Edizione per Teslero — Inozemska Izdaja Leto LXXI Štev. 98 a Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ca-loletno 34 Lir, z> Inozemstvo 65 Lir. ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za inserate. Podružnica) Noto mesto. Izključna pooblaSčentra za oglaievunje Italijanskega In tujega Izvora i Dnione Pubhlir.itA Italiana S. A- Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika. g Uredništvo In uprava: Kopitarjeva i, Ljubljana. | S Redazioue, Amministrazlonei Kopitarjeva k, Lubiana. 3 | Telefon 4001—4005, | Abbuoamenti: Mese 18 Lire. Estero, mese 31 50 Lire. Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-serzionL. F111 a I e I Noto mestom Concesslonarla eselnslva per la pnbblicltS dl provenienrn italiana ed estera: Union« Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 1070 Zagrizena obramba italijanskih in nemških čet v Tunisu Osna letala so tekom včerajšnjega dne sestrelila skupno 21 nasprotnih letal Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Tunisu sn tudi tekom včerajšnjega dne ponovili nasprotni poskusi vdreti v naše črte naleteli na zagrizeno obrambo italijanskih in nemških čet. Osno letalstvo, ki jc bilo posebna delavno, je nanadalo zbirališča sovražnih »il ter zažgalo iu poškodovalo veliko število avtomobilov. V boju je bilo sestreljenih 17 angleško-aine-riških letal: 10 od nemških lovcev in 7 od naše lovske skupine pod poveljstvom kapitana pilota Politi Brunu Iz Milana v trdih dvobojih s skupino okoli (il) angleških letal. Dvoje nadaljnjih sovražnih letal je napadel in sestrelil neki naš lovec, ko sta se dvignili. Pri nasprotnem napadu na nekn ladijskn spremljavo je protiletalska obramba na ladjah zadela in sestrelila dve sovražni letali. /adnja dva dni se štiri naša letala niso vrnila s svojih vojnih pnletov. Na kubanjskem mostišču so oživeli boji Nemške podmornice so na Atlantskem in Sredozemskem morju potopile 19 ladij s 53.000 tonami, nadaljnjih 5 pa torpedirale Nemško vr- llitlcrjev glavni stan. 30. aprilu hovno poveljstvo objavlja: Sovjeti so včeraj i močnimi silami ponovno začeli napad proti vzhodni fronti kubnujske-ga mostišča. Kljub siloviti topniški pripravi in močui podpori oklepnih in letalskih sil so-vražnik ui mogel nikjer pridobiti na terenu. V hudih obrambnih borbah ki so jih uspešno podpirale letalske sile, so bili Sovjeti krvavo zavrnjeni, pri čemer so izgubili številne oklepne vozove. V letalskih bojih so nemški lovci na južnem odseku sestrelili 67 sovjetskih letal. Nn tuniškrm zapadnem bojišču je bilo zavrnjenih več krajevnih sovražnih sunkov. Letalstvo je sestrelilo v Sredozemlju ob petih lastnih izgubah 12 sovražnih letal. V jutranjih urah dne 2V. in 30. aprila so potopile nemške pomorske oborožene sile za zaščito obale pred nizozemsko obalo dva angleška hitra čolna, te/ko poškodovale šc enega in zažgale 5e četrti čoln. Podmornice so potopile v severnem Atlantiku i u Sredozemskem morju iz močno zavarovanih konvojev deset ladij s skupno 53.000 tonami. Nadaljnjih pet Indij, med njimi tudi ena 20.000 tonska, tipn »Winchester Cnstle«, jc bilo lorpediranih. Eno podmornica je sestrelila tudi težnk sovražni bombnik. Berlin, 20. aprila. AS. Izvedelo se je, da so Duce je imenoval nove dostojanstvenike Rim, ">0. aprila. AS. Duce je izdal ukrep, s katerim so imenovani: Nar. sv. Gianni Baccarini za podtainika v kor-pornci iskem ministrstvu. Prof. Giouanni Rabila zn predsednika fašistov-ske konfederacije industri icev, namesto sen. Giuseppen Volpi di Misnrata. Nar. sv. Luciano Gnttardi, za predsednika fn-šislovske federacije industrijskih delavcev, namesto nar. sv. Giuseppea Landiia. Nar. sv. Alessandro Melchiori za predsednika fušistovske konfederacije trgovinskih delav-ccv. namesto nnr. sv. Paspuala Paladina. Nar. sv. Reno Bonfatti za predsednika fušistovske konfederacije kreditnih in zavarovalniških uslužbencev, namesto nar. sv. Ferrarla. Nar. sv. Giuseppe Ferrarin za glavnega ravnatelja fašistovskega državnega zavoda za socialno skrbstvo. Nar. sv. Rnsario Massiminn za glavnega tainika vrhovnega korporacijskcga sveta, namesto Renata Marsola. Nar. sv. Marin Farnesi za podpredsednika korporaciie zn notranji promet, namesto nar. sv. Mariia Giovanninia. Nar. sv. Alberta Asguini za podpredsednika za korporaciie za tekoče in trdo gorivo, namesto nar. sv. En:a C.astaliniia. Nar. sv. Bruno Biani za podpredsednika korporaciie za tekstilne izdelke, namesto nar. sv. Pia T eodorani-Fabbria. Nar. sv. Bernardo Busatti-Bonsembiante za podpredsednika za korporaciie zn gostinstvo, namesto nar. sv. Alessandra Melchioriia. Nar. sv. Giuseppe Gorla zn predsednika Glavne potroloiske družbe, namesto nnr. sv. Giuseppea CoboUi-Gialia. Giuseppe Mastrnmuttei zn predsednika Italijanske premogovne družbe, namesto nar. sv. Giouannia Vassellia. Nar. sv. Giuseppe Landi za predsednika italijanske družbe za lignit, namesto Giuseppea Mastromattcia. • Giani Baccarini, državni podlainik v ministrstvu za korporaciie, ie vojni prostovoljec in pohabljenec, odlikovan s savoiskim vojaškim redom in z dvema srebrnima kolajnama za vojaško hrabrost ler generalni konzul Milice in pehotni polkovnik. Ko se ie vrnil iz vojne 1915-18. je bil med ustanovitelji akcijskega odbora pohabljencev za notranii odbor legije pohabljencev. Leta 1919. ie vodil milanske pohabljence in ie bil prostovoljec v vojni zn osvojitev Imperija kot poveljnik bataljona Črnih srajc, sestavljenega iz invalidov za stvar Bevolucijc. Arditov in vojnih pobaljenccv. Ta bataljon ie bil odlikovan z zlato kolajno za vojaško hrabrost. Od leta 1939. ie ekscelenca Baccarini predsednik narodne organizacije voinih invalidov in zavodov, ki jih ie ustanovil s sodelovanjem konfederacije industriicev in poljedelcev za prevzgojo in napoten je na delo mladoletnikov. Bil ie poslanec v 28. in 29. zakonodajni dobi. Nacionalni svetnik ie postni v ISO. zakonodajni dobi. Opraviinl ie zlasti v tujini neprekinjeno propagandno delo. .le tainik nacionalnega sindikata kniigovoddii in član proračunske komisije Zbornice fušijev in korporacij. Masno zapiranje poljskih delavcev v Rusiji Ankara, 30. aprila. AS. Izvedelo se je, da je nastalo veliko vrenje med Poljaki v ruskih armadah in med poljskim prebivalstvom, živečim v Sovjetski zvezi, ko se je izvedela novica o pokolju v Katinu in o sporu med nominelno poljsko vlado v Londonu ter Moskvo. Sovjetske oblasti so podvzele ostre ukrepe proti Poljakom, da bi preprečile sabotaže, nerede in upore. Vsem poljskim državljanom, ki so prosili, da bi sc smeli izseliti v druge države, so bile prošnje odbile, vsi poljski delavci, ki delajo v ru- Von Ribbentrop 50 letnik Berlin. 30. aprila. AS. Vsi nemški listi objavljajo velike slike nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ki je danes dopolnil 50 let. Listi naglašajo, da je Joahint von Ribbentrop eden liaj-zvestejših Hitlerjevih sodelavcev, opisujejo njegovo sijajno kariero in zasluge ter mu izrekajo tople čestitke. Poljski poslanik odpotoval iz Moskve Stockholm, 30. apr. AS. Poljski poslanik v Sovjetski Rusiji, Romer, je snoči odšel iz Moskve z vsemi člani poslaništva. Odpotoval je v ICujbi-šev od koder bo po kratkem postanku nadaljeval pot'na jug, da zapusti Rusijo. Ameriški poslanik v Moskvi je prevzel varstvo poljskih koristi v Sovjetski Rusiji. Anglosasi so po premirju pobili 11.038 Francozov Pariz, 30. aprila. Po statistiki, kakor jo je objavil list : Oeuvrec, znašajo človeške izgube Francije, prizadete od Anglosasov v treh letih, 11.038 mrtvih in 21.800 ranjenih. Te številke obsegajo naslednje izgube: pri napadu na Oran je bilo 1200 oseb ubitih in 2000 ranjenih. Napad na Sirijo je veljal Francoze 4000 mrtvih in 8000 ranjenih. I ri letalskih napadih na francoska mesta od premirja pa do marca 1942 je bilo po izjavah francoskega poslanika P-brinona 1338 oseb ubitih in 3800 oseb škili tovarnah, so bili v masah aretirani in odvedeni v koncentracijska taborišča. Poljske čete, ki tvorijo na Srednjem vzhodu okoli tri armadne zbore in se nahajajo v Iraku pod poveljstvom generala Andersa, imajo le malenkostne količine orožja in streliva, ker se Sovjeti in Angleži boje, da bi prišlo do nemirov, ki so se že nekaj dni začeli kazati. Da ne bi prišlo do uporov tudi v drugih poljskih edinicah, jih je sklenilo angleško poveljstvo izolirati v različne kraje, tuko da nimajo medsebojne zveze. ranjenih. Pri napadih na francoska mesta od marca 1942 pa je bilo ubitih 4500 oseb in 8000 oseb ranjenih. Temu številu je treba dodati šo mrtve in ranjene v Dakarju in Madagaskarju. List dodaja, da je zaradi angleških letalskih napadov na francoska mesta še danes nad 200.000 oseb brez strehe. nemške letalske skupine 28. aprila uničile skupno 41 sovjetskih letal, včeraj pa so se nad vzhodnim Azovskim morjem srečale z velikimi sovražnimi letalskimi silami. V teli bojih so nemški lovci uničili 53 sovražnih letal. Tako so Sovjeti v dveh dneh zgubili skoraj sto letal, ne da bi mogli preprečiti delovanje nemških strinogla\'rcv nad sovjetskimi preskrhovalnimi kolonami in nad zbirališči njihovih čet. Berlin, 30. aprila. AS. Dopolnilo včerajšnjega nemškega vojnega poročila objavlja naslednje podrobnosti: Na celem vzhodnem bojišču je prišlo le do bojev krajevnega značaja. Na kubanjskem mostišču so Sovjeti nadaljevali svoje napade, pa le z oddelki ene čete. Vsi napadi in poskusi za prekoračenje reke Kuhanj so so ponesrečili. Sovražnik je imel izgube. Nekaj napadalnih sunkov krajevnega značaja so izvedli Sovjeti tudi sovor-nozahodno od Bjelgoroda, na odseku pri Volhovu in pri Leningradu. Nemške napadalne čete pa so izvedle več sunkov zlasti v sovražne utrdbe ob Miusu. V zrak je bilo spuščenih več sovražnikovih utrjenih postojank in vojašnic. Nemško težko topništvo je obstreljevalo važne cilje pri Leningradu, zlasti neko letalsko tovarno in tovarno ' Elektrosila:. Sej"a odbora za avtarkijo Rim, 30. aprila. AS. Včeraj ob 17 se je pod Duceievim predsedstvom sešel medministiski odbor ?a avtarkijo. Navzoči so bili: minister-tajnik stranke, finančni, kmetijski iu prometni minister, ministri zn javna dela. za zamenjavo in valute ter za vojno izdelavo general Pazi za vrhovno poveljstvo, predsednik narodnega odbora t.i raziskavanju. guverner lluliinnske banke. tainik vrhovnega odbora za obrambo ler nar. svetnik Avgusto Venluri, tainik ministrskega odbora zu preskrbo in cone. Seja. ki se ic končala ob 18.40 se bo nadaljevala v soboto. Novo besedilo fašistične prisege Rim, 30, apr. AS. CI a silo fašistične siranko je objavilo kot dodatek k pravilniku fašistične stranke v členu 12. tole besedilo: »Tajnik stranke, podtajniki. člani državnega vodstva in zvezni tajniki bodo po imenovanju prisegali pred Ducejem po temle obrazcu: .Ja/ fašist..., poklican od Duceju..., priseguin, du bom i/.pol-njeval njegova poveliu in da boni služil / vsemi svojimi silami, če bi bilo treba tudi « svojo krvjo, stvari fašistične revolucije". V svoji vzvišeni pomembnosti bo ta obred nalngal posebno častno dolžnost, da se bo tisli. ki bo pred Du-cejcm prisegal, vsega posvetil stvari revolucije do žrtve svoje krvi.« Nov hrvatski notranji minister Zagreb. 30. aprila. AS. S Poglavnikovim dekretom je bil dosedanji pravosodni minister dr. \ndriju Artukovič imenovan zu notranjegu ministru. Hrabra obramba osnih cd v Tunisu »Italijani uporabljajo najboljše čete, ki nudijo neverjeten odpor« Berlin. 30. aprila. AS. Hrabra obramba itali-jansko-nemških sil na tuniškem bojišču je po pripombah berlinskih pristojnih krogov veljala Angleže in Anierikance od 20. do 25. aprila velikanske izgube ljudi, orožja in tankov. Te izgube so bile posebno velike na odseku, kjer se bori divizija »Hermann Goringc, kjer se je zlomil glavni sovražni napad, izveden južnozahodno od Tunisa s podporo 400 oklepnih vozil. Napad se je zlomil tudi ob protinapadih 10. nemške oklepne divi-izje. V vseli bojih so morale nemške edinice vzdr- žali pritisk številčno zelo nadinočnih sovražnih sil. Trden odpor italijanskih in nemških čel, njihov z uspehom kronan protinapad in velike izgube angleških ter ameriških oddelkov so zelo vplivale na moralo nasprotnih sil. In res se že od 25. aprila pri sovražnih edinicah opažajo očividni znaki utrujenosti, ki so prišli do izraza popolnoma očitno pri napadih naslednjih dni. 26. aprila so osne čete žo lahko izvedle protinapad in tako utrdile svoje postojanke. Kaj se skriva za sovjetsko-poljskim sporom? Stalin se hoče znebiti Sikorskega in ustanoviti komunistično poljsko vlado Berlin. 