List fcftafa 0đ oVtob'rt 1947 kot tednik - Od 1. januar-Ja 1958 kot poltednik — Od h januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah KRANJ — SREDA, DNE 17. APRILA 1963 -LETO XIV. — ŠT. 45 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznlk — Odgovorni urednik Gregor Kocijan 0 A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Uskladitev odlokov in predpisov krLiidrUžitvlJo ljubljanskega, oEH ga ln dela novomeškega le S? .V nOVi okra* Ljubljana se nacW,°J pokazal» potreba po ize-SSSS" predPl80V- ki so doslej nllSi podro*J»- zgoraj orne-sen ^°kraJev- Zato 8t> "a P™i komi Mžene8a okra*a Imenovali Jo' ki naj bi uskladila ve-Komi1«! V8eh lzdanih Predpisov, ^misija je svoje delo opravila dSf nedavni,n in vse odloke raz-°ema na štiri dele; ln sicer na io?n/ C' ki odslei velJaJ° na ce-Janem Področju sedanjega okra-j,' na Popise, ki ostanejo v ve-bilii • T območJa. m katera so veli- ,ni ln na Podpise, ki bodo do j? VSe dot,e' .dokler ne bo-Disi 7?Ustrezni občinski pred-občln.if.Je ,zdaJa v Pristojnosti konci ,h ,jUdskih odborov) in veljavnl predplse' kl n,so več niZa Gorenjsko bo nedvomno za-odm.lv.0, da navedemo predpise, ki *'ej veljajo tudi za področje ^vega okraja. Svojo veljavnost 'azsirilo na območje bivšega ra.ia Kranj in dela okraja No-mesto osem odlokov bivšega faja ljudskega odbora Ljublja- ' J sicen odlok o turistični v0dni*ki službi, odlok o uvelja-njJl d°ločb zakona o izkorišča-Zak tiiske8a zemljišča glede dr?UPp krnetiiskega zemljišča o odst nski lastnini- odlok ° sta>HdninSki tarifi za razlaščena ljaV-na ZernUišča, odlok o oprav- °£ mr,'*ke Pre8ledne službe, \\n ,. ° zatiranju nevarnih rast-Prin -bolezm" in škodljivcev, oročilo o nalogah in ukrepih na spod go- ^izm za Področju stanovanjskega ]Ju^arstva. priporočilo občinskim 0r lrn odborom in upravnim ]jj,jon°m zavodom, ki oprav-naloge na področju urba-a ter odlok o višini dnevnic OtO * •a potovan)a uslužbencev nj^. .nJe«ovih zavodov in orga- Se za TVk^adal)e Pa ostane v veljavi sov • je G°renjske 18 predpi- bivSiOT°^lokoV' ki jih je i7dal nehai KraT1>- medtem ko pre- vilcnelVeljati š,ir'e- v tem štedjeti vPregledu Pa seveda niso fcranfeir Ini od,oki bivšega sovno, * okra'a' ki so biIi ča" ta l96^>meie7i in ki so konec ie- Veljatj Sami Po sebi prenehali Ob spomladanski setvi Zima ni prizanašala Pomladanski refren: pomanjkanje gnojil V teh dneh so začeli z dokončno obdelavo zunanjosti nove kranjske bolnišnice za porodništvo in ginekologijo S seje občinskega ljudskega odbora Jesenice Predčasne napovedi, da letošnja /ima ne bo bistveno prizadela žitnih posevkov, se na žalost niso uresničile. Nesporen dokaz za tako ugotovitev je dejstvo, da bomo morali oziroma smo morali ponekod preorati približno 38 odstokov jesenskih posevkov. Na teh površinah pa bi posejali jare kulture. Odstotek pozeblih posevkov je seveda različen tako po področjih kakor tudi po žitnih kartah. Najhuje so prizadela osojna področja, kjer je sneg skopnel šele pred ne>-davnim. Iz nekaterih krajev tudi poročajo, da so letos bolje prezimile starejše sorte žita, medtem ko je nekatere novejše zima bolj prizadela. Tako so jc ob letotoji spomladanski setvi pojavilo še dodatno vprašanje, kaj storiti, da bi v obstoječih okoliščinah škodo čimbolj zmanjšali. Zla« t i v hribovitih predelih so se odločili, da bodo na preoranih površinah posejali oves, ponekod pa bodo posadili tudi krompir, če seveda to dopušča sistem kolobar jenja. Setev sama je letos pretežno že končana, zalo je sedaj na vnsti krompir. Ob samih pripravah na spomladansko setev pa je potrebno napisati nekaj besed. Organizacijska dela glede setve so bila letos v red.u pripravljena in tudi bolj al L manj v redu izvedena -poglavje zase pa so umetna gnojila. Neugodno je namreč to, da se je tudi letos že po tradiciji pojavil problem pomanjkanja umetnih gnojil, ki ima zelo razvejane posledice. Kot prvo — pomanjkanje gnojil ogroža kooperacijo, medtem ko kot drugo one- WP ■ \ mogoči izpolnjevanje dobršnega dela vsebine odlokov o minimalnih agrotehničnih ukrepih. Ob pomanjkanju umetnih gnojil tako postanejo vsa organizacijska