauerjevo Zgodovino slovenskega slovstva, Kržič. Kavškova 18. 29770-7 ČRNO VOLNO temnoe-lvo ali rjavo. 2— 3 prejice. kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29719-7 PLENICE in srajčke za dojenčka, po možnosti nove, kupim. Ponudbe Da oglasni odd. Jutra pod »Do. Jenčkovo perilo« 29723-7 BRZOPARILNIK nov in dežni pLtšč, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra 29768-7 STEKLENICE vseh vrst, pletenke. pločevinaste sode. šiviljske odpadke, stalno kupuje Metalia. Gosposvetska 16 nasproti Delavskega doma. 29726-7 KNJIGE Cankarja. Majerjev leksikon. zlasti najnovejši (4 knjige), kupim. Ponudbe nft ogl. odd. Jutra pod »Resno« 29733-7 TEHTNICO decimalno, za 100 do 150 kg kupim. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica« 29744-7 gospod lepo varno spravljen, kareje na Švedskem pa še boli. Zdaj se torej vrača v Nemčijo — ali je morebiti že tu? Glej, gleti, očitno misli, da je zdaj vse v najlepšem redu. Da se le ne bi uštel, Vsetksko moram javiti oblastvom, da je tu, kajti stvar še ni zastarela. Ali mar že odhajate, gospod profesor? Se vrnete naravnost v Berlin?« »Ne, najprej pojdem v Monakovo. Tam se sniidem s svotjim bratrancem in pomočnikom doktorjem Burgerjem. Pomočnika ga zdaj sicer ne bi smel več imenovati, ker je pofclican v Tokio.« »O, prekrasno, čestitam.« Za slovo sta si krepko segla v roike. CMifca je bila na poti !k pevsiki uri. Brez naglice je stopala po Ratisfoomski cesti. Pouk pari Arfcosijeviki ji jie zmerom prinašal veselje, da, te ure so ji bile pravi prazniki. Svetla leipota ja je vzhajala v dotiku z ljubeznivo in tenkočutno učiteljico, ki je bila nji in Rozi malone prijateljica. Drugače ni mogla nJkob" dovolj hitro prirta k nji, adaj pa je hodila 'kakor v sanjah, korak za korakom. Kakor mora ji je ležalo na prsih od taste jezne ure med njo in sestro, in zdelo se ji je, da vstajajo med njima čedalje vašjd zidovi Ali — kaj je bilo to mogoče, se je moglo kaj takega res zgodBti? Mar nista bili s sestro ena duša v dveh telesih? Adi ni bilo zmerom tako, že od najzgodnjih otroških let? Mati Roza — kolikokrat je bila v šali tako rekla in vendar čutila, da je v tem nazivu res-noba, sveta, globoka resnoba. Za vse ji je bila dolžnica, od tistega dne. ko je bi a mati umrla, za vso radost, ljubezen in zvestobo v dolgih letih detinstva in nazadnje še za brezskrbni razcvet prve mladosti. Mar ni bila Roza tista, ki je bila rešila mrtvega očeta sramote in zaniče-I vanja ter priborila s tem tudi nji novo, j neskrbno življenje? I Zakaj nista več razumeli druga druge? ! Kar se ona ne ujema z Ahimom? Saj se ! je vkljub vsemu vendarle ujemala. Je bil j mar oni drugi zanesel vanjo ta nemir, i Tomaž Malten, ki -je z vsem svojim bitjem dramil tajne strune, da so začenjale drhteti in zveneti? Ali pa je govorilo iz nje užaljeno samoljuibje? Je bila mar začutila, da jo zdaj odbija, čeprav se je najprej hotel vrniti k nji? Hotel se je vrniti, to sem čutila po poljubu, ki sem ga dobila namesto nje. Ob tej misli jo je znova iz-preletelo kakor žareč val. Torej vendarle ljubosumje? Ne, temveč gnev ženske, ki se vidi drugič zavrženo! Z notranjim zadoščenjem je sklenila tako pomisliti, čeprav je nagonsko vedela, da ni res, ampak da govori v sestri nekaj drugega. Čutila je tudi, kaj je tisto drugo: bil je strah, strah zanjo, strah zaradi lakote in žeje po življenju, ki se je tako žilavo dramila v nji in ki j« • je znal ta tujec toli- kanj močno izpodbadeti po ščemečem, ki-pečem življenju, ki ni hotel Ahim Burger nič vedeti o njem, ko je bil bil tolikanj p: evzet od svojega dela in njegovih visokih ciljev, in ki je b:la goarka po Miklošičevi c. do Marijinega trga. Nijd telja pro sim. da to čim prej odda v ogl. odd. Jutra. 