30. aprila. Anglija je Sikorskemu zaprla usta. Ta vtis jo imel v Berlinu odgovor begunske poljske vlade Sovjetom. Razni znaki ka-da je poljska nota posledica močnega pri-angleške vlade. Skoro jokavi izrazi prija- zejo, tiska teljstva do Sovjetske Zveze ter dejstvo, da v noti ni omenjen pokolj v Katinu, ne apel na mednarodni Rdeči križ, jasno kažejo, da želo o prvem molčali in da ne vztrajajo na drugem. Očividno je bila nota vsaj nasvetovana, če že ne ukazana od angleškega zunanjega ministrstva. Reulcr vidi v poljskem odgovoru koristne predloge, sDaily Telegraph« pn je mnenja, da bo rešitev tega spora skrajno težka. Tudi nemški krogi so mnenja, da bo londonska vlada to zadevo težko uredila. Popustljiva poljska nota vsebuje med drugim zahtevo, ki je Kremelj gotovo ne bo hotel izpolniti: zahteva, naj se osvobode poljske družine, živeče v Sovjetski Rusiji, ki so bilo z najnovejšim moskovskim ukrepom proglašene za sovjetske državljane. Nota vsebuje tudi s sklicevanjem na rusko-poljski sporazum iz leta 1911 izrecno zahtevo po celotnosti in suverenosti starih poljskih meja. za katere je Moskva večkrat izjavila, da jih ne priznava. Sovjeti na poljsko noto šo niso odgovorili, njihov odgovor pa so lahko sluti iz članka, ki ga jc včeraj objavila Pravda . Napisala ga je poljska koinunistka Vanda Vasiljcvska, ki strupeno napada generala Sikorskega, češ da nikdar ni do-l)il pooblastil od poljskega naroda in da zato nima pravice zastopati poljske begunce. Nato predlaga, naj se ustanovi armada iz Poljakov, živečih v Rusiji in namiguje, da bo boljševiška vlada ustanovila s temi oddelki rdeče brigade kot zakonito vojaške predstavnice holjševiške Poljske. To pa jo le prvi korak. Naslednji korak bo la. da bo Moskva ustanovila komunistično poljsko vlado. Za rešitev videza bo šlo po starem boljševiškein receptu. kakor je bilo v Rusiji po revoluciji, tako da bo najprej imenovan kak poljski Korenski in nato šele izrazita boljševiška vlada. To priznavajo tudi Anglosasi. >News Chronicle. žo piše. da bo Stalin verjetno imenoval poljsko komunistično vlado. Stalin bo celo zahteval uradno priznanje poli-sko komunistične vlade v Londonu. Gališkim kmetom je bila vrnjena zemlja Varšava, 30. aprila. AS. Z odlokom generalnega guvernerja za Poljsko, Franka, bodo od I. maja vsi posestniki v Galiciji, ki so jim boljševiki odvzeli njihove kmetije, dobili zopet povrnjeno svojo zemljo. Odlok za povrnitev zemljo kmetom in majhnim posestnikom so po vsej Galiciji sprejeli z velikim zadovoljstvom. Porast italijansko-madžarske trgovine Budimpešta. 30. aprila. AS. Po podatkih osrednjega statističnega urada o madžarski zunanji trgovini je Italija takoj na drugem mestu za Nemčijo. Leta 1942 se jo v primeri s prejšnjim letom zelo povečal madžarski izvoz. \\ Zakaj Angleži podpirajo Sovjete proti Poljakom? Berlin, 30. aprila, še isti večer, ko je bila objavljena sovjetska nota proti Poljakom, so berlinski krogi pisali: »Ni treba biti prerok, če hočeš predvidevati, da bodo Angleži in Aincri-kunci že našli način zu odpravo spora z izgovori, da je bila vlada Sikorskega žrtev nemške peklenske zlobe in da ima Stalin pravico maščevati se. In zelo verjetno je, da bo imela končno škodo Poljska, ker si jc drznila dvomiti o sovjetskem zanikanju pokolju v Katinu in ker je že neštetokrat tvegala prošnjo za osvoboditev desetih tisočev svojih sonarodnja-kov, ki so internirani bogve kje onstran Urala.« Čez tri dni je moruln begunska poljska vlada že na dan z izjavo, v. kateri je skušala rešiti vsaj videz svojega dostojanstva in ugleda, torej z izjavo, ki jo je verjetno narekoval Churchill. Z ozirom na io izjavo se sovjetski list »Pravda« sarkastično sprašuje, v katero državo naj bi se preselili Poljaki iz. Sovjetske Zveze in če morda ne obstoja tajni sporuzum, ki predvideva, da se bodo preselili v generalni gubernij. Sovjetska agencija »Tass« po je izdala spet lakonsko poročilo, češ da je sovjetska vlada stalno v zvezi 7. Londonom in da jc na tekočem o prizadevanjih, s katerimi skušajo Angleži doseči »hitro razčiščen je«. Kaj pomeni to razčiščen jo, si jc lahko misliti: likvidacijo vlade Sikorskega 'n ustanovitev druge prav tako fantastične vlade, toda rdeče barve. Očividno se upa, da bo do »razčiščenja« prišlo v bodočih 24 urah, da bo lahko Stalin pravočasno prikrojil svoje programatične izjave. Knkor jo znano, bo rdeči despot imel namreč 1. ma ja p-o-vor in morda ravno zato londonski ti*k tako podpira boljševiško stališče o »poljskem vprašanju«. Mogoče bo govornik to upošteval in se izkazal hvaležnega s kako laskavo izjavo za anglosaške zaveznike in da vsaj ne bo vztrajal v svoji stari pesmi: ustanovitev drugega bojišča v Evropi... (»II Picoolo«). v Italijo. Teta 1941 jo Madžarska izvozila v Italijo skupno za 113 in pol milijona pengov blaga, leta 1942 pa so je to število pomnožilo na 228 milijonov pengov. Tudi uvoz iz Italijo stalno narašča in politika za ureditev cen jo. zelo povečala izmenjavo med obemu državama. Sovjetska nemirna vest Ženeva, 30. aprila. AS. V zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnošajev med Moskvo in nominelno pol jsko vlado v Londonu piše švicarski list »Courricr de Genove«: »Molotovljeva nota je le krik jeze, prihajajoč iz nemirne vesti.« Helsinki, 30. aprila. AS. Finski list »Uusi Suomi« piše, da spominja Molotovl jeva iz java o prekinitvi diplomatskih odnošajev 7, nominelno poljsko vlado nu Lenina, ki je učil: »Kadar nimaš prav, takoj napadi, namesto da bi se. branil. Sovjcli hočejo spraviti zaveznike v težaven položaj, ko jo odkritje v Katinskem gozdu strahotno razgalilo sovjetske sisteme. Sovjetske bombe na švedski otok Stockhnlm, 30. aprila. AS. Preteklo noč je neko, po vsej verjetnosti sovjetsko letalo spustilo več razdiralnih bomb na otok. ki loži zelo blizu glavnega vojaškega pristanišča Karlakrona. Napadajoče letalo jo spadalo k skupini, ki jo preteklo noč preletela švedsko ozemlje in na katero je švedsko protiletalsko topništvo silovito streljalo in jo enega ludi sestrelilo v morje. Ugotovljeno je bilo, da so ta letala položila mnogo min v švedske vode blizu Oresunda. Ti dogodki so vznemirili prebivalstvo južne Švedske. Litvinov poklican v Moskvo Buenos Aires, 30. npr. AS. ]/ AVusliingtona se je izvedelo, da bo sovjetski poslanik Litvinov prihodnji teden odpotoval iz AVasliingtoiin v Moskvo. Ni znano, če jo to potovanje v /ve/i s prekinitvijo diplomatskih odnošajc\ med Sovjetsko zvezo in begunsko poljsko vlado. Nastop g. Gostiča v »Trubadurju« Ljubljana, 29, avgusta. Snočnje gostovanje g. Gostiča je doseglo še lepši uspeh kakor njegov nastop v »Carmen«. Obenem z gdč. IIeybalovo, gospo Golobovo in g. Jankom je ustvaril skladno povezanost, pri kateri so se lahko uveljavili posamezni igralci bodisi kot solisti bodisi v skupnosti. Spoznali smo g. Gostiča ne samo kot rahlega lirika, pač pa tudi še kot »junaškega« tenorista; poleg njega je gdč. Hcyba-lova ustvarila prepričljiv lik Leonore, gospa Go-lobova pa je svojo vlogo Azucene podala mojstrsko. Zaostajala nista tudi gg. Janko in Lupša. Ve- liko je k uspelemu predvajanju pripomogel orkester, ki ga je spretno vodil dirigent gospod Neffat. Uverjeni smo, dt. g. J. Gostič ne bo prihajal med nas samo kot gost, pač pa, da bo postal spet ves naš, živel in pel med nami, kar je prisotno občinstvo, ki ni štedilo z odobravanjem, najbolje izpričalo. Prepričan naj bo, da bo široka javnost ta njegov korak znala pravilno ceniti; hkrati pa bo s tem izpolnjena želja, ki jo že tako dolgo gojimo — pozdraviti vse svoje največje pevce in pevke v naši sredi. Gospodarstvo Italijansko in nemško sodelovanje na velesej-mih. Na zadnjem rimskem sestanku italijanskih in nemških zastopnikov je bilo znova potrjeno, da sta italijanska in nemška vlada načelno izjavili, da za časa vojne ne bosta prirejali vzorčnih vele-sejmov in da tudi posamezne tvrdke ne smejo več razstavljati na morebitnih inozemskih vzorčnih ve-lesejtnih. Cene v nemško-ltalljanskem blagovnem prometu. Nemški listi poročajo, da je v letu 1942. skupna vrednost italijanske zunanje trgovino prekosila stanje, ki ga je dosegla v zadnjem mirnem letu. Nedavno podpisani italljansko-nemiki sporazum predvideva nadaljnje povečanje obsega zunanjo trgovine med obema državama, pa tudi na vseh ostalih poljih, kot n. pr. pošiljanje delavstva na delo, promet itd. Zlasti je važno, da bodo cene v trgovinskem prometu ostala neizpremenjene do konca leta 1943. Taka, slična ureditev obstoja tudi v trgovini Nemčije z zasedenimi ozemlju Ce bi se to načelo uveljavilo za vso evropsko zunanjo trgovino, bi to bilo velikega pomena za evropsko trgovino. Tak ukrep bi dajal šo večjo moč raznim ukrepom za vzdrževanje cen v naci6nalnem obsegu. — V zadnjem času je prišlo med italijanskimi in nemškimi industrijci do sporazuma glede povečanja proizvodnje žvepla v Italiji z novo posebno metodo. V ta namen je bila ustanovljena velika družba, katere se udeležujejo tako italijanski kot nemški interesenti. Italijansko - špansko industrijsko sodelovanje. Italijansko-špansko industrijsko sodelovanje je dobilo nov impulz s sklenitvijo pogodbe med špansko nitrogensko družbo in skupino Mbntecatini. Na osnovi tega sporazuma bo v lclguera, Asturia, zgrajena s tehničnim sodelovanjem Montecatinija velika tvornica za sintetični nmonijak, za kar bodo porabljali metalurški koks. ki ga proizvaja tvornica v Duro-Felguera. Poleg teh naprav za proizvodnjo sintetičnega amonijakn bo zgrajena tudi tvornica z dnevno kapaciteto 130 ton oleuma za predelavo amonijaka v amonijačni sulfat. Ta naprava bo omogočala letno proizvodnjo okoli ">00 000 ton amonijačnega sulfata. Na osnovi po- isrjassssaBapasiBnMaBiieffl?: Novi časopisi Vrtec št. 9 prinaša naslednjo vsebino; resmi: anez Samotar; Maj; Janko Samec; Zemlja in met; Fr. Sever: V maju; Zdravko Ocvirk: Pogovor s soncem; Anton DebelJak; Zvončki, Popev->ica za vorčanje (ringaraja). Proza: Venceslav NVinkler: Sedem Bernardkovih (ilust. H. S.), Jan 1'lestenjak: Majniške muhe (ilustr. V. Gaspari), Ibi: Prva bolečina (ilustr. F. Godec), Lca Fatur: olze sirot odpirajo zaklade zemlje (ilustr. Marija Vogelnik). — Janezkove domače naloge. Fr. Š.: Dvakrat dobro. S. C. Iz učenega sveta (dragocena tekočina — kri). Naša pošta. Priporočamo! Naš rod. (Izdaja Učiteljska tiskarna.) Pesmi: Stane Bračko: Materi, Gustav Strniša: Laž, Leo-;old Legat: Jutro. Proza: St. K.: Po močerade; Vid Jelšan: Križev pot na Jelši; Fontana: Ošabni petelinček. Podučni članki: Mičo, Kalorična elektrarna, Saje: Ploščati zmaj. Vigred št. 5. Povesti: Janez .Talen: Danejeva Vida, dr. L Česnik: Petričeva domačija. Članki: Inž. Nerima: Gospodinjska kemija, M. Juvan: Domači čaj in čajne mešanice nadomestijo pravi čaj. NTaša posvetovalnica. Za pridne roke. — Uvodni "•lanek: Letošnji majnik govori o pobožnosti k Maminemu Srcu, ki naj se je udeležuje tudi naše ženstvo. Cerkveni Olasbenik št. 4—5. Dr. Anton Doli- nnr: Preeled slovenske cerkvene glasbe (Pirnat B., rolmar T.. Miglič, Vurnlk, Molnar M., Savinšek J., oreb P., Mibelčič A., Hafner L., Bole I., Fabiani Adamič K.) — Viktor Steska: Preziranje slo-enske cerkvene pesmi v slovstvu (navaja sta-jše zbirke slovenskih cerkvenih pesmil). Dr. Fr. imovec: Vedno poje vsa cerkcv (opis skupnega "Ija v Zavodu šolskih sester na Lončarski stezi Ljubljani). Adolf Grobming: Nekaj poglavij iz '.iologije in fonetike. Koncertna poročila. Oglasit za cerkveno in svelno glasbo. Razne vesti. — mez Langerholz priobčuje pesem Vnebohod Go-odov, ki je primerna za uglasbitev. Priloga: V ahu verno tu klečimo (Jože Klemenčič). godbe bo Monlecatini dal španski družbi v izkoriščanje vse svoje tozadevne patente in na razpolago svoje tehnike za napravo in prvo delo v tvornicah. Največji del strojev bo dobavila Italija. Hrvatska Poštna hranilnica. Iz računskega zaključku llrvutske Poštne hranilnice .is lansko leto je razvidno, da so se vloge zvišale v primeri z letom 1941 od 2.281.3 na 3.653.95 milij. kun, čisti dobiček pa se je zmanjšal od 18+.8 na 65.