min.......i ■—■■m !■ in ■mi Tbs Urfert Slovenian Daily in the United States 8 bneden D banod every day except Sunday« and legal Holiday«. 75,000 Reader«. GLAS NARODA List slovenskili delavcev y Ameriki, POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da vci ne pobijamo potrdi) za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katcnp dne, meseca In leta Je nrfnina plaftuia Uprava. TELEFON: CHelsea 3—1242 Entersd as Second Class Matter September 21, 1903, «1 the Port Office at Hew York, H. Y„ uder Art of Congress of March 3 1879 TELEFON: CHelsea S—124J No. 256. — Stev. 256. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER I, 1937—PONEDELJEK, I. NOVEMBRA 1937 Volume XLV. -Letnik XLV. MUSSOLINI ODPOKLICAL POSLANIKA IZ PARIZA Devetnajsti okraj se je pridružil stavki FRANCIJA NI HOTELA, DA BI JO NJEN POSLANIK ZASTOPAL PRI "ABESINSKEM CESARJU' Med Francijo in Italijo se je začela diplomatska^r/\ni\ i>/\ 7f\ni;,r voina. — Grof Cinno zntn K« iol v RnuJi rUKUDULUrEI OBRATOVAL V KANSAS CITY vojna. — Grof Ciano zato ne bo šel v Bruselj, ker bo tam navzoč ruski zastopnik. — Tako republikanci kot tudi fašisti lahko prično na Španskem ofenzivo, toda zima bo zelo ovirala operacije. Sedeča stavka premo-garjev končana. — Pro-dajalci avtomobilov štrajkajo v Toledo, O. MADRID, Španska, 31. oktobra. — Najvažnejša novica te dni je na Španskem vreme — dež in blato od Pirenejev pa do gibraltarske -morske ožine. Nikjer ni važnih bojev in niti ni opaziti večjih fašističnih koncentracij. Iz popolnoma vojaškega vidika je splošni položaj tak, da je treba delati na naslednjih podlagah: j0,iP0lial I>™ti domu. Pred od- 1. Vreme Zima je že skoraj prišla v gorenji Aragon in okoli lerulea in celo okoli Saragosse (dom in da mu je slednji oblju-imajo fašisti le še malo časa za pričetek ofenzive. 2. fašisti imajo pred seboj zelo težavno nalogo. Republikanci so zelo močno utrjeni in morejo na vsakem kraju vzdržati še tako močan napad. 1 ^leg tega pa je republikanska armada od dne do tine močnejša. Republikanci imajo močno gibljivo armado, 1 50,000 vojakov, ne vštevši vojaštva, ki drži bojno črto. Republikancem pa primanjkuje izvežbanih častnikov. Toda do pomladi, ko bo izvežbanih dovolj častnikov, bodo imeli republikanci 400,000 do 500,000 gibljive" armade, ki bo mogla naglo iii na vsakem kraju poseči v boj. Najvažnejše pa je, da je morala med republikanskimi vojaki na višku. Se nikdar niso bili republikanci tako gotovi zmage, kot ravno sedaj. Republikanci imajo tudi veliko težavo pri dobavi vojnega materjala. Da bi Francija odprla svojo mejo, na to republikanci ne računajo. Do sedaj pa so fašisti iz Francije dobili skoro ravno toliko pomoči kot republikanci. V splošnem je mogoče reči, da so republikanci ravno tako dobro pripravljeni na večjo ofenzivo kot fašisti. Zato tudi ni mogoče vedeti, kdo bo v najbližjem času pričel veliko ofenzivo: fašisti ali republikanci. In prav nikdo se ne bo Čudil, tako bo-ilo republikanci prvi udarili. PARIZ, Francija, 31. okt. — Francija in Italija se nahajata v diplomatski vojni, ker je Italija odpoklicala svojega poslanika iz Pariza. V poslaništvu so ostali samo nižji uradniki, da vodijo diplomatske zveze med obema državama. Z odpoklicem poslanika Vittorio' Ceruttija iz Pariza je Italija naredila samo isto, kar je naredila b rančija, ko je po abesinski vojni odploklicala svojega poslanika iz Rima in ga ni nikdar nadomestila, ker ni hotela Italiji priznati osvojitve Abesinije. Zadnji francoski poslanik v Rimu je bil grof Charles de Chambrun, na katerega je v Parizu streljala Magda de Fontagnes, ker je baie razdrl njeno ljubavno razmerje z Mussolini jem. V Rimu pravijo, da bo prišel poslanik Cerutti "na daljše počitnice". Toda diplomatski viri pravijo, da Italija toliko časa ne bo poslala v Pariz svojega poslanika, dokler Francija ne pošlje v Rim* poslanika, ki bo-dodeljen "italijanskemu kralju in abesinskemu cesarju". Francija je za poslanika v Rimu imenovala grofa Rene Doynel Saint Quentin, toda ima samo po-verilne listine za "italijanskega kralja", kakor a-meriški poslanik. Mussolini pa je mednarodni diplomaciji zadal še drug u'darec, ko je prepovedoval vnanjemu ministru grofu Cianu udeležiti se konference devetih držav v Bruslju. * A ZARADI VOLITEV NE IZIDE JUTRI 4'GLAS NARODA". — PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE V SREDO 3. NOVEMBRA. — UPRAVA. DETROIT, Mich., 29. okt. — H. F. MeElroy, mestni upravitelj Kansas City se je danes bil, da ho zopet.odprl svojo tovarno v Kansas City, če bo mestna policija zaščitila delavce. Konference se je udeležil tudi Harry H. Bennett, osebni ravnaetlj Fordovih tovarn. Tovarna bo odprta, kakorhl-tro dobi Fordova družba pisano jamščino glede policijske zaščite. Tovarna je ponehala obratovati pred dvema tednoma. Delavci so bili zaštrajka li. policija pa ni hotela ščititi stavkokazov. HARRISBURG, Pa., 29. okt. — Governor H. Earle je danes izjavil, da je končana sedeč* stavka, ki >o jo vprizorili člani1 Uriited Mine Workers proti Lehigh Navigation Coal Co. TOLEDO, Ohio, 29. okt. -Thomas Burke, tajurk Automo bile Workers Union Local, je' izjavil, da je v .Toledo, Ohio, zaštrajkalo dvesto organizira-1 nih prodajalcev avtomobilov. Zahtevajo priznanje uni j c,1 closed shop in večjo komisijo. PAKTE TREBA VP0ŠTEVATI -ROOSEVELT "Pogodbe niso krpe papirja," — je rekel pred-s e d n i k zastopnikom Ljudskega mandatnega odbora. —Ameriške republike so vzgled ostalemu svetu. TOM M00NEY SE NI DQTRPEL Calif orni j. državno najvišje sodišče je zavrnilo predlog njegovih zagovornikov. — Priziv na zvezno najvišje sodi- HYDE PARK, N. Y, 30. okt. — Danes so bili pri predsedniku Rooseveltu zastopnici People Mandate Committee, ki so se namenili z letali na 17.