VESTNIK
CELOVEC TOREK 7. NOV. 1989
Letnik XLtV. Štev.81(2504)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenturt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt Cena:7šil. 3000 din.
P.b.b.
Zdaj tudi ZSMS stranka!


Predstavniki miade generacije Siovenije so na tridnevnem 13. kongresu ZSMS v Portorožu skieniii, da bo njihova organizacija pohtična in družbena, ter da bo na prihodnjih voiitvah prihodnje ieto v Sioveniji nastopata kot pohtična stranka! ZSMS bo avtonomna organizacija, kratico ZSMS bo zadržala, vendar ta ne bo več pomenita „Zveza sociatistične mtadine Stove-nije", marveč „Za svobodo mistečega sveta". Tudi starostne omejitve za njeno čtanstvo ne bo več. Detegati kongresa so po mučni in večkrat žeto potemični razpravi sprejeti tudi svoja programska izhodišča ter reso-tucijo v zvezi z dogajanji na Kosovu „proti državljanski vojni, za demokratično Jugoslavijo".
Napovedana je stavka!
Delavci in nameščenci Tovarne celuloze Obir so na zborovanju sklenili, da bodo izvedli sedečo stavko, če se Slovenija papir in deželna vlada do 13. novembra ne bosta izjasnila o načrtih za njihovo prihodnost. O tem sklepu in o situaciji v „Obirju" smo se pogovarjali z obratnima svetnikoma Schlieberjem in Dovja-kom (več na 3. strani).
Otvoritev
Kulturni spored ob otvoritvi prenovljene dvojezične ljudske šole v Slovenjem Plajberku so oblikovali šolski zbor pod vodstvom Kriste Lausegger (na sliki), plajberški cerkveni zbor in razni šolarji, ki so se pod vodstvom direktorja Kristijana Zei-chna naučili nekaj pesmic. Kulturni spored je potekal dosledno v obeh deželnih jezikih.	SMa,-Mohar
Otvoritev prenovljene in preurejene dvojezične ljudske šole v Slovenjem Plajberku je bila vesel dogodek iz več vidikov. Otrokom so zdaj na voljo sodobnejši učni prostori, veseli pa so tudi krajani, ki so si morali ohranitev te šole izboriti. Ni namreč
dosti manjkalo, pa bi tudi plajberška šola, prav tako kot šole v Brodeh, Bajtišah, Kapli ob Dravi ali Glinjah, ..izginila". Toda odločen nastop prebivalcev Plajberka je uspel: dvojezična ljudska šola v domači vasi je ostala!
Pravo zadovoljstvo nad tem dosežkom je odražal govor župana Krainerja, še posebej pa slovenskega občinskega odbornika Petra Waldhauserja, domačina, ki se je vsem staršem zahvalil za njihovo prizadevanje in od-
por. Peter Waldhauser pa je tudi dejal, da je šola v Slovenjem Plajberku lahko za zgled vsem drugim občinam na južnem Koroškem. „V naši šoli vsi otroci obiskujejo dvojezični pouk in se tako v razredu skupaj učijo, skupaj socializirajo in razvijajo medsebojno spoštovanje. Prav v taki skupnosti pa je tudi edino možna pot v prihodnost."
Kljub dejstvu, da je napis na šoli dvojezičen, pa je Peter Waldhauser kritiziral, da sam kraj sploh nima krajevnega
napisa:	„Pozivam deželno
vlado, ki je pristojna za to cesto, da takoj izpolni zakonska določila in namesti potrebne krajevne napise. Kajti pomembno je, da nadaljujemo uspešno pot skupnosti. Sem pa sodi gotovo tudi prizadevanje politike, da izpostavimo in razvijemo dvojezični značaj občine!"
Deželni svetnik Schiller, ki je pristojen za šole, je v svojem govoru sicer obljubil, da bo stroške za obnovo šole -(&;/)<? na 2. strani)
Himna: Haider že umika načrt..
Nedeljska radijska oddaja deželnega glavarja na regionalnem programu ORF za Koroško je ponoven dokaz, da Haider ostaja zvest svoji nemško-nacionalni liniji, oz. da mu je, kot je zapisano v izjavi ZSO, nemškonacionalna srajca bližje kot medijski manever v zanj kritičnih situacijah.
Haider je namreč po protestu brambovske zveze v oddaji napovedal, da bo dal preveriti, ali je koroško himno mogoče tako prevesti v slovenščino, da se bo tekst ujema! z melodijo." Če to ne bo možno, potem, je dejal, bo načrt umaknil...
PREBERiTE
2	Pritožba proti prispevku v tv-oddaji „Dober dan,Koroška"
3	Mladina in slovenska gimnazija
4	Heute im Slovenski vestnik
Zorka L.-Weiss razstavlja v Celovcu
5	Koroška v zrcalu
6	Razstava Jožeta Boschitza
v Rožeku
7	*Te dni na televiziji in v radiu
8	Franz Sadjak rešil SAK v 90. minuti
Koroški dnevi v Mariboru
S predstavo Maxa Frischa „Dobrnik in požigalci" je igralska skupina SPD Šentjanž (na zgornjem posnetku) začela letošnje Koroške kulturne dneve v Mariboru. Spored so nadaljevali v soboto z razgovorom s predstavniki celulozne tovarne Obir, tema razgovora pa je bila ..Maloobmejno sodelovanje in gospodarska krepitev dvojezičnega ozemlja na Koroškem". Dneve pa so sklenili v Kazinski dvorani v Mariboru, kjer sta se s pevsko revijo z naslovom „Piščal bi postal, pastirja z Obirja" predstavila pevska zbora SPD ..Zarja" in SPD ..Valentin Polanšek" iz Železna Kaple oz. Obirskega. Obširno poročilo ob letošnjih Koroških kulturnih dnevih v Mariboru bomo objavili v prihodnji številki.
Odločen protest je zategel - trvingovo predavan je odpovedano
Demokratične in antifašistične organizacije in osebnosti so uspele preprečiti predavanje zloglasnega in zaradi ..nevarnosti širjenja nacistične miselnosti" iz Avstrije že pregnanega ..zgodovinar-ja" Irvinga. Za minulo soboto je namreč Otto Scrinzi, ki je znan po svojih tesnih kontaktih s šefom NDP Norbertom Burgerjem, napovedal njegovo predavanje v gostišču Muller v Celovcu, kjer naj bi govoril „o epohi druge svetovne vojne".
Takoj ko se je zvedelo za predavanje tega britanskega neofašista, ki med drugim zanika obstoj plinskih celic v nekaterih koncentracijskih taboriščih tretjega rajha, so
Socialistična mladina, Komunistična partija in Zveza kacetnikov in žrtev fašizma v ostrih tiskovnih izjavah protestirali proti taki ..sramoti za Avstrijo". Ko pa je zvezno ministrstvo za notranje zadeve kljub temu sporočilo, da Irvingovega predavanja ne more preprečiti, je antifašistični osebnostni komite napovedal protidemonstraci-jo. Naposled je nasprotovanje tako naraslo, da je moral sam Scrinzi predavanje odpovedati.
Zadnja vest: Predavanje neofašista lrwinga so na pritisk demokratične javnosti včeraj uradno prepovedali na Dunaju, v nedeljo pa v Gradcu.
OMetnice — pretektost — sedanjost
Ureja IGOR SCHELLANDER
Gradiščanska: hrvaški jezik umira zaradi ljubega miru...
Pritožba proti ORF
„Tiha sprava" v Kočevju
/Vrv 7raf/ v Kočcv/J pr: cerAv/c/ CorpM CA;r/.st/ .se/e 29. oA:to-/srrv z6ra/o več Aor sto vre/cJanpT: pre/v: vrv/cev Hočev/a ^ Hočevarjev, A: so pr/.s/; /z v.sega .sveta, ja 6/ ^/rapay z aeA:a) yto Jaaa-iaj/rra pre6/va/c/ Hočevja pr/.so.stvova// oJA:r/tja spooavrs/;//: p/oič v s/ovea.s&eo; m aeoM^evr: jez/A:n. .S7oveasA:o je oJA:r;7 preJ.seJa/A: o/v e/a e Hočevje A/ojz Eržen, aearžAro pa preJ.stav-a/A:a Hočevarjev, /;reJ.seJa/A; svetovne zveze A:očevar.sA://; zvez Jr. Afer&err Hraa/auJ /a Neraraaa EetseA;aaer s HorožAce. E/ojč/ je 6/ago.s/ov// uaJ.sA:o/ Jr. A/ojz Šuštar, A:/ je A:a.saejc rnaševa/ v o/saov/jea/ cerAcv/.
škega miru", občutek, da dovotjujejo, da hrvaški jezik umira zaradi ijubega miru.
Ta občutek je nastal zaradi naslednjih spoznanj:
O nihče od politikov niti vodje kulture se ne prizadevajo za ohranitev in razvoj hrvaškega jezika in kulture.
O v vasi, kjer živi nad 90 odstotkov Hrvatov, ni nobene gledališke skupine, nobenega zbora in nobene izobraževalne inštitucije v hrvaščini. Kultura sloni na tamburici.
O linijo najmanjšega odpora je opaziti tudi pri napisih, v šoli, v vsej javnosti, - to pomeni, da zanemarjajo materinščino-hrvaški jezik.
Mirna narava Hrvatov na Gradiščanskem bi lahko povzročila, da opustijo jezik zaradi ljubega miru in tako
lovcu Mirka Bogataja, je rečeno, da omenjeni prispevek „ni bil samo pristranski in tendenciozen, temveč je vsaj v dveh primerih jasno kršil zakonska določila ORF o nepristranskem poročanju."
Pritožbo bo morala obravnavati pristojna komisija ORF, če predstavniku ZSO ne bo dana možnost, da v istem mediju odgovori na trditve, ki so bile izrečene v moderaciji prispevka kot tudi v intervjuju z dr. Avguštinom Mallejem.
10. oktober nam je znan predvsem kot dan v letu 1920, ko se je z ljudskim glasovanjem končal teritorialni spor ter so se določile deželne meje sedanje Koroške oziroma državne meje na jugu Avstrije nasproti takrat nastali jugoslovanski državi. Čeprav je povsem znano - ali pa morda prav zaradi tega -, da so k takratni odločitvi največ prispevali prav Slovenci, jih organizacije nemškega nacionalizma na Koroškem do zdaj niso prenehale prikazovati za grešnega kozla in večno nevarnost. Torej nekakšna obsodba na vekomaj.