+ milij. kun. Bilančna vsota je narasla od 2.3+9.3 na 3.765.25 milij. kun. Bilanca za 1942 izkazuje nadalje razpoložljiva sredstva v kunah 1.527.0, vrednostni papirji 1.116.3, dolžniki v tekočem računu 1.095.25 milij. kun. Vpis motornih vozil V 30 dneh od uveljavitve te naredbe se morajo vsa tovarniško nova ali že rabljena motorna vozila, ki so v Ljubljanski pokrajini, vpisati pri Uradu za civilno motorizacijo Visokega komisaria-tu in v javni avtomobilski register. Z motornimi vozili so razumejo potniški avtomobili, tovorni avtomobili, traklorji s svojimi priklopniki, avtobusi, motocikli, tovorni molocikli, moloma vozila za posebno uporabo in vsakršno tem podobno vozilo. Po preteku roka iz prednjega člena se vsa tamkaj našteta motorna vozila, ki ne bi bila vpisana tako kakor določa prvi odstavek istega Člena, zaplenijo z odlokom Visokega komisariala in prodajo po postopku in predpisu iz naslednjih členov. Čisti izkupiček prodaj se steka v »Bed-nostni skladi proračuna Visokega komisariata v smislu naredbe z dne '25. novembra 1942-XXI št. 218. Uradu za civilno motorizacijo pri Visokem ko-misariatu se poverja izvajanje te naredbe in prodaja zaplenjenih motornih vozil po predpisih II. poglavja VI. oddelka zakona o občem upravnem postopku z dne 9. novembra 1030, pri čemer ni obvezen rok iz § 119. navedenega zakona. Zapleni-tveni odlok jo izvršilni naslov. Zoper njega ni pritožbe. Če jo po posebnih okolnostih to umestno, pošlje Urad za civilno motorizacijo, namesto da izvede prodajo po prednjem členu, spise pristojnemu rednemu sodišču ki naj to opravi v redni obliki ali v obliki po členu 18. naredbe z dne 1. oklobra 1941-XIX št. 119. Pod določbo v prvem odstavku ne spadajo tovarniško nova vozila, ki so v posesti zastopnikov ali pooblaščencev za prodajo motornih vozil, redno prijavljena Pokrajinskemu korporacijskemii svetu po navedbi z due 23. decembra 1912-XXI št. 232. Maksimalni cenik št. 9 Vremenska napoved za 1. maj (sobota): >danje izboljšanje vremena le kratkotrajno, cz dan zopet vpad deževja- Za 2. maj (nedelja): razjasnitev. 1. Kruli, testenine, moka. rti. fliol. Kruh lz enotne moke v ko9lh od 400 (tramov 9.80 lire kilogram, v kosih od 400— iOOfl g 2.20 lire kilogram; testine iz enot ne moke 8>0 lir stot. 8.90 lire kg. pšentčna moka, enotna 2.16 lir stot 2.70 'lre kg: koruzna moka, eDotna 190 lir stot 2.20 lire kg: rlž navadni 240 lir stot, 2.70 lire kilogram: fižol 524 lir itot S lir kilogram. 2. Olje. slanina, mast, surovo maslo Jedilno olje (olivno! 1400 lir »tot. 14.70 lire liter: surovo maslo 2650 lir stot. 28.40 lire kg: slanina goljena 1560 Ur »tot 19 lir kg; mast 1430 lir stot 17 lir kg. 3. Kis 4% vinski ki« 491 lir bi. 6.35 lire liter. 4. ."Mleko Mleko 2.50 lire liter: kondenzirano mleko v dozah po SS0 g. zaboj 48 doz, 634.50 lire. doza 15.90 lire, v dozah po 885 g. zaboj 48 doz. 801 80 lire, doza 7.55 lire: odprto blago 1773 lir »tot. 21 lir kg. 5. Sladkor. Sladkorna sipa 786 lir stot. 8.25 lir kg; sladkor v koekah 799 20 lire stot, 8.35 lire kg. t. Ilrva In mila. Drva: al mehka: frnnko vagon postaja Ljubljana 23 40 lire stot. franko skladišče mestne občine v Ljubljani 28 lir itot; b) trda: franko vagon postaja LJubljana, stara pod 4 mesec*. 27.70 lire stot, stara nad 4 mesece. 29.70 lire stot. franko skla d išče mestne obč.lne Ljubljana 85.50 lire stot. — Drva: al mehka, razžagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani. 33 60 lire stot. b) mehki rohlancl (žamnnjet co.a 1 m dolgi, frnnko mw>tno skladišče. 40 lir stot. bi trda, razžagana. 40 lir *tot — Milo: enotno: kisline 23—27%. 368.25 lire stot 4.10 Ure kg. Prodaja mesa na odrezek »C« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 1. maja t. I., potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »C« nnvadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 70 gr. svežega govejega mesa in 30 gr. prekajenega govejega mesa. Cena prekajenemu mesu bo 25 lir za kg. Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrbovalnega urada. Ducejeva nagrada dvojčkom Visoki komisar je ic Ducejevega sklada podelil zakoncema Kastelicu Francu in Angeli v Klečetu, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. 1 DALE CARNEG1E Kako si pridobiš prijateljev Podiupan dr. Tranchida na obisku pri naših listih Ljubljana, 30. aprila. Ko je Smith videl njegovo obotavljanje, se je S nasmehnil in rekel: »Mladi mož, ne čudim se, da 5 se bojite. Služba Je nevarna. Treba Je močnega in odločnega človeka, da bo vztrajali« _ Bilo je to pravo izzivanje in Lawes je takoj ■ izjavil, da je pripravljen prevzeti službo, kl je . S zanjo treba močnega in odločnega moža. Teh zad-Ljubljanski podžupan comm. dr. Tranchida je ■ njih l)eB0Ci g0Veda ni rekel, a si jih je mislil. Sel včeraj dopoldne izvolil obiskati uredništvo »Slo- b jQ v Sing-Sing, tam tudi ostal ter postal slaven, venca« in »Slov. doma«. Visokega gosta, ki Je pri- n Njegova knjiga, ki opisuje to poboljševalnico, Je spel v spremstvu mestnega tiskovnega referonta ■ bj|B° objavljena v tisočih izvodih, njegove zgodbe g. Gabra, sta sprejela glavna urednika obeh li- H 0 jetnikili so bile za vsebino neštevilnim filmom, .stov ter ga odvedla v redakcijske prostore, ki si B on gam pa je s SVojim globokim poznanjem zlo-jili je odlični gost pozorno ogledal, si dal pred- H Jine(.v UVedel mnoge reforme v ječe, staviti urednike ter pokazal veliko zanimanje za g odločnim ljudem je torej treba tega: dati jim vsa vprašanja, ki so v zvezi » delom ^a>a- B pokažejo svoj pogum, svojo odločnost, njem listov. Nato si je ogledal tudi Iska miške - h • £ Jn ^ o skratka, vzbuditi prostore, katere mu Je razkazal ravnate!] g. Krn- r prvenstvu. niarič ter najvažnejše oddelke v tiskarni. Izrekel k ' J f » h„j; slednje pravilo: Izzivajte ljudi in Jim vzbujajte željo po zmagi. Kako jc treba ravnati, če se že ravno »moramo« spotakniti ob kakšno napako? Nek moj prijatelj je bil gost v Beli hiši; ter visoki 'kvaliteti raznih tiskarskih in knjigove-šltih izdelkov ter publikacij, ki izhajajo v Ljudski tiskarni. _ Zlasti pa se je zanimal za razvoj »Sloven- p čeve knjižnice«, katere veliko in pomombno^kul- g turno dolo prav dobro pozna in zelo ceni. Svoje vtise o organizaciji dela in o uspehih tiskarne Je D sk « [ ^Ž«^« —■—'——— JJ »Zelo ljubko obleko imate; prav zares ste Natečaj za propagandno turistični g le^fd;oM je bil t0 najvefji poklotl) k| m ga je kdaj koli Coolidge naklonil svoji tajnici H v vsem svojem življenju. Dekle je v zadregi letak Stremljenje *a povzdigo umetniškega delova- B zardelo, Coolidge pa je nadaljeval; »Ne do-nja ki bi naj združilo vse umetnike naše pokra- j niišljajte si preveč in od danes dalje bolj pa-jine, se razodeva v naslednji posebni prireditvi, ki p zjte na ločilu.« bi morala zaradi svojega značaja vzbuditi vso po- g g pSjil0i0škega stališča je bilo postopanje zornost. _ b predsednika Coolidgu brezhibno. Lažje spreje- Mislimo na razstavo turističnih propagandnih g ,uumo dobrovoljno povedane opazke, če smo lepakov, ki jo bo priredilo Pokrajinsko poverjeni- B • ^jlj deležni pohvale o lastni kakovosti, štvo za tujski promet v Jakopičevem pavibonu od B A)i ne namuže vsak brivec svojega klienta z 12. do 27. junija istočasno z umetniško razstavo, g mi|njco ,)0 obrazu prej, preden ga obrije? posvečeno športu. ■ Kq .Jf) McKiniey hotel leta 1896 biti izvo- Namen razstave, kl jo imamo v mislih, je zbrati S - ■ ljen za predsedniku, se mu je predstavil zelo učinkovito podana dela, razumljiva tako z umetni- ■ vpliven član republikansko stranke s prilož-škega k&kor tudi s stališča, da pokaže način živ- m nostnjm nagOVorom, ki je — po njegovem mne- Ijenja ali poglede na dele Ljubhanskc pjjrapne. o „ju _ [,il nc sami) enak, puč pa je celo pre- V bližnji bodočnosti, ko bo dnevno livljenie g kušal govorniško spretnost Ciceronu. Ko ga je zopet potekalo normalno in v polnem tempu, mo- B nehal poslušati, je Mckinlev ugotovil sam pri ramo računali s tujskim prometom kot velevažnim ■ sebi, da je ta govor brez dvoma imel mnogo činitcljcm gospodarskega življenja te pokrajine Za g dobrih strani, a da« bi v danih razmerah vzbu-to potrebo morajo biti pripravljeni vsi činitelji, B dil le celo ploho kritike. Ker pa Mckinlev ni ustvarjajoči učinkovito propagando, pred vsemi ■ hotel razočarati gorečega pripadnika republi-zlasti taki lepaki, ki zamorejo takoj vzbuditi za- g kanske stranke, se je takole izmotal iz polo-nimnnje in privabiti potnika in obiskovalca.^ H žaja: Umetn'ke pokrajine opozarjamo, da naj bodo B »Dragi moj prijatelj,« je dejal, »ta govor kompoziciie v barvah pripravljene za reprodukcijo B ;c sijajen in veličasten! Ničesar boljšega ne za tisk in da morajo biti 0.62 m široke in 1 m vi- ■ bi bilo moči napisati; toda ali ste uverjeni, če soke. S je primeren sodobni situaciji? Vprašati se mo- Vsak umetnik lahko sodeluje s poljubnim šte- n ramo namreč, kakšne učinke bi povzročil, če vilom del, mora pa svoj pristop sporočiti Pokra- B bi ga motrili s strankinega stališča. Bodite to-jinskemu poverjeništvu za tujski promet (Gledali- ■ rej tako ljubeznivi in napišite še en govor, ki ška 11) do 20. maja z označbo števila del in na- b vam bom njegovo osnovno miselnost jaz sam B nakazal.« Tako je bilo tudi storjeno in Cice-* ronov posnemalec je postal eden najbolj obi-E* skanih govornikov med vso volilno kampanjo, u Preberite si nuslednjc pismo Abrahama Lin-J čolna: pomislite, da so ga leta 1926 prodali na Obvezno cepljenje zoper koze v Ljubljani ., , 4 ■ J I „„!„„,B juvni dražbi za dvanajst tisoč dolarjev! Ver- Mestni fizikat i« te dni dal nalepiti razglas « predsednik napisal v nekaj minu- obveznega_ cepi,en,a zopet koze po -vseh razglas- g , inbni^a'r si ne bi v )ol s(oletne.n trdem ^eskah' P° soI.ah ,n. na V'V.: II pnimlavinmo. Milano 1941 (6,Si7—28). (,n//I C.: Memorie tnutili. Bari 19.14 (68668—.1). Guerrl D.: Comiuento del Boccaelo a Dante. Bari 1926 nintz(?*0?i Zur Thoorie der Gnachirbte. I^lpiig 1943 (II 6S482) , , Ilonngji M.: The ronl nnturo of Japan and tlie Japu-nese. Tobyo 193:1 (68587). ..... ,„.,„ Ilrvatl na datekom »jeveru Amerike. Calumct Mlch. 19.19 (II 66340). Maklecov A. V.: Tipologija zlofinnea u modornoin za- konodavatvu. Beograd 1938 (68572). Mazznnl O.: 1,'ottocento. Miliino 1938 (II 68535). Nnvarrp Ch.: Les grnnil« Cerivnins čtranger« «'t Icnr ln-t fluenee «ur la littArature francaise. I'nris 1938 (68677). rngllaro A.: 8oinmario di iinguiotiea urioeuropca. Kom« 1930 (II 68484). , , . , , Pasquall G.: Storia della tradizlone e enticn dol testo, Flrenze 1934 (68644). Pendo N.: Costituziono lodlvlduale. Milano 1932 (II 68471—1). „ _ „ riate K : Geachlehte der gotisehen Literatur. Borila 1931 (686801 1 Paelloa M.: Scrlpta minora inagnam partem adnno ln-i editn Ed. E. Kurtz. Milano 1916 (68750-5, 13). Rlmatorl: I hologiipRi del seu. XIII Kdiz. rritlca a cura di G. Zaceagninl. Milimo 19.13 (68750—1). Rontagnn K.: 11 codice medico di Virgilio. Roma 193V (II 68466). , „.„ , . Samce M.: Kolloidchcmlo im Dienslc der Rtarkerori Rchung. llreaden 19.18 (II 68446). Sattlcr \V.: I)i» Unlerstciermark. Kine Dnratellnng der lievBlkerungapolitlaohen und »irtscliaftliehcn Grundlagen. flraz 1942 (66732-8). Sctalcnk W. K E. Dergmann: Ausfiilirliches Lehrbucnj- der organisehon Chemie. Leipzig 1922 (II 68532). Skeat W. W.: An otymological I)ictionary of tke Em glish Language. Oxford 1910 (II 66220). Spclnz/I M.: Tecnica Banltaria neilii coatruzlone degU edifici civili. Milano 1932 (II 68529). Studi di storia e dirilto in onore di Carlo Calisso. Mw lano 1910 (II 68525). Fenani M.: Iatruztoni e norme per le misure mareo-i grafiche. Genova 1938 (II 67267). Tomašlvskvj SI.: I)ie vcltjiolilisebe Bcdoutung GnlH ziens. Miinrhen 1915 (II 66015). Tommaseo N.: Dizionnrio de i sinonimi delln lingua lta< liana. Milano 1925 (11 68483). Trattntl del cinnnccento snlln ilonnn. Bnri 191.1 (68668—56). Van Buren A. W.: Gli studi americiini sulln figurn o 1'opera di Augiisto e nulla fondazioue doli impero romano. Koma 1938 (II 68495-5). Vlco G.: Beritti storici. Bari 19.19 (68668-168). Vogt J.: La republlca romana. Bnri 1939 (67174). Wclsgerhcr .1. I,.: Die keltisehon Viilker im Umkrola volt Englaml. Marburg n. L. 1941 (63616- 7). Woltercck R.: Grundziige oiner allgemeinon Biologie, Stllttgnrt 1940 (II 6850.1). ........ Zlngnrelll N.: Scritti di varia letteratura. Milano 1935 (II 68533). N. N. — kazno je, ali zdi se, da bo dosegel prvo mesto N. N. V športu tudi radi pišejo, da se jo N. N. planiral na prvo mesto. Lepše povedano je, da se je N. N. povzpel ali da jc dosegel prvo mesto. Na ustaljeno telesnovzgojno izrazoslovje! bomo vsekakor še precej dolgo čakali. Za ta čas pa je vsekakor potrebno, da se športniki ne zadovoljimo s trenutno stopnjo jezika, temi več du čistimo, čeprav si ne moremo lastiti jci zikoslovne pristojnosti ali kaj podobnega. | no je to za druge obiskovalce, za igralce in dirigenta. Nikar ne misli, da si ti edini, ki natanko veš, katere arije so najlepše in kdaj pride v njih zadnja nota!) Vse v V6em: ta »bibliofilska« izdaja Trubadurja je bila skrbno urejena; Gostiču pa želimo, da bi ostal med nami, ker slutimo in čutimo, da bomo lahko doživeli še kaj takih lepih gostij. L. K. Koncert v družini Pod tem naslovom je priredila šola Glasbene Matice dva nastopa, ki sta hotela nazorno pokazati, kako bi se dali prirediti koncerti v družinskem krogu. Zato so nastopili ob tej priliki razni ansambli, na pr. več violinistov hkrati, klavir več-ročno, flavla in oboa ob spremljavi klavirja, slišali sino tudi deklamatorje itd. V kolikor so pa bili nastopi solistično izvedeni, jim je dajalo na odru zbrano poslušalstvo značaj donipčnosti. V toliko sta pomenila ta dva nastopa prijetno spremembo, ki jo je tudi številno občinstvo toplo pozdravilo. Od nastopajočih omenimo samo nekatere. Paternost Sonja je pokazala, da se zna uživeti v skladbe čisto nasprotnih nastrojenj. Korošec Ladko, ki je zapel arijo kneza Gremina iz »Onje-gina«, je žel veliko odobravanje občinstva. Prav posebpj moramo omeniti deklamatorje iz šole O. Šesta, ki so pokazali v svojem nastopu veliko gotovost, jasno izgovorjavo in izrazito mimiko; z deklamacijami so nastopili: Pfeifer Ciril, Podgoršek Vinko, Korošec Ladko in Gril Ludovika. — Od domačih avtorjev so bili na sporedu Pavčič, šantel, Sancin Mirca in Škerjanc. M. T. Erjavec: Živalske podobe Priredil prof. J. Logar. Cvetje z domačih in tujih logov 17. Založila Družba sv. Mohorja, — Ljubljana 1943. Str. 212. V zbirki Cvetje smo dobili 2. zvezek Erjavčevega izbranega dela pod naslovom 2ivalske po- dobe. Zvezek je precej obsežen, saj tudi pred-« stavlja glavno Erjavčevo delo — prirodopisne sestavke. Ob tem izboru šele prav začutiš, kako ja pisatelj spretno družil strokovno znanje in umetniško oblikovanje. Saj je res, da so to prirodo-pisni sestavki, a nič manj niso leposlovni, ko pa iz vsake podobe diha toliko srčne topline, osebno zavzetnosti, ljubezni do človeka in živali, vero v dobroto in plemenitosti Res je zvezek narastel nekoliko preko navadnega obsega, ali bilo bi res škoda, da ne bi poznali pravega Erjavca, boljšega od pripovednika. Tudi v jezikovnem pogledu so podobe vzorne in morejo služiti za šolo lepega sloga. Ob teh podobah naj bi se mladina učila pisati tudi o vsakdanjih stvareh. Le poglejte, kako skrbno so izdelani n. pr. uvodi, kako zna z njimi zbuidti pravo zanimanje in občutje, da človek bere s pravo ubranostjo! Pa primerjajte današnje nerodnosti v podobnih sestavkih! Zato nič ne dvomimo, da bo ta zvezek zelo dobrodošel šoli, zlasti nižjim razredom. Deloma jim bo pomožno berilo za prirodopis, še bolj pa zbirka zgledov za vajo v spisovanju, šola v umet* nosli pisanja. V zvezku imamo novost, da nam prinaša namesto podobo (to prinaša že 1. zvezek Erjavca hkrati z življenjepisom) pregled Erjavčevega dela in življenja v časovni zaporednosti. Estetsko bi si v knjigi seveda bolj želeli podobe, a praktičen je tak pregled vsekako. Morda bi 11111 poiskali povsod primernega prostora, čeprav je podoba V zvezku. V uvodu razbira prireditelj glavne poteze Erjavčevega prirodopisnega ustvarjanja. Dobro je označena miselna in čustvena vsebina njegovega d ?la. Med vprašanji in nalogami je nekaj prav posrečenih, namenjenih že zrelim ljudem in vrednih, da dobijo primernih obdelovalcev. Tako smo dobili nov zvezek v zbirki Cvetja in želimo, da bi se načrt, ki je podan v knjigi, čimprej uresničil. (Cena 17. zvezku broš. 14 lir, vez. 24 lir.), Ine novice Koledar Sobota, 1. velikega travna: Filip in Jakob, apostola; Berta, sveta žena; Žiga, kralj in mučenec. Nedelja, 2. malega travna: Bela nedelje; Ata-nazij, škof in cerkveni učenik; Eva, sveta žena in mučenica. Zgodovinski paberki 1. velikega travna: I. 1218 se je rodil Rudolf Habsburški, ki je 1. 1264 podedoval posest grofov iz Kvburga in ]xi.stal najmogočnejši gospod v gornjem Pore-nju. L. 1273 so ga volilni knezi izvolili zu nemškega kralja. Premisel lltokar, češki kralj, ki je v letih 1246—1260 združil večino slovenske zemlje in ustvaril državo, ki je segala od Krko-nošev do Jadrana, ni maral priznati Rudolfa zu nemškega kralja in svojega fevdnega gospoda. Toda Rudolf ni odnehal, zahteval je od »železnega kralja«, da sprejme od n jega v fevd Češko in Moravsko trr vrne vse ozemlje, ki ga jc pridobil v dobi od 1. 1246. Otokar se je sicer upiral, pa se je moral vdati (1267). A mir ni trajal dolgo, čej dve leti se je vojna znova vnela. Pri Diirenkrutu na Moravskein je izgubil Otokar bitko in življenje. Bitka pri Diirenkrutu Jc rojstni dan habsburške monarhije, Rudolf je namreč podelil večino alpskih dežel v fevd svojemu sinu Albrechtu, njegovi potomci so raztegnili svojo oblast do morja in vladali naši zemlji do 1918. Rudolf jc umrl 1291 v Speyru — I. 1227 je koroški vojvoda Spanheimovec Bernard (1202—1236) pozdravil viteza Lichteu-steina z besedami »Bug vas primi, grnlva Ve-nus«, znamenje, da so na dvoru koroškega vojvode že v prvi polovici 13. stoletja govorili slo-veusko — I. 1851 se jc rodil v šabcu pisatelj Laza La-zarcvič. Doštndiral je medicino in služil nato kot vojaški zdravnik, umrl je 1890 v Beogradu. Svoje književno delo je začel kot glasnik novih idej, toda borbenost ni prijala njegovi tihi in v bistvu idealistični naravi; od tod idealistični realizem v njegovih delih. S svojimi povestmi sc jc povzpel v prve vrste srbske književnosti. Novi grobovi ■f Na Viru pri Domžalah je mimo v Gospodu zaspal gospod Franc Abe, posestnik in mizarski mojster. Bolehal je dolgo vrsto let z« posledicami prve svetovne vojne, ko je bil v ujetništvu do leta 1920. Bil je veren krščanski mož in splošno priljubljen, posebno zaradi svoje ustrežljivosti in družabnosti. Pokopali so ga na veliko nedeljo na žup-nem pokopališču v Dobu Naj se spočije v Bogul Njegovi ženi in sinu — litogrefu — naše iskreno sožaljel + V šobru pri Mariborn je 24. aprila za vedno ztilisnila 6voje oči gospa Marija Hlado, posestnica. Pokopali so jo na tamkajšnjem pokopališču pri Sv. Križu. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožaljel ko. Imajo lepo, udobno stanovanje — s svojo lastno kuhinjo; že od nekdaj hodijo na vsakoletni daljši dopust, preskrbljene so za starost. Gospe lastnicc so že izvajale predpise javnih nameščencev v najpopolnejši obliki, ko drugi o njih še sanjali niso. Nasprotno pa obe jubilantinji skrbita, delata, se trudita za trgovino, kakor bi bila trgovina njihova. Kdor ne pozna globlje razmer, je prepričan, da sta gospodični Malka in Rezka lastnici trgovine. Tako zvesto in skrbno delata v trgovini! Kdo more prešteti vse podpore, darila, ki so jih jubilantinje v teku desetletij darovale siromakom in potrebnim. Najbrže same ne vedo, kolikokrat so bile birmanske botrce, kolikokrat na novi maši! Vsa ta dobra dela in požrtvovalno delo gospodične Rezke v stolnici je prinašalo trgovini najobilnejši blagoslov božji. Ne pozabimo, da že vsa desetletja visi v trgovini na častnem mestu slika Marijina. Pod Marijinim verstvom se je razvijala trgovina, pod njenim varstvom pa tudi cvetela medsebojna ljubezen lastnice in uslužbenk Daj Bog po Mariji, da bomo čez deset let praznovali še šestdeset- in petdesetletnico gospodičen Alalke in Rezke! T. • — Danes, v soboto, 1. maja ob 7 zjutraj so po vseh ljubljanskih cerkvah svete maše za dober uspeh posvetitev brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Naj bi se verniki v čim večjem številu udeležili teh sv. maš. — Gg. župnikom. Addenda ad Directorium Labacense: Die 4. Maii fer. 3. applicanda est Mis-sa pro populo (a paroehis I.abaci pro 24. April., a paroehis extra I abac. pro die 1. Maii); die 5. Maii ter. 4. a paroehis Labaci (pro die 1. Maii). — Ško-iijski ordinariat. — Majniška pobožnost za Lavnntince. Duhovniki in verniki iz lavantinske škofije se vabijo za nedeljo, 9. maja 1043 v cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku, kjer bo ob pol 17 ( pol 5) popoldne pridiga, pete lavretanske litanije in posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. — Društvo upokojenga učiteljstva ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 13. maja t, 1., ob pol štirih popoldne v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Dnevni red običajen. Ako bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drugi občni zbor pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom pri vsakem številu navzočih društvenikov. — Premog iu drva pri tvrdki »Gorivo« — Karlovška 8. Lastnik Lojze Jerančič mlajši. — Pohudih nalivih hladno. V četrtek od 4.30 naprej je ves dan neprestano lilo, kakor da bi se bile odprle kake vodne zatvornice. Deževalo je tja do 18.40, torej dobrih 14 ur. V tem času je padlo v mestu po dežomeru na univerzi 47.6 mm dežja, tako do 7 v četrtek 9 mm in od 7 v četrtek tja do večera 38.6 mm. Padlo je v tem kratkem času mnogo več dežja, kakor pa ga je bilo vse ostale dneve v aprilu, ko je bilo v 10 deževnih dneh le 36.1 mm. Mnogi so glede na najlepie in najtoplejše aprilske dneve računali, da bo ta april odnesel prav nizko količino padavin, toda prav v slovo nam je april poslal mnogo mokrote, V 11 dneh je bilo letos 83,7 mm dežja, primerna količina, da jc zemlja dobro namočena. Zaradi četrtkovega hudega deževja so vode povsod zelo narasle. Ljubljanica je že v četrtek popoldne naglo naraščala, ponekod v gorenjem svojem toku je poplavila ob bregovih ležeča polja in travnike, prav tako ob izlivu pri Zalogu. Prav majhna pomladanska povodenj na Barju ni napravila nikake škode na njivah. Po hudem deževju se je v petek zjutraj ozračje zelo ohladilo, kar je pokazal tudi toplomer, ko je bila zanamovana najnižja temperatura s +3° C, v Trnovem na Opekarski cesti +2.1° C. V četrtek je bil zaznamovan temperaturni maksimum + 12" v mestu, +12.4° C v Trnovem. Barometer se je začel dvigati in je v petek zjutraj zaznamoval stanie 765 6 mm V petek je bilo zelo hladno, na Barju gosta megla. Na Krimu in drugih hribih je zapadel sneg. — Nesreče na deželi. Tončka Erštova. 28 letna žena ključavničarja v Višnji gori, je padla in si zlomila desno nogo. — Prav tako si je pri padcu zlomil desno nogo triletni sinček delavca v Stični Mirko Gregorič. — Ida Gogalova, 13-lctno hčerka krojaškega mojstra v D. M. v PoljU, je padla s kolesa in si zlomila levo roko. Iz Velikih Lašč Vse knjige »Slovenčeve knjižnice« stalno v zalogi v trafiki Petcrlin, Velike Lašče. Iz dela m zavlfeitf*i - ha in iam D v n novi važni knjižici: MARIJINO SRCE (spisal župnik Filipič) ln PASTIRSKO PISMO ljubljanskega škofa za leto 1943. Cena 1 lira Dvojni jubilej v Ažmanovi trgovini Skoraj 100 let (od 1. 1848) je rodovina Peterka lastnik znane trgovine »pri Aimanu«. Dolga desetletja je bila nastaniena v Kresiji, zadnja leta pa uživa gostoljubno streho v škofovskem dvorcu. Letos, 25. aprila, je praznovala poslovodkinja gospodična Malka petdesetletnico, gospodična Rezka pa Z Gorenjskega Skrb Knrošeev za vojake. Gaulelter dr. Rei-ner je sporočil, da so v zadnjem letu na Koroškem izročili Korošci na fronto odhajajočim vojakom in na dopust prihajajočim vojakom 39.150 zavojev daril, dalje je vojna pošta poslala na fronto s Koroškega 29.320 enokilograinskih zavojev. Na tronto poslani zavoji so potovali vsega skupaj v 13 vagonih. Od tega so dobili gorski lovci na severu 9 vagonov. Tistim, ki so bili poslani na služIlo in delo na Gorenjsko, je bilo poslanih s Koroške 11.500 zavojev. Za božič 1. 1942 so dobili vojaki v bolnišnicah na Koroškem 2900 zavojev. Dalje je dobilo 1130 žena in mater padlih vojakov posebne božične zavoje. Izdelovanje igrač je dalo 14 vagonov igrač, ki so bile razdeljene otrokom v vojni padlih in na fronti se borečih vojakov. Poletne počitnice v treh skupinah. Nemški minister za prosveto je za letošnje počitnice dal naslednje smernice: Tri skupine poletnih počitnic ee morajo ohraniti. Dobile so zdaj še večji pomen zaradi tega, da šolarji naenkrat preveč ne obre-mene železniškega prometa. Posamezne skupine bodo šle na počitnice: prva 25. junija, druga 6. julija in tretja 15. julija. Skupno trajajo počitnice na leto 85 dni. Medtem ko so lanske božične počitnice trajale 22 dni in bo za veliko noč. 11 prostih dni, ostane za poletne počitnice še 52 dni. Ce so v posameznih pokrajinah božične in velikonočne počitnice znašale več kakor 33 dni, tedaj se morajo poletne počitnice za toliko skrajšati. Podaljšanje poletnih počitnic nad 52 dni ni v nobenem primeru dovoljeno. Urad za matrike v Kamniku. Po združitvi okrajev Kamnik in Litija je bil ustanovljen urad za matrike kamniškega okrožja. Ta urad je bil prvi to vrste na Gorenjskem. V tem uradu hranijo vse farne matrike tega okrožja in jih tudi sproti Izpolnjujejo. Urad je v poslopju, kjer so uradi deželnega svetnika. isti dan štiridesetletnico, odkar sta v neprestani službi pri istem podjetju. Medsebojna ljubezen, medsebojno zaupanje lastnice in uslužbenk je rodilo ta izredni jubilej. Cenjene gospe Ažmanove, lastnice trgovine, so skrbele vsa ta leta, da so bile uslužbenke ne služkinje, temveč kakor prave članice družine. Saj jih zato že desetletja nihče več ne kliče po njihovem primku; -vsakdo jih pozna le kot Ažmanovo Malko, kot Aimanovo Rcz- S Spod njega Štajerskega Povečani nasadi zelenjave na štajerskem. V zadnjih letih so na vsem štajerskem v veliki meri povečali na6ade zelenjave. Medtem ko so leta 1938 pridelovali na Štajerskem, vštevši kasneje priključeno Spodnjo Štajersko, zelenjavo le na 330—400 ha, je v petih letih površina nasadov skoraj podesetorjena. I.etošnjo pomlad bodo na vsem štajerskem nasadili zelenjavo na 3200 ha, še posebej pa bodo posadili 250 ha za pridobivanje semena. V znatni meri je tu prizadeta Spodnja štajerska, ki bo doprinesla lep delež v pridelovanju zelenjave. Praznovanje 1. inaja. Na Spodnjem Štajerskem bodo kakor po vsej Nemčiji proslavili I. ma j vsi delovni sloji. Bo dela prost dan in bodo tudi vse trgovine z živili kakor pekarije, mesarije itd. in celo mlekarne zaprte. Povsod bodo | kinematografske in gledališke predstave, za katere bodo dobili vstopnice delavci in delavke brezplačno, ker jim jili bodo kupilu podjetja. Svengall gostuje po ccljskcm okrožju. Urad za ljudsko prosveto v Celju je povabil čarovnika Svengalija, naj nastopi po vseh večjih krajih celjskega okrožja in tako prireja zabavne večere za prbivalstvo. Nastopil je že v Braslovčah, Petrov-čah, Vojniku in Dobrni. Uvedba osebnih izkaznic v trboveljskem in brežiškem okrožju. »Marburger Zeitung« poroča, da je bila razširjena naredbo glede osebnih izkaznic, ki je bila izdana pred letom za naselitveno območje A, sedaj na vse trboveljsko in brežiško okrožje. Po sedanji odredbi morajo imeti osebne legitimacije s fotografijo vse osebe v obeh okrožjih, stare nad 15 let in so se dol/no na poziv legitimirati. Vse osebe, ki tuke legitimacije še nimajo, se morajo takoj oglasiti pri krajevnih policijskih oblasteh in zaprositi za osebne legitimacije. Počitnice na šolah in na vseh drugih vzgojnih zavodih nn Spodnjem štajerskem se bodo jiričele 15. julija in bodo trajale do dne 4. septembra. Dediče iščejo. 