dela glede čim boljše izvedbe pomladanske setve bolj ali manj neuspešna. Kot rezultat vseh navedenih posledic pa je nujen izpad kmetijske proizvodnje. Tako kot je nujen izpad kmetijske proizvodnje, je nujno (ali bolje povedano umestno) vprašanje, kdo je odgovoren za ta izpad, v že tako sorazmerno šibki kmetijski proizvodnji. Delen odgovor je nedvomno popolnoma jasen! Krivca ne bo mogoče oziroma ga tudi ne smemo iskati v kmetijstvu, temveč v proizvodnji umetnih gnojil in v preveč centralističnem sistemu razdeljevanja. Letos je bilo zelo malo kmetijskih gospodarskih organizacij, ki bi dobile vsaj nekako zadosti umetnega gnojila. Neenakomeren dotok gnojil bi se sicer dal nekako ublažiti na ta način, da bi razpoložljiva umetna gnojila v prvi vrsti namenili za (iste kulture, za katere je trenutno čas gnojenja najugodnejši. Tega načina so se kmetijske gospoda nske organizacije tudi posluževale. Toda m tem Nadaljevanje _ na 2. strani 1 Več ko dobimo - več damo Za 6.8 odst. višji osebni dohodki in skoraj prav toliko tudi izdatki — 1.713 milijonov v dobro hranilnim vlogam, 31 odst. kreditov za avtomobile Sprejeli so družbeni plan in proračun za leto 1963 JESENICE, 16. aprila — Občinski zbor in zbor proizvajalcev ObLO Jesenice sta na včerajšnjem zasedanju razpravljala o predlogu odlokov za volitve v občinsko skupščino, nato pa sta sprejela odloke o določitvi številčnega sestava občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, o določitvi volivnlh enot za volitve odbornikov in števila odbornikov za posamezne volilne enote, o določitvi volivnlh enot ln odločbo o določitvi območij volivcev občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. logov, ki so-jih predlagali volivci na zborih volivcev, v gospodarskih organizacijah, svetih in drugih Uvodni točki je sledila razprava o družbenem planu občine za tekoče leto. Razen pripomb in pred- ■-Žgte občinslcpp-a ljudskega odbora Radovljica Problemi zaposlovanja spremenjena občinska doklada — Lansko leto zaposlenih 8354 delavcev Na ponedeljkovi seji ObLO Radovljica sta oba zbora spre-vrsto odlokov in sklepov, med njimi tudi tri odloke v zi s pripravami na volltveS in imenovala občinsko volilno k°mlsijo. ■ ^aJbolj živahna in zanimiva je bila razprava o novem pred-laT* °bč,n8ke doklade leto 1963, o politiki zaposlovanja de-r°vanj ln ° ^opom'mem prispevku za izdatke socialnega zava- V obe;; zvezi >"'"»nski h 1 Pre<,l°gom odloka o| muni v rednem delovnem razmer-. <*o k,adi so odborniki na ju 8354 oseb. Stanje zaposlenosti je zelo ugodno na radovljiškem in "■^h pov s? lMK,ružW'a,,Ju kme- na blejskem območju, precej slab-<>?lr0iT!a . n in ° socialni zaščiti \ še pa je v Bohinju. Zato organih, so predlagali nekatere dopolnitve tudi odborniki. Razpravljali so o izboljšanju omrežja, cest, parkov, nasadov, kanalizacije, elektrifikacije in otroških vrtcev ter igrišč, pa tudi o kulturnih domovih, zdravstvenem domu, obrti, gostinstvu in kmetijstvu. Upoštevali so vse važnejše predloge in predlog družbenega plana za leto 1963 na obeh zborih soglasno sprejeli. Živahna je bila tudi razprava o predlogu proračuna občine za tekoče leto. Proračunski dohodki bodo v 1. 1963 znašali^l.888,828.000 din (v minulem letu 1.628,479.000 dinarjev). Iz proračuna je razvidno, da se je udeležba zveze in republike zvišala, udeležba okraja pa znižala. Udeležba občine je 40 odstotkov (za 5 odstotkov višja od lanske). Upoštevati pa je treba, da je od deljivih dohodkov Nadaljevanje -na 2. strani & Naši osebni dohodki so bili v prvih dveh mesecih letos za 8.6 odst. večji, kot lani v istem obdobju. Tako ugotavljajo podatki za celotni ljubljanski okraj, a bistveno ni drugače tudi stanje na našem območju. Ob tem pa se Je delno spremenila struktura dohodkov. Izplačani prejemki delovnih organizacij, ki so v lanskih prvih dveh mesecih dosegli le 52.6 odst. vseh dohodkov, so se letos povečali na 73.9 odst., kar pomeni, da je proizvodnja vse od-ločilnejšl faktor pri naših dohodkih. Skupno izplačani neto osebni dohodki so na primer znašali lani okroglo 12.361 milijonov dinarjev, letos pa 14.020 — kar je milijardo in 