Obletnica koroškega plebiscita s takim predznakom je bila vedno znova povod za proslavljanje „zmage v nemški noči" ter instrument šovinistične gonje; namesto dejstva, da so plebiscit odločili Slovenci, so organizatorji „koroškega deželnega praznika" izpostavljali zgolj tradicijo svojega „abwehr-kampfa" ter ga oznanjali za odločujočega, čeprav je bil iz vojaških vidikov morda le nekoliko pomembnejši od streljanja na kakšnem sejmišču. S tako orientacijo pa je bilo Slovencem slavnostno obhajanje plebiscitne obletnice od vsega začetka onemogočeno.
Da to tudi danes ni drugače, kažejo izjave sedanjega deželnega glavarja, ki je Slovence sicer povabil k giganto-manskim proslavam 70. obletnice plebiscita v naslednjem letu, hkrati pa njihove vsebinske in finančne predloge zavrnil z argumentom, da „domovinske zvestobe ni mogoče kupiti".
10. oktobra 1789, v času francoske revolucije, je francoski zdravnik Joseph Ignace Guillotin nacionalnemu zboru predlagal izvrševanje smrtnih kazni neodvisno od stanu in vrste zločina s povsem novim strojem, ki je hitrejši in zanesljivejši od rablja. Zbor je sprejel tozadeven zakon in prva usmrtitev z giljotino je bila opravljena 25. aprila 1792. K sreči se v tem primeru (drugače kot pri koroškem plebiscitu) tradicija in stališča spreminjajo. Predvsem v tem stoletju je ..revolucionarni" usmrtilni stroj v skoraj vseh državah z demokratično ustavo po odpravi smrtne kazni dobil svoje stalno mesto v muzeju.
Kajpada je pravica do življenja samo ena izmed osnovnih človekovih pravic. In vendar je v našem času še vedno najbolj ogrožena. Ne (samo) zaradi zastarelih kazenskih zakonikov, zločinov, vojn in nasilja, temveč predvsem zaradi lakote. Svetovni dan prehrane (!6. okto-
ber) naj bi predvsem opozarjal na to, da je pomanjkanje hrane smrtna obsodba za milijone ljudi v azijskih, afriških in latinskoameriških nerazvitih državah. Na razvitem severu je ta dan (vsaj za predstavnike „boljšega" sloja prebivalstva) v najboljšem primeru opozorilo, da se s svojim zdravnikom spet posvetujejo o shujševalni kuri.
Za smrtno obsodbo, vsaj v ekonomskem smislu, velja tudi 29. oktober 1929, bolj znan kot „črni torek" na newyorški borzi. Vrednosti borznih tečajev so rekordno padle, za „počen groš" je bilo v splošnem preplahu prodanih 16 milijonov delnic. „Big crash" na ameriški borzi je kmalu zajel tudi Evropo in s tem ves svet. Sledila mu je „velika depresija" - tako Američani imenujejo obdobje svetovne gospodarske krize v začetku tridesetih let našega stoletja z do tedaj nepoznano masovno brezposelnostjo in revščino. Izhodišče „črnega torka" in krize je bila do tedaj vladajoča bajna konjunktura in s tem povezana hiperprodukci-ja. V mesecih pred polomom je bila na akcijskem trgu prava špekulacijska vročica. Finančne špekulacije naj bi obetale hitro obogatitev, a naposled so finančni trg privedle do kolapsa.
Do podobnega dogodka na ameriški borzi je prišlo tudi pred dvemi leti, 19. oktobra 1987. Vrednost delnic na borznem indeksu Dow Jones je takrat v enem dnevu padla za rekordnih 508 točk. Kurzi so se po dobrem mesecu spet „ ujeli", do večje gospodarske krize ni prišlo. Vzroki za to so bile spet nore špekulacije, predvsem pa tudi problemi ameriškega gospodarstva (zadolženost) ter borzni kom-pjuterski programi, ki so padec tečajev z lastno dinamiko še pospešili. Zadnji borzni šok pa so Američani (in za njimi tudi ostale borze) doživeli letos v oktobru, in to prav na ..posrečeno usodni dan", petek, 13. okrobra 1989. Polomijo - padec za 190 točk na indeksu Dow Jones - je tokrat povzročil en sam dogodek: spodletel je poskus skupine pilotov, da za 6,75 milijarde dolarjev kupijo letalsko korporacijo UAL. Ko je postalo jasno, da se transakcija ni posrečila, so najprej v ..prostem padu" začele drseti delnice družbe UAL, nato so se jim priključile tudi delnice ostalih letalskih družb. Tako nastala verižna reakcija in panika je izzvala vsesplošno padanje delnic na newyorški borzi. Sedanja konjunktura in nove špekulacije obetajo nadaljnje manjše in večje borzne pretrese.
Ob državnem prazniku se je srečala mladina vseh narodnosti Avstrije v Trajšto-fu. Srečanje je organizirala „Zelena izobraževalna delavnica narodnih manjšin". Tridnevna kulturnopolitična prireditev se je pričela s štirije-zično mašo - slovensko, hrvaško, madžarsko in nemško -na temo „Mir in pravičnost". Maša, pri kateri so bili navzoči televizija, radio in časopisi, je pokazala, kako bi lahko obogatili večjezičnost Avstrije. V programu prireditve je bil tudi referat državnega poslanca Karla Smodeja o manjšinah v Avstriji.
Po času najdaljši del srečanja je bilo povpraševanje na vasi. To je izkazalo zanimiva, a frustirujoča spoznaja. Slovensko mladino je ves čas spremljal občutek ..pokopali-
Odvetnik dr. Sepp Brugger je kot pravni zastopnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem vložil pritožbo proti odgovornim za prispevek o Slovenskem znanstvenem inštitutu oz. o njegovi osamosvojitvi v televizijski oddaji ..Dober dan, Koroška", v nedeljo, 29. oktobra na 2. programu ORF.
V pismu, naslovljenem na vodjo slovenskega radijskega in televizijskega oddelka pri deželnem studiu ORF v Ce-
Slovesnost ob odkritju plošč in prenovljene cerkve ter urejenega spominskega parka na mestu nekdanjega pokopališča na Trati je prvo uradno srečanje izseljenih Kočevarjev in današnjih Kočevcev. V prihodnje naj bi stkali tesnejše vezi, katerih uvod je bila sedanja slovesnost. Prihodnje leto naj bi bilo v Kočevju svetovno srečanje Kočevarjev, ki so se doslej srečevali vsako leto na avstrijskem Koroškem.
Slavnostni govorniki Alojz Eržen, kočevski dekan Božidar Metelko, predsednik celovške kočevarske zveze dr. Viktor Michitsch in drugi so poudarili, da je slovesnost in vse z njo v zvezi največji uspeh zadnjega obdobja, saj gre za nekakšen dan „tihe
sprave", kot je dejal Božidar Metelko.
Spomenik na Trati je zato spomenik nove dobe, novega začetka in tega, da bi se o Kočevju po Sloveniji in tudi po svetu v državah, kjer žive nekdanji prebivalci Kočevja. Slovenci in Kočevarji, začel štiriti drugačen, lepši glas, tak, da tudi v Kočevju živijo plemeniti ljudje in da tudi Kočevje postaja delček raja pod Triglavom na sončni strani Alp, kot je še dejal Božidar Metelko.
Slovesnost so ozaljšali s pesmimi pevci kočevarskega zbora in kočevskega noneta Rog in spomnili, da so tu živeli Kočevarji-Nemci in Slovenci 600 let kot prijatelji, kar naj bi bili tudi v prihodnje	M. !)imi(rič
preživetju hrvaščine ohranijo le malo možnosti.
Žarek upanja bi bil v tem, da bi začela delovati hrvaška mladina, ki bi bila kritična, samozavestna in aktivna, kulturno in politično organizirana. Tako bi hrvaščina imela možnost nadaljnega obstoja.
Kljub natrpanemu programu se je našel čas za pogovor s tamkajšnjim škofom, ki je potekal izmenoma v hrvaščini in slovenščini.
Na zaključno prireditev je prišla mladina ne le iz Traj-štofa, temveč tudi iz okolice. Izrabila je priložnost za srečanje z mladinci vseh avstrijskih manjšin.
Za glasbeni spored in za dobro voljo sta poskrbeli skupini „4J" s Koroške in „Novi fosili" iz Jugoslavije.
Cevh
Nov viadukt za cesto do Karavanškega predora
Na jugoslovanski strani so začeli graditi prvi objekt na novi cesti Hrušica-Vrba, ki bo priključena na Karavanški predor. Nova cesta, ki bo. dolga 13 kilometrov, bo speljana po povsem novi trasi pod Mežakljo po desnem bregu Save, tako da se bo izognila Jesenicam. Prvi cestni objekt, ki so ga že začeli graditi, je 452 metrov dolg viadukt čez Savo pod hidroelektrarno v Mostah pri Žirovnici. To bo tehnično zelo zahtevno gradbeno delo, saj bo nova cesta speljana kakih 70 metrov nad Savo, razpon med podpornimi stebri pa bo okoli 130 metrov. Kot planirajo, bo cesta Hrušica-Vrba zgrajena do junija 1991, ko naj bi odprli Karavanški predor. Del denarja za novo cesto je Jugoslavija dobila z mednarodnim posojilom od Evropske investicijske banke.	L.S.
Zg!ed za južno Koroško
faaJn/jevan/e v 7. stran/)
2,2 milijona šilingov - prevzela dežela, na sporna vprašanja pa ni odgovoril. Prav s tem pa je prezrl tudi željo zastopnice staršev Marije Malle, ki je v svojem govoru izpostavila uspešnost plaj-herške šole: ..Otrokom smo uspeli ohraniti skupnost! Prav ta pa zelo dobro vpliva na vzdušje v šoti pa tudi na vasi!"
Kaj bi torej občinstvo bolj pričakovalo, kot od deželnega svetnika vsaj besede priznanja za to vzorno skupno dvojezično vzgojo? t)a je Schiller le enkrat poleg ..Volksschule Windisch Blei-berg" izrekel tudi ..Ljudska šola Slovenji Plajberk ' v slovenskem jeziku, je gotovo premalo. Andrej Mohar
Siovenski vestnik dvakrat tedensko!