(HH> milj dolgo pot po Centralni i a Južni Ameriki. Med njimi jjt več žensk, predvsem dr. Mary E. Wooley, bivša predsednica, Mount Holyoke College. Predsednik jim je rekel: — Vaša misija, — utrjevati prijateljstvo med narodi, — je ve likega pomena. Ves svet s;? namreč čudi mirovni politiki Severne, Centralne in Južne Amerike. Mi smo odpravili vojno nevarnost ter se poslužujemo uspešnih sredstev za mirno rešitev vseh spornih zadev in vprašanj. — Mi verujemo v svetost pogodb, in to je tisto, kar nam jamči mir. Pogodbe, sklenjen-4 med držafami in narodi, je treba spoštovati in se pokoriti njihovim določbam. Ce bi vse druge države tako ravnale kot ravnajo ameriške republike, bi bilo povsem drugače na svetu. KAT0L. ŠKOFJE V JUGOSLAVIJI PROTESTIRAJO Jugoslovanski katoliški episkopat bo branil pravice svoje cerkve. — Škofje so imeli v Zagrebu pet dni zborovanje. BEOGRAD, Jugoslavija, 31. oktobra. — Jugoslovanski rimo-katoliški škofje so po petdnevnem zborovanju objavili ostro izjavo. ki je v resnici protest proti vladnemu naznanilu. da konkordat ne bo prišel v senatu v odobrenje in da ne bo nikdar stopil v veljavo. Na zborovanju je bilo 1:J nadškofov in škofov. "Katoliški episkopat/' pra- i vi izjava, "smatra pod čast nadškofov in škofov, da vzame v naznanje izgrede druhali, ki so se pred kratkim dogajali v , namenu, da konkordat ne bi bil potrjen. Episkopat tudi ne. misli, da je potrebno iti v po-j drobnosti opetovanih obljub, ki so bile dane zadnjih 19 lot, da bo katoliški cerkvi dana enakost. "Toda episkopat ve, kako i-ma braniti pravice cerkve in 6,(MX),(X)0 katoličanov v Jugoslaviji. Potrebne odredbe so /•» bile storjene, da bo popravljena krivica, ki je bila storjena katoliški cerkvi.*' VEČINA FARMERJEV V VELIKEM SULUVAN OKRAJU ZASTAVKALA UTICA, N. Y., 31. oktobra. — Stavka, ki jo je proglasila Dairy Farmers unija se širi od dne do dne, in včeraj so se pridružili štrajkarjem tudi far merji v Sullivan county. Stavka je naperjena proti kompanijam, ki preskrbujejo z mlekom prebivalstvo newyorskega -mesta. Newyorcani morajo plačevati kvart mleka od I 4 do 16 centov, dočim dobi farmer od te vsote le neznaten del. KITAJSKA LAHKO ZDRŽI SE PET LET Kitajska bo šele pokazala svojo bojevitost. — -Nova mongolska država na severu. — Kitajski bataljon se je umaknil. ZRAČNI MANEVRI NA HO-LANDSKEM AM-STERDAM, Holandska, .'»0. okt. — Danes se bodo pričeli tukaj veliki zračni manevri, ki se jih bo udeležilo 38 modernih 'bombnikov. v v see. SAN FRANCISCO, Cal., 31. okt. — Najvišje sodišče države Californije je zavrnilo predlog Oziroma prošnjo branilcev delavskega voditelja Toma Mooneya ter ni hotelo izdati ta-kozvanega "habeas corpus'' povelja. Tom Moouev, ki je bil zaradi, dozdevne soudeležbe pri atentatu na udeležence preparedness day iparade leta 1916 v Sail Franciscu obsojen najprej na smrt. pozneje pa pomiloščen v dosmrtno ječo, bo moral vsled tega še naprej ostati za zidov jem San Que nt in a. •Moonevevi odvetniiki so te raeljili svoj predlog na izjave številnih pričevalcev, ki so priznali, da pri glavni razpravi niso govorili resnice. Predloženi so bili tudi drugi dokazi, da je postal Mooney žrtev justi-čne zarote. Ves ta dokazilni DVA USMRČENA PRI KVARTANJU BOSTON, Mass., 30. okt. — V neki tukajšnji^restavraciji so igrali trije moški ikarte. Začeli so se prepirati in potegnili revolverje. V hipu sta bila dva mrtva, tretji pa smrtnonevar no poškodovan. PERU IMA NOVO MINISTRSTVO LIMA, Peru, 30. okt. — Ministrski predsednik gen. Ernesto Montagne je danes predložil predsedniku generalu Oscar ju Benaridesu seznam novih ministrov, in predsednik je seznam odobril. Stara vlada, ki so jo tvorili izključno le člani armade in mornarice, je včeraj odstopila. materijal je bil pa včeraj po tisnjen na stran, kajti proti Mooneyu je bilo pet držaVnih najvišjih sodnikov, zanj pa le eden. Mooney je rekel pozneje v St. Quentin jetnišnici, da ga vse to ni prav nič presenetilo, ker že davno ve, da mu califor-liijska sodišča ne bodo priznala pravice. , Pri najvišjim zveznem sodišču bo vložil priziv, IZKLJUČITEV IZ ZNANSTVENE AKADEMIJE MOSKVA, Rusija, 29. okt. — Komunistični list "Pravda" naznanja, da je oddelek za matematiko in naravoslovje predlagal, da je fizik, jprofesor G. A. Gamov izključeni i?, znanstvene akademije, ker se nahaja v Združenih državah. Gamov je loita 1933 odpotoval iz (sovjetske Rusije, da se vde-leži znanstvenega zfboravanja v Bruslju. Iz Bruslja je odpotoval v Pariz in od tam v Združene države. * '»Pravda'' ki priznava, da je Gaimlov prosil za podaljšanje za Svoje bivam je v 55dnfžemiih državah, ga imenuje "izseljenca," _ . , NANKING, Kitajska, 31. oktobra. — Maršal Cankajšek je rekel, da bo Kitajska zdržala proti Japonski uet let. ak s bo potrebno. "Resnica je. da smo dobro napravili v Capeju," je reke! Cankajšek, "toda svetu bomo pokazali prave bojevite lastnosti, ko se prične velika borba ob bregovih Rumene reke, kar bo, tako upamo, našo žalost premenilo v veselje. "Zakaj bi se velike države bale Japonske! Kitajska, ki je slabo opremljena in nepripravljena, se je prav gotovo ne boji. Svet je videl, kako so se naši priprosti kmetski vojaki samo z ročnimi granatami, puškami in strojnicami upirali ce li japonski armadi, mornarici in zračni sili skori tri mesece." Vnanji minister dr.- Vang-čunghuj pa je rekel: "Našj kmetijske vojake je vzelo samo nekaj mesecev, da so uničili pravljico, da je japonski vojaški stroj nepremagljiv." • PEIPING, Kitajska, 31. okL — V Kvejsuju. dosedanjem glavnem mestu province Suju-an, je bila razglašena nova država Notranje Mongolije pod pokroviteljstvom japonske armade. Rojstvo nove države je biki razglašeno ob zaključku zborovanja 'narodnega zastopstva' 500 delegatov iz Notranje Mongolije. Delegati so prišli iz dveh provinc Notranje Mongolije, Sujuana in Čaha rja. Vso te province so pod japonsko vojaško vlado. Mongolski |>oglavar princ Teh, ki je bil že več let v zvezi z Japonci, je bil imenovan zh "načelnika" nove države. "Narodni zastopniki" so tudi premenili ime glavnega mesta Kvejsuj v Holio. ŠANGHAJ,- Kitajska, 31 oktobra. — Dramatična med-igra v šanghajski vojni drami je postala večji mednarodni dogodek, ko so kitajski vojaki William J. McKay, predsednik Metropolitan Milk Distributors Bargaining Agency, js-izjavil, da v New Yorku še m pomanjkanja mleka, manjka pa smetane. V četrtek so zastavkaii far-merji v osemnajstih okrajih, včeraj so se jim pa pridružili še farmer ji v Sullivan county. V newyorski državi je vsejja skupaj 135,000 farmo rje v, ki s-pečajo s pridobivanjem mleka. Izmed teh jih je — po zatrdilu linijskih uradnikov — nad d« -vet tisoč v uniji. Šerif Sullivan county, Harry Bonlen, je izjavil, da je dovoz mleka Fairmont mlekarn' v Voungville popolnoma ustavljen ter da štrajka v okolici Jeffersona devetdeset, v okoli ci Calicoina pa petinsedemdeset odstotkov fannerjev. Včeraj je govoril v Cantonu. N. V., državni poljedelski komisar Heton V. Noves ter rekel, da ni treba posvečati m le. kil toliko pažnje. Ce bi se brigali za druge farmske probleme tako kot se brigajo za mleko, bi bilo dosti bolje. V okrajih Franklin, Schoharie in Delaware so zlili far-merji polovico mleka. C' stc so zabldkirali piketi, ki prepreča-jo dovoz mleka mlekarnam. V Pitsdam. St. Lawrence Co. so potegnili piketi s truka far-merja R. H. Radwaya ter ga pretepli. ANGLEŠKI VELIKI MANEVRI IjONDON, Anglija. 