659 milijonov več kot lani v istem obdobju. Toda ob tem Je treba reči, da to ne pomeni bistvenega premika k izboljšanju življenjske ravni. Izdatki prebivavstva so se zaradi zvišanja cen povečali skoraj prav toliko kot nominalni prejemki, kar v bistvu pomeni, da več ko dobimo, več damo. Glede na Isti čas lani so najbolj porasli Izdatki za prometne in poštne storitve. Značilno je, da se več vozimo z avtobusi, več telefoniramo kot lani v istem razdobju itd. Najbolj so se dvignile cene hrani, in sicer za 12 odst. v primerjavi z lanskim letom. To pa tudi daje glavno obeležje našim izdatkom, zakaj cene industrijskih izdelkov, kurjavi, najemnine itd. se niso bistveno spremenile. Ob vsem tem Je razveseljivo, da ljudje več denarja shranjujejo in vlagajo v banke in hranilnice. Tako so v letošnjih prvih dveh mesecih vložili na hranilne knjižice milijardo ln 330 milijonov dinarjev več kot lani v Istem obdobju. Hkrati pa so v tem času dvignili manj svojih prihrankov za 383 milijone dinarjev, kar po- meni milijardo in 713 milijonov v korist hranivcem. Hkrati pa nas preseneti težnja po kreditih. Celotni krediti v bankah so znašali konec februarja okroglo 8 milijard in 689 milijonov dinarjev. Od tega pa Je bilo samo za nakup avtomobilov okroglo 2 milijardi in 721 milijonov dinarjev ali 31 odst. od vseh kreditov. — K. M. i t Predvolilne priprave po naših občinah ♦,l|,®t'JslI*PraviJa'li ° P"*l«n"'-'slcih ^žbe, «J vsem svetu. Turistična konferenca v Skofji Loki , v Lučini. Leskovici, Zmincu ter kovščici, 10. uri v Pevncm in Bu- mer Ruše) do razdeljevanja v šir- j notranji organizacij;. Retečah, ob 14. uri V Cabrku, ob : kovici, 11. uri v Sorici in Zalem sem in ožjem pomenu besede. Po- I razmerjih in delitvi dohod»£ ! 15. uri pa v Preval ju, Andreju j logu ter ob 15 v Podlonku ln na j manjkanje, umetnih gnojil je pro- ! uprave občinskega ljudskega °° ] nad Zmincem, v Rošpošu in Go- Martinj vrhu. blem. k! ga načenjamo ze dalj ca-1 bora stečah. V ponedeljek, 22. aprila ' Vsi omenjeni zbori volivcev I sa. Zato jo sedaj nedvomno po-bodo ob 19. uri zbori volivcev v: bodo v dosedanjih običajnih pro- j trebna ustaljena akcija in spošto-Otampelju, za enoto Skofja Loka, štorih. Zbori za gospodarske or- | vanje medsebojnih dogovorov oseb, II (Mestni trg) .in Skofja Loka I gaoizacije pa bodo v ponedeljek j kiso neposredno in posredno Ser 0 pripravah na sezono skofja Loka, 16. aprila — V $kofji Loki je bila popoldne 2. občinska plenarna konferenca turističnih družbenih organizacij na področju škofjeloške komune. Te konference so sc udeležili tudi predstavniki GTZ, TZS in sveta za turizem pri ObLO Ljubljana. Po pregledu realizacije sklepov prve take konference (3. decembra 1962) so razpravljali o načinu izboljšanja zunanjega videza krajev. V zvezi z obnovitvijo poročanja TD o turističnih informacijah (prosta ležišča, prireditve) je govoril načelnik turističnega informacijskega centra TZS. Take informacije bodo turistična društva poslej pošiljala informacijskemu biroju TD skofja Loka, le-ta pa najprej TIC pri TZS. Na konferenci so obravnavali tudi sestavo perspektivnega predloga za razvoj turizma v občini, poudarjali .potrebo po točni evidenci gostov in turistične takse v prihodnji sezoni ter se zaustavili še pri številnih drugih nalogah TD pred sezono in v njej. St. S. Vreme VREMENSKA SLIKA Področje visokega pritiska, ki se zadržuje nad srednjo Evropo in nad Balkanom slabi pod vplivom Atlantskih frontalnih motenj, ki z zahodnimi vetrovi potujejo proti Alpam in dalje na severovzhod. NAPOVED VREMENA ZA SREDO IN PRIHODNJE DNI Zaradi vpliva frontalnih motenj so danes možne večje poobla-čitve. Najnižje nočne temperature sc bodo gibale med 0 in 4, v Primorju 8. Preko dneva sc bodo temperature dvignile na 20 stopinj. V četrtek se obeta poslabšanje vremena z padavinami v zahodni Sloveniji. Temperature se bistveno ne bodo spremenile. VREMENSKE RAZMERE V TOREK OJB 13. URI Lesce zmerno oblačno, 18 stopinj, zračni pritisk 1011 miliba-rov, pritisk pada; Planica rahlo oblačno, 17 stopinj; Jezersko pretežno jasno, ln stopinj; Ljubljana rahlo oblačno, 19 