29791-37 ZLATO URO zapestno. »Doxa« na črnem jermenčku sem iz. giibi!a v petek popoldne od Sv. Jakoba trga 8 do trgovine Krišper, od t.im na cestni železnici do bolnice. Poštenega najdi teija prosim, da ml jo vrne proti dobri nagradi Kovač Judita. Sv. Jr.ko ba trg 8-1. 29739 37 IZGUBILA okrasni obesek 3a f stekleno kocko s štev. 13). Najditelja prosim naj Jo proti nagradi vr. ne v ogl. odd. Jutra. 29781-3T IZGUBILA SEM rjavo desno usnjeno m. kžvico v soboto 4. t. m. od 17. do 20. ure. IfaJ-diteli naj Jo proti na-gridi vrne v ogl. odd. Jutra. 29802 37 SOBICo oddam takoj. Naslov ▼ ogi. odd. Jutra. 29485 23 VELIKO SOBO svetlo, poseben vhod. v bližini magistrata. oddam za 100 lir mesečno tistemu, ki odkupi žetez no zložljivo posteljo bla zlno in druge sobne stvari Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 6000 lir 29751 23 MAJHNO SOBICO na dvorišču, poceni od d'.m takoj. Jenkova ul. št 7 29775 23 OPREMLJ. SOBO čisto, brez perila ali pa tudi prazno, oddam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 29796 23 PRAZNO SOBO za (^hrambo pohištva V bližini Kolezije, Iščem, Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kolezl-ja«. 29779 23a GOSPODIČNA išče sobo s posebnim vhodom, proti nagradi. Ponudb« na ogl. oddelek Jutra pod *Soba— nagrada« 29759 23* j hULMO MATICA Telefon 22-41 Zabavna ljubavna komedija POLETNE NOČI j Ren6 Deltgen, Suse Graf, Ernst von Klipstein Predstave ob 16. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Hilde Krahl in Albert Matterstock v sijajni veseloigri GRAM) HOTEL PAliADEES Predstave ob 16. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Umetniška komedija KAJ NA ZEMLJI Hans Moser, Adeie Sandrock, Heinz Riihmann, Tlieo Lingen in drugi odlični dunajski igralci Predstave ob 16. in 19.15 uri SPOSODNE za Izdelavo drv, sprejme Ravnateljstvo drž. gozdov, LJUBLJANA, Puccinijeva ulica štev. 9 (palača Pokrajinske hranilnice) Prav dober zaslužek v akordu! Razno ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi Ltd. Po kratki in mučni bolezni, spravljen z Bogom, nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, predobri očka, brat, stric in svak, gospod ADAMIČ ANTON VIŠJI DAVČNI KONTROLOR V POKOJU Od njega se bomo poslovili v torek 7. novembra 1944 ob 14. uri z Žal, kapele sv. Nikolaja, ter ga spremili k večnemu počitku k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 13. novembra 1944 ob 7. uri v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, 5. novembra 1944. Užaloščena soproga MARIJA z OTROKOMA in rodbine: ADAMIČ, POŽAR, NOSAN namenjena? K pevski uri grem, potem pa na postajo Živalski vrt, da se odpeljem v Wannsce —« »In z avtobusom spet domov, kjer se boš igrala s sladkimi malčki slepe miši m pazila nanje, da se ne bi kateri raztsrcal in razodel?« »Nu, takih dojenčkov spet nimamo?« se je Cilika svetlo zrsmejala. »Ne? Skoda! Zato pa imate ostale, ki ia treba gledati nanje, da nobeden ne pade in si hlačk ne —« »Fej, Toma!« »— raztrga, sem hotel reči« Dostojanstveno je nategnil obnaz. »Menda nisi mislila kaj drugega?« »Bog ne daj.« Oba hkratu sta planila v smeh. »Torej, Cilika, smiliš se mi.« »Zakaj le?« je obregljivo vprašala. »Mlada si, polna veselja do življenja, in kay imaš od tega?« »Prosim —«, zdaj je vzrojila, češ, kaj si pa misliš? »Od tega imam---- »Da, da, že vem, v lepi hiši stanuješ, krasen vrt imaš in čoln m tako dalje — Cilika. Večna škoda je, da ondan nisi šla z menoj v klubni dom. Zelo zabavno je bilo. Gospodična Lundborgova je pela šla-gerje, in da ti povem, plesala je tudi, a zate m vse to kakopak nič, ti poješ operne arije in čustvene pesmi: Mila luna tiho plove.« • 8ohriflU.U;r « Urejuje: Davorin Eavljen — Fttr das Konsortlam »Jutro« als Veriag • — Fiir Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant _ len Easerateatett femtsHttkdi . Za i——si oddelek »M A. «-« ate DrocfcsteOe _ Za »Narodno tiskarno