29. okt.— Anglija je pričela velike mornariške in zračne manevre v Severnem morali in v Angleštkem kanalu. Manevri rmajo namen odbiti napad sovražnega bro-dovja. pomagali kitajskemu "izgubljenemu bataljonu" med o-gnjem japonskih strojnic po-begniti iz skladišča v mednarodno naselbino. Med strahovitim japonskim bombardiranjem je oblegam bataljon na povelje maršala Čankajšeka izpraznil skladišče, katero je držal tri dnfc Pod okriljem noči w pričeli Kitajci bežati iz skladišča, japonske žarnice so švigale na vse strani in strojnice so sipah* smrt. 20 Kitajcev je »bilo ubitih, JO jih je bilo ranjenih. 377 pa jiii je srečno pribežalo v angleško; črto, "OL A 8 V A ROD A New York, Monday, November 1, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IK UJ32. rss* "Glas Naroda 99 (A Oorparatl«). Owned and Published by 4L0VKNIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakaer. President J. Lupaha, Sec. p lac* of bnatneas at t be corporation and addrcwM ot above officer«: •M Wtei 1Mb 8Venagh of Manhattan, Htm Keck Qtr, K I. -GLAS NARODA" (Votoe ef tin People) AdvertUement on Agreement Subocriptioo I early $6.00 leaned Brery Day Baceot Sunday« and Holiday« Wm erto \+to TsIJa u *nwtto In Kanado ..................... 16.00 ' ta pol leta ....................18.00 'a "Vtrt i«>ta ..................$1.00 Za New Torb aa celo leto......I74H Za pol leta ....................MA Za Inozemstvo aa odo leto Za pol leta .............. |700 fS.50 "Jlae Naroda" Uiiaja raaU dan lavinnAl nedelj In praanlkov "OLAS NARODA". 210 W. 18th Street. New fni N. Telephone: CHelaea 3—1242 " ZASTOPNIKI DEL. FEDERACIJE IN LEWIS O VEGA ODBORA MUSSOLINI IN NEMČIJA Ministrski predsednik Benito Mussolini je o priliki 15. obletnice fašističnega pohoda na Rim obljubil, da bo podpiral Nemčijo v njenih zahtevah ipo kolonijah in •se takore-koč zavezal, da bo generalu Francu zagotovil zmago na Špancem. Mussolini je v novem štadijonu, ki ncy>i njegovo ime. govoiil pred velikansko množico okoli 400,000 ljudi. Rekel je, da je fašistično geslo mir, toda takoj je do dal, da mir ne more biti trajen, dokler niso izpolnjeni naslednji štirje pogoji: 1. Boljševizem mora hiti iztrebljen v Evropi in najprej na Španskem. 2. Nekatere krivične določbe v mirovni pogodbi morajo biti spremenjene. 3. Nemčiji morajo biti vrnjene 'kolonije v Afriki. 4. Italijo morajo druge države pustiti v miru, da raz vije Abesinijo. Mussolini je pripravljen v velikem obsegu poseči špansko državljansko vojno, ako bodo pogajanja nevmesevalnega odbora v Londonu neuspešna. Sredi svečanosti ob priliki obletnice fašističnega vkorakanja v Rim, se je posvetoval s svojimi voditelji, kaj naj Italija stori, ako Francija in Rusija pričneta "svobodno akcijo" na Španskem. Polog tega, da je Mussolini zadnje tedne poslal v Libijo štiri divizije, je tudi odredil mobilizacijo ene fašistične divizije, ki bo čakala na ujegovo povelje, da takoj odide na Špansko. Mussolini hoče na Španskem "posredovati" v velikem obsegu", da zagotovi general Francu zmago. II duce je sam priznal, da je na Španskem 40,000 italijanskih 44prostovoljcev", Rusija pa trdi, da jih je najmanj 100,000. Toda Mussolini upa, da mu nt* bo treba poslati še več vojaštva na Špansko generalu Francu na pomoč, ker,veruje v njegovo zmago, ako Francija ne bo odprla svoje meje za pošiljanje vojaštva in vojnega materjala španski republikanski vladi, in ako Rudija ne bo j avno podpirala španskih repu|» I i kancev. f'e pa l>odo republikanci dobivali |>opolno pomoč od teli dve držav, je Mn pasport- stu New York so, na priiiner, se-nili pravilih. Kasneje j*1 dotič-J stavili indeks ali imenik iz pre- ni odstavek oblačil, tako da se je končno glasil- 44Ako vidiš fantalina, ki se okoli ootep.'i s cej »mešanih zapisov, ki segajo do leta 1840 in vsled tega je bilo postopanje za dobiva- hlačaani na sebi ali brez njih,;nje rojstnega spričevala tako je to precej dober dokaz, da s« j poenostavljeno, da se vsak za-je rodil — ali ne dokazuje, k.lajjpin more najti v petih ali de. Dva dni ob sami vodi. Da ti dolgčas ne bo, pa na tole misli, ki ga boš moral v soboto zve- potrebno zamudo. NAZNANILO Denarne posiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ? ta » 1M t SJM I 1JM $11« ?ffUJM 1M Za $ C J5 .......... Lir I I1K _ Ur m t .......... Ur m f flM--Ur UM S11LM_ Ur MM nm_Ur MM SE CENE SEDAJ QITBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo vetjih moker kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih aH Urah dovoljujemo ie boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolairjih Za 'tplaiUo $ 5.— morale poslati........................$ 5.75 $15«— (Si— $40.— — Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda'' fl« WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. POŠILJATELJE OPOZARJAMO, Xajti kraj rojstva je dostikrat sredstvo, da se dokaže ameriško državljanstvo. Celo tukaj rojoni Amerikanci. katerih a-meriški predniki segajo mneiro generacij nazaj, dostikrat n:e v njih letih so skoraj vs<- »Ir/.'ji-v© uvedle obveznost za zdravnike in babice, da morajo prijaviti zdravstveni oblasti \>a rojeva. Koj4' svoj«- življ. n-je. V v čini občin se zahtova dok:?, o ta 1^70, so bili uradno prijavlja ni o 1 babice kot novoro jeiieki še le eno ali dve leti kasneje. Kjer se sploh ne more najti nikokoga zapisa, se dosti-; krat priznava kot- zad* sten do-! kaz zaprisež/ n-a.- izjava (affitla-i vit) s strani d veli zanesljivih starejših državljanov, ki ^ta poznala doti«'nika, odkar -e je, rodil. V shn-ajy oseJ>, ki so 0.'» ali vor h't stare je seve«la >ko-raj nenw>goče dobiti zaprisež -no izjavo l>:4»iee, ki je bila pn rojstvu, ozinjroa sploh dveh osrtb, ki bi puznali dotienika in! rojstnega dneva. Tujerodei, ki so iz nemarnosti vrgli proč .starokrajske .'dokumente, morajo v<činoma pisati na svoj rojstni kraj. da mu j»>lj» jo rojstno ali krstno spričevalo, in morajo priložiti i angleški prevo<1. overovljen | notarja. poprej, ko je bilo dobro drevje. Zato ne moremo pri tem delu dosti več napredovati. Zijaj m* skladiščih Aka rti rajo doge. Rojakom po Pennsylvania |Tega ni bilo i»oprej. Preti te i Rojake prosimo- naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda starosti otroka, kadar v-stiiii* ..... . k', tir- L- • . » !k|*r h- .livtaui vojna ali revo-mo. Ko otr«»k iNKtanc sta-1 J .. J . . lu.-ija. -«• dostikrat dogaja, da M m JUL— lllltMIHHMIIMMlf AVI m — .................... m X $41.25 M M ZZZZZZmJit V slučaju > ■ • II__ v solo. Ko otrok (»ostane sta rejsi. ><• roštnji -prič»-vala za btevajo dostikrat i/, množili drugih razlogov. Xa primer, zakoni o otn^kem delu. ki >o v Mznih |»okrajin. veljavi v mnogih dr/av; h, zahtevajo, da st- doprinese* dokaz o starosti, pred no se izda mladeniču ali dekletu dovoljenje za 'delo (workimg pa'pers). Ta-kordkoč vse države imajo sedaj starostno omejitev, pod katero nedoletnik ne sme voziti avto-^mobil. Tudi volilna pravica ■liha j a v po«tev, zlasti ako Jirrfadi volilec izgleda premlad, cla ibi bil zatkonite starosti. Pravica do porofke je drug primer, feo trelba dokazaiti starost. Trto velja za ljudi, ki tf kamijeio za državne ali federalne službe. Sedai pa so rojstna spričevala zadobila še večje važnost v zvezi is prošnjami glede ^ocijal-nio-varnostnega zakona (Social >e taka sj>riet*vrla ne morejo • lobiti. in tudi v tem slučaju tr-'ba zatekati se k zapriseženim izjavam zadovoljivih prič. Taki "affidavits" se po pra-vHu ne sprejemajo, razim a:ko prosihn* dokaže, da je zaiman poskusil dobiti rojstno si)riče-valo iz starega "kraja. Skupina držav, ki so uvedle obvezno registriranje rojstev, tvori taikozvani "birth regist- NAPRODAJ JE pri Cabin City, Minn., letovišče, obsegajoče 03 akrov in oddaljeno le štiri milje od Ely, Minn. Zidano poslopje z 12 sebami: velik bar-room; vse v nai-tepšem redu. Tri opremljene log-kaln-ne; ?idana garaža za dve karr; šest čolnov: led^nrea in . pokrit prostor za čolne: plesišče v velikosti 40 x 60 čevljev. Za pojasnita vprašajte: ANTON TERME, CABIN CITY. MINN. (Cx) Sedaj smo zelo veseli, ker se je vendar malo -hladilo, da s»« da lažje uelati. Danes je bil moj partner John na lovu in je prinesel dve veverici. Ker je jutri njegova vr-ta, ju bo za zajtrk sj>ekel. Xaj zadostuje za danes. ^— Pozdravljam pa vse čitatelje > iron i Amerike in Kanade, posebni« .pa mojega svaka Floy-da Mikliča v Xew Yorkn, Johna Swasnika in njegovo soprogo v Mohawku. Fr. Ketza in družino v Dolgi ville-u, X.Y., Knausa in F. Obreza v Xew Hamp.-hireu. Fr. Knaus. POPRAVILA V Hiši... ZIMA SE BLIŽA . . . Vsakdo Ima rad trdno zaprta okna In vrata . . . AKO IE TREBA KAJ POPRAVITI pri hiši ali pohištvo, obrnite se na: FRANK WRFN W7 seneca avenue, ridgewood, l. i. za Važno potovanje. Kdor je namenjen potovati ? ithrl kraj ali dobiti k»fa tam, Je potrebno, rta jo ponCen v vseh stvareh. Vsled nato dolgoletne skušnje Vam sanoremo dati najboljša pojasnila in tndi tm potrebno preskrbeti da je potovanju aaobno in hitic. * n* apno obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, iMtdlsi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno t najhitrejšem časa, in kar je glavno, za najmanjšo stroške. Nedrlavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker pretap se dobi Is Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMfo, trpi najmanj en mesec. i Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in odobno potovati. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street i New York. N. Y. Janez je od romal v arest, legel na prično ter mislil na tele. Xa lepo, rumeno ztipečeno tele ter zaliv&l te misli s posta-no vodo. Približala se je sobota. Vpri čo ofieirjev je dal oberst za-klati in raz-ekati srednje veliko tele ter naročil štabnemu kuharju, naj go pripravi n?. vse mogoče načine. Ob sedmih zvečer so pripeljal! Janeza iz zapora. Tako slab je bil in lačen, da sta ga morala dva ordouanea podpirati. Posajlili so ga za miz> med oficirje, ki so bili trdno u-verjeni. da bo ol»er.st izgubil stavo. — Ali bo> pojedel teleta? — vpraša oberst sestradanega Janeza. — Bom. nieldegeh ursam! In kuhar mu je začel primi sati na mizo: najprej možgane, potem telečjo jnho, kuhano te-letino, pečeno teletino, telečjo obaro, telečje trezke, teletino v kvasi, telečja jetra, osrčje, pečeno stegno, telečje zarebrniee — in še -am ne vem, kalco se pravi vsem tem telečjim dobrotam. Janez je pa jedel, jedel, ko da bi jude v pekel metal. La-een je bil revež, >nj ni bil dva dni niče-ar zaužil. Jedel je, v mislih pa gledal le|>o, na raž-nju rmeekasto zapečeno, tele. (►fieirji so4 bledeli, sluteč, da bodo izgubili >tavo. oberst je pa od zadovoljstva mel ro-ke. ^ Stopil je v kuhinjo in vpri-šal kuharja, koliko ie še o«ta-lo, — Še .nekaj kosti, — je odvrnil — in malo obare. — Dobro, prinesei, — je u-kazal oberst ter sedel poleg Janeza rekoč: — Torej ga boš? — Ne vem, meldegehursani, jo odvrnil Janez in predjai šele prvo luknjo na pa.su, ~ 2}daj se vaga, če ga bom'ali ne. Malo preveč "cnšpajzov" s to mi dali. Nobenega "cušpajza" več, ampak tele ukazite pri^ nesti, pa ga bom... Slučaj doi*-ntoTvnskega roja-jka Franka Tičarja pa pride enkrat prihodnji, teden na vr-išto. • * = . . " O L"A 8 NARODA" New Yprk, Monday, November 1, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8X HENRY MEGU IN: TRDOVRATNI SAMOMORILEC Ko je Paokresus uektga de-ževne^a dne spozutri, da je oh d^nar, delo in v«nko upanje na lepšo bodočnost, j«* sklenil u-nlreti. Mož je hi! mračen in samomorilne misli se nil že davno rojile po g'avi. Stopil je k \"oji nočni omarici in vzel iz predalčka rcvol-' ver; nastavil ga j', na ^ene«* in Hprožil. To pravi—ustre-' lil se ni, kajti naboj je bil star,1 tako star, kakor revolver. * Počilo sploh ni. Pankrcas *••<» je 1 . pko nasmeh, nil, vrgel j« levolvei v smeti i:n zače! iskati drugo sredstvo, ki bi mu pomagalo na oni svet. Za obešen je je. bil v sobi samo en pripraven kotiček: kavelj-čok viseče luči. Privezal, je torej nanj dokaj močno vrv, napravil zanlko, ki jo je zadrgnil za vrat, simil 7. nogo pručico in — 'zgronel na tla. , Vin- se je bila pretrgala/ Poskusil je Še enkrat z mnogo močnejšo vrvjo. Posledica drugega poskusa z ohešenjoni je bila, da je železni kavelj pri padcu raflbil kitajsko vazo in da je odpadlo nekaj onWa tako, da je naistala sredi »tropa slika, nepravilna sicer, t > la Rila nemodema. Kar se pa tičo Panlne.-'sa, j., treba omeniti, da je začutil v boku skelečo 'bolečino, ko ;rašU. — /Ar.»em torej mrtev! — lUu je šinilo v glavo. — Je ze pomeni! Pa še ni bilo po njeni, kajti na kratki poti y smrt je zadel pas njegovih širokih hlač ob okrasni prizidek na balkonu četrtega nadstropja. Taikoj so prihiteli gasilci in ga sneli z balkona, kateremu nikakor ni bil t cflcras. — Ta je ipa dobra, — je za-mrmral Pankrcas. — Človek niti s samomorom nima sreče. Treba bo ukreniti kaj dnrgega. Začel je na vso moč teči in tek« | je naravnost k Seini. V hipu, ko je skočil z mostu AN ma v reko, so ga mimoidoči o-pazili. Med njimi se je našlo dvajset plomenith mož, ki n 6. uro zjutraj. Malo težavneje je določiti ure, ki le- Balkonih. Toda to je samo podmena. Pozimi, kadar zunaj ni življenja, nam ta evet'r-i ura seveda odpove. 'Komično na jomenim še neki notranji, ali kakor ga zna no«t imenuje, transcedeiiialni časovni čut v človeku, namreč sposobnost, da se zbudiš ob vsaki uri, ki si jo določil, preden si zaspal. Čercrav nam je redno potrebno 6 do 8 ur nočnega spanja, na mvendarle uspe, da se zbudimo celo po veliki utrujenosti na primer ol> 2. uri ponoči, čeprav smo legli pozno po 10 zvečer. To hot eno prebujenje je celo pieeej tečno. Prof. Fiobenhis v Heidelber— gu nnnravi I zanimiv poskus s petimi osebam:, ki naj bi se v 52. zaporednih -nočeh prebudile ob določeni uri. Čas. ko so se v resnici prebudile, s. morale zapisovati v pc^ebnknjigo in moteni cpet le.vi Tu na tam se jim, brez njihovega znanja, ce lo ure premaknili, da bi pro-i'.kuisi! zane.=lirvos^ č^s-ovneira čuta. In uspeh tega poskusa je bil ta, da so se poskusne osebe j le v rwll'ih primerih obudile ob' neprava uri, ali pa sr. to n-n1 sploh prt spate. V nekaterih primerih so se zbudile celo kakšno uro poprej. V pretežni veči.ji primerov ;.a ?o 5e zbudile č-c«. Čei rr.v sn '*m ure premaknili. Potem, ko so čas svojega prebujenja zabeležile v knjigo, so tudi vedno spet l< po zaspale, ne da bi jim poskus kaj škodoval. Za to skrivnosinc uro v nas tudi še niso našli pr.°ve razlage. žijo vmes. Toda vsakodnevno opsoovanje iz določenega okolja te pr'upravi končno tmdi do tega zmuja. Časovne o dolžini senc so posredno či-jraizličnili urah razlaga z domne-tanje časa iz solnčne lege. Na vo o eloktromagnetekih silah, ta način >so naistale solnčen ure. -kt delujejo po določenih točnih V PREDPRODAJI — Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1938 ;; > IZIDE NOVEMBRA MESECA 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA ... POVESTI,. . ZBMLJKPIKTK ... Z(K)t)0\lNA ... NARAVOSLOVJE. . . S SLIKAMI ] v.- : \ LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena Koledarja je 50 centov; KAllOČITE PRI : KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York fkSi\j i w ,1 tii^t 'j t c< i>ia >Y ^ a OPICE PREMAKNILE KAZALCE NA URI. Ko je prihitelo te dni več sto potnikov na glavno postajo v Kalkuti, da bi se odpeljali z nekim vlakom, ki je odhajal ob tem času, so morali v svoje razočaranje ugotoviti, da so se zakasnili. Vlak je bil odbrzel že pred uro. Ko so potniki zahtevali pojasnila od postajnega načelnika, mož isprva ni mogel .pojasniti te stvari. Potem pa so ugotovili, da sta bila kazalca velike postajne ure prestavljena) za celo uro na. prej in prestavile so ju bile — opice, ki so se pravkar pripravljale, da prestavijo kazalca neke druge ure. NLso mogli ničesar drugega, nego da so nadležne živali pregnali, kijti streljati jih v Iindiji ne smejo. KNJIŽNICA HERMANNA WENDLA. Vidova po nenuškem publicistu Hermaaimi Wemdlu je prispela v Beograd zaradi izvršitve oporoke svojega pokojnega moža, ki je zapustil svojo knjižnico, ki šteje kakšnih. 8000 zvezkov, univerzi v.. Beogradu. Knjižnica je posebno važna zaradi tega, ker vsebuje znaten del Jiifceratare o Balkanu- , NAJSTAREJŠI ANGLEŠKI LIST. Od 1. oktoibra idiajata angled ka dnevnik*^"Morning Post" in-'Daily Telegraph'' kot združen list z imenom,"Daly Telegraph and Morning Post." Nadzorstvo nad listom ima lord Camrose, ki raespolaga z veeimo delnic, podjetja. List ' '^Tornmg Post ". je bil naista-reisi .angleški list iai je. izhajal pred ';TLm0^am.,, Njegova prva številka je izšla že 2. novembra 1772. Ta' 1M je bil »kozi 12 let edini 'dnefvniik na KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 WEST I8th STREET_NEW YORK, N. Y. Znanstveni in ^.. • ... . Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — . Trila vez. 27H strnili. Ona ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one; ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Key. J. M. Trunk. G08 strani. Trda vez. Cena......8.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in druga aaruuue ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SesiavU dr. F. J. Kem. Vezauo. Cena ..................— BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40 BODOČI DRŽAVIJANI naj naro*- knjifro — "How to become a citizen of ue United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena ...................SO BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... .35 DENAR. Spisal dr. Kari EngliS. ZM strani. Cena ........................ -80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven In ga ni mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan čeSki narodnogospodarski strokovnjak, je razfiiril ^vr?tiln. « katerimi je v pfttovi meri zvez?«* zgodovina slovenske prest.'lire. IZ TAJNOST. 1'RIRODE. Ki strani. Cen«.....50 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-Ptvu IZBRANI SPISI ^A MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena .................90 Levstik. 2*J0 strani. Csna broS. ...90 vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Milit. Prvi in drugi cicl obsegata 3-Jl strani. Cena: I. Del.....80----n. Del .80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorab. rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, b4 strani. Cena trlovez-----50 BroS. .... 35 OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjen« v prvi vrsti 7a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo t*r šele-zoiivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MA.1AR. Trije deli: 162, 141. 133 strani. Cena mehko vez. .50 Cena vezane .BO Poljuden in natančen opis odkriti« novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen oo najboljših virih. PRAKTIČNI RAfl'NAR. Trda vez. 2T.1 «tr... .15 Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu 'n prodaji notrebuo. PROBLEMI SODOBNE FII.O/^MJE Spisal dr. F. Vel.er. 3^1 ?Traui. Cena .... .7* Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se Loče seznaniti z glavnimi čuanu sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1-50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske Btruje. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik-.mi, 256. strani. Cena ............................ JM) SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. XalluSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo Irdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. C">a ...... .50 Doživljaji slavnega raziskovalen, kt le ,>rvl raziskal "črni kontinent". SPOMINI. Jože Luvtižar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knjgi «r,uja naš znani potopisec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SANJSKA KNJIGA .......................... ^0 SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 slrani. Cena .60 SPLOŠNI PODUK. KO OBDELOVATI IN IZ-BOUŠATI POIJE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena bron..........................50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. TOO iu J33 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANG LESK I IN AN (i LESKO-SI A) VEN- SLOVAR. 148 strani. Ceaa .............. -»0 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str Cena .40 Dnissi polovica 1-njige vsebuje n"miko-slo-venski slovar Jn kratko slovnico slovenskega in nemškeca lezika. SLOVENSKA KUHARICA, spissila S. M. Felicita Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Cena L45 V kni«gi je nad šeststo najvnžnej.šln kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše. Cena .......................... 30 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... (jvOI) V FILOZOFIJO. Spisai dr. Frane Veber. 352 strani. Cena ........................L50 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani Cena ........ .3® KNJIGA-O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 «tr. Cena .75 Navodila za izračunanje okroglega, /ezane-ga in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 Cena.......10 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teb treh knjigah je zbrano vse znjižovno dplo našega velikega kritika. pisate- lja In iezikoslo\ ea. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... -60 M1STERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goeatl. — 275 strani. Cena .........................1-— Razprava o blaznosti In ^oaledkata pljaofe* Tanja. MATERIJA in FNERGUA. Spisal dr. Lavo čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena..........1.55 Nauk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o izsieaain uoderne znanosti. MLEKARSTVO. Spini Anton Pere. d slikami. 108 Btraui. Cena ......................... 1.— Knjiga za mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. C3ena.... .15 Knjiga vsebuje veliko zbirko !'~!»vnih in ženitnih pisem. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... M Poljuden ools najsevernejšega naroda na sveto. oiegove Beye in navade. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel JPlere. 60 »tranl. Trda Ve«. Cena .................. M To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig, a slikami-Primerno ca otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opiral Fran Erjavec, 224 stranL Broš. .40 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KRRKA — 94 strani. Cena .......................... -25 Napisano v spomin motu, ki je orvl med nami uspešno propagiral voliko loejo juao- ■loranatu. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... ^0 Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi jwiskusi: veileževalna tabela ; punktiranje; zastavice. VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... 50 Zbirka voščilnib listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena. M VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ Jt VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 BtranL Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PKATTKA za leU 1»?7. 128 itr. . Cena........JO Zbirka zanimivih spisov, ki so tiajuega pomena. t •• i . ** VODNIKI IN PREROKL 128 strani. Cena .... JI Knjiga je izšla t založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. kt bo s svojim delom privedli slovenski narod 1« ■oženjstra v svoboda ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Cena.. Jfl Zanimivosti ia ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike saporoških kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena...... M V knjižici najdeS v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohranlS in po^.^vii svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... LM Znamenito delo našega znanegh umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjifi je 67 krasnih slik. > ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........ LU Higijena doma ln v Soli- Opig bolezni prt mladini. SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW JOBK. N. Y. . , KQLZB WZR0V1» Ljubezen za ljubezen New York, Monday, November i, 1937 \ THE L'ARGEBT SLOVENE DAILY IN UJ92. Carska gostija Roman iz Življenja O E O ZA "6liS NARODA" PRIREDIL: i. h. --i O Po tem dnevu je imela Hana v Liziki zvesto prijateljico. Navzlic svoji mladosti je Lizika postala takordkoč Hanina pokroviteljica, ki je popolnoma tiho odvrnila od nje mnogo liu In eotiKli ni mogla mnogo za njo storiti, je vendar mogla dati nekoliko ljubezni njenemu samotnemu srcu. In lo je bilo za ubogo Hano veKka darilo. Ko je nekega zabav nega večera prišla Hana iz dvorane v predsobo ter je zopet pripravljala jed in pijačo za goste, se nenadoma pokaže pri njej Lizika. "tAli ti morem kaj pomagagati, Hana!" <4Xc, hvala, Lizika, bom že sama vso naredila in tvoja, mati tudi ne sme videti, da mi kaj pomagaš.'' "Saj ne bo prišla stm. Tubi pa že v očeh berem str ali. Zalo pa bom zopet išla v svojo sobo in bom tam čepela. V resnici je naravnost tragično biti najmlajša hči v družini, kjer je treba najprej starejšo hčer spraviti v zakonski jarem. Samo rada bi vedela, ako bo baron Herrertberg vzel Dito." V lian i n bledi obraz — sama ni vedela zakaj — je šinila tenma rdečica. "Toda Lizika!" Lizika pa se smeje. "Nikar se ne čudi, Hana. Toda moreš si misliti, da bi bila stokrat ,vesela, ko bi »e še enkrat Dita zaročila, da bom mogla tudi jaz plesati, kjer se vrte vsi drugi. V svoji sobi sem že sama poskušala plesati. No, pa mi daj na krožnik kos po'tice, ki si jo s pekla. Kako znaš peči! Občudujem te. Tako, hvala, sedaj pa še kozarček bovle, kajti v svojem obupu se hočem nekoliko vpijaniti." Smeje ji Hana ponudi kozarec bovle. Lizika ji pritisne polju bna usta in odide "Kadar bo vse tiho v hiši, ti bom pomagala pospraviti; do takrat se bom že naspala," še pravi. Hana ji prijazno prikima. Nato pa zoi>et pridno dela; ne da bi kazala kako utrujenost. In v njeno veliko veselje gre vise gladko. Medtem pa, ko marljivo dela, mora zopet misliti na Gtrta Darlanda. Vedela je, da je teta Helena hotela ž njim Dito omožiti. ' In pri tem jo boli srce. Zakaj t Kaj ji more biti mar, ako po-:^tane Ditin mož? Videla ga je že, ko je prvič prišel na Alt-wiese, toda o tem ni uičosar vedel. Skozi Okno shrambe v pri ti j ič ju ga je videla, ko se je pripeljal in šel v liiišo. In od tedaj je mnogo vee, kot je bik> prav, mislila manj. Da si e danes želel, da ji ga dr. Waren predstavi, se ji je zdel pravljični doživljaj. -Misli na sočutni pogled njegovih modrih oči, ki so tako živo gledale iz ogorelega, odločnega dbraaa. Ko bi teta Helena kaj vedela, da se je ž njim spoenala, bi jo zmerjala. Saj je vendar želela, da bi vse'svoje misli obrnil na Dito. Veliko upanje je stavila, v tako vroče zaželjeno sjvezo. Najrajši bi ga ločila od vsakega drugega ženskega bitja. Odkar jo kupil Herrenbea-g, so vodno govorili o njem. Diti so pravljični'sob i, m na vse načine prigovarjali, kako se mora Obnašati proti nje-!lepši.' okraVni sr »in v;+; tt U.n.m; ___.1 ... h gostijam visoki dvorjani ia,;,. T . J , ,1 pleni,-i, ki 5» morali po svojeJMim-'k?tl tu<1' n'6",el ,,e,7£fM dostojanstvu čakati v rama.!111 P"***1? salonih. In kakor Najbrž ne bo nobenemu člo- rano. na videz neskončno, kjer veku več sojeno sesti za boga- zopet ni sten, niti stropa, tem-to obloženo mizo na gostiji rus- več sama zrcala in zopet okna, kega carja ali velikega kneza, j okna in zrcala, vse zvezano z' Samo v spominih žive še te si-]bogat:imi ornamenti iz težkega jajne pojedine. In stari časi | srebra. Tudi tu so se zbirali oživljajo med stenami carnkih palač. Ze po neizmernem razkošju, ki ga zagleda človek v Zimski palači v Leningradu ali v poletni v Peterhofu ali Jeka-terinski zopet v bivšem Carskem selu, si lahko človek u-stvari vsaj približno sliko o tem v kakšnem orientalskem razkošju so živeli nekoč vsMno-gočni ruski carji dvorjani, kako so stanovali, npali, se zabavali in jedli. Našim zapadnim očem po-Tsem neobieajno razkošje se pokaže človeku zlasti v množici dragih kovin in kamnov, saj so zlate celo konice stolpičev na strehah, glavice stebričev in penjiala z juho iz jerebic, v Rusiji tako priljubljenih rjabči-kov s parmezanom in kostanjem, potem je prišel na mizo poleg drugih jedil ne samo krotki "Filet na sultanov način", temveč tudi "Goveje oči v omaki", telečji rep in ušesa na tntarSki način, in še dolga vrsta drugih najfinejših jedi.) čakala nekakšna mastna ««+«t ' 'ikrema. Da bi pa mogli gostje, tako so tudi ledli, v-ak nasvo- ... . . ? ... . jem strogo določenem prostoru.i^T Plb ^ ^ « 7 F Tisti, ki so bili odlikUani z,9pl?\sl° ttn»'e<''c a bl Georgijeriim redom, so imeli v vitrini pripravljen poseben jedilni pribor i>n posodo iz sevres-m njihovi kega porcelana, kdor je imel Andrejev red ali kako drugo visoko odlikovanje, je imel na carski pojedini zopet poseben jedilni pribor. ((e se nam pa zdi vso to nekako pravljično, resnično in časovno preveč oddaljeno, se bomo tem bolj čudili v bližnjem raznih ornamentov, zlato je naj pa^ilonu Ereimtaae, pov,sfm celih kipih, razpostavljenih po moderni, nekakšni gledališki o- premi, kako se dvigajo iz /pritličja .s po-močjo kompliciranega mehanizma že cele pogrnjene mize. Enako napravo najdemo tudi v drugi Eremitaži, zopet v Peterhofu. v "ruskem parkih okrog pravljičnih vodometov. Samo v veliki palači carice Katarine je šlo za ]>o-zlatitev kipov nad pol tone čistega zlata. Ko so je Katarina pobahala vpričo gostov z moj- Carskai pojedina se je pvi- strovino stavbarstva slavnega.Vemaillesu" Petra Velikega. Rastrellia, s svojo baročno pa-' lačo temnomodre fasade in belili marmornatih stebrov ter zlatih okraskov, so bili vsi polni hvale, samo francoski poslanik je pripomnil, da vendar le še nekaj manjka, namreč steklen pokrov na vse to razkošje. Ko vidi človek pravo orientalsko razkošje, bogastvo in si-i jaj v leningrajskih palačah, pači lahko misli, da ga ne more ča-[ kati nobeno novo presenečenje. Ko pa pride v Jekaterinsko palačo, ko stopi v sobane, žareče kakor v toploti in žarkih vzhajajočega solnca, tako so vse obložene z zlatom in hlestečkn jantarjem, strmi še bolj. V tej zmed vseh naj. sani o y. modri se tudi dobro zabavali, za to je bilo zop't dobro poskrbljeno. Pod vsakim krožnikom je stala enaka skh dica z vročo vodo, da ie r i I krožnik ves čas topel, tudi če je šla gospoda med pojedino malo od niize. Zdaj se igrajo po onih razkošnih palačah in ruskih parkih otroci, kajti v kolikor niso bile i/spremenjene v muzeje, so bivše carske palače preurejene v otročka okrevališča. Iz Carskega &ela je postalo Dečje selo. Vse je pač minljivo. Nobena slava in moč nista tako trdni, da bi ju ne preglodal zob časa. ADVERTISE IN "GLAS NARQDA" VAŽNO ZA NAROCNIKF P.t'pif nN«luva je .<.-«, itrc'>n»-p* Ir in !*tr tšl-ov, Vas prosim«. u.-na s«, rixkana z debelimi Črkami ker so upravl-/Vui nltiskntl tudi •iruse nas.'ll»iuf, kjer je kaj Dašib rojakov naseljenih Dito. In nekoč je c^k> rekla: "Potem bi saj zopet bilo en krat nekaj lepega, pri čemur bi mogla biti tudi jaz, kadar bo Dita obhajala zaroko in poroko — in — potem bo saj prenehala taiko neznosno koketirati z dr. Waivnom." Zadnje je prav jezno izgovorila in Hana vpraša Liziko: "»Ali ne bi rajši imela dr. Warena za svaka, Lizika?" Liiziko zalije rdečica i nodločno zmaje z glavo. "Za nobeno ceno." "Ali ti dr. Waren ni všeč?" Lizika močno odkima in pravi; "Ne ntorem ga trpeti." "O, kaka škoda, Lizika. Mislim, da je dr. AVaren zelo dober in dostojen." Liziko zalije rdečica in od loeno zmaje z glavo. "Z menoj postopa kot z otrefkom; vprašuje me, koliko punčk imam m se noruuje iz mojih otroških čevljev. S tem naj bi že emkirat prenehal." Zvedavo gleda Hana v Lizikin jezni obraz in pri tem opazi, da se za jezo skriva resnična bolooina. 0 dr. Warenu ne izpregovori več ndbene besede./ Sedaj pa natančno ve, da so v hiši -vsi upali »a DitLno zvezo z Darlandom in teta Helena bi bila zelo huda, ako bi vedela, da je Gert Darland, iotadi samo za nekaj trenontJkov, obrnil svojo pozornost na Hano, mesto na Dito. Toda tega ne bo nikdar izvedela, kajti dr. Waren bo jiknbe], da se to ne bo zgodilo, kajti vedel je naitančno, kakšne razmere so na Altwiese, kar je bil odvetnik strica Karola in je bil pogosto v hiši. * In v Moranovi zadevi se mu je pokazal za prijaznega pomočnika, o čemur teta Helena ni srne/la ničesar vedeti. Vedela je, da st more na dr. Warena zanesti. Toda neiramerno jo muči, da bo sedaj Oerit Darland izvedel o njeni preteklosti, teta mu bo pripovedovala v svoji luči, to je vedela — in — pot^m pa bo o njej mislil sasmo z zaničevanjem. Zakaj jo je to boli j bolelo kot sicer? . Pred svojimi duševnimi očmi vedno vidi Darlandov ob-, v ispamin si je vtisnila vsako njegovo podrobnost. Visoko, dulhovito delo, ki ga je delalo tako zelo pomemb-nega, male, tesno stisnjene ustnice, o katerih je življenjski boj zaoral trde, močne zareze, ki so bile v popolnem nasprotju z njegminvi dobnotljivimi očmi, odločne poteze, ki so kazale; na trdno voljo in* nevpogljivo odločnost! Poleg tega pa šel njegova visofca, odlična postava s krepkimi, pa ne prisiljenimi I kretnjami — ni bilo čudno, ako so vse te njegove prednosti cčaraflo Hano. Saj je bila mlada in gorka v svojem srera. * Nikklar v svojem življenju še ni srečala moža, ki bi v sebi »družil vse prednosti v talki meri Za njo je bil že lep do-žj-vljftj, ako ga je umela gledati. Rada bi ga še enkrat videla, in vsakikrat, kadar je kak sfinga stopil v dvorano, je pridržala vrata, da je mogla pogledati v dvorano. Toda ni gnkauleb Cicero. J. Fabiao (Chicago. Cli er * lo lillnola) Jtillet. Mary ftnmMeh Ii8 Sal Je, J SHIrh Ma«-onr«l». Frank AukuscIo North Chicago Id Wankega/. *< thias Warsek MARYLAND: Kitztuiller. Fr. VodopWw MICHIGAN: Detroit. L. Plsnkar MINNESOTA: Chlsholm. Frank Gooie Ely. J<«s. J. Pesh«l Eveletli, Louij Gouže Gilbert, Loois Vessel Hihhlnp. JoLa PovBe Vlrpina. FraDk Rrvttlcb LONTANA: Roundup, M. M. Paolu Washoe, L. Cbamp« NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck I NEW YORK: Gopranria, Karl Strnlfha «,«tri» F«U» Krank Mitt OHIO: Barberton. Frank Trnu ClMelHnd. Anton Rotwk. (1mm. Kari- linger. J^c<»h Resn'.k John rilapnth (ilrard, antoo Nagode Lorain, LouIb Balant, John Krya** Yourtgntowu, Anton KlkeU .Il/G ON: i'resoti City, 'tre- 1 KobUr Pehtran Kdo se ga ne spominja iz »starega kraja . . . PEHTRANO-VA potira ... pehtranovi štru kiji ... Po dolgotrajnih poskusih se mi je posrečilo kou-servirati to slastno in zdravju koristno zelišče. Primešajte ga testu, in «-e boste čudili izboljšanemu o-kusu kruha in vsakega druge ga peciva. CENA 14 FTNT. ŠKATUI PltKPAltlKANKCA PEIITRANA JE SAMO 20 centov Naročite naravnost cm] izdelovalni in edinega prodajalca: ALOIS AUSEN1K TAPPAN. X. V. KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS 2. novembra: Europa v Bremen 3. novembra: Queen Mary v Cherbourg NAVIDEZNA SMRT PO KAČJEM PIKU- V Colomibu na Ceylonu je ne-kfga Singaleza pičila zelo stin-pena kača. Cel dan so se zdravniki trudili z njim, potem so so. glasno izjavili, da je mož mrtev. Spravili so ga domov na mrtvaški oder in njegovi sorodniki so določili že uro pogreba. Ko so pa prišli budistični menihi v hišo, da opravijo potrebne eermionije, se je v krsti nekaj zganilo. Sneli so -pokrov in so opazili, da se giblje "mrtvec." Njegovi prijatelji in sorodniki ,so zbežali, kar se je dalo. samo oba njegova brata sta ohranila »prispel m ost. Spravila sta moža spet v bolnišnico, kjer v!b tej priliki spomnili, da to ni orvi primer te vrste. Piki rekih striroenih kae, posebno te, ki je pičila Sinaraleza. povzročalo zlasti v določenih urah dneva stanje, ki se v ničemer ne razlikuje or] smrti. 6. novembra: Lafayette v Havre Roma v Genoa 10. novembra: ' Kormandie v Havre Aquitania v Cherbourg Saturnia v Trst 12. novembra: Bremen v Bremen 13. novembra: Ilex v Genoa 17. novembra: Queen Mary v Cherbourg "JO. novembra: Champlain v Havre Conte di Savioa v Genoa -'4. novembra: Normandie v IWensuriu v Havre Cherbourg :>1. novembra: Europa v Bremen "J7. novembra: Vulcania v Trst 1. decembra: Queen Mary v Cherbourg FILCHNER SE JE OGLASIL. 4. decembra: Lafayette v Havre Rex v Genoa 8. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 11. decembra: Roma v Genoa 13. decembra: Queen Mary v Cherbourg En ropa v Bremen Conte di Savoia v Genoa decembra : Aquitania v Cherbourg 23. decembra: Aquitania v Cherbourg 23. decembra: Saturnia v Trst 2(5. decembra: Normandie v Havre PENNSYLVANIA BcssciniT, John Jevnik&v Hr»ujrbinii, Anton liiavec Cooeuiti >igh J. Brezove? Coverdale In okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis Bupantll Farrel, Jerry Okorn Forest City, Matb Kamin Greensburg. Fra ok Novak Hjmer City, Fr. Ferench k Johnstown, John Polanti Kroyn, Ant. Tanželj Luzerne. Frank Ballocb Midway. John Žnst Pittsburgh In okolica, Philip ProfV Pi>i1!p Progv Steel ton. A. Uren Turtle Creek. Fr. Srhifrer West Newton. Jowpb Joru WISCONSIN: Milwnnkee, Wert Allls, Fr. Sheboygan. Joseph Hake! WYOMING: Rock Springs, Leaf« TaodUtf Dlnmondvllle, Joe RoUch Nemški raziskovalec Azije Filoliner, ki so ga nekaj časa pogrešali in je bil, kakor .se je ugotovilo, ujet zaradi kitajsko-japonske vojne, se vrača v domovino. Zadnji teden so ga videli pri Srinagarju v Kašmi-rju. Filcliner in njegov spremljevalec Haak sta bila oblečena v hlače, kakršne notsijo domačini, na sebi sta imela črne ko- Ooou 'i'm^wm'wivsw« Vrak xaatopnfk Izda p«tHII* u m lo, katero Je prejel. Zart^pnlk* tople pri poroti U *«il ^ISlte nam za cene voanlb U-itCT. reaervaeljo kabin ln pojasnila ea potovanja. SLO VE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18tk 84, New Yerfc žulie in visoke tibetske škornje. Velik del poti v zadnjem času je raziskovalec opravil peš, čeprav ima zlomljeno kost v nogi. z EMLJEVIDE sr i irfi 00 i%r>r>Oirirm nr, nori rm rtn on 1 m*. znaiti. novi oblelki je bila «©lo mikavna, a, da se je lepo okinčala. JPatu prifdnju ) Bohinjsko jesero KNJIGARNA "GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — > 216 WEST 18th STREET, NEW YORK STENSKI ZEMLJEVIDI JUG0SLAY1JE Na močnem papirja 1 platnenimi pregibi ............7.oe POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI Jugoslavija_ 30 Dn;ska Banovina...........JO CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VBLIKI MALI NOVA EVROPA .40 .40 ..15 .80 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabaan, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana, Mlsslppi, Washing- . ton, Wyoming .............25 Elinois, Pennsylfanla, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New Yark, Virginia .............40 Narofflon Je priloiitl denar, bodi fi t gotovini. Money Order U1 poštne znamke po 1 all S centa. Co poiUete gotorino, rekoaandl-raJte pirn« KNJIGARNA *GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, H. T. \