stopinj. SNE2NE RAZMERE V TOREK OB 7. URI Kredarica —1 stopinja, 300cm; Planica 1 stopinja, 40cm; Tanin 0 stopinj, 55 cm; žičnica Vitranc 2 stopinji, v sredini 45cm, na vrhu 180 cm; Vršič 1 stopinja, 180 cm; Komna —1 stopinja, 39 cm; Krvavec —1 stopinja, 160 cm. Gorenjski mladinski zbori v počastitev dneva mladosti Kranj — Mladinski pevski zbori z Jeđcmc. iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke. Tržiča in Železnikov bodo v petek, 19. aprila, popoldne izvedli v Kranju koncert v počastitev dneva mladosti. Skupni koncert bo v koncertni dvorani delavskega doma. prireja pa ga občinski svet Svobod v Kranju. Na koncertu bo sodelovalo 11 zborov: enoglasni pionirski pevski zbor iz šole »-heroja Braeiča« Tržič, tnglasni pionirski pevski zbori — iz sol "-PreŽihov Voranc« z Jesenic, ~Tone Cufar« z Jesenic, Trata, skofja Loka, Železniki, »Stane Žagar« Kranj, -Simon Jenko« Kranj, >-Lucijan Seljak« Kranj — S"tražlšče, Anton Tomaž Linhart Radovljica in mladinski mešani zbor gimnazije Kranj. Skupaj bodo izvedli 31 pesmi. — S. Občnega zbora še ni bilo Duplje — Kullurno-metniško društvo v Dupljah letos še ni imelo občnega zbora .Med vzroki je prav gotovo premajhna delavnost društva — razen nekaj proslav letošnjo zimo nd bilo nobenih prireditev, niti domačih niti gostovanj. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na težave z društvenimi prostori. Dvorana V gasivskem domu — edini primeren kraj za prireditve — je premalo in nesmotrno izkoriščena, bila je vso zimo mrzla in domala zapuščena (razen telovadbe). Krajevna organizacija SZDL se žc dlje trudi, da bi našla dobrega oskrbnika, ki hi znal upelja-ti red pri oskrbi dvorane. —• R. Za servisne usluge jim gre Duplje — Bivši poslovni prostori Alka Duplje, ki se je združila s Planiko Kranj, bi biji vsaj delno — tako menijo v Dupljah —• kar prikladni za namestitev delavnice raznih servisnih uslug, ki jih v kraju zelo pogrešajo. Omenjeni prostori so zdaj že več kot pol leta prazni in neuporabljeni. Nič manjša ni potreba po ustanovitvi varstvene ustanove, ker je v Dupljah več staršev, ki so čez dan zaposleni, otrok pa nimajo kje puščati. na Trati, v torek in sredo y Škof- j vključene v to problematiko in seji Loki, v četrtek v Selški dolini veda hkrati za svoje delo tudi ooV petek v Poljanski dolini, govorne. Če zahtevamo 'več jo kme- Sklenili so. da rudi občina senice preide na preizkus novc*'j usluižbenskega sistema, o ka**^ so razpravljali na včeraj SAJ^. zasedanju. Danes bodo .nadalJ^J-J včeraj prekinjeno zasedanje razpravljali še o spremembi ^ loka o stanarini, hišnih sklad' Omenimo naj še, da bodo občani j tijsko proizvodnjo, je zalo treba, - na zborih volivcev predlagali ln tudi ponekod drugod več naporov!7-1 tekoče^vzdr/evanjo hiš. sto' ^ izvolili tudi nove člane za odbore, in prizadevanj. Brez tega ne bo i van.i m poslovnih prostorov* stanovanjskih skupnosti. — St. S. ( šlo. — I, P. spremembi odloka o podstanovj^ skih razmerjih, o prenosu Pra L oddajanja stanovanj v u po** posameznikom na Železarno ^ senice, o prenosu pravice odda-i nja stanovanj v uporabo P^'f0^. nikom na Komunalno podjetje J senice, o predlogu odloka v upj. vi, uporabi, in vzdrževanju « ^ tričnega omrežja, o odloku ustanovitvi medobčinskega JaJ* 0 ga pravobranilstva in o odlok" r.. Priprave na dan mladosti in na letošnjo žtafeto v Kranju Mladina se pripravlja Številna športna srečanja — Mladi talenti na oddaji »Pokaži, kaj znaš« Piknik v Savskem logu Od prvomajskih praznikov pa do' 26. maja bodo tekle razne športne prireditve in turnirji med kranjsko mladino. Tako so ugotovili na drugi seji pripravljalnega odbora za praznovanje dneva mladosti v kranjski občini, ki je bila v ponedeljek. Dokončni program še nj sestavljen, a so razne šole in organizacije že javile o obsežnih pripravah. Predviden jc atletski miting, pionirski nogometni turnir, osnovnošolsko tekmovanje v košarki, na-miznoteniški turnir in podobno. Srednješolsko prvenstvo v atletiki in v rokometu nameravajo vključiti v obsežnejši program »piknika» v Savskem logu, kjer naj bi 25. maja dosegle vrhunec vse mladinske prireditve. Nekatere