Gospodarske stvari. Hmelj in njegovo pridelovanje. Delo, ki se ae opravi dobro, poataae eloveku lebko aa škodo, ae pa da mu prinese koristi ia zato je skorej bolje, če se človek ae loti dela, ako ga ne miali opraviti v redu. Nikjer pa ae ae kaže to s tako silo, kakor pri kmetijatvu. Tu si velikokrat človek s slabira delom poškoduje ves pridelek, v časih. za vec let čuti aaaledke. Nekaj let živi pri aaa bmeljereja, izlasti v Savinjaki doliai ia v Dobrnakib ravaicah. Prva leta so se z njo prav livalili in so dobili za hmelj lep deaar, toda nekaj časa pa hira ta kupčija ia je že posestaikom skorej žal, da so začeli hmeljerejo. Treba jim je misliti na to, kako se stvari pomore, če je še sploh mogoee, sicer upade bmeljarjem v resaici srce ia a bmeljaratvom amo pri aas na koaci. Hvale vredao je torej ,,hmeljarsko društvo" v Žalci, da si je letoa za svoj občai zbor naprosilo g. Fr. Miillerja, tajaika c. kr. kmetijake družbe v Gradci, aaj bi udom in sploh hmeljarjem podal aekaj naukov glede hmeljaratva. Naj še torej mi aekaj teli povzamemo za naae bralce! Kdor hoče od hmeljarstva dobička, mora poprej svoje polje preudariti, je-li za to ali ne. Prat, lega ia podaebje vzeti mu je tu najprej v poštev, zakaj aamo takrat, če je vse to ugodno hmelju, postaae hmelj fiae vrste ia bode za prodajo, drug, grobe vrate pa ni, da ga človek pridveluje. Nič ae ae izplača. Te tri reči pa so aa Štajarskem, izlasti v Saviajski doliai, kajti hmelj, ki ga morea tu pridelati, je tak, da stoji v 4. vrsti izmed 10, karjih ima hmelj aa avetu. Izmed avstrijskih hmeljev presega štajaraki bmelj aamo Zateaki na Čeakein. galicijski, goraje avatrijski, ogerski ia erdeljaki pa je za veliko maajše vredaosti. Imenitno je potlej pri bmelji, da ae polje dobro, globoko obdela. Globoko razrabljanje prati pripušča, da pribaja zrak, mokrota iu toplota v tla in to pomaga, da se gaoj razkroji bolj redao iu do cela. Tudi gaoj mora ae dati v redu in dobro vdelaa v zemljo. To se pa izgcdi, ako iz gaoja, kedar ae izpravlja iz hleva, alama, ki ni preperela, odpravi ia splob guoj eaako po gaojišei razvozi. Čez to pa se posip- lje potlej prat, malec, apao ali gaojaa sol. Kedar je potlej ta gaoj že precej aa debelo, prekoplje se a krebljem ali z moeao motiko ve6krat. S tem se aaredi nekak kompoat ia postaae gaoj eaak temu, ki ga je treba za tobak. V časih ae vpraša, je-li ogrebaaje bmelja potrebao ali ae? Ogreba se hmelj za to, da se okoli kola aabere več dobre prati ter se apravijo stare sadike globlje v zemljo. Tako pa podzemeljake vejice požeaejo koreaike ia s tem privlečejo ve6 redilaih aaovi v amelj. Na lehki zemlji pa se ogreba hmelj še za to, da se obdrži več mokrote ia aa težki za to, da se odpravi aepotrebaa ali aevaraa mokrota od hmelja. Najve6krat pa se ae zmeai aihče za to. čemu je ogrebaaje in opravi se ta posel samo za to, ker je v aavadi. Kdor pa hoče v tem zadeti aa pravo, ta aaj ae zabi, da ai posebno dobro ogrebati hmelja v leaki prsti, le ako je podaebje vlažao ia sploh vreme mokrotao, tedaj se ae prikažejo slabi aaaledki ogrebaaja. Naaproti terau pa kaže v težki ia vezaai prati ogrebati bmelj, poaebao 6e pade dosti dežja. Taka zenilja drži mokroto delj čaaa, 6e torej ograemo hmelj, ostalo vodo pa odpeljamo, bode meada aajbolj prav vode za-aj. (Koaec prib.) Sejmovi. Dae 20. jaaija pri sv. Jariji aa juž. žel. v Sevaici ia v Šoštanji. Dae 25. jaa. pri av. Juriji pri Taboru, v Podsredi, pri sv. Jaažu aa dr. polji, v Arveži. pri sv. Leaartu v slov. gor., v Ribaici ia v Laškem trgu. Dae 26. juaija pri sv. Križi aa Murak. polji ia v Cmureku.