1. januarja 1. 1942 je umrl v Krištancih pri Sv. Križu pri Ljutomeru zidar Franc Robinšak. Ni zapustil oporoke in sodišče sedaj išče zakonite dediče Karla Černela, Andreja Ro-binšaka, Jožcfo Megla, Ano Schmidt. Bivališče vseh teh jc sodišču nepoznano in zato jih poziva, naj se oglase v šestih mesecih. Po tem roku bo zapuščinska razprava za prostale dediče. Odsotne bo zastopal kurator J, O. I. Almosi pri ljutomerskem sodišču. Kaznovan kolesarski tat. 21 letni, v Gornji Radgoni rojeni, poljski delavec Anton Pavlič je bil zadnje čase uslužben v Št. Petru pri Gradcu. Od oktobra do decembra 1912 je največkrat ob času zatemnitve nakradel v graški okolici 11 koles. Obsojen je bil na sedem let ječe. Bik ga jo nabodel. V Vuhredu je poljskega delavca napadel bik, ga obdelal z rogovi in poteptal. Nevarno ranjenega so z zlomljeno hrbtenico in notranjimi poškodbami prepeljali v bolnišnico v Gradec. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 88letna pekova žena Terezija Ceboldi, 74 letna hišna posestnim Elizabeta Glumac, 72 letna zasebnica Karla Bergmann roj. Ružička in mesarjev, sinček Karel Macer. V Ljubnem je umrl gostilničar Ignac Fludernik, star 86 let, v Št. llju v Slov. goricah 77 letna vdova po orožniškem stražmojstru in posestnica Terezija Soško, roj. Kocbek. V Celju 73-letna fotografinja Julija Martini. Na vzhodnem bojišču je padel grenadir v pehotnem polku Stanislav Klojčnik. V Novi vasi pri Ptuju je umrla 70 letna Marija Sitzenfrei, v Sp. llajdini 78 letna Kunigunda Zupančič in 72 letni Martin Zupančič, v Ptuju 38 letni Franc Oswald in 45 letni Anton Kovačič v Janežovskem vrhu pri Sv. Urbanu. Za pobožnost zadoslllnlh prvin sobot v čast liarl-tlnemu brezmadežnemu Srcu. N O V O S 7 Rožni venec bi. Device Marije Napisal Dr. Ivan Vrečar Cena L 2-— Krasna knjižica s kratkimi jedrnatimi premišljevanji skrivnosti vseh treh delov Rožnega venca. Posebno primerno za pobožnost zadostilnih prvih sobot v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu in za skupne pobožnosti v družini. Založba LJUDSKE KNJIGARNE. L/ubl/ana Pred skoti/o 5 — Miklošičeva cesta S Iz Hrvaške Italijansko predavanje v Zagrebu. V prostorih zagrebške ljudske univerze je imel te dni prolesor Zavoda za italijansko kulturo dr. Aleksander Vi-gevani zanimivo predavanje pod naslovom: Italijanski kraji — Furlanija. Obramba NDH. Hrvatsko časopisje objavlja poročilo o ruzpruvi, ki je bilu prejšnjo sredo pred zagrebškim nugliin sodiščem. Na zatožni klopi je sedelo šest moških in en ženska, ki so bili vsi obtoženi, da so zbirali in nabuv-Ijuli orožje in zdravilni muterial za odmetni-ške oddelke v posumeznih hrvatskih krajih, nadalje, du so širili komunistično propagando in podpirali komunistične agitatorje. Naglo sodišče ie vseh sedem obtožencev obsodilo nu smrt- Nad petimi obtoženci, med katerimi je tudi omenjena ženska, je bila smrtna obsodba v zakonskem roku tudi izvršenu, dva obsojenca sta pa bilu od Poglavnika pomiloščena ter jima je bilu smrtna kazen spremenjena v dvajsetletno zaporno kazen. Varčevanje s plinom. Zagrebška mestna plinarna je ugotovila, da se je v zadnjem času v Zagrebu znatno povečala poraba plina. Ker so strojne naprave v plinarni že z dosedanjo porabo količine plina preoiiremenjene, je ine3tna plinarna opozorila vsa gospodinjstva, da je prekoračenje uporabe dovoljene količine plina najstrožje prepovedano. Kdor no bo poslušal tega opozorila, mu l)o mestna plinarna enostavno odvzela pravico do uporabe plina. Mostarsko Blato je popolnoma suho. Hrvatski listi poročajo da se na Moslarskem Blatu voda zadržuje do pozne pomladi in šele v začetku poletja izgine. Zaradi tega se velika področja zemljo ne morejo obdelati. Letos pa se je zgodilo, da je že sedaj celo Mostarsko Blato osušeno. Nihče iz tamošnjih krajev ne pomni, da bi se voda tako zgodaj odtekla. Razlog je v dolgotrajni suši, ki postaja vse bolj nevarna za tamošnje kmetijstvo. Ce v kratkem ne bo dežja, so bodo posledice suše hudo občutile. Inž. vitez Frknvif obiskuje ranjence. Po naročilu Poglavnika NDH je prispel v Sarajevo bivši hrvatski minister za gozdarstvo in rudarstvo ter sedanji član Državnega sveta inž. vitez Ivica Frkovič ter je obiskal vse tamošnje hrvatske vojne ranjence. Iz Srbije Nedičeva velikonočna poslanica srbskemu ljudstvu. Kakor za božične praznike, je tudi za letošnjo veliko noč srbski ministrski predsednik general Nedič izdal poslanico za srbsko ljudstvo. V njej ga znova opozarja na težke dni, ki jih je to ljudstvo moralo preživeti v zadnjih dveh letih po zaslugi lastnih ljudi, katerim so bili tuji interesi več, kakor pa življenje samega ljudstva. Ko govori o vseh dogodkih, ki so se v zadnjih dveh letih zgrinjali nad sedanjo Srbijo, pravi; »Gospod Beg nas je kaznoval, ker je bila vera naših očetov slaba in ker smo pozabili na preteklost. V našem ljudstvu je nastalo trpljenje, pojavila se je sramota in razbesnel se je razdiralni in rušilni nagon in zaslepljenost in zgodilo se je to, kakor še nikdar poprej, da se je dvignil brat nad brata in da je sin pobijal lastnega očeta. Prišli smo do agonije srbskega ljudstva. Danes se to ljudstvo jasno zaveda svojega položaja in gleda odkrito v bodočnost. Našlo je svojo pot. Svojo staro, srbsko pot. Trpelo je in delalo pokoro za svoje številne grehe, mnogo nesnage je odstranilo ter se je otreslo in zavrglo mnogo zmot in mnogo slabih prijateljev. Zato pa lahko tudi z zaupanjem gleda v svojo bodočnost« Za pomirjenfe Srbije. Nemški poveljujoči general v Srbiji in vojaški poveljnik za to področje je za velikonočne praznike izdal naredbo, s katero poziva vse tiste, ki morebiti še skrivajo kako orožje, bodisi puške, revolverje, granate ali podobno orožje, da ga izroče do 5 maja bodisi nemškim ali bolgarskim vojaškim posadkam aH pa pristojnemu županu. Kdor bo do omenjenega roka izročil oblasti orožje, čeprav zato ni imel nobenega dovoljenja, ne bo kaznovan in se mu tudi drugače ne bo ničesar zgodilo. Kdor bi pa preslišal tudi ta zadnji poziv nemških vojaških oblasti, bo občutil vso strogost tozadevne nemške voiaške zakonodaje. Tako pravi omenjena na-redba nemškega vojaškega poveljnika v Srbiji. Drobna Ifufalfamka kronika Smernice v župnijski cerkvi st. Cirila In Metoda za Bežigradom. MaJniSke pobožnosti v naši župnijski cerkvi bodo vsak večer ob delavnikih in nedeljah ob pol 8. Pred lita-liijami bo vsak večer kratek nagovor. Pridite vsi. da se bomo zbrani okoli Mari.ie pri-pravljali na posvetitev našega ljudstva in naših družin Njenemu Presv. Srcu in si tako izprosili Njeno močno zaščito in varstvo. Večer prave In člRte umetnosti nam bo eta nudila dva najodličnejža naša koneer-tnnta pianist Anton Trost in violinist Jan Slnis. Združena v Ljubljanski komorni duo bosta koncertirnla v ponedeljek. 3. t. m., ob 19 v veliki filharmonični dvorani. Izvajala bosta štiri sonate, ki so jih napisali Tartini, Mozart, Vomačka in Szymanowski. O skladateljih Vomački in Szymano\vskem smo že spregovorili neknj besed. Danes opozarjamo na dela Tartinija in Mozarta. Sonata za violino in klavir, ki jo bo.sta izvajala nnša umetnika, je v D-duru, ena Izmed najlepših 42 Mozartovih snnnt. ki kaže vso grncio7.no.st Mozartovega stila. Lahko rečemo, da jo tn Sonata najbolj Mozartovska. Nn koncert, ki bo nudil izreden umetniški užitek, opoznrjaino. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Akademija maturantov nfttel.lske Sole bo v soboto, 8 maja, ob pol 7 zvečer v frančiškanski dvorani. Spored akademije je zelo poster. K obilni udeležbi vabimo. »župnik Iz cvetočega vinograda« jutri. „ nmioi ,n nb 4 oonoldne v frančiškanski dvorani "v režiji Milana Skrhlnška. — Opozarjamo, da je. lo zadnja predstava te krasno drame in jo -vsakomur priporočamo. Pre-skrbite »i pravočasno vstopnic* v predpro- daji v trgovini Sfiligoj In jutri od 10-12 tor dvo uri pred pričetkom pri blagajni frančiškanske dvorane. Koncert na dveh klavirjih, ki gn bosta izvajali pianistki Marta Bizjak-Valjalo in Silva Hrašovee, bo v petek, 7. maju, ob 7 zvečer v mali filharniouični dvorani. Nn sporedu imata skladbe za dva klavirja, ki so jih napisali skladatelji Clementi, Tnrcn-ghi, Piccioli, Chopin in Pfetfer. Obe naši umetnici sta so žo ponovno uveljavili nn koncertih za dva klavirja, zatn opozarjamo na njun ponovni koncertni nastop s popolnoma novim sporedom. Predprodaja od ponedeljka dalje v knjigarni Glnsbeno Matice. Pevke In pevci akademskega cerkvenega zbora! V soboto, 1. innja. bo pevska vn.ia zn nkademsko službo božjo pri oo. frančiškanih oh 7 zvečer In prnv tnko vsako naslednjo soboto Ob nedeljah ostanejo vaje oh 10 pred službo božjo knkor doslej. Vsi stari pevci pridite točno ob 7 zvečer in ob 10 do-poldne. Dobrodošel pa ho tudi vsnktlo, ki bi želel sodelovati nn novo pri tem zboru z redno udeležbo. f:ns prijave pred začetkom pevskih vaj v pevski sobi. Stroleplsnl tečaji In posebni stenograf-skl — novi eno. dvo- in trimesečni dnevni in večerni — se prično 4 mnja Specialna • trniepisna Šolar Največja moderna atroje-pisnica, raznovrstni pisnlnl stroji. - Pouk dopoldne popoldne ali zvočer po želji obiskovalcev Učninn zmerna. Informacije In prijave dnevnoi Trgovsko učlllšfe »Uirlsto fov učni r.nvud«, Domobranska 15. Dljakl-lnje 3 In 4. razreda gimnazije ter 4. razreda meščanske šole prijavilo se zn posebne inulrukcije v predmetih za malo ma- turo. Ločeni oddelki po šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informacije in prijave dnevno dopoldne od 9—12, popoldne od 4— B: Specialne strokovno instrukclje za gimnazije lil meščanske šote. Mussollnijev (Kongresni) trg št. 2., 11. nadstropje. Središče mesta I Kako krmimo koze, je naslov predavanja, ki gn bo imel g. A. Kerševnni v nedeljo. 2. maja ob 10 v društvenih prostorih lin Gallusovem nabrežju. Vabljeni vsi ko/.je-rejci in tisti, ki še premišljujejo, knko bi odpomogli pomanjkanju mleku za dom. Prodaja makulaturnega papirja. Italijanski Rdeči križ, nvlonomna sekcija v Ljub; Ijnni, iio postopoma prodajni mnkulaturni papir (akto, knjige itd.). Interesenti naj predložijo zn tekočo leto obvezno ponudbe z navedbo cene. za kilogram do 10. mejil t. 1. v pisarili IKK. Ulica Arielle Ren 2-11. Nakladanje. prevoz in rnzklndnnje pnpirja v raznih krnjih v območju Ljubljano gredo na stroške kupen. Scmenarlee »o sc preselile. Vse semena-rico, ki so do nedavna prodajale svoja sev mena in razne zdravilne zeli nn prostoru ob semenišču nn Vodnikovem trgu, so so preselile in postavile svo.ie klopi na prostoru ol) stolni cerkvi, kjer so prejšnja tetn razstavljali in prodajali mlečno izdelke mnogi prodajalci. Ponesrečenci v Ljubljani. Maček Anton, 11 letni tesarjev sin. si je zlomil levo roko. — Petrič Anton. letni poštni poduradnik, so jo ranil nn desni nogi. — Kunaver Anton, lfi lotni dijak, sc jo pri sekanju drv usekni v desno roko. — Aljaž .loško, !l letni sin trgovskega nameščenca, si .ie zlomil desno roko. — M a tel tč Josip, 78 letni zasebnik, so ie hudo poškodoval nn glavi. — Zorž Gaj-daš, 40 letni spremijovalee konjskih truus-portov, si jo zlomil lovo i,og». Gledališče Opora: Sobota, 1. maja. ob 18: »Trubadur«. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gosliča, člana zagrebške Opere. Cono od 40 lir navzdol. Nedelja, i. maja. ob 10: »Sirota Marko«. (Obuti maček.) Zaključena predstava za GILL. — Oh 16: »Janko In Metka«. Izven Cene od 28 lir navzdol. Zadnje gostovanje tenorista J. Gostiča. Dnues so bo poslovil nnš odlični gost v pnr-tiji Mnnrica v Verdijevi operi »Trubadur«, Njegovo vsakokratno gostovanje jo pri nas praznik pevske in igralske kulturo in zapušča vselej globok vtis. Manrico je partija. ki jo po.ie pri tem gostovanju prvič pri nas. Z njo bo obogatil občinstvo za novo veliko doživetje. Poleg Gostiča bomo sllšnli pri lej predstavi prvič kot Azuceno Elzo Knrlovčevo. Soprnnsko partijo Leonore bo pela Heybalovn, grofa Luno — Jnnko, Fer-rnnda — Lupša. Ines — Barbičevn, Huiza — Kristančlč. Dirigent A. Noffnt, režija in scena C. Debovoc, zborovodja R. Simoniti. Dramas Sobnta, 1. maja, ob 17: »V času obiskanja«. Zaključena oredstnva ->n šolsko mladino Nedelja, t. maja, oh 15: »V času obiskanja«. Izven. Znižane cene od 13 lir nnvzdol. — Ob 17.3H: »Jesen«, Izven. Znižano cene od 15 lir nnvzdol. Premiera IVAnnunzljeve pastirske tragedije »Jorljeva ličl«. Vsebina te tridejnnske drame, katere dejanje eo godi v Ahruzzih, , ima za snov konflikt, med ljubeznijo in ljud- ; skimi tridicijaml. katerih žrtev postane dvojo mladih ljudi. Delo ie zrežiral Milnn Skr-hinšek, prevod je dr. Gradnika. Premiera bo v drugem majskem tednu. Naznanila FRANČIŠKANSKI ODER. — Nedelj«, 2. maja, ob 4 popoldne: »Župnik Iz cvetočega vinograda«, drama v treh dejanjih. Režim Milan Skrbinšek. Predprodn.ia vstopnic v trgovini Sfiligoj in jutri od 10—12 ter dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. RADIO. Sobota, 1. maja: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini - 12.20 Ploščo — 12.30 Poročilu v slovenščini — 12.45 Lahkn glasba — 13 Nnpoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Znane nesmi izvaja orkester, vodi dirigent Gorni Krnmer — 14 Poročiln v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sl-jnnoc. operetna glasba — 15 Poročilu v slovenščini —- 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved čnsn, poročila v italijanščini — 17.15 Nove ploščo »Cetra« — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročilu v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Nnpoved čnsa. poročila v Italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.111 Koncert tenorista Antonn Sladoijevn — 21.05 Koncert šrainln »Ljubljnnn* — 21.45 Klasični orkester vodi dirigent Mnnno — 22.20 Lahko glasbo vodi dirigent Oallino — LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kinet. Blelwoisova cesla 43: mr. Trnko-czy ded.. Mestni trg 4, In mr. Ustar, šeleu-burgova ulica 7. 22.45 Poročila v italijanščini. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan A li č i u , Ljubljana, Ivorytkova ulica 18. S kaleče višine mečeš skciiti s padalom! Na področju letalstva je enako važno vpra-ije za vojno ali mir, s katere višine je moči skočiti s padalom. V mirnem času je bilo še do nedavnega skakanje s padalom samo senzacija. V vojni dobi pa je moči s padali privesti posamezne vojake v sovražno ozemlje, da ondi povzročujo nemir. Prav zato so vojne uprave dognale, da bi bilo prav, če se ustanovijo v armadi posamezne čete padalcev, ki jih imajo zdaj, zlasti po uspehih nemških padalcev v Belgiji, na Nizozemskem in nu Kreti, vse armade sveta. Skok iz velike višine je jako važen, saj omogoča letalom, da ostanejo v veliki višini nevidni in jih sovražnik ne opazi tako brž. Vendar je pa pri tem to narobe, da cilj ne more biti natančno dosežen, in da so padalci preveč oddaljijo drug od drugega. Zatorej skačejo padalci z manjših višin z letal, a vsaj s tolikšnih, da se padalo vsaj med padanjem lahko odpre. Tudi za skok v sili utegnejo biti važne velike višine, in sicer v vojni takrat, ko so letala obstreljevana ali o priliki bojev v zraku, v mirni dobi pa o priliki stratosfernih poletov. Zatorej so v raznih državah poedini pionirji prirejali tozadevne poskuse, ki so jih utemeljili z znanstvenim dognanjem. Ker je obstanek v višinah preko 6000 do 8000 metrov brez dihalnih naprav mogoč le za dobo časa, je treba višine, ki so nad temi metri, čim prej premostiti. Čas padanja (z odprtim padalom) traja od višine 12.000 metrov na 10.000 metrov približno 2 minuti 40 sekund, na 8000 metrov se 3 minute več in na 6000 metrov več ko 9 minut. Ta razdobja so tako dolga, da bi pri skoku z odprtim padalom zaradi pomanj- kanja kisika brez dvoma nastopila višinska smrt in sicer že tedaj, ko bi padalec dosegel višino 9000 metrov. Mimo pomanjkanja kisika bi povzročil smrt tudi hud mraz v teh višinah. Da se te nevarnosti odstrani, je torej potrebno, da je doba bivanju v teh višinah čim krajša. Zatorej so dognali, da je treba skočiti iz letala z zaprtim padalom in ga odpreti šele v nižjih višinah. Padalna brzina (z zaprtim padalom) je pač mnogo večja kot brzina spuščanja in znaša pri skoku z višine 12.000 do I0.0(»0 metrov le 22 sekund, do 8000 metrov žc 46 sekund. do 6000 metrov pa 73 sekund. Ta brzina je tako velika, dn je rezerva časa zadostna in se s pridrža vonjem dihanja luliko še poveča. Nevarnostna meja bi bila tu še pri 9000 in, pri 7000 m pa bi bila že dosežena varnost. Skok z višine 12.000 metrov bi moral biti torej teoretično izvedljiv, če bi sc prvih 5000 metrov v prostem padcu (pri zaprtem padalu) premostilo v t minuti in bi se padalo šele |K>tem "odprlo. To teoretično, znanstveno dognanje se dozdeva nemogoče, pa je vendar tudi praktično preizkušeno. ?.e pred petimi leti je neki padalec skočil z višine 11.500 metrov, spuščal se je v prostem padcu 11.000 metrov dolgo in je šele 200 metrov nad zemljo odprl padalo. Pri mnogih nadaljnjih skokih, celo z večjih višin, se je odtlej izkazalo, da so taki skoki s prostim padanjem z višine več tisoč metrov lahko izvedljivi, ne da bi to kaj zdravju škodovalo. In tako je dandanes skok iz substrntosfere že manjša senzacija, kot so bili pred petdesetimi leti skoki iz balonov. HM1 BOTANIKE Skrivno življenje prvih pomladnih cvetk. 1'oplo souce privablja vedno več nov li cvetk iz naročja zemlje. Beli, rumeni in modri so njih cvetovi. Pozneje, ko je sonce močnejše in so dnevi daljši, se odpirajo cvetke z vijoličnimi cvetovi, nazadnje z rdečimi. .Med prve znanilke toplih pomladnih dni štejemo poleg zvončkov ludi rumenoglave tro-bentice. I robentični cvetovi so čudovito ustvarjeni. Uničimo nekaj cvelk jn poglejmo nj h ustroj. Pri nekaterih cvetovih vidimo, da ima trobentica kratek pestični vrat, ki sp končn v brazdo pri razširjenem delu cvetne čaše. Prašni mešički 5o pritrjeni na krnikili nožicah i« notranji strani razširjenega cveta in stoji pre- Poslednji bizoni v Evropi V velikanskih pragozdovih pri Bjalovici, ki so jih že pred več desetletij razglasili kot »zaščiteno ozemlje za živali,« živijo poslednji zastopniki izumirajočih bizonov ali turov. Tu, v tem neskončnem zaščitenem ozemlju, ki meri 120.000 hektarjev, je mnogo močvirja in prastarih gozdov, so barja, obdana z gričj in višavjem, je polno travnikov, ki se po njih pre-tukajo reke io jezera. Štiri sto let stari hrasti, mogočni borovci in debele jelke kipijo v nebo. Spoduj je neprehodno goščavje; tu jc resnični prugozd stedi Evrope. V 13. stoletju je blizu te divjine ustanovil knez Volinskij obmejno utrdbo proti Poljski in Litvi. Kasneje je nastalo tu mesto Belovež, ki je oddaljeno 25 km od železniške proge za v Varšavo. Ker to ozemlje ni bilo primerno za človeška bivališča, so se ljudje tega kraja izogibali, in tako je postala tu pokrajina zatočišče živali in zlasti turov ali bizonov. Bizoni spadajo k prežvekovalcem; značilni so po rogovih, ki jim štrlijo naprej in po dolgi mehki grivi na čelu, glavi in vratu. Biki so visoki 1,08 metra, dolgi 2,05 metra in težki 600 do 800 kg; krave so malo manjše. Telo je. pokrito z gosto, svetlorjavo dlako. Živali živijo v čredah pa 15 do 20 glav skupaj, pozimi pa so črede manjše. Zjutraj in zvečer hojevajo na pašo in se preživljajo s travo, listjem, popjern in hrastovo skorjo. Če človek opazuje čredo, ki se mimo pase, se mu zazdi, da ima pred seboj čredo navadne a,llmo , lt goveje živine, čredo krav, volov in teličkov, a t ]lk() llpo(rnom„ čim živali kdo razdraži ali napade, tedaj so bi- £ hrbta lepenke zoni nevarni nasprotniki in gorje tistemu, ki ......... planejo nanj! Če ga bizoni ne pobodajo z ro- (I govi, pa ga poteptajo z nogami. Krave imajo le na tri leta po eno tele in šele čez 8 do 9 let dornste mlada žival. Bizoni pozabili, živijo tudi jeleni, risi, volkovi, divji petelini in druga zverjad. Leta 1863 je bilo tu še 874 bizonov. Številni dvorni lovi so jih precej iztrebili, prav tako je bivša svetovna vojna in ta vojna skrčila njih število, tako da je danes v teli gozdovih le še 20 bizonov — ki so poslednji svojega rodu. Starinski predalnik | Pri hlfi tninino sta- ( rinskl predalnik. Lep ,io in dobro ohranjen. 1 Toda fiirok je In obav- i ten: kamor ga posta , vimo, naio je v na-potje; povsod se 7.ade- 1 vamo obenj. Iz sobe v i sobo ko porivamo, a povsod nain dela zpra-co. Samosvoj jo in se no podi modernemu pohištvu. Zaradi spomina na staro mater so ca oiribljonio. Zaradi predalov nam Bicor pride prav: veliko stvari spravimo vanj, — toda njeicova obsežnost nas moti. Tnkšnomn predalniku odžnfrnrao »hrbet« za kakSnlh 20 do em Iz politiranih desak naredimo polico, ki ,1o postavimo na predalnik. Predalnik jo zdaj ožji In ira lahko pritisnemo k zidu v predsobi ali v spalniel, pa tudi v jedilnici nam no bo delal sramoto, nko bo stal bolj nn samem. V predalo shranimo noaravlce, krpe, perilo, za krpanje in druiro drobnarijo. Predale proKrndimo z lepenko. Dva enaka kosa lepenke ncko-t«r postavimo v predal tako, da so stikata. Tam, kjer so lepenka slika, nastaneta dva majhna predalčka, kamor spravimo bombaž za krpanje nogavic. živijo po 40 do 50 let. Dokler so biki še krepki, se pasejo s čredo vred. A čim se postarajo in oslabijo, živijo saim zase in so tedaj jako raz-dražljivi in nagle jeze. Tak samotar in posebnež se izogiba družbe in napade slehernega bizona, ki se mu približa. Celo svoje prejšnje prijatelje, stare čuvaje, ki jih pozna že iz otroških let, skuša napasti če jih o priliki sreča, ko'vršijo svojo službo. Če je že lov ."a bizone sploh nevaren lov, pa je tem bolj huda zadeva, če sreča lovec bizona-samotarja. O prt-liki nekega dvornega lova je neki ruski veliki t knez zašel na jaso in je zagledal, kako je sto- / pil iz goščavja star bizon. Komaj je zagledal t velikega kneza, ko je besno planil proti njemu, t Knez se je tako ustrašil, da je vrgel puško proč t in stekel proti hrastu in je brž splezal nanj. Bizon je divjal pod hrastom, in trajalo je precej f dolgo, preden se je pomiril in šel dalje svojo f pot. Veliki knez se pa le še ni upal splezati s hrasta, dokler niso prišli njegovi lovci, ki so ga od strahu vsega otrplega odvedli s seboj. V tem prirodnem parku, ki so nanj pazile J vse carske vlade in ki nanj celo boljševiki niso Nehvaležnoet je zmeraj neke vrste slabost. Ni- , koli ni slišati, da bi bili poštenjaki nehvaležni, f (Goethe.) | Na prlCiiloM stiki vldlS gtlrl llfne ln primerno pomladanske obleke, ki so prlllčne za sleherno vreine. Na desni r.nroraj je ohlapen, tej dobi primeren plašč. cej više od brazde. Na sosednem cvetu pa je pestični vrat zelo dolg, tako da gleda brazda skoro iz cveta, prašniki pa so pomaknjeni niže. 