prireditve so predvidene tudi v Cerkljah in v Dupljah. Hkrati se pripravljajo tudi na sprejem oziroma na prenos letošnje štafete. Zvezno štafeto bo kranjska mladina sprejela od škofjeloške mladine pred spomenikom v ZabnicL 14. maja popoldne. V Kranju bo štafeta samo 20 minut, in sicer v torek, 14. maja, od 14.25 do 14.45. Razen množične udeležbe kolektivov, JLA in drugih organizacij je tam predvidena godba, nastop mladinskega pevskega zbora in recitacija. Lokalne štafete pa so predvidene tudi letos iz Jamnika, Krvavca in Jezerskega. # Mimo teh priprav se sred- # nješolska mladina name # rava pripraviti na poseb- # no prireditev »Pokaži, kaj # znaš.« — Nastopili naj bi # mladi pevci, recitator ji, # godbeniki itd. — K. M. nilstva v Kranju. Na skupni ^ pa bodo imenoval! občinsko . Jilno komisijo za volitve odboj" kov v občinsko skuščino in izv^ dli nekatere personalne sP^fj1) be (razrešitve in imenovanja ' p U. Pomoč pri sestavi statutov Jesenice — Delavska univerza na Jesenicah je razen seminarjev za člane delavskega samoupravljanja in vodstev družbeno-poli-tičnih organizacij delovnih kolektivov v svoj program zajela tudi dvodnevne seminarje za člane komisij, ki so odgovorni za sestavo statutov gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov. Namen seminarjev naj bi bil predvsem ta, da sc na osnovi razprave opozori na nekatera vprašanja, ki jih morajo statuti določneje obravnavati, in to: socialno, kadrovsko politiko, delav- sko samoupravljanje, plan oziroma programiranje itd. Da pa bo možna zelo stvarna razprava, so seminarji razdeljeni po panogah dejavnosti. Prvi podobni seminar je DU že izvedla, in sicer za statutno komisijo pri naravnem zdravilišču Triglav Mojstrana, zdravilišču »Sonje Marinikovič« in domu »Franceta Rozmana«. V drugi polovici tega meseca pa bodo seminarji še za ostale panoge dejavnosti, to je trgovino, obrt, gradbeništvo, gostinstvo, prosveto, javne službe itd. Z. A. NESREČE PO NESREČI POBEGNIL jjj V soboto zvečer je na ceSi-lrC>j)0 reda med Podnartom in K/v0z-osebni avtomobil KR 42-88 l 5 nik Franc Gale) trčil v ^V? tD-KR 41-23 (voznik Simon M«* -jC vič). Do trčenja je prišlo, k . Gale vozil prehitro in nepa^J %v po nesreči pa je pobegnil- N ^ zilu je za 15 tisoč dinarjev' de. ZANESLO GA JE PRI f MENJAVANJU HITROSTI V nedeljo ob 14.30 je na ^il III. reda v vasi Begunje c motorist KR 13-725 (voznik rj^ Jerala) v osebni aYWS5)' KR 44-26 (voznica Antonija Voznica je pripeljala & ^e-proti Begunjam in jc P^-foti njem vozilo ustavila. Na^£ na- našati pri menjavi h'^^r'edoJ' tem pa se je zaletel v sp del avtomobila. f MOTORIST NA >6TREWI AVTOBILA i& & V ponedeljek ob l&kfVjCf** cesti II. reda (Cesta Ll K nju motorist KR 10-530 <*JJ5»j> bert) zaletel v osebni ^L^go)' LJ 104-38 (voznik Franc *c* ^ Avtomobilist je vozu <** ^ Center na Cesto JLA, n^jJV' po njej proti Primskovem, . ^ vi, da je Rozman ™f%Ly\ F prednostno cesto. Pri.J^hC) motorista vrglo na st^0jj mobila, vendar se je ta ss ^ čal brez poškodb, škode ^r-zilih je za okrog 60 taw Jev. jgjmšnje naših kolektivov Strokovn &a deloviem mesie Je ena izmed poti do višje produktivnosti m višjih osebnih prejemkov — Spoznanje, ki Se vse bolj utrjuje med kolektivom Verige Viti™™1 VERIGA v Lescah so imeli zadnje leto veliko težav. valj3 °^ratna sredstva so jim vezala roke, dolžniki so zavlačc-ai Plačevanje, režijski stroški so sc večali, surovine niso dotekale kr>t "U" i pa • ' m bll° treba . .. Posledica teh in podobnih težav delo^ k''3' ^a n^S° (*°5e»'au' zažel jenih uspehov pri povečevanju zn'* n° Stor''nostL Pri zmanjševanju materialnih stroškov, pri vanju lastne cene izdelkov in končno pri uveljavljanju na Jf«- Skratka, z ekonomskim dovoljni. uspehom podjetja niso bili za- deta in , eva" so dostikrat razpravljali na sejah delavskega ?*lr»dikaInihPraVnega- otlbora' a tucii P° ekonomskih , enotah in na 'n °Praviče f^80 Razpravljali so stvarno — brez prikrivanja težave dcli'Vdn,a' reševanju so si bili kmalu na jasnem, da se J° na dva dela — na tiste, ki nastajajo izven kolektiva, da bi s'1 ^'cktrva801 kolcktiv vplivati nanje in pa na liste, ki so odvisne ^°iih lastnihSa(mcga' Zato so sc loicvali predvsem teh drugih — ^"kjo in nci" lcm SO ugotavljali, da se težave pravzaprav za-0 0vnih mc |1ajo,Pri_odgovornosli in sposobnosti ljudi na njihovih st.r°kovni t" 'C povod, da so začeli resneje razpravljati v r'l'Co ie 'spas°krmsti posameznikov' in končno vseh v kolektivu. ',nlc in si,.'arn° po sehi zavzemalo vse važnejše mosto izobraže-nSPOsahManie l°Vn0 usPOSabljanje, Sredstva sklada za strokovno P,8tala nezlj 3 ~~ 1 odsk)tck ocl bruto prejemkov — so kmalu ka?^6 so Ustav' kCI S° P°trebe n*raSČale. V okviru kadrovske s'l(!l'a- Se|0 \ 1}ov'l]' P«seben referat za planiranje in izobraževanje * ,1(,sobn,.«.. v,clos. so sicer na to delovno mesto dobili strokovno -S; T*» človeka toda zaorali so ledino. ,(A';,,,; udel«1?'0S- 'c predvidenih 11. različnih seminarjev in tečajev K0'.1'""', da bCd (l>80)' ko1 S1',iuh zaposlenih v podjetju (892), kar " tega na ne^ateri dani kolektiva celo na več seminarjih. ' ,C Predvidenih 'še mnogo ločenih predavanj, posve-izobraževalnega in strokovne ' ar«8ih obiik a pomena. Po svoji namenjen priučenim strugar jem*, ro svoji na nosti v kolektivu i» vse je potekalo v redu. h»°lev' so nt , "f*1 ,c-a.i" (o vzdrževanju, ^mazanju ih negovanju r'c'K-e;> llai bi te> 6 yn "; razprave, Porajale so sc kritične priporoča • snicii od lcc'ai obiskovali tisti, ki niso sposobni, da tečaji itd. Cvremati delovnega časa, da naj podjetje vse to pla- K »Qt '^llllonib-ihC^ UpravneBa odbora razpravljali O takih in podob-\ty stališče "I ° Ina'°šlcvilnih prijavah za udeležbo, so znova dP l'a Jih zal »' 1 SO te 'Z0Draževalnc oblike v korist udeležencem v Van.ia mt,',-° n° niorc Plačevati podjetje brez slehernega priza- Da so L'.?. u«3eležba •nova so Opozorili ljudi, da je seminar njim ie bila ra?,mcn>ma zadovoljiva. Precej težav unskjITlj s, tl. z organizacijo posebnega seminarja o delu z ra-l^ft službah sni ? telini(:'n-o-organizacijskih oblikah dela v stro- S?*S!?ta52 P^.av.jaj, J? na jih il fd"° vdika. aa $uq w2 MUft in iih ho ijo tudi za nove delavce. Lani je bila je šlo iz podjetja 183 delavcev. Se «,)■'."" Proizvodni 'n -''n bodo morali Se sprejemati spričo pove-Jetr "'majo nit? nal°B,.A delavci, Zlasti listi, ki še prvič zapo-O Predvitk- ' °.Sn<1!vu''1 Pojmov o pravicah in dolžnostih V pod-,j 0rgaiiiZacj..c,lu Je _50 ur takega tečaja z razlagami in pogovori j /^lovnem ,-|c o higiensko-tehničnih predpisih in o stanju Na vrsr'S;U'' ° si*temu delavskega samoupravljanja in potu '^o sc ie v''. tlKU" teeaj za mojstre in vodje skupin. Kali tudi V t Sir<>ko usposabljanje zaposlenih, hkrati pa so h Ulh in oroan? za Obiskovanje raznih tečajev pri drugih za-Cll(|istov. ^"'"'^'»ah, na srednjih in višjih šolah pa imajo 22 šti- Nihče ne v- KQristi — ° vfe8a in vsakršna izobrazba lahko človeku samo do viijje PtaVI'° v Ver»gi- Spoznanje, da je to ena izmed poti li i,* • , °du^tivnosti in s tem do višjih prejemkov/se vse bolj lltriuje v kolektivi*. - K. M. Prizadevanja za organizirano rekreacijo v radovljiški komuni ih in razvedrilo Vsakdanja rekreacija in letni dopusti — V počitniških domovih nov način poslovanja — Zbližanje človeka z naravo in sočlovekom O Na konferenci občinskega sin-, 0> dikalnega sveta Radovljica so j pretekli teden obravnavali 2 O osnovna problema človekove- j 19 ga razvedrila: skrb za vsakih danjo rekreacijo med delov-O nim časom Iti po njem in pa oddih in razvedrilo delovne-O ga človeka v času rednih do-Q pustov. Znano je, da Je ra/poreclitev in izkoriščanje človekovega prostega časa velikega pomena za nadaljnje uspešno delo. Doslej smo za pravilno rekreacijo skrbeli vse premalo, od tod tudi tolikšno število zamud zaradi bolezni, slabo zdravstveno stanje zaposlenih, na drugi strani pa visoki stroški za zdravljenje. Na konferenci so ugotavljali, da je vse premalo možnosti za športno in kulturno rekreacijo, ker so delovne organizacije temu vprašanju posvečale vse premalo skrbi. O tem, kako izboljšali sedanje stanje, so na konferenci razpravljali zelo konkretno- Sprejeli so vrsto predlogov za delo, posebnega odbora, izvoljenega v ta namen. Le*-ta naj bi ob tesnem sodelovanju z vsemi organizacijami in društvi načrtno usmerjal svoje delo, pripravil perspektivni načrt gradenj primernih športnih objektov, v urbanističnih načrtih pa zaotovil prostore in ob jekte za razvedrilo. Za dnevno rekreacijo po delovnem času bodo delovne organizacije na pobudo občinskega odbora določile prostore, igrišča, pripravile pa naj bi tudi izlete, j športna srečanja, pohode v nara- vo in podobno. Vse naj bi bilo namenjeno izključno le razvedrilu in ne tekmovanju. Drugo vprašanje je planiranje dopustov ,da bi z njim dosegli dobro Izkoriščanje kapacitet v počitniških domovih. Delovne organizacije radovljiške komune razpolagajo /. 260 ležišči v počitniških domovih, kapacitete pa so izkoriščene le 18,5 odst. Odločili so se, da bodo spremenili organizacijsko strukturo razdeljevanja prostih mest v domovih tako, da bi uvedli domove odprtega tipa. Na ta način si bo vsakdo, ki prejme pri svoji delovni organi-zaciji regres za dopust, prosto izbral kraj, kjer bo prebil dopust. Posredovalno vlogo pri razdeljevanju prostih m'".-i v domov'- v t naj hi po predlogu prevzel Tz.let-ntk. Vsi domovi bodo morali preiti na poslovanje po polni ekonomski ceni, h\\:v. dotacij, uvrsti bodo morali trdi rum samouprave. Le tako bodo poslovali tudi bolj ekonomično in smotrno. © O vsem tem se hudo natanč- <9 neje pogovorili na pusehnem <$ posvetu, ki ga bo sklical no- O voizvoljeni občinski odbor 9 konference za oddih in re- 9 kreacijo. — J. B. Po zboru občinske gasivske zveze Radovljica__ Prostovoljno gastvstvo in družba Bled — Pred kratkim je imela na Bledu letni občni zbor občinska gasivska zveza občine Radovljica. Navzočih je bilo 63 delegatov iz društev, številni gostje in predstavniki javnega in družbenega življenja. Vodilni člani občinske zveze so izčrpno poročali o delu gasivskih društev in občinske zveze; tudi iz razprave je bilo mogoče videti, da društva dobro opravljajo svojo nalogo. Predsednik okrajne gasivske /veze Branko Božič je izreke! priznanje PoČinSki zve/i in poudaril, da ie s svojo organizacijo ter OperatiVO sposobna delati povsem samostojno. Ob koncu so vaj, seminarjev in predavanj ter izpitov. Gasivske enote so pri gašenju več kot 30 požarov obvarovale nad 60 milijonov dinarjev družbenega premoženja. Največja gasivska prireditev občinskega značaja je bilo praznovanje 80-letnicc obstoja društva v Begunjah lani poleti. — J, 13. Ljudje v Zapužah, kjer nI nobene trgovine, se sprašujejo, kdaj bodo končani prostori trgovskega lokala, ki so že več časa taki, kot jih kaže slika Naša proizvodnja ob postavljenih družbenih načrtih arcu ze sprejet nje in hrt a le ce m. t Zelo i program dela za razdelili priznan ja najbolj zaslužnim hoj--po- norocal Pogačar službe i obsiri pov a je na skupščini jnik zveze Viktor o organizaciji gasivske občini, O stanju orodja in opreme. Na območju občine je 30 krajevnih gasivskih enol in 4 v podjetjih, celo!no območje pa je razdeljeno na požarne okoliše. Glede opreme ie pohvalil prizadevanje gasivske enote Begunje, ki jc s skromno dotacijo pridobila skoraj 3-milijonsko vrednost z nabavo avtomobila in nove najboljše motorne brizgalne. Občinska zveza je sama organizirala podčastniški tečaj, izpite pa jc pred republiško komisijo uspešno Opravilo 20 kandidatov. V celotnem radovljiškem območju območju imajo gasivske enote 24 častnikov, 121 podčastnikov, 858 izprašairh gasivcev in 804 ga sivce brez izpita. Težave imajo pa zaradi šoferjev, zato menijo, da bi bilo posebno'v centrih potrebno nastaviti plačane šoferje. — Za splošno strokovno izpopolnjevanje članstva so izvedle zveza kakor tudi enote vrsto različnih Celotno gospodarstvo jeseniške občine js v prvih dveh mesecih zaskrbljujoče zanihalo. Najmočnejši kolektiv Gorenjske — Železarna je namreč dosegla le 91 mmm odstotkov fizičnega obsega proizvodnje. Kot so pokazali podatki iz marca meseca, pa je kolektiv že uspel premagati nastale težave in v glavnem zaključil prvo Četrtletje z doseženim planom. To so v glavnem uspeli ž boljšo notranjo organizacijo — z zmanjševanjem zalog, zmanjševanjem nedokončane proizvodnje itd. Čeprav po količini proizvodnje še niso de* sejjii plana, pa so že dosegli višino predvidene realizacije, in sicer milijonov dinarjev. — Vnovčena realizacija jc seveda nlŽja, in to le 777A milijonov din. Težave v proizvodnji so še vedno zaradi pomanjkanja cinka, pri čemer pa je kolektiv nem )-en. Zaskrbljuje pa jih tudi ponovno povečanje neplačanih obveznosti njihovih dolžnikov. Te lerjatve so se od 5400 milijonov v februarju do konca marca znova povečale na 6309 milijonov. To pa Je povzročilo težave v poslovanju, lako da je ludi Železarna , povečala svoje neplačane račune v tem času od okroglo 1900 milijonov na 2300 milijonov dinarjev. To pa kaže, da je imela Železarna s koncem marca okroglo 3800 milijonov mrtvih sredstev zaradi netočnega plačevanja med gospodarskimi organizacijami. — M. Stalni filmski večeri v Svobodi Jesenice — DPD Svoboda '»Tone cufar« na Jesenicah je vpeljala v letošnji sezoni sialno obliko tlela klubske komisije, in to s prirejanjem »filmskih večerov« ob torkih zvečer. Pivi del večera obsega predavanje, drugi pa predvajanje najaktualnejših ozkoir.ič-nin filmov. Ta društvena dejavnost je ustaljena in ima zc redne obiskovavce. — U. Na novi poli MOJSTRANA - Nedavni občni zbor pomeni prelomnico v dejavnosti TD Dovje-Mojstrana. Dosedanji odbor, ki iso ga sestavljali V pretežni večini upokojenci in mu je dolgo vrsto let predsedoval 7b"-!otni Franc Tolar, fio pomladili. Za novega predisednika iso izvolili Alojza Rekarja. dosedanjemu predsedniku pa so podelili naslov čađjtnega pved-'odtv'kn. Osnovna naloga TD Dovje-Mo'..sl.rapa bo v bodeče i'-'krb z.a dv;« turizma v Mojstrani, ha Dovjem m v okolici. Društvo se v prihodnje ne bo več ukvarjalo z. upravljanjem go« stfšča --1'id Krm-, marveč gfl bodo oddali gostinskemu podjetijj »Gorenjka«, V domu družbomh -organizacij -si bodo uredil] društveno pisarno, kjer bo tudi po- sredovalnica za oddajo sob, predvsem p« Se nameravajo lotiti ureditve nasadov, poti. plotov m naravnih (Sprehajališč. Po ukinitvi invalidskega zdravilišča naj bi se dom preimenoval v hotel »Triglav« in služil turističnim namenom, adaptirano gostišče »Gorenj-ke« naj bi se preuredilo v kavarno z bifejem, gostišče »POd Kepo-pa v restavracijo, Ustanovili so ie sekOijO za olepševanje kraja, prav tako pa nameravajo formirali tudi komisijo za propagando. V načrtu imajo (udi gradnjo vleči-niče za Gr uiv. r.n. ki bi jo pozni |e podaljšali na VrtaškO planino, kjer So lena smuč'-■•'•■;. Inu-ia-t'vnosi novega odbora TD Dovje-Mojstrtma kaže, da bo Mojstrana, ki 80 jo Že bolel: pr.»|ir.enovat: za z.rravd.ski okoliš, postala v bliž-nji, prihodnosti važen In priljubljen turistični kraj. — V. P. Železna konstrukcija za trgovsko-razstavnl paviljon na nasprotni strani jeseniške železniške postaje že sloji, še zasteklitev in paviljon bo gotov. Otvoritev bo verjetno v mesecu juniju \a kratkem va!u m RADOVLJICA — po 'priporočilu občinskega shuiikal nega sveta bodo letošnje prvomajsko praznovanje v vseh delovnih kolektivih prirejale sindikalne podružr.cic. Proslave bode pripravili že v soboto, 27. aprila, mddtem ko nameravajo na praznik dela organizirati izlete ln zabavne prireditve v naravi. V pripravah za prvomajsko praznovanje bodo sodelovale vse organizacije ln društva. Združenje borcev na Dohinjski Bell bo na dan 1. maja organiziralo pohod v Predjamo blizu Gorjui. Tam bodo odkrili spo minsko obeležje padlima kurirjema Pavletu Tavčarju z Bohinjske Bele in Kristijanu Korošcu s Koprivnika. • BLED — V teh dneh so blejski hoteli precej' dobro zasedeni. Napolnili so jih največ gostje iz Avstrije, Italije, Nemčije itd. Največ jih jc bilo v Toplicah, in : vr blizu 200, v Jelovici okro 100, v Krimu kakih 30. Na Blejskem gradu so prejšnji teden postavili televizijski pretvornik za boljši prenos televizijskih oddaj zlasti v nekaterih bolj zatišnih predelih, ki zavoljo naravnih ovir niso imeli dobrega sprejema (Moste in Žirovnica). Obiskovav-cev je bilo v prvih mesecih letošnjega leta na gradu manj kot lani v istem času. To pa največ zaradi hude zime; precej časa pa so ga imeli zasedenega filmski snemavci in