Po p/.smeacm .sporoč/Au .S7ovcu//a pap/r/a, Ja na Rebrc/ pr/ ZeAezaZ KapA/ ne bo več proZzvaya/ ce/n/oze, pro-/zvoJa/a nay Zn ^e Joce/a a.sta-v//a Zconec marca pr;7;oJ/;/c /ero, zapo^/ene v Ob/r/a /n ^eveJa taJ/ vse kmete, /n' so s proJa/o Aesa fovara/ prA/až/A/ se ne&ay' srer/srev za obrauA/ev s v op/; A: n; ep/, tare nego/ovosr za boJoče prež/vet/e v ce// regt/7 o Ar rog Že/ezne /čap/e. ToJa Jo Jane.s n/n' JeAavc/ n/n s/cersn/e preb/vaA^tvo n/ Jo/n/o AronArrem/n oJgovorov ne o J /asfn/Ara /ovarne, p o J/er/a ,S7oven//'a pap/r, ne o J Aoro.šAre Ježe/ne vAaJe, Ar/ /e vse Jos/e/ /e obA/abA/aAa pomoč.
ANDREJ MOHAR
1/a/enf/n Dot/ak (L/sta Ob/t) pred/aga /ud/ g/adovnc s/av/so de/avcev.	s;*;.- Mo^ar
Delavci „Obiqa ^ grozijo s stavkami
Delavski svet Tovarne celuloze Obir na Rebrci je v tiskovni izjavi in pismih vodstvu Slovenija papirja in koroški deželni vladi zahteval detajliran načrt o socialnem paketu, od deželne vlade pa tudi jasno izjavo, kaj bo z obljubljenimi nadomestnimi delovnimi mesti oziroma s podporo regiji v višini 130 milijonov šilingov. Delavski svet zahteva odgovore do 13. novembra, v nasprotnem primeru pa je napovedal sedečo stavko pred deželno vlado!
Razprava o akcijah se je med zaposlenimi začela že septembra. Član obratnega sveta Valentin Dovjak (Lista Obir) je skupaj z nekaterimi kolegi predlagal gladovno stavko pri vhodu v podjetje. „A s tem predlogom še nisem prodrl, ker so se tudi zaposleni na zborovanju v obratu z večino izrekli najprej za sedečo stavko pred deželno vlado. Toda če ta ne bo zalegla, pa razmišljamo tudi o gladovni stavki."
Valentin Dovjak se zaradi tega tudi jezi na svoje kolege v obratnem svetu, razočarali pa so ga tudi sindikalisti in kapelski župan: „Moj cilj je bil, da bi hkrati izvedli obe protestni akciji, torej sedečo stavko pred deželno vlado in gladovno stavko v Obirju. Tako bi lažje zbudili pozornost javnosti, hkrati pa tudi
Anž. /VorberA ScbA/eber
od obeh partnerjev zahtevali konkretne odgovore."
Cilj zaposlenih v Obirju je torej popolna razjasnitev o bodočnosti v dolini Bele. Valentin Dovjak se v tej zvezi tudi ne strinja, da se obratni svet, sindikat in komunalni politiki vse preveč ukvarjajo samo še s socialnim načrtom: „Seveda je pomembno, da vemo, s koliko denarja lahko za kratek čas računamo. Toda večina nas se še ne more upokojiti. Kje pa bomo po zaprtju Obirja dobili delo? Slovenija papir se je izjasnil, da proizvodnje celuloze ali lesovine ne bo, toda rečeno je bilo, da bo mogoče proizvajal kaj drugega. S taki golimi špekulacijami se ne bomo mogli preživljati! Slovenija papir naj torej pove, kaj načrtuje za gospodarstvo regije, če na Rebrci ne bo več proizvodnje celuloze. Samo Haiderjeva obljuba, da bo podprl projekt Jame v Obirju, je premalo, pa čeprav se nekateri z njo že kar zadovoljujejo.
Tudi predsednik obratnega sveta nameščencev Norbert Schlieber (socialistični sindikalisti) usmerja svojo kritiko v dve smeri: „Deže!na vlada se mora izjasniti, kaj namerava za naprej. Ustno so že toliko obljubljali, toda konkretnih predlogov doslej še ni. Nad Slovenija papirjem pa smo zelo razočarani, saj še vse do danes nismo dobili odgovora na vprašanje, kakšen socialni program ima v primeru izgube delovnih mest na Rebrci."
Schlieber je v pogorovu za Slovenski vestnik to razočaranje podkrepil: „Že septembra smo imeli prvi razgovor s predsednikom Slovenija papirja Varškom. Ta nam tedaj na ta vprašanja ni odgovoril, temveč je le rekel, da se mora šele informirati o zakonskih določilih. Obljubil pa nam je, da bomo prvi teden v oktobru prejeli natančen odgovor. Toda odtlej še vedno čakamo na kako pismo iz Ljubljane. Delavski svet je v tem času Varška že dvakrat
pismeno opozoril, toda odgovora ni."
Predsednik obratnega sveta Schlieber zato pravi, da je tiskovna izjava upravičena: „Do 13. novembra hočemo imeti dejansko razjasnjeno, kaj se bo dogajalo z nami. Da pa bi to tudi dosegli, smo se odločili za napoved demonstrativne akcije, torej sedeče stavke pred deželno vlado."
Kot smo zvedeli, bodo imeli predstavniki obratnega sveta, sindikata delavcev v kemični stroki ter privatnih
nameščencev 9. novembra razgovor z deželnim svetnikom Rauscherjem. Postavili bodo zahtevo, da tudi deželna vlada od Slovenija papirja zahteva razjasnitev o nadaljnjih načrtih. Seveda pa bodo hkrati tudi od deželne vlade zahtevali, da se izjasni o pomoči celotni regiji, pa tudi o tem, kako bo pomagala delavcem in nameščencem Obirja, saj je deželni glavar Haider obljubil, da bo dežela prispevala k paketu socialne pomoči!
Obir-Be!egschaft fordert Mare Antworten — sonst Sitzstreik!
„Die Versuche des Betriebsrates und der Gewerk-schaften, Slovenija papir zu konkreten Verhandlungen uber ein Sozialpaket zugunsten der betroffenen Arbeit-nehmer zu bewegen, sind bisher gescheitert. Trotz dies-bezuglicher positiver Erklarungen der Geschaftsfuhrung von Obir konnen sich daher die Arbeitnehmer des Ein-druckes nicht erwehren, daB das Unternehmen damit eine Hinhaltetaktik verfolgt.
Trotz der Zusicherung verantwortlicher Landespoliti-ker, im Falle der Beendigung der Produktion in Obir einen Betrag von S 130 Mio. als Forderung ftir Struktur-verbesserungsmaBnahmen, insbesonders aber zur Schaf-fung von Ersatzarbeitsplatzen in der Region Eisenkap-pel-Vellach zu investieren, gibt es derzeit noch keinerlei konkrete Konzeptionen, die auch nur die Aussicht auf Ersatzarbeitsplatze signalisieren wurden. Die Arbeitnehmer von Obir erachten auch dieses Faktum als ein politisches Versprechen, an dessen Einhaltung offen-sichtlich niemals ernsthaft gedacht wurde."
Aufgrund dieser Fakten hat die Betriebsversammlung den einstimmigen BeschluB gefaBt, daB der Betriebsrat, die Gewerkschaften sowie die Biirgermeister von Ei-senkappel-Vellach und Sittersdorf einen dringenden Ap-pell einerseits an Slovenija papir und andererseits an das Kollegium der Karntner Landesregierung richten, daB diese dem vorgenannten Personenkreis eine Verhand-lungsmoglichkeit bis langstens Montag, den 13. November 1989 anbieten, bei welcher Gelegenheit eine konkrete Losung der obangefuhrten Punkte erzielt oder zumin-dest angestrebt werden solite.
Sollten aber Slovenija papir und bzw. oder die Karnt-ner Landesregierung keine Veranlassung sehen, in dieser auBerst schwierigen Situation ftir die Arbeitnehmer von Obir ernste Gesprachsbereitschaft zu zeigen, wurde die Belegschaft in einen unbefreisteten Sitzstreik treten.
Der Betriebsrat geht davon aus, daB die von der Betriebsversammlung beschlossene ProtestmaBnahme nicht im Interesse von Slovenija papir bzw. des Landes Karnten gelegen sein kann und erwartet im Hinblick auf eine befriedigende Losung der schvvierigen Situation eine umgehende Terminvercinbarung.
Slovenska gimnazija in miadina...
„Quo vadiš, slovenska gimnazija" je bilo geslo diskusijskega večera v Klubu slovenskih študentk in študentkov na Dunaju, na katerem so sodelovali prof. Jože Wakounig kot zastopnik učiteljev na ZG za Slovence, mag. Jože Andolšek v imenu enega izmed dijaški domov, iz dijaških vrst Katja Prutej ter Ivan Lukan, predsednik Združenja staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu.
Mag. Andolšek je v uvodu predstavil rezultate na slovenski gimnaziji izvedene ankete (4. do 8. razred - 100 dijakov), po katerih starši le do 12. oz. 13. leta močneje vplivajo na dijaka, potem pa naj bi jih nadomeščala družba. Vplivnost profesorjev pa je po rezultatih ankete bolj skromna, zaželjeno pa bi bilo, da bi se učitelji na tej srednji šoli zavedali pomembnosti svojega zgleda oz. motivacije za mladino.
Ivan Lukan je pritrdil ugotovitvi, da slovenske mladinske organizacije zelo pešajo oz. nekatere celo ugašajo in menil, da so za nerazveseljiv razvoj na tem področju odgovorni vsi, ki lahko vplivajo na razvoj mladine - od staršev preko profesorjev in domov do narodnopolitičnih organizacij in mladinskih organizacij samih.
Prof. Wakounig pa je bil mnenja, da mora Zvezna gimnazija za Slovence postati „elitna gimnazija", kajti po njegovem mnenju bodo Slovenci le tedaj dosegli takšno ravan, ki je potrebna za uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti v koroški in vseavstrijski družbi. Nadalje je prof. Wakounig menil, da je ta šolska ustanova koroških Slovencev trenutno na razpotju in samokritično pripomnil, da učitelji na njej gotovo niso popolnoma nedolžni ob nastali situaciji med slovensko mladino.
V diskusiji je Lukan posvaril pred pojmovanjem slovenske gimnazije kot elitne šole, saj samozavesti Slovencev ni mogoče okrepiti samo z „elitno šolo", temveč so za to pomembna tudi druga področja. Pojem „elitna šola" pa bi slovensko gimnazijo postavljal v luč, kije nekateri starši slovenskih otrok morda ne bi sprejeli. Zato naj slovenska gimnazija v bistvu ohrani vlogo, ki jo je imela doslej v slovenski družbi na Koroškem, z dodatkom, da se prizadeva za nov motivacijski pristop do mladinskega dela tudi na narodnopolitičnem področju.
SLOVENSKI
VESTNE
HEUTE
!M! DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Kamtner HeimaHied: Haider bieibt seiner deutschnationaien Linie treu
Reagiram na okotje^ v katerem živim'
„Durch die sonntagige Sendung des Landeshaupt-mannes im Regionalpro-gramm des ORF wurde klar, daB Haider das deutschnatio-nale Hemd naher ist als me-dienwirksame Ablenkungs-manover in ftir ihn kritischen Situationen. Die Diskussion um die slowenische Fassung des Kamtner Heimatliedes und sein Rtickzieher sind ein erneueter Beweis daftir", heiBt es in einer Aussendung des Zentralverbandes slowe-nischer Organisationen.
Es sei bedauerlich, daB durch Haider der Kamtner Abwehrkampferbund eine Bedeutung erlangt, die ihm nicht zustehe. Es sei namlich die Frage zu stellen, warum der Abwehrkampferbund, der unentwegt seine Heimat-liebe herausstreicht, dies 1938, als es galt den Wider-stand gegen den Nationalso-
Der „Verband der Jugend Sloweniens (ZSMS) hat zum AbschluB seines dreitagigen Kongresses in Portorož den BeschluB gefaBt, nicht nur als gesellschaftliche Organisa-tion weiter zubestehen, son-dern auch als politische Partei bei den Wahlen im Friihjahr 1990 zu kandidieren. Die Ab-ktirzung ZSMS wurde zwar beibehalten, jedoch mit ei-nem neuen Inhalt („Fiir die Freiheit der denkenden
Den Gedanken der IN-TART, Karntens Kunst und Kultur den Nachbarregio-nen, insbesondere aber auch den Karntnerinnen und Karntnern selbst zu prasen-tieren, greift „Die Brucke" in ihrer jungsten Ausgabe auf und spinnt ihn weiter. Die Idee einer Generationsfolge von Kunst aus Kamten zur INTART wird in der Karnt-ner Kulturzeitschrift weiter-verfolgt. Da werden Arbei-ten von Anton Kolig solche seines Enkels Cornelius Kolig gegenubergestellt, insbesondere Koligs „Paradies" in Vorderberg im Gailtal. Und da wird gezeigt, daB die Soh-ne von INTART-Gestalter Giselbert Hoke, Tomas Ho-ke und Armin Guerino, kunstlerisch vollig eigene Wege gehen.
Uber seelische Spannun-gen, die Tradition und Tradi-tionalismus in Kamten im In-nersten von Peter Turrini auslosen, spricht dieser Dich-ter in einem Interview; Univ.-Prof. Paul Kellermann empfindet Spannungszustan-de in der Klagenfurter Uni-versitat und stellt Uberlegun-
zialismus zu organisieren, nicht getan habe.
AbschlieBend stellt der Zentralverband in der Pres-seaussendung fest, daB Hai-ders Gesprachspartner in dieser Sendung keine Kompe-tenz in Volksgruppenfragen hatten.
Angriffe des KHD zuruckgewiesen
Die neuerlichen Angriffe des KHD gegen eine zwei-sprachige Handelsakademie in Kamten weisen die Karnt-ner Grunalternativen scharf-stens zuriick. Fiir Kamten als Zentrum der Region Alpe-Adria sei die Mehrsprachig-keit von existenzieller Bedeutung, heiBt es in der Aussendung, weshalb die Grunen eine Handelsakademie auf der Basis Deutsch, Slowenisch und Italienisch fordern.
Welt") erfullt. Durch die Or-ganisation als Partei und nicht mehr ausschlieBlich als Jugendverband fiel auch die Altersgrenze ftir Mitglieder.
Nach den letzten Mei-nungsumfragen wiirden bei den Parlamentswahlen zum jetzigen Zeitpunkt etwa 20 Prozent der Sloweninnen und S!owenen diese Partei wah-len, womit ZSMS die starkste politische Kraft in der Republik Slowenien ware.
gen an, wie man ihnen bei-kommen konnte.
Neben dem Katalogteil zur INTART prasentiert „Die Brucke" noch Steinskulptu-ren von Kamtner Kunstlern und die beiden Maler und Objektkiinstler Helmut Fian und Reimo Wukounig, letz-teren durch einen Grafik-druck aus seiner Serie Vera Ikon.
DaB Malerei und Dichtung in Kamten stets in enger Be-ziehung gestanden sind, be-weist das Freundschaftsver-haltnis zwischen dem Dichter Helmut Scharf und dem Maler Werner Berg. Als Litera-turbeispiele bietet die Brucke Texte aus dem Literaturbe-werb des Clubs Carinthia in Wien, bei dem Josef Wink!er den Preis erhielt, sowie von Florjan Lipuš, Barbara Stromberger und dem Artz und Maler Konrad Koller. Igor Schellander, Študent und freier Mitarbeiter des „Slovenski vestnik", ist in der neuen ,.Brucke" mit einem Beitrag tiber das geheime Ta-gebuch 1938-1941 des Janko Messner („Es tebe groB-deutschland! - Živela nemči-ja") vertreten.
„Slikarsko delo pojmujem kot svojo osebno reakcijo na okolje, v katerem živim. Potem ko živim nekaj časa v določenem kraju, sem „inha-lirala" naravne in umetne strukture, ki me obdajajo, in izdelam sliko te situacije, kakor sem jo zaznala in doživela. Pri tem je vseeno, ali živim v mestu ali na podeželju, povsod sledim estetskim pojavom, optičnim formam (refleksija luči na kovini, dim tovarne na nebu, blaten sneg na pločniku, zvok rjave in zelene barve na vigrednih poljih). Te vizualne senzacije me navdušujejo in vzpodbujajo, da skušam v svojih slikah ustvariti nekaj podobnega. To mnogovrstno življenje barv v sklopu določenih oblik, ki dajo sliki ogrodje, je vsebina mojega slikarstva.
V svojih slikah sledim dvema prvinama: emocional-nointelektualni, barvnemu vzdušju — geometričnim
Naša kultura v LjubTjani
Letošnji Ostrovrharjevi dnevi, kuiturni dnevi v ljubljanski občini Šiška, so posvečeni kulturnemu ustvarjanju koroških Slovencev. Spored, ki bo potekal od 13. do 23. novembra, bo ilustriral, kaj se je na Koroškem dogajalo na kulturnem področju v novejšem času. V več krajih Šiške - med drugim tudi v rojstni hiši Valentina Vodnika - bodo nastopile gledališke skupine z Brnce, iz Sel, Šentjanža in študenti iz Gradca. V Vodnikovi hiši bo razstavljal Gustav Januš, iz svojih del pa bosta brala Maja Haderlap in Jani Oswald. Otroški vrtec Slovenskega šolskega društva iz Celovca bo obiskal Andersenov vrtec v Šiški, za zaključek pa bodo kulturni delavci s Koroške spregovorili o vprašanjih etno-centrizma in interetičnih odnosov med obema narodoma na Koroškem. Organizacijo tega kulturnega srečanja v Ljubljani je prevzela Slovenska prosvetna zveza v Celovcu.
strukturam in poskušam ustvariti vskiajenost, harmonijo med njimi.
Krpe platna so prispodobe zemlje-prsti, geometrične oblike oljnate barve pa človeškega delovanja. Geometrizi-rani predmeti v velikih gvaših - pastelih pa ponazarjajo arhitektonske oblike v vegetativnem."
Tako akademska slikarka Zorka Loiskandl-Weiss razlaga svoje slikarske stvaritve, ki jih ta čas razstavlja v celovški galeriji Carinthia. S tem gledalcu ponuja ključ in ga spodbuja prestopiti prag njenega umetniškega sveta, ki je za marsikoga morda težko razumljiv. Današnja likovna umetnost pač ni samo prikazovanje lepih pokrajinskih motivov ali podbb, ki jih gledalčevo oko prepozna na prvi pogled. Sporočilo sodobne umetnosti je bistveno drugačno, noče biti preposta paša za oči, temveč nosi v sebi tudi
močne vsebinske elemente, s katerimi umetnik riše svet okoli sebe. Tak svet pa obdaja nas vse, a ga preprosto ne zaznavamo.
Pokrajine oz. motivi Zorke L. Weiss so take, da jih na prvi pogled ne spoznamo. A ko prestopimo prag predsodkov in se vživimo v govorico umetnice, potem tudi spoznamo čudovite motive, ki so prej delovali kot geometrični pri tem zelo tankočutna, saj ji že sam del predmeta, polja ali liki, zdaj pa nam razkrivajo okolje, s katerim se vsak dan srečujemo. Zorka L. Weiss je poti zadostuje, da nastane kompozija, v kateri nevidne stvari postanejo vidne. Prav v tem pa se kaže veličina Zor-kine umetnosti, ki tako kot Peter Handke pobira pohojeno cvetje ali pozabljene predmete, jim na platnih daje nov življenjski prostor, jih vnaša v naše vsakdanje življenje.
Koroška ljudska pesem v svoji glasbeni in jezikovni avtentičnosti
Osrednji koncert Siovenske prosvetne zveze
nedelja, 19. 11. 1989, 14.30 Mladinski dom SŠD Celovec
Nastopajo pevske skupine iz Roža in Podjune
Simpozij o slovenski koroški ljudski pesmi nedelja, 19. 11. 1989,9.00 celovška univerza, predavalnica 1
9.00: Dr. Zmaga Kumer, etnomuzikologinja „Slovenska ljudska pesem - del slovenske kulture"
„Das slowenische Volkslied - Bestandteil der s!ow. Kultur"
10.00: Mag. Bertej Logar, glasbeni etnolog ..Podobnosti in razlike v pevskem stilu slovenske in nemške ljudske pesmi v Podjuni na osnovi gradiva s plošč in kaset, ki so ta čas v prodaji"
..Gemeinsamkeiten und Unterschiede im Singstil des deutschsprachigen und slowenischsprachigen Volkslie-des im Jauntal, dargestellt an Matcrialien, die derzeit im Handel greifbar sind"
11.00: Susanne Lach, študentka narodopisja ..Politično jedro koroške ljudske pesmi"
„Der politische Gehalt des Kamtner Volksliedes"
Jugendverband Sioweniens: Um-wand!ung in poiitische Partei
„Die Bmcke" mit Literatur in 3 Sprachen
500.000 obiskovalcev v „malem svetu"
CELOVEC. - Letošnja enaintrideseta sezona je bita dejansko rekordna. Vodstvo Minimundusa, torej malega sveta ob Vrbskem jezeru, sporoča, da so letos našteli 523.158 obiskovalcev, kar je kar 70.000 več kot leto poprej. Iz statistike Minimundusa tudi sledi, da so bili obiskovalci kar iz 42 držav, največ pa seveda iz Avstrije. Od slednjih jih je največ
Nova iniciativa
Na nacionalni praznik je šestnajst ljudi iz okolice Žitare vasi v starosti med petimi in petinšestdesetimi leti dokazalo svojo športno sposobnost na prav poseben način. Izkazali se niso pri kakem „fit-teku" ne na kakem pohodu, temveč s čiščenjem, kije-kot bo to vedela vsaka gospodinja - lahko tudi zelo naporno in utrud-ljivo.
Kulturni dom v Zitari vasi že tri desetletja „spi spanje pravičnega". In prav zato si je skupina zastavila cilj, da ga spet obudi k življenju. Iz njega naj nastane dvojezično kulturno središče. Da pa bi kulturni dom postal res kulturen, je bila potrebna čistilna akcija, s katero so člani iniciative odstranili prah, pajčevine in druge smeti.
Po petih urah intenzivnega dela so dom začasno spet zaprli. Po sanaciji bo stavba, ki leži sredi Zitare vasi, služila kot kulturni, komunikacijski in izobraževalni center vsem tistim, ki bodo kljub zaostrenim mejam v manjšinski politiki pripravljeni skupaj razpravljati, se učiti drug od drugega in skupno prispevati k življenjski kvaliteti v socialnoekonomsko zapostavljeni regiji.
Po desetletjih zapostavljanja in nezaupanja nova pot ne bo lahka, toda prvi korak je storjen...	R.M.
prišlo s Štajerske, Koroške, Nižje in Zgornje Avstrije.
V letošnji sezoni pa je Minimundus zabeležil tudi jubilejnega obiskovalca: ženska iz zgornje Koroške je bila desetmilijonta obiskovalka. Za naslednje leto pa „mali svet" pripravlja spet nove atrakcije, med njimi Petrovo stolnico iz Rima in vojaško akademijo iz Wiener Neu-stadta.
Akcija zbiranja strupenih odpadkov
CELOVEC. -Končno se tudi na Koroškem utrjuje zavest o pomembnosti posebnega ravnanja s strupenimi in drugimi odpadki, ki ogrožajo okolje. Zato je deželna uprava napovedala posebno zbiralno akcijo, ki jo bo izvedla po vseh koroških občinah. 1. decembra lahko oddate problematične odpadke na posebnih zbiralnih mestih v Celovcu in Beljaku.
Zemljiška knjiga v kompjutru
VELIKOVEC. - Zdaj so v kompjuter vnesli tudi zemljiško knjigo sodnega okraja Velikovec. Tako je možen hitrejši vpogled v podatke, v začetnem času pa so vsem lastnikom zemljišč na voljo brezplačni iztisi, tako da lahko preverijo pravilnost vnesenih podatkov.
Upoštevanje...
PODKLOŠTER. - Občina Podklošter še vedno ni pripravljena kloniti „velikemu sosedu", mestu Beljak. Gre seveda za morebitne skupne olimpijske igre ob tromeji med Slovenijo, Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško. Prav v zadnjih tednih se je namreč razvedelo, da nekateri člani Mednarodnega olimpijskega komiteja le ne zavračajo ideje iger treh dežel. Ker pa je doslej na koroški strani govor samo o Beljaku, podkloštrski odborniki zahtevajo, da mora biti vedno omenjena tudi njihova občina. Še posebej zdaj, ko bodo ob tromeji namestili snežne topove, ki bodo delovali na električni pogon...
Vabito na
redni občni zbor
POSOJILNiCE BANK PODJUNA, reg zadruge ? o j
ki bo v nedetjo, dne 12. novembra 1989 ob 9.30 uri v Kuiturnem domu, Ptiberška cesta 6, v Dobrii vasi.
Vsi čiani vabljeni!
Pr; žrebanju dob/fn;kov sta sode/o va/a tud; doza t7abern;k /n Midi Antonič.
S//M; Mo/iar
Teden varčevanja: slovenske
banke so zelo priljubljene
Teden oziroma svetovni dan varčevanja sta za vse bančne ustanove pomembna datuma: v teh dneh je še posebej opazno, kako priljubljena je posamezna ustanova. Sodeč po letošnjem odzivu bi sodili, da so se slovenske posojilnice in zveza uveljavile. Opaziti je bilo namreč precejšen porast hranilnega kapitala v teh bančnih ustanovah. Toda, pravijo odgovorni pri Zvezi slovenskih
zadrug, še bolj razveseljivo pa je, da so se hranilne vloge v letošnjem letu nasploh znatno povečale.
Posojilnice in zveza pa so se letos še prav posebej posvetile mladini. V nagradnem žrebanju je sodelovalo kar 320 mladih, ki so poslali svoje „kupone" z vseh koncev dežele, posebno razveseljiv pa je bil tudi dober odmev s trgovskih akademij v Celovcu in Velikovcu. Pri žrebanju
prejemnikov nagrad je predsednik ZSZ Mihi Antonič še posebej izpostavil, da je zveza svoj cilj dosegla: „Kaže, da smo na prav poti, saj bi radi mladino vzgajali tudi k varčevanju, hkrati pa ji utrjevali zavest, da je gospodarstvo osnova za vsakršno drugo delovanje. Na slovenski gimnaziji pa so izžrebali tudi dobitnike natečaja, ki ga je ZSZ objavila v obeh slovenskih tednikih.
Dobitniki žrebanja Zveze-Bank in Posojiinic-Bank
a)	skupina šoiarjev:
1.	nagraaa,5000 šil.:
Ulrike Hallegger (Šentpeter)
2.	nagrada, 3000 šil.:
Robert Sturm
(ZG za Slovence)
3.	nagrada, 2000 šii.:
Maria Tschertou (ZG za Slovence)
4.	nagrada, tOOO šil.:
Maria Pernutl (Šentpeter) Viktorija Podgoršek (Šentrupert)
Sabine Pušnik (Velikovec) Monika Želodec (Šentpeter) Horst Hanschur (Velikovec)
5.	nagrada, 500 šii.:
Elisabeth Fischer (Velikovec) Martina Schellander (Šentpeter)
b)	S\\ naš tednik, periodike:
1.	nagrada,!000 šil.:
Toni ibounig, Šmarjeta Janez Čertov, Scle-Srednji Kot Brigita Weber, Želuče
2.	nagrada, 500 šil.:
Zora Krištof, Šmihel Evelin Sodja, Dunaj
Navdušenje...
DOBRLA VAS. - V tednu varčevanja so imeli možnost ogleda novih prostorov Poso-jilnice-Bank Podjuna tudi vsi tisti, ki se uradne otvoritve niso mogli udeležiti. Zadovoljstvo strank in poslovnih partnerjev nad izboljšanim poslovanjem posojilnice je bilo veliko, pravtako pa so se tudi pohvalno izrazili o delu inž. Gitke Zdovc, ki je izdelala načrt za notranjo preureditev banke.
Rešitev nagradnega žrebanja ZSZ
1. Član Posojilnice-Bank se lahko udeleži občnega zbora; !t. Leta 1972 je bila ustanovljena Posojilnica-Bank Šentjakob; !H. Blagovna zadruga v Sinči vasi je stara 90 let; tV. Slovensko zadružništvo na Koroškem združuje 9 samostojnih Posojiinic-Bank in V. 8 samostojnih zadrug; VL Reklamni znak ZSZ predstavlja stiliziran koroški knežji kamen; VH. Varčevalci imajo naloženih 1,5 milijarde šilingov; VIH. ZSZ in posojilnice opravljajo vse bančne posle; IX. S hranilnimi knjižicami ZSZ in Posojiinic-Bank lahko dvigujete denar po vsej Avstriji; X. s čekovno karto pa poleg v Avstriji tudi v ZRN in Italiji; XI. Delnice predstavljajo solastništvo pri delniški družbi; XII. Valute so inozemski denar v gotovini; XIII. Inflacija je, če se vrednost domačega denarja zmanjšuje; XIV. Najugodnejši je kredit z obrestovanjem 10% z letnim obračunavanjem obresti; XV. Avstrijske banke upravljajo s hranilnimi vlogami v višini 1000 milijard šilingov.
Posebna privlačnost.' ZSZ je povabi/a Andreja Citrarja
Sfovo od Po!deta Cveffa
Lemato-kdaj je odmev in sočustvovanje ijudi ob kaki smrti takšno kot je bi)o ob novici in spominu na smrt učitelja, športnika, pevca, iovca, tihega in skromnega pokojnika Leopoida Cveifa.
Čeprav smo vsi videti, daje bit pokojni že dalj časa težko botan, nas je njegova smrt gto-boko pretresta in šete zdaj smo se zavedti, da je teget v grob človek redkih besed, a vetikih dejanj.
Rodi! se je v znani Božičevi družini v Nonči vasi, katere predhodniki so prišti k nam s Krasa in se tu odomačiti. Kakor je trd Kras, tako so trdi tudi ljudje iz tega kraja, vendar pa dobri, zavedni, ponosni in detavni. Tudi mtadi Potde je ob skrbni vzgoji matere in očeta posta) zaveden in značajen po srcu in prav zaradi tega je za seboj zapusti) gtoboke stedi svojega deta in značaja.
Ktjub trdotam in detu na kmetiji so starši dati mtadega Poideta na učiteljišče, da bi s svojo izobrazbo vzgajat in usmerja) mtadi rod v poštene in zavedne sodetežane. Z vsem srcem se je posvetit svojemu pokticu in bit med učenci kakor tudi starši, kjerkoti je stužbovat, spoštovan in pritjubtjen. Tudi ko je posta) ravnatelj gtavne šote v Zetezni Kapti, je na mah osvojit svoje učiteljske kotege, mtadino in prebivatstvo in ostat še naprej skromen in detaven, čeprav je opravljat odgovorno deto ravnatelja.
Razdajat se ni samo šoti in pokticu, temveč tudi drugim. Tako je tudi vneto prepevat v mešanem zboru Podjuna, v cerkvenem in tovskem zboru. Ker je bit vetik športnik, je prevzet vodstvo Športnega društva Pti-berk in vzgajat ter navduševat druge za to ptemenito panogo.
Pokojni je vso težo deta prenašat tiho in svoji ženi in otrokom posvečat vetiko skrb. Ni tarnat tudi, ko so njegovo družino prizadeti strašni udarci, ko mu je pred štirimi teti umrta hčerka Martina, pred dvema tetoma pa žena Mitka. Postat je te še botj redkobeseden. Vse te hude udarce je znat vdano prenašati, čeprav se je v njem razraščata neozdravljiva botezen. Do konca je upat, da bo premagat vse hudo.
Kot prijatelj narave in tovec je rad zahajat v naravo, jo občudovat in )jubit. Ob tihem gozdu in naravi si je vedno spet nabirat novih moči tudi za svoje ogroženo zdravje. Ljubit je divjad in zato je te redko seget po puški.
Prav zaradi vseh teh njegovih vrtin, značaja in poznanstva se je na njegovem domu zbrata vetika množica ljudi, da ga tiho pospremi na njegovi zadnji poti, mu izkaže čast in mu poreče: Hvata, dobri Potdej, za vse storjeno in za tvojo vetičino čtove-ka. Prišti so njegovi stanovski kotegi, prijatelji, znanci in pevci, pri katerih je nekoč sam prepevat in mu zapeti v zadnji pozdrav.
Prišti pa so tudi tovci iz vseh krajev in turobno je zatrobit tovski rog, ki je naznanit da tovec tega v grob.
Naj se spočije v domači zemlji. Ostat nam bo zgted in v spominu. Hudo prizadetim svojcem izražamo naše iskreno sožalje.
ikej
Za fotografijo
Na IV. mednarodnem simpoziju o fotografiji, ki sta ga od 27. do 29. oktobra 1989 v Novem mestu pripraviti ZKOS in novomeška Fotoga-terija, so nam tuji in domači strokovnjaki potrditi, da je
stovenska fotografija tudi danes enakovredna tokovom v svetu. '
Ob spremembah, ki se pripravljajo v zvezi s slovenskimi muzeji, opozarjamo vse odgovorne posameznike, inštitucije in družbenopolitične organizacije, naj fotografijo obravnavajo enakovredno.
S//kar Jože Boscb/fz pred svoj/m de/om „ Kanada a// zadnj/ /zdod"
Senca mesa - ob razstavi J. Boschitza
Prejšnji teden so v Galeriji Rožek v Rožeku odprli razstavo Jožeta Boschitza, s katero se slikar predstavlja koroški publiki v novi podobi. Boschitz je doslej veljal predvsem za ikonografa narodne mitologije in nekakšnih ustaljenih ali dozdevnih kulturno-duhovnih vrednost, ki jih je demitiziral in razkrival njihovo krvoločnost, obenem pa jim z novo obliko vlival novo programatiko. In ko sedaj prehaja iz meddobja figuralnega slikanja v klasično, široko zajeto slikanje z oljem, se mu na novo stav-ljajo vprašanja snovi, eksistence, umetnosti in to v na videz nedefiniranih, nezgodovinskih prostorih.
Filozofija, ki sestavlja razstavo, je filozofija poraza -poraza ustaljenih, utečenih vrednot in idej o determiniranosti človeka. Od „Odtenkov kože", ki jih ovrže, vodi pot
naravnost v nasilje - „Ultra-marin Viotence" in skozi metamorfoze človeške figure v brezobličnost (vse risbe so poimenovane z „Brez naslova,,) - do kumulacije razdora. „Rojstvo strasti" deluje kot neznanska obljuba, ki v sebi združuje oba ekstremna pola - življenjsko slast in razdejanje. Vse pa se steka na mrtvi obali, kot bi temu rekel Hei-ner Muller. Tam ležijo kosi argonavtovih prsi, razdrapano truplo starega mitskega bojevnika, ki podleže zakonom ranljivega telesa in smrti. Kar preostane od pohlepa po obvladovanju sveta in samega sebe, so štrclji groze, gmota snovi, iz katere naj bi bil sestavljen človeški stvor. Jože Boschitz nekoliko nervozno, neučakano in panično zaznava meje človeka, njegove obrise, sence - sence kot resničnost -kot rezultat človeške nezmož-
nosti. Razstava se konča z morda oblikovno najbolj sproščeno sliko „Kanada ali zadnji izhod", ob kateri so se ustavljali/e prav vsi/e obisko-valci/ke razstave, saj nakazuje med drugim tudi slikarjevo bolj utrjeno zaupanje v osvobodilno moč oblike.
Boschitzevi zadnji motivi zbujajo asociacije na motive Francisa Bacona, ki je slikal človeka kot gmoto mesa, obupa in groze ob vsem nesmiselnem nasilju sveta. Boschitz v svojih zadnjih slikah skuša seči dalje, do senc mesa, do kosti in ogrodja, a s tem se njegova tematika šele začenja. „Kunst ist Heraus-treten aus der Totschlagerrei-he" je menil Kafka in sodobna umetnost bo morala to resnico nanovo preizkusiti. Razstava je odprta še do 19. novembra in sicer ob petkih, sobotah in nedeljah od 15. od 18. ure.
/van Do/enc
Za do!ar čtovečnosti
„Greva?" je naposled vprašal Dušan.
„Pa greva," sem mu pritrdil in pomahal Indijancu v slovo.
Pot do Dušanovega doma ni bila dolga. Pravzaprav je samo enkrat obrnil avto na široki stranski cesti, kjer so stale prve hišice, in bila sva na njegovem naslovu. Ti prerijski domovi so biti vsi enaki: štiri lesene stene in streha nad njimi. Dušanova hiša se je razločevala od drugih po tem. da ni stala na kamenju. ..Izkopal sem majhno klet, da lahko hodimo tja na stranišče, namesto na piano," mi je
pojasnil, ko sva že stala pred vrati.
Pozdravita naju je mlada
žena, kateri verjetno še ni bilo dvajset let. Na rokah je držala dojenčka. Imela je res svetle lase. Oči so imele barvo njenih rumenkasto obarvanih lic. Bila je vesela, da je Dušan stakni) rojaka iz svoje rojstne domovine. Govorila je lepo srednješolsko angleščino.
,.Hi!"
Prisrčno mi je stisnila roko. Prav po evropsko.
„To je pa Mary," je rekla in pokazala s prstom na dekletce v svojem naročju. „Šest mesecev bo stara ta teden."
Vstopila sva v hišo. Za vrati so kratke stopnice vodile v klet. V majčkeni kuhinji ob
stranski steni je stala peč s hladilnikom. Ostali prostorje bil razdeljen s tanko leseno steno na dva dela. V enem je bita spalnica za zakonski par, v drugem soba za otroka. Jedilna miza je stala s štirimi stoli tam, kjer se je pregraja med obema prostoroma spajala.
„To sem si kupil z naplači-lom sto dolarjev," se je zasmejal Dušan. „Na svojem smo in daleč smo od mestne puščobe. Tukaj bosta otroka imela poleti sveži zrak, ki diši po pokošeni travi."
„Johny, naš fant, je pri stari mami v mestu," je povedala Janet in prinesla zame stol.
„Hočeš vedeti še za drugi razlog, da sem tukaj?" je zagonetno vprašal Dušan.
„Kar zaupaj mi ga," sem brž odgovoril.
„Stari ljudje pravijo, da leži Oak Lake na vrhu petrolejskega polja. Če bodo začeli vrtati tudi pri nas in če kaj najdejo," se je namuznit Dušan, ..namestim črpalko kar pred hišo, sam pa se z Janet še isti dan odpeljem v svoj Beo-
grad. Petrolejske dolarje mi lahko pošiljajo kar tja!"
„2etim vama vso srečo!"
„Pri dveh hišah že vrtajo," je pripomnila mlada mati.
..Petroleja je vse polno pod to prerijo," je hitel dalje Dušan. „Malo dalje na zahodu jih je že mnogo obogatelo takole čez noč."
„To bi bilo res nekaj."
„Saj - kdo bi pa rad večno dela! za druge?"
..Kapitalist boš!"
„Toda z naslovom v Jugoslaviji!"
Vsi trije smo se zasmejati.
„Zdaj bomo pa nekaj pojedli," je naznanil Dušan in odšel iz hiše k svojemu avtu. Vrnil se je z veliko papirnato vrečo špecerije. Na mizo je postavi) več konzerv in nekaj sveže zelenjave.
„Upam, da si se že privadil kanadski hrani," mi je rekel v srbohrvaščini. „Moja žena ne pripravlja drugega kot pogrete konzerve. Po naše še ne zna kuhati. Kadar si zaželim kaj domačega, jugoslovanskega, se sam postavim k peči."
„Sem že vsega navajan."
„Meni ?se zelo toži po evropskem kruhu in evropski klobasi. Že leto dni nisem bil v VVinnipegu. Kaj bi dal za našo domačo šunkarico ali pa za sremsko!"
Janet je položila bebico v voziček in odšla k peči. Medtem me je Dušan popeljal k nizki omarici ob zakonski postelji in potegnil iz nje šop papirjev.
„Poglej, vse to sem že napisal," mi je rekel. Gledal sem v liste, ki so bili povezani z gumico. „Vse je tu: moj odhod iz Beograda, moja pot do Trsta in v Kanado, moj prihod na prerijsko ravnico... Opisal sem vsako delo, ki sem ga opravljal, vsako svojo misel, ki me je mučila v prvih letih velike samote..." Zadnje besede mi je skorajda zašepetal.
..Strašno domotožje imam... Veš, napisal sem tudi zgodbo o Indijanki iz rodu Ojibwe.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN!NATELEV!Z!J!
9.05 Sinha Moča; 10.30 Tomahavvk - vstaja Siouxsov; 14.15 Cesaričin sel; 14.40 Angel na zemlji; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme;
20.00	Šport; 20.15 Dežela dolin; 21.07 Dallas; 21.50 Pogledi s strani;
22.00	Tatovom ni lahko; 23.20 Mike Hammer; 0.10 Aktualno.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Tatovom je težko; 14.15 Cesaričin sel; 14.40 Angel na zemlji; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Drombuschevi; 21.15 Dama z imenom Laura; 22.50 Pogledi s strani; 23.00 Castaway -otok; 0.50 Poročila.
9.30 Dežela in ljudje; 10.30 Argumenti; 14.20 Cesaričin sel; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Weichertovi iz soseske, v 13 nadaljevanjih; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Velika možnost; 21.45 Pogledi s strani; 22.00 Žandarjevo poročilo; 23.00 Pridi, ostani pri meni; 0.25 Aktualno.
RAMOKgjgŠKA
Torek, 7.11.
Partnerski magazin
Sreda, 8.11.
Glasbena sreda
Večerna 21-22: Pomen narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran (diskusija)
Četrtek, 9.11.
Rož-Podjuna-Zilja
16.50 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Hopala; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Šport; 22.40 Klub 2; Poročila.
Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Čudovita leta. v 23 nadaljevanjih; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Argumenti; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Šport; 22.40 Govor mrličev; 23.30 Disputationes; 0.30 Aktualno.
17.05 Leksikon umetnikov; Tedaj; 17.15 Fotosteps - sledovi preteklosti, v 9 nadaljevanjih; 18.00Čudovita leta; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kaos - štajerska jesen; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
10.10 Šolska tv; Zgodbe iz rastlinskega življenja; Zavojevanje kopnega; 10.40 Pamet je boljša kot žamet; 15.30 Angleščina; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.50 Šolska tv; 17.45 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Pogledi; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Pravila zakonskega življenja; 21.00 Dinar; 21.45 Dnevnik.
10.10 Večje naravne in druge nesreče v Jugoslaviji 88; 10.50 Osmi dan; 11.30 Eppur si Muove; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.50 Mozaik; 18.15 Spored za otroke: Vera Albrecht: Babica in trije vnučki; B. A. Novak: Mala in velika luna; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Harryjeva igra; 22.25 Dnevnik; 22.40 Svet poroča.
10.10 Šolska tv: Slovar arhitekture; Uporabna umetnost; 15.55 Žarišče;
16.30	Dnevnik; 16.50 Šolska tv; 18.25 Spored za otroke: Ciciban, dober dan; 18.40 Najlepše pravljice sveta: Korontin; 19.05 Risanka;
19.30	Dnevnik; 20.05 E. Reitz: Domovina; 21.40 Tednik; 22.30 Dnevnik; 22.45 ..Komedija na slovenskem odru"; Scapinove zvijače.
Tatovi nimajo !ahkega posta
Torek, 7. H. 1989, TV Al, 22.00 - Cositno je med prestajanjem triletne kazni v zaporu svoj načrt, preko praznega stanovanja vdreti v neko pisarno in tam izropati trezor, zaupal prijatelju, boksarju Pepeju, ki se odloči po Cosimovi izpustitvi načrt uresničiti. Kaj vse ob tem doživita, je nadvse smešno, zato se gledalcem obeta prijetna zabava. V glavnih vlogah nastopata Vittorio Gassman in Mar-cello Mastoriani.
Ženska z imenom Laura
Sreda, 8. 11. 1989, TV Al, 21.15 - Najnovejši roman pisateljice Laure Lasing je bil velika uspešnica. Ker njeni bralci prihajajo pretežno iz vrst povprečne ameriške družine, Laura upošteva nasvet svojega založnika: za teden dni se preseli k neki družini, da spozna resnične probleme in težave svojih bralcev. Film so posneli leta 1987 v ZDA. V
„Za bo!jše sožitje med obema narodoma"
Ponedeljek, 13. 11. 1989: Anton Janežič je bil sredi prejšnjega stoletja prvi, ki se je kot publicist na Koroškem zavzemal za boljše sožitje med obema narodoma na Koroškem. Predvsem se je trudil, da bi v svoji esejistiki Nemcem v deželi približal slovenski rod na Zilji, v Rožu in v Podjuni. Njemu v spomin in za zgled v današnjih dneh sta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev uvedla ..Einspielerjevo nagrado". Prvo sta leta 1988 prejela Ernst VValdstein in Valentin Inzko, ki se v cerkvenem svetu že leta prizadevata za normalizacijo odnosov med večino in manjšino. Letos bo nagrado prejel bivši rektor celovške univerze, univerzitetni profesor dr. Gunther Hodi, ki je predvsem kot predsednik Avstrijske rektorske konference vplival, da so znanstveniki nepristransko analizirali narodnostne skupnosti v Avstriji. Podelitev nagrade bo 12. novembra ob 19. uri v Goršetovi galeriji v Svečah. V drugem delu sporeda, v ponedeljek, 13. novembra, boste lahko poslušali reportažo o slavnostni podelitvi Einspielerjeve nagrade.
vlogi pisateljice Laure nastopa znana igralka Katarina Hapburn, v nadaljnjih vlogah pa Karen Austin, Brenda Forbes in drugi. Film je zrežiral George Schaefer.
Datum	Kraj	PRtREDtTVE	Prireditetj
Torek		DALM ACt JA - gost na Koroškem	SPZ, KKZ,
7.11.	(ČGB-Haus),	nastopa: fotktorni ansambet ..JEDtNSTVO" iz	Avstr.-jug. društvo
20.00	Cetovec	Sptita	
Torek	Veiika	Srečanje z Janezom Repanškom	Avstrijsko-jugos).
7.11. 11.00	gaterija v Mestni hiši, Cetovec		društvo
Sreda	Dom prosvete,	Tečaj za spretne roke	Sodatitas
8.11. 9.-18.00	Tinje	ornamentika z vozti	
Četrtek	pri Joktnu,	TOF in RtFLE potitični, satirični	Kutturno društvo
9.11. 20.00	Cetovec	kabaret iz Ljubtjane; Tone Fornezzi in Janez Hočevar kritizirata in potitizirata	
Petek	Stomškov dom,	Kmečke hiše v Karavankah predavata	
10.11. 19.30	Cetovec	dr. Tone Cevc in inž. arh. tgnac Primožič	
Sobota	gtavna šota	Jubitejni koncert MePZ ..Podjuna-Ptiberk"	
11.11. 20.00	Ptiberk	sodetujejo: MoPZ ..Fottej Hartman", MoPZ „Kratj Matjaž", Mtada Podjuna, MePZ ..Podjuna-Ptiberk"	
Sobota	farna cerkev	SCHUBERTOVA MAŠA v G - Izvajajo: MePZ	Fara šentprimož
11.11. 19.30	šentprimoi	Danica, orkester Stov. fitharmonije in pevski sotisti	in SPD „Danica"
Sobota	pri Mežnarju	LETNI ZBOR SPD Gorjanci	SPD Gorjanci
11.11. 20.00	vKotmari vasi	Poročita odbornikov, diskusija in ogted videoposnetkov detovanja SPD Gorjanci	
Nedetja	farna cerkev	SCHUBERTOVA MAŠA v G - Izvajajo: MePZ	Katotiška prosveta in
12.11. 10.00	v Šentjakobu	SPD Danica, orkester stov. fitharmonije in pevski sotisti	SPD,.Rož"
Nedetja 12.11. 7.30	Furtanija	tZLET v Furtanijo Srečanje z dr. H. Kitzmutterjem, Prijave do 20.10.	Ctubtre popoti
Nedelja	gaterija	PODELITEV EINSPIELERJEVE NAGRADE	KKZ in
12.11.	Gorše.	nagrado bo preje! univ. prof. dr.	NSKS
19.00	Sveče	Gunther Hod)	
Sreda	Dom prosvete,	MANJŠINSKA POLITIKA V AVSTRIJI V	Sodatitas
15.11. 19.30	Tinje	PREOBRATU? predavata: dr. Hubert Frasnetti in Karet Smotte, diskusijo vodi: dv. sv. dr. Pave! Apovnik.	
Četrtek	Dom gtasbe,	KONCERT MoPZ ..Lira" iz Kamnika	MePZGatius,
16.11. 19.30	Cetovec		SKD, KKZ
Sobota 18.11. 19.00	Kutt. dom. Radiše	OBČNI ZBOR SPD Radiše	SPD Radiše
			
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 3.11.1989
	dobite (šil.)		piačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	12,70	13,30
za 1 angleški funt	S	19,80	21,00
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 ital. lir	Lit	0,94	0,99
za 100 dinarjev	OiN	0,01	0,03
za 100 švic. frankov	sfr	791,00	811,00
za 100 hoiand. guldnov	Hf)	614,50	630,50
za 100 nemških mark	DM	694,70	711,70
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
ZOTO
2 3 7 24 29 38 (14)
Joker:	0963)9 b.j.
112	221	121 XX2
Stava: 5:2, 2:1, 1:2, 1:3, b.j.
RAZSTAVE
Celovec
Kulturna taberna Pri Joklnu - Tone Fornezzi. Obrazi z vseh meridianov. - Velika galerija (Theaterplatz) -Janez Repanšek, kipar. Ogled do 11. novembra 1989. -Galerija Carinthia Razstava Zorke L.-Weiss - slike, (do 30. novembra). - Galerija 61 - (Bahnhofstr. 24), Janez Bernik, dela 1988/89. Ogled do 30. novembra. - Dom umetnikov Hormage a Sepp Schmolzer, umetnost nakita. Ogled do 25. novembra.
Tinje
-	Galerija Tinje (do 17. novembra) Razstava del slikarskega tedna v Svečah.
Rožek
-	Galerija Roiek - Jože Boschitz, oljnate slike, risbe in plastike - (do 19. novembra).
Ljubljana
-	Galerija Feniks - Drago Druškovič, razstava slik.
Grad Žirovnica pri Sinči vasi - VVerner Berg, oljnate slike, risbe, resorezi. Do 16. decembra.
SLOVENSKI
VESTNIK
2x tedensko
izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c.8/ll,p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
Primorsko
dramsko
giedaiišče
Torek, 7. november 1989, Hep van Delft Hura soncu in dežju v mati dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob 9. uri za OŠ Solkan
Sreda, 8. november 1989, Hep van Delft Hura soncu in dežju v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob 9. uri za OŠ Solkan
Četrtek, 9. november 1989, Danje Zajc Voranc v Solkanu ob 20. uri za red S-četrtek-A in izven.
Franci Sadjak rešii SAK v zadnji minuti - Siovenski šahisti poraženi
Ponoven poraz
Šahistom drugega moštva Slovenske športne zveze/Cartrans v letošnji prvenstveni sezoni ne gre. V nedeljo je ekipa že tretjič - četudi tesno - izgubila, tokrat proti šahistom iz Eit-wega v Labotski dolini z 3,5:4,5 in se spet znašla v zadnji tretjini lestvice.
Edini dve zmagi sta dosegla Rupert Reich-mann in Robert Hede-nik, odlično pa je igral Herbert Rulitz na prvi deski, ki je za 200 Elo-točk močnejšega nasprotnika pritisnil na rob poraza. Le z veliko
izkušenostjo mu je po šesturnem boju le še uspel neodločen rezultat.
SŠZ/Cartrans/Poso-jilnica Celovec II - SV Eitweg I 3,5:4,5; Herbert Rulitz H Gaugg remi, mag. Mirko LauB-egger - H. Weber 0:1, Rupert Reichmann -Leopold 1:0, mag. Peter Waldhauser - Hoeberl remi, Ivan Lukan - Hin-teregger 0:1, Antonija Einspieier - F. Unegg remi, Robert Hedenik-E. Gutschi 1:0, Aleksander Lukan - E. KoglerO:!.
M/ad/ /gra/ec Herbert Ru//fz je odigra/ od//čno pad/jo.
SLOVENSKI
VESTNIK
rSPORTi
Spodletelo jim je
Šahistom SŠK Obir 1 je tokrat spodletelo:	celovškemu
klubu ASK/KSV so morali kloniti s 3,5 :
4,5 - treba pa je pripomniti, da so imeli skoraj vsi nasprotnikovi igralci višje število točk kot igralci Obirja. Točke so osvojili Jokovič in J. Ramaš (po 1), Kristijan Wolte, Pasterk in Hanschou pa po pol. Zdaj Obirčani želijo gladko zmagati proti Wolfnitzu (19. 11), potem pa se bodo že pripravljali na slovenski derbi s SŠZ.
Čeprav so Bilčov-ščani v zadnjih kolih poskrbeli za kar nekaj presenečenj, jim kljub temu za derbi z Vetrinjem nihče ni vnaprej pripisoval vloge favoritov. Že prevečkrat so namreč celo na domačem igrišču izgubili proti temu tekmecu. Toda igral-
kak delček sekunde hitrejši pri žogi. Posledica: Bilčovs je ob polčasu vodil z 2 : 1. Toda v drugem polčasu so bili gostje nekoliko bolj zbrani in so izenačili. Toda zadovoljstvo v Potoku je bilo vseeno veliko: Bilčovs je osvojil pomembno točko in na lestvici zaseda
Bilčovs uresničil cilj
ci Bilčovsa so postali samozavestni ob doseženi točki v jesenskem delu in si tudi za tokrat postavili za cilj vsaj eno točko.
In res se je v Potoku predvsem v prvem polčasu razvila dobra tekma, v kateri so bili Bilčovščani spretnejši, pa tudi za
mesto še pred Ve-trinjčani, ki so pred začetkom prvenstva spadali celo v krog favoritov za prvaka.
Nekoliko se je opomogla tudi Dobrla vas, ki je v zadnjih kolih spet začela zbirati točke: tokrat je igrala neodločeno (1:1) proti celovškemu ASV.
Tokrat F. Sadjak
Kaj bi SAK počel brez Sadjakov? Vedno spet se namreč najde eden izmed trojice Franci-Lojze-Franci, ki ga reši grozeča poraza. Tokrat se je izkazal zunanji branilec Franci, ki je v tekmi v Šentvidu prav v zadnji minuti izenačil in tako slovenski
Franc/ Sadjak (SAK)
ekipi ohranil možnosti za naslov prvaka.
V prvem polčasu so v Šentvidu prevladovali domačini, ki pa svojih priložnosti niso znali izkoristiti ali pa jim jih je suvereno preprečil vratar Milan Oraže. Tako -je Šentvid povsem jasno vodil z 1 : 0 vse do zadnje minute, tedaj pa je sodnik dal ponoviti prosti strel, Marjan Velik je silovito streljal na vrata domačinov, žoga je zadela prečko in se odbila v igrišče. Toda v kazenskem prostoru se je pojavil Franci Sadjak, ki je z glavo žogo odbil v gol - 1: L Tako je oslabljeni SAK v Šentvidu ostal neporažen, naslednji vikend pa ima v Ir-schnu možnost, da popravi svoje razmerje golov.
Brez ognja: PHberk izpadel iz pokala
Preveč strahu so pokazali pliberški nogometaši pred graškim GAK, sicer enim najslabših klubov prve zvezne lige.
Štajerci so tekmo v jutranji megli začeli precej trdo, Pliberčani pa se niso mogli prav ogreti. S pomočjo domačega vratarja Matschka so gea-kajevci že v prvih petindvajsetih minutah povedli z 2:0.
GAK pa kljub temu ni diktiral tekme, Pliberčani so imeli še ved-
no možnosti. Dlopstov Živanovič, ki je sicer strel se je žal odbil od agiral izredno slabo, prečke, Wolblov prosti Po odmoru so Pliber-strel je ubranil vratar čani končno prišli do
Tak/h napadov P//berka je b//o /e ma/o.
svoje igre. Pritisk se je povečeval in že v 53. minuti je 1500 gledalcev spet upalo: Pachoinig je po Hutterjevi podaji znižal na 1:2.
Wolbl, ki ga je pokrival „osebni žandar", in še rekonvalescent Krau-sler sta sicer poživila igro, a odločilni napad je izostal. Ko tik pred koncem tekme Pachoinig sam pred Živanovi-čem ni zadel gola in so Štajerci iz protinapada dosegli tretji gol, je bila tekma odločena.
Franci Ruiitz
Koroška liga H Spodnja !iga-vzhod
1. Pliberk	t4 9 3	2 28:14	18	1. ASK Celovec	14 8 3	3 29:15	19
2. WAC	!3 6 7	0 17:3	19		14 7 3	2 26:16	19
	14 8 2	4 28:13	18	3. Žrelec	14 8 1	5 29:13	17
4^ SAK	14 5 8	1 13:6	18	4. Treibach	14 6 5	3 21:13	17
5 Trg	14 7 3	4 17:12	17		14 5 7	2 23:23	17
6. FC Šentvid	14 4 9	1 11:6	17		14 5 5	4 13:14	15
7. VSV/Beljak	14 6 2	6 22:17	14	7. ASV Celovec	14 5 4	5 19:15	14
	14 5 4	5 25:23	14	8. Mostič	14 5 4	5 15:20 14	
9^ Brde	14 4 5	5 26:23	13		14 4 6	4 13:18 14	
10. ATUS Borovlje	14 4 4	6 17:20 12		10. Bilčovs	14 3 7	4 16:16	13
H. Kiopinj	13 5 2	6 16:24	12	11. Vetrinj	14 4 5	5 15:13	13
12. Wolfsherg	14 3 3	8 14:26	9	12. Ruda	14 5 2	7 14:20	12
13. Molita!	13 1 3	9 6:22	$		14 1 5	8 8:23	7
	13 1 1	11 7:36	3	14. Frantschach	14 2 1	11 15:35	5
Spodnja !iga-zahod H 1. razred D
1 Brnca	14 9 2 3 37:23 20	1. Velikovec	13	12 0	1 50:7 24
2. Trebinje	14 8 3 3 19:14 19	2. Crebinj	14	10 2	2 29:10 22
	14 7 3 4 37:18 17		14	9 3	2 36:13 21
4. Rožek	14 6 5 3 29:20 17	4. Pokrče	14	7 1	6 20:13 15
	14 6 4 4 25:19 16		14	5 5	4 20:20 15
	14 5 5 4 18:14 15		13	4 5	4 25:26 13
	14 7 1 6 25:27 15		])	4 5	5 25:29 13
	14 5 4 3 19:2! 14		H	4 4	6 22:23 12
	14 5 3 6 21:25 13	9. Galicija	14	5 2	7 25:35 12
	14 5 2 7 17:28 12	10.Podkrnos	14	5 2	7 16:27 12
	14 4 3 7 19:34 11	11.Labot	14	5 2	7 13:24 12
12. Vernberk	14 3 4 7 18:25 10	12. Šmihel	14	4 2	8 11:19 10
13. Baldramsdorf	14 4 1 9 24:31 9		14	3 3	8 19:36 9
14. Šentjakob	14 3 2 9 18:27 8	14. Sele	14	0 4	10 9:34 4
NOGOMETNO OGLEDALO
FC Šentvid - SAK	1:1 (1:0)
Šentvid, 500 gledalcev, sodnik Benko (povprečen); postava SAK: Oraže; F. Sadjak, Štern, L. Sadjak, Kreutz; Jovičevič (74. Jagodič); Velik, Čertov, Wieser (67. Florijančič); M. Sadjak, Blajs. Gol za SAK: F. Sadjak (90).
PHberk - ATS V Woifsberg 4:2 (2:1)
Pliberk, 300 gledalcev, sodnik Zechner (dober); postava Pliberka: Matschek; Habernig, Liesnig, Terčič, Lopinsky; Diopst, Krausler, WoIbi; Hutter (56. Feldbacher), Pachoinig, Škof (46. Urnik). Goli za Pliberk: Diopst (L), Pachoinig (10.), Wolbl (52.), Urnik (85.).
Molita! - Klopinj	2:3 (0:1)
Obervellach, 200 gledalcev, sodnik Obwurzer (dober); postava Klopinja: Sagmeister; M. Lipusch, G. Pawluch, Miklautz, Woschitz; Tscharf, Ratkič, Kriwitz (57. Lalovič), M. Paw)uch; Klatzer, Travnik. Goii za Kiopinj: Travnik (5., 56.), Miklautz (70.). Ostali rezultati: WAC - Irschen 4:2, Wietersdorf- ATUS Borovlje 3:1, Rapid Lienz - BrežeA:4, Trg -VSV/Betjak3:l.
Bilčovs - Vetrinj	2:2 (2:1)
Potok, 300 gledalcev, sodnik Maierhofer (brez napak); postava Bilčovsa: Schaunig; Part), Schlemitz, Schellander, J. Kuess; Hobel, W Kuess, Ogris (87. Quantschnig); Hart) (82. Wieser), Karlovčan, A. Quantsch-nig. Go)a za Bilčovs: A. Ouantschnig (36.), Partl(39.).
ASV Celovec - Dobrla vas 1:1 (1:0)
Trnja vas, 100 gledalcev, sodnik Hauk (slab); postava Dobrle vasi: Lesjak; Karel, Appe, Opietnik, Wernitznig; Jorg, Tschekalov, Wegscheider (40. Dollinger), Pasterk; Ro-scher, Marin. Gol za Dobrlo vas: Dollinger (52.). Ostali rezultati: Žitara vas - Treibach 0:4, ASK Celovec - Liebenfels 1:1, Ruda -Mostič 0:1, Žrelec - Frantschach 4:0, Šentan-draž- Bad St. Leonhard 1:1.
Rezultati!. razreda D
Grebinj - Sele 4:0, Sinča vas - Metlova 3:3, Galicija - Pokrče 0:1, Reichenfels - Šmihel 2:2, Globasnica - Šentpavel 1:1, Labot -Podkrnos 1:0, Železna Kapla - Velikovec tekma odpovedana.
Pokal: PHberk-GAK	1:4 (0:2)
Pliberk, 1500 gledalcev, sodnik Heugenhau-ser (premalo energičen); postava Pliberka: Matschek; Hutter. Liesnig, Terčič, Lopinsky; Škof, Wdlbl, Diopst, Wuntschek (66. Krausler); Knauder (80. Habernik), Pachoinig; Gol za Pliberk: Pachoinig (53 ).