'I a način gradnje cvetov imenujemo he-lcrostylijo (glej sliko). Cvetna Čaša trohentice je prav tnko široki, d« more svet, debeloglavi čmrfj, vtakniti svojo glavico v cvet. Tudi dolžina njego.egu sladko-snednega rilčka odgovarja globini čaše. Recimo da obišče čmrlj najprej cvet s kratkim pestičem Ker so tu prašniki višji, si pri trudu, da bi dosegel zaželjeno medeno kapljico, opraši glavico s cvetnim prahom. IX) brazde pa ne more, ker leži prcg!ol>oko. Na prihodnjem cvetu z na dolgem vratu stoječo brazdo, pa mora najprej s svojo od cvetnega prahu rumeno glavico odriniti brazdo, dn prkle do medu. Na ta način opraši brazdo vclno le s prahom tujega cvetu, kar ima za posledico krepak in zdrav zarod. Tudi vrbe so kaj zagonetne. Pri nas so te dvodnevne rustline izrazite vetrocvetke. Cvcini prah je lepljiv in ga veter ne more prenašati. Zaradi tega izločajo obojni vrbovj cvetovi med, ki ga nabirajo pridne čebelice in s tem oprašu-jejo cvetove. Toda, ker je vrlin zelo trdoživa rastlina, se razširja daleč na sever, kjer ni čebelic. Tam bi morala rastlina žalostno končati, ker veter np more odtrgati in nositi lepljivega prnliu. A vrba si zna pomagali. Namesto lepljivega, ustvarja suh cvetni prah, ki ga veter lahko nosi na ženske cvetove. Pa še nekaj čudovitega se včasih, čeprav bolj redko, izmislijo vrbe. Kar čez žitno se ženski grm premisli in postane polnovreden mož ali obratno. Koliko pisanja bi bilo, če bi se to tudi pri ljudeh dogajalo. V kruljestvu rož pa je vse mogoče. Šo vijolico, te ponižne cvetke ne moremo pozabiti. Iz skritih prostorčkov nas s svojimi opojnimi vonjavami pozdravljajo. Tudi te cvetke željno čusajo svatov, krilatih žuželk, da bi jim v zameno za sladki med prinesle čudotvornega prahu. A zgodi se. da zaradi ostrega mraza čcbelice ne morejo poleteti in nabirati. Tedaj cvetovi zveno, ne da bi se jim uresničila tiha želja po materinstvu. Vendar dobri Bog ne pusti, da bi oslale vijolice brez materinske sreče. Ko postane topleje, od-ženo vijolice nove cvetove, brez vonje in sva-tovskega oblačila, a v zaprtem cvetu se dogodi tiha sreča, ki jo cvet varuje in hrani, dokler vroče sonce ne porjavi drobna semenska zrnec, iz katerih bo naslednjo pomlad vzklila mula jolica. Pike za okras poletnih obisk Na vse načine uporablja današnja moda okraske iz pikeja. Tako za naprsnike (plastrone), za zapestnice, velike žepe, ovratnike, za naplečnike ali mornariške ovratnike in ko obrobke. Neskončna je dalje vrsta najrazličnejših trakcev, cvetic, pentelj ali šapoteljnov, ki dajejo oblekam in kostumom poseben čar. Moderni so celo bareti iz pikeja in pikejaste bluze, ki se zlasti prilegajo temnemu kostumu. Vsi ti okraski so že zato važni, ker je pomladanska moda zlasti v znamenju črno—bele barve. Saj skoraj ni obleke, ki bi tako gosposko vplivala, kot je kako črno oblačilo z belo garnituro iz pikšja Kdor je spreten, si utegne take garniture sam pripraviti. Potrebno blago brez dvoma najdeš v kakem zaboju ali kaki skrinji, omari. Kar preglejte — in prišla hodo nn dan oblačila, ki ste že zdavnaj pozabili nanje! MPSfCPGPH Spisal Karel Jaromir Erben K0 ZJUTRAJ ZABUCI VETER, SE V NAROČJU SVOJE MATERE ZBUDI — NAMESTO STARČKA - KRASNO DETECE, B0ZJE SONCECE. »ZBOGOM!« RECE IN ZLETI SKOZI OKNO NA VZHODNO STRAN. STARKA ODKRIJE KAD IN RECE PLA-VACKU: TU IMAŠ TRI ZLATE LASE, KAJ PA JE REKEL MOJ SIN, SI PA SLISAL. ZBOGOM, KAJTI NE BOVA SE VIDELA VEC!t PLAVACEK SE ZAHVALI STARKI IN ODIDE. a — a — b — b — c — č — d — e — e — g — g — i — i— i — k — k — k— 1 — 1 — n — n — o — o — 0 — p — r — s — t — t — z En..... • en .... . . en ... ... en . . .... en . Iz 30 črk poleg danili dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: mesto v Zgor. Italiji; mesto nn Slovaškem; kemična prvina (tuj.); mesto ob Renu; pokrajina ob lnu; zadužbipa v Srbiji. * Rešitev 7. dne 23. aprila: Emerson, rfema-gog; Cremona; Telemah; San Remo; Polifetn. TRUDNI IN OBTEŽENI Ali bo sploh prišel iz hiše? Večer je že. Simon, gorečnik, v svoji skrbi za ljubljenega Mojstra, ne bo pustil, da odide iz niše. Čakajo. Vsaka tožba je umolknila. Le zadržani vzdih pričakovanja hiti med vrstami. Tedaj se odpro vrata. Bela postava se pojavi, na pragu... Za trenutek zastanejo, srčni utripi... potom izdih, kakor olajšanje v hudi bolečini. Tu je! O, ne zavrača jih — Čudodelnik, Pomočnik, Dobrotnik, Pn-jateljl »Jezus, sin Davidov, usmili se nas!« Eden, edin glas je zastokal pridušeno. Trije, dvajset, sto jih je povzelo ta klic. Razširil se je v boleči krik trpečega človeštva. Oči so znblestele v novem upanju. Roke so se stegnile, proseče, ickreuo, utrujeno, boječe, vihravo, zaupno... V božanstvenem miru in veličini stoji Gospod pred njimi. Z dolgim in širokim pogledom objame to, na tnko m al košček zemlje zbrano bedo, vso telesno" in duševno bolest pred Seboj. In za tem polkrogom gleda tisoče in milijone še nerojenih, ki bodo nosili enako gorje... In tudi vsi ti dvigajo proseče roke k Njemu. Njegovo Srce gaue ta grozna skupna bol, pod katero stoka, ječi in prosi vse človeštvo. Neskončno usmiljenje žari iz Njegovih oči; brezna dobrote se kažejo v njih. In s Svojo blago besedo in milim giasom, v katerem trepeče prekipevajoče usmiljenje in hrepeneča ljubezen, spregovori besede, ki so se samo enkrat slišale na svetu: »Pridite k meni vsi, ki ste trudni 111 obteženi, jaz vos bom poživil!« Počasi stopa med vrstami. Vsi trudni in obteženi čutijo njegovo roko na svojem čelu... slišijo z grozo in istočasno z veseljem besede: »Bodi poto-lažen!« — »Zgodi se ti, kakor želiš!« — »Ne boj se!« — »Vstani in hodi J« — »Zgodi se ti, kakor si veroval!« — »Ne. jokaj!« — »Hočem, bodi čist!« — »Odpuščeni so ti tvoji grehi!« — »Pojdi v miru!« * Ti Edini, Dobri, Ti zadnja tolažba... reci, ali mar ne velja tudi nam Tvoja beseda: »Pridite k meni vsi, ki ste trudni in obteženi; vi vsi, ki se opotekate pod težo svojih dolžnosti; ki čutite telesno slabost in bodečo bolečino; ki jokate zaradi izdane ljubezni, zaradi razočaranja in neli vuležnosti. ki trepetate v duševnih mukah; ki sc borite za mir in čistost: ki se borite v samoti, v nerazumevanju in temoti; ki poznate molk in noči brez spanja in razdor med ljubečimi srci; ki v bolečini vodite vsakdanje boje za resnico: ki se grozite nad večnostnimi vprašanji, nad božjimi skrivnostmi — vi vsi, pridite k meni in vas bom poživil! In našli boste mir svojim dušam!« Gospod, h komu naj gremo, ako ne ~ " i? " ..... gati in kdaj je to, da bi nam tudi naši najbližji in najljubši mogli pomaga1:! iu nas potolažiti , pa četudi samo zu kratek čas! Kako hitro smo zapuščeni! Naša usoda je. da nas ljubezen no I i .n da ji mi povzročamo bolečino!... Iu če bi tudi to ne bilo: najgloblja vprašanja našega bistva nam tudi najdražji človek ne more razvozljati. Pred zadnjo in največjo stisko pa stoji človek kakor pred močnim in neprehodnim zidom... In nekoč pride ura. ko najljubša roka, ki nas je vodila, omahne iz naše in tedaj grabimo v prazno — nko se nismo še pravi čas naslonili nn Tebe, Gospod! Jezus Nazareški, Ti učlovečena do- . Ijudj« . »ati in nas tolažiti? ... Ali, kako redko brota, Ti naš pomočnik s toplim in nielikočutcčim srcem, Ti, ki vse razumeš — tudi danes prihajajo k Tebi trudni in — oh — kako obteženi; Človeške roke se stezajo k Tebi — o tnko številne, tnko mnoge! Zaupljive otroške ročice, vse brez moči... ali jih nočeš voditi? Vele, trepetajoče roke starčkov... daj jim vendar palico večnega upanja! Hlode in shujšane roke bolnikov... take, ki si jih nekoč tolikokrat prijel v svoje svete roke in spregovoril: »Kakor si veroval, naj se ti zgodi!« — Mlade, delavne roke, ki se jim hoče dela in zdelane, žuljave, ki že skoraj ne morejo več nositi življenjske peze — kaj jim nočeš pomagati? Nežne, mladostne roke, s trzajo-čimi prsti, ki tako radi segajo po Mestecih a strupenih cvetovih — položi vanje belih, čistili lilij! Bele roke, polne hrepenenja, ki se do krvi bore zn ideale, ki jih nc morejo doseči: iiobož-no sklenjene roke vernih molilcev, skrbi polne roke naših mater, proseče in žrtvujoče roke duhovnikov, skrbeče roke žena — vse vse hočejo, rla jih blagosloviš! Močne, polne nepremagljivih sil, zveste roke borilcev. ki visoko dvigajo zastavo Križa, pa bi v boju s sovražnimi silami luliko omngnli — daj, podpri jim roke, daj jim moči! Dvigajo se tudi roke. ki imajo komaj še moči in bodo zdaj zdaj omah-1 nile: dotik Tvojih svetih rok, jim bo dal novih močil Nemirne roke, ki jw- noči leže na nemirnih srcih; nežne, blede, prozorne, ki se jim pozna, da vodijo iz njih žile k nemirnim vellno vprašujočim, boleče utripajočim srcem. . Gospod, kako bi se srce in roke umirile, ko bi položil Ti nunje svojo roko! In se stezajo roke k Tebi. ki so še vse vlažne od solz, ki so pravkar še zakrivale jokajoče oči... in solze kosanja, žalosti, ijubezni se šo svetlikajo na teh rokah kakor biseri. Pa tudi roke se dvigajo k Tebi, ki so stisnjene v pest in jih spremlja gnev in sovraštvo in celo sovraštvo do Tebe. — Gospod, l i Dobri, Pohlevni, ako jih oklenejo Tvoje mile rnke, se bodo tudi te roke naučile biti dobre, pohlevne, usmiljene. Jezus Nnznreški, Ti Rešenik, Ti Zveličar človeštva! Vsi ti trudni in obteženi, z bolestjo obremenjeni, od hrepenenja bolni, od domoto/jn tesnobni prihajajo k Tebi! Saj si nekoč rekel: »Pridite k meni vsi, dn vas poživim!« in si tudi rekel: »Našli boste mir svojim dušam!« »Saj Ti si mir, pri lebi je varno in v Tebi so zasidrana človeška življenja v vseh viharjih! Pri Tebi «e ustali vsnko hrepenenje, v Tebi se konča vsakn bol! Ti si v sebi sloneča sladkost in zadnje uresničenje vseh vprašani — l i. »hrepenetije večnih višav«. Ti, nnšn domovina po vsem življenjskem domotožjul S. R. VANDINE: Umorjeni Kanarček Markham je vstal, Vance pa ga je prijel za roko »Nikar ne ugovarjaj!« je nadaljeval »Saj boš prej ali slej že tako moral k njemu, lorej je najbolj pametno, če greš takoj.« Odvedel ie Markhama, ki so je nekoliko ustavljal, na sredo sobe. s prosto roko pa je po-inignii Heathu. »Tudi vi. gospod narednik. Žal mi je. da imate toliko sitnosti. Vse to ie moja krivda Moral bi bil predvidevati vse to Prava sramota je. da sem mislil samo na slike.. Ali veste, kje stanuje Skeel?« Ileath je molče prikimal Bi1 |e kakor hipnotiziran zaradi čudnega Vuncejevega vedenja. »Nikar se ne igrajmo! Vzemite s seboj ISur-keja in Snitkina. Tukaj ju ni treba več... Nikogar ni več treba tukaj. Ileath ie vprašujoče nogledal Markhama. ker ni vedel, kal naj stori H i I je tako osupnjen. dn se kar ni mogel znajti Markham mu ie pokimal. češ. naj stori po Vancejevem navodilu in si brez besed oblekel plašč Nekaj minut pozneje <1110 že sedeli vsj v Vam-ejevem avtomobilu Tudi Snitkin je šel 7 natnl Swacker se je vrnil domov. Burke in Emery na sta odšla v svoj urad. da tamkaj počakata na nadaljna navodila. Skeel je stanoval na 35, cesti blizu East Hi- vera, v neki zanemarjeni hiši, kjer so nekoč stanovali premožnejši ljudje. Zdaj je bila vidfcti zanemarjena iu razpadajoča. Povsod naokoli so bili kupi smeti in odpadkov. Na eneiu izmed oii pozvonil, je pograbil za kljuko in ;o stresel Vrata niso bila zaklenjena Vstopili smo v nizek hodnik Neka ženska ki ie bila videti kakor prava čarovnica, stara kakih štirideset lel, oblečena v umazano haljo, se ie nenadoma prikazala pri nekih vratih in se nam opotekajoč sp približala Videlo se je. da io je najin nenaden prihod zelo vznevoljll. »Kaj pomeni to?« je zakričala s hrlpavim glasom. »Ali se tako prihaja v hišo poštene gospe?« Tem besedam je sledila cela vrsta surovih priimkov. Ileath. ki ji je stal najbližje, ji je položil roko na usta iu jo obzirno a odločno porinil vstran. »Ze prav. Kleopatra,« ji je dejal in krenil po stopnicah navzgor. Hodnik v drugem nadstropju je bil tako slabo razsvetljen, da smo komaj našli vrata, ki so vodila v Skeelovo sobo. Ileath je pohitel k tem vratom, segel z desnico v žep z drugo roko pa skušal odpreti vrata, ki pa so bila zaklenjena. Tedaj je močno potrkal in se sklonil k ključavnici, da bi prisluškovat Snitkin le stal «adai za njim in je tudi imel desnico v žepu Mi trije pa smo ostali nekoliko zadaj. ileath je potrkal vdrugič, tedaj pa se je oglasil Vance: »Gospod narednik, nikar ne zgubljajte časa s temi formalnostmi « »Mislim, da imate prav,« je po mučnem molku odgovoril Ileath Ileath se je zopet sklonil in skušal pogledati skozi ključavnico Nato je vzel iz žepa neko koničasto pripravo in jo vteknil v ključavnico »Prav imate . . Ključa nt več.« »Pomagajte mi. Snitkin!« je velel tovarišu. Oba sta se z vso silo zaletela v vrata. šele po tretiem sunku je ključavnica odletela Soba je bila skoraj v t>ot>o!ni temi Vsi stno se za hip obotavljali, ko smo sp znašli na pragu Snitkin je tipaje šel preko sobe in odprl okno Na desni =trani je sta!a starinska postelja. »Poglejte!« je vzkliknil Snitkin in pokazal z iztegnjenim prstom proti postelji. Planili smo v sobo. Ob vznožju postelje je ležalo sključeno Skeelovo truplo, i udi on je bil zadavljen kakor Kanarček. Glava je bila -sklonjena nazaj, obraz strašno spačen. roke razprte. Ena noga je visela raz posteljo in se Je skoraj dotikala tal. Ileath ie ves osupnjen opazoval truplo. Njegova ramena so se upognila Z njegovega obraza je zginil običajen robat izraz. »Moj Bog!« je vzkliknil prevzet od groze. Tudi Markhama ie ta prizor pretresel. »Prav imaš. Vancel« Njegov glas je ime! nenavaden prizvok. »To le strašno... Krvoločen volk se skriva v našem mestu ...« »Nikakor ne. prijatelj.« je odvrnil Vance ln pazljivo gledal truplo. »Ni to volk. pač pa človeško bitie: človek, ki ie zmožen iti do skrajnosti, a popolnoma normalen in logičen... o satansko logičen I ...« XXIV. Aretacija. (Nedelja pop. — Ponedeljek zjutraj, 16 —17. sept.) Preiskavo o Skeelovetn umoru so oblasti izvedlo z veliko energijo Doktor Doremus je kmalu dospel in izjavil, da je bil zločin izvršen med deseto uro in polnočjo Vance je vztrajal na lem, da zaslišijo vse. ki so imeli priiateljske zveze z gospodično Odeli: Manixa. Lindquista. Cleaver-ja in Spots\voodeja. Hotel je vedeti, kje so bili prejšnji večer med časom, ko se je dogodil zločin Markham je takoj pristal na to in poveril to nalogo Heathu Heath je pozval nemudoma štiri svoje najboljše ljudi in jih poslal na poizvedovanje Sstori Plavalci se drantljo Skoraj neverjetno se zdi, je pa res. du prihajajo prva plavalna poročila s hladnega severa. Posebno podjetna so danska dekleta, med katerimi jih je kar cela vrsta, ki se ozirajo po svetovnih rekordih. Nedavno so postavila nov svetovni rekord v štafeti 4X100 vurdov. Posebno značilna pu je pri tem okoliščina. dtt so nastopila z — dvema rezervama. V štafeti namreč ni bilo niti slavne Ragnhilde, ki ima dvakrat toliko rekordov kakor let, in tudi ne Kirsten Busch Siirensenove, ki drži svtovni rekord v plavanju nn 100 vurdov z °>9.» sek Kljub temu pa so znižala danska dekleta svetovno znamko zn 2.4 sek. in postavila lil NO MATICA 22-41 Carla Del Pogglo. I.cnnnrdo Cortcse in Paoln ■Stoppa v moderni, odlični, duhoviti komediji »Ponočna srečanja« PREDSTAVE ob delavnikih oh 17 ln 19.15; v nedeljo ob 15, 17 ln ob 19.15! MATINEJA! Na splošno željo predvajamo ponovno nepozabljen film J*" »Dunajska kri« "•t PREDSTAVE: ob delavnikih ob 15 In v nedeljo ob 10.30. l£L KINO UNION Zanimiv roman mlade siroto ln slavnega pisatelja »Mala gospodična« V glavnih vlogah: Laura Nuccl, Loredana, Nino besozzi in drugi . . . Predstave: delavnik ob 15.30, 17.30 In 19.30; jb nedeljah ob 10 30. 16 30, 17.30 In 19.30 !EL. 27-51 KINO SLOGA Velemestje - podeželje, oj-abnost - priprostost! Ljubezen do domaČe grude v prelepem filmu »Profesor Kovač« V glavni vlogi: Antal Pager, Erzsl. Simor. PREDSTAVE ob 14. 15.50. 17.40 in 19.30; v nedeljo še ob 10.30 dopoldne! ,EL K a NO KOD E LJ EVO 4,"M Krasna filmska umetnina, izdelana po Manzonljevth »PROMESSI SPO.SI«, najlepšem in najbolj čltanem romanu »Zaročenca« irsF* V glavnih vlogah fiino Cervl. Dina Sassoll. Nad 30.000 sodelujočih I Nougnani GEORGE FORMBY na lovu za pustolovščinami »Pustolovec« PREDSTAVE: delavnik ob 17.30; nedelja ob 14 30 tn 17.30 novo 4 min 5.7 sek- Zadovoljiva poročila prihajajo tudi iz Švedske, sumo z razliko, da ne gre zu dekleta, temveč zu funte. Po dosedanjih izidih švedskih plavalcev luhko sodimo, da prevzemajo v prostem slogu vodstvo v Evropi. Per Oluf Olsson je v tako odlični formi, da jiluvu 100 tn izpod minute, kudar hočete. Na 200 tn prosto se je pridružil Horgu, Lilji in Julinii še mladi Gustavsson, ki ga poznamo po znamki 2 min. IS sek. Plavalci se drainijo tudi nu Madžarskem. O l"utosu čitamo, da zelo pridno trenira in da se pripravijo na srečanje s švedi Do tega srečanja bo prišlo tekom poletju v Budimpešti, ko bo glavna točka dvoboj v štafeti 4X200 m prosto; takrnl bomo videli, če se je Švedom zares posrečilo izpodriniti Mudžure z evropskega plavalnega prestola. Šport v kratkem SK Mars bo priredil v nedeljo, 2. maja, ob 10.30 na svojem igrišču za Kolinsko tovarno prijateljsko tekmo s prvim moštvom Zabjaka, S tem v zvezi poziva SK Žabjak vse igralce f moštva, naj bodo v nedeljo na igrišču pol ure pred pričetkom tekme Jeseničani so imeli na velikonočno nedeljo v gosteh mariborske železničarje in so jih na nogometni tekmi premagali z lepo razliko 4:1. Na velikonočni ponedeljek se je zbralo okrog 1000 Mariborčanov v Kapidovem stadionu, kjer so gledali prvenstveno tekmo med domačim Rapidom in med Ccl|ani. Po dveh lepih uspehih, ki so jih dosegli Celjani proti Gradčanom, so tokrat podlegli z občutno razliko. Mariborčani so jih premagali s 7:3 in ?e toko povzpeli do vodstva na razpredelnici B razreda Štajerskega prvenstva. Igra je bila mestoma zelo ostra in je bil sodnik Zinter prisiljen, da je dva igralca izključil. Danska dekleta, sloveča po izredni zmogljivosti v plavalnem šporlu, so spet postavila svetovni rekord! Tokrat so izbrali štiri nove nadar-jenke in jim zaupali nalogo, da porušijo dosedanji svetovni rekord v štafeti 4X100 yardov. V štafeti so bile Nathanson. Kirsten in Birthe Petersen ter Harup. Poizkus se je obnesel: prejšnji svetovni rekord je znašal 4:08.1, tokrat pa so postavile znamko 4 min. 5.7 sek. Norvežani so spet začeli s skakanjem v višino in daljino z mesta. Na nedavni atletski priredilvi v neki športni dvorani v Oslu so dosegli znamke, ki so vredne, da jih zabeležimo. Car Cooper je skočil v višino brez zaleta 1.50 m. v daljino pa se je pognal 3.15 m daleč Cooper si je potemtakem priboril dvoje prvih mest in spada med najboljše skakalce z mesta na svetu. Nemžki finančni minister je razpisal štipendije dijakom, ki študirajo na visokošolskih institutih za telesno vzgojo Poleg rednih dijakov-športnikov, ki dosežejo po štiriletnih študijah visokošolsko izobrazbo, obiskujeio visokošolske institute tudi izredni slušatelji, ki postanejo strokovni učitelji telesne vzgoje. Študij strokovnih učiteljev traja dva semestra Jubilej pri Nicls Btikhn. Telovadna šola slovitega Niles Bukha na Danskem bo proslavila letos 25 letnico svojega uspešnega delovanja. Za lo priložnost pripravlja »oče danske telovadbe« Nicls Bukh velik telovadni kongres, na katerega bo povabil tudi inozemske telovadne zveze. Gundar Ilaegg je spet začel z javnim nastopanjem. Nedavno se je udeležil teka čez drn in strn na 3000in. Progo je pretekel v 11 min 30 sek. (če ni pomote v poročilu, ki nam je na razpolago), kar pomeni, da se je samo sprehajal po dobrem zraku. Vredno pa je zabeležili neko drugo znamko, ki je padla v letošnji švedski atletiki: Kinna Berg je zalučal disk 49.74 m daleč, kar je r,\ začetek sezone naravnost odlično. Finski krepki možje so tekmovali v Helsinkih za državno prvenstvo v dviganju uteži in so si' takole podelili naslove (od bantam teže navzgor): Strand 232.5 kg. Lehtinen 245 k3. Timonen 2G7.5 kg, VVellamo 337.5 kg, Vuorensola 302.5 kg in Franzen 285 kg. Romanoni, prvak italijanskih igralcev, tenisa, jc sklenil pogodbo s špansko teniško zvezo, pri kateri bo prevzel mesto teniškega učitelja. S tem se je Romanoni poslovil od amaterjev. Ers&ne zanimivosti Važnost vitaminov za človeško telo je zdaj že povsod priznana. Zlasti v časih, kakršni so sedanji, ko je prodaja in poraba živil omejena, nekaterih pu sploh ni več, pravična razdelitev vitaminov — pravi poročilo iz Berlina — lahko dosti pomaga prebivalstvu vojskujočega se naroda. Tako so v Nemčiji lansko leto oblagoda- rili 4 milijone ljudi, predvsem mater novorojenčkov z vitaminom C. Pravijo, da so ga razdelili med nje 4">0 milijonov obrokov tega vitamina na dnn, in sicer v obliki tako imenovanega »sladkorju Cebion«. Bakterije kažejo, kje je v zemlji petrolej. Ze svoj čas je geolog prof. Mogilevski ugotovil, da na pelrolejskih področjih žive neke posebne vrste bukterije, kakršnih nikjer drugod ni. Ta trditev je brez dvoma velikega pomena, ker je skušnja dokazala njeno pravilnost. Na kraju, kjer so ugotovili takšne bakterije, so zemljo navrtali in v njej res našli petrolej. Ce torej hočemo biti na jasnem, ali je na tem ali onem kraju v zemlji petrolej, ni treba drugega, kakor le ugotoviti, če je tam kaj Mogilevski jevih bukterij. O dolžini raznih kač so raziskovalci brazilskih pragozdov svoj čas povedali marsikaj, a zadnja ameriška odprava, ki se je pred nedavnim podala v te pragozdove, je ugotovila, da so prejšnji raziskovalci precej pretiravali. Pravili so tiumreč. da so v Braziliji videli na primer boe, ki da so bile 1b m dolge, člani zadnje znanstvene odprave pa so povedali, da tnko dolgih kač niso nikjer videli in da so bile najdaljše boe, ki so se z njimi na svoji nevarni poti srečali, dolge »komaj« deset metrov. CfiŠfl E5IPI13U5KEBR Pl3DKRRb3R U. Mioni ■21' Novi prišlec skomigne z rameni in namigne nu brate. Ni si upal popolnoma izpovedati lastne sodbe o tujem Faraonu, ker tli poznal teli tujcev. Lahko so vohuni in kdor bi se bolj slabo izražul na Faraonov račun, bi bil najstrožje kaznovan. Takemu se ni prodalo žito iri bil je prisiljen zapustiti deželo, kur pa je bilo skoraj izključeno zaradi težav, da bi prepotoval obsežne puščave, ne da bi umrl od iakote. »Na tn način bo ljudstvo brez zemlje, moralo umreti lukote, ako ne danes, pu čez kuko leto,« vpraša Ruben. Okostnjak skomigne z rameni. »Zafnatpanea je |>reveč prebrisan, da bi kaj takega dopustil... On dobro ve, du se mora zemlja obdelovati. Dovolil jo bo obdelovati, zahtevni jia bo visoko pristojbino za Faraona,« jiravi in preide tuko na drugo razlago. Bratje so medtcin nuložili na svoje osle srebro in darove. »Kum greste?« jih vpraša okostnjak. »Prosit, da nam prodajo žita.« »Prosil bom svetega bika Apisa, da vam ne bodo prodali niti zrna in vas poženo iz dežele. sestradancil« kriči okostnjak. Nihče mit ne odgovori. »Gremo vsi?« vpraša Benjamin brate. »Da.« »Ne bo nihče ostal pri živini?« »Nihče.« »Pa srebro?« »Je varno. Tatovi so redki v mestu. Postave so stroge in gostiščur jamči z življenjem. Najmanjša tatvina v njegovem gostišču bi ga stula desnico in ako bi prišel tatu na sled, bi ta plačal z življenjem,« odgovori Ruben, ki je bil že v Egiptu in je poznal postave, ki so bile posebno stroge za prestopke proti lastnini. Pove gostiščur ju, da pušča prtljago v sobi, jo zaklene, vzame ključ s seboj, ker je bil kot prepričan, da ima gostiščar zvezo in prebrskal prtljago, ter odide z brati. Izahar in Naftali sta gnala osle naprej. Ulice so bile zelo obljudene, posebno od moških: večina je nosila nu obrazih vidne sledove lakote, ki je vladala v deželi; bili so slabo hranjeni: pa ne vsi, nekateri so bili še okrogli, polnih lic, ljudje, ki jim ni manjkalo ničesar. Vsi so živahno razlagali avdienco pri Zaf-nalpaneu. Domišljali so si, da je sočustvoval s sestradnnci in obljubil govoriti pri Faraonu, da jim da kruha zastonj. Tn je sicer poslušal obupno stanje, (oda kruh je dajal samo v zu-meno za zemljo. Tu in tam so se slišali glasoTi ugovarjanja. »Tako ne grel Kaj po ko ne bomo imeli več zemlje, kaj bomo storili?« »Ne smemo je dati.« »Ako smo se mi v svojem obupu zmotili, da smo jo ponudili, bi je on v svoji modrosti ne smel sprejeti.« Ko so videli iti našince, so godrnjali in ugovarjali. »Tujci, ki gredo kupovat krtih! Kruha nam!« »Naj poginejo od lakote!« »Vrnejo naj se domovi Ah! Osle imajo še dobro krmi jene. Njihov prihod je izzivalen! Nočemo se dati izzivati!« Vendar si nihče ni upal položiti roke na desetorico. Devet bratov si ni ničesar storilo zaradi groženj; ne pa tako Benjamin, ki je bil mlad in zelo občutljiv. »Ali nam ne bodo kaj zalega storili?« vpraša brate. »Nič se ne boj. Varnost je zelo velika v Egiptu.« »Gorje, ako bi bil oče tu!« Prišli so do Jožefove hiše in vprašnli po njem. Vratar jih je pustil na cesti in jih tekel najavit. »Deset bratov iz dežele Knnnan. katerim si naročil pripeljati s seboj najmlajšega, prosi, da bi govorili s teboj.« Jožef je olajšano zavzdihnil. »Končno!« vzklikne in pove svoji ženi. »Danes je blagoslovljen dan zame. Upam. dn bom utrdil prestol Faraona, ki mi je dobro storil in ker je moja vroča želja uslišana« »Katera9« vpraša Asenet z zanimanjem. Jožef ji ne odgovori, marveč reče velikemu dvorjaniku: »Povedi te v hišo, znkolji pitano tele, pripravi pojedino, da bodo jedli z menoj. Pazi tudi, oko bodo kaj omenili srebro, ki smo ga jim položili v vreče; se spominjaš?« »Vem.« »Lahko rečeš, dn nič ne veš. Nihče ne sme vedeti, dn so ti možje moji gostje.« * »Pošlji takoj koga v ječo in daj, da bo takoj prost kanaanejski mladenič, Simeon po imenu, katerega Putifar dobro pozna. Takoj ga pripelji desetim novoptišlecem.« Veliki dvorjanik takoj odide, da izpolni naročilo. Jož.el spregovori nekaj prijaznih besed z ženo, nato se pa umakne v sosedno sobo. Bil je zelo vznemirjen. Veliko ganotje se ga je polastilo. V kratkem bo videl svojega Benjamina. Zdaj mu ne preostaja drugega kakor brate preizkusiti. Ako bodo preizkušnjo prestali, jim bo odpuščeno in bodo videli svojega očeta. Samo nekaj trenutkov je ostal sam v ga-notju, kajti vstopil je Batnuzenti in padel k njegovim nogam »Oziride naj te varuje!« vzklikne mladi ropar. Jožef napravi gib nestrpnosti, kar ne ničle izdajalcu. »Kaj želiš?« ga vpraša. »Prišli so.« »Kdo?« »Zločinci, ki sem jih Izvojiunil « »Ah?« vpraša Jožef, ki postane pozoren ob tem odkritju in utrdi njegov sum o ovaduhu. »Deset jih je. Prosili so, da smejo vstopiti, ne vem s kakšnim izgovorom, pa se jim ne dovoli. Čakajo na cesti.« »Deset?« vpraša Jožef, ki skuša ostati miren. Laž je bila preveč vidna in otipljiva. »Deset. Daj jih takoj prijeti. Izprašaj jih, oklici me za pričo, oko misliš in ako ne bodo loteli priznati, daj jih mučiti.« Jožef noče trenutno nastopiti proti Ramuzenti ju. Nedostnje mu časa. potem se pa hoče prepričati, kako daleč je napredovala nepremišljenost. K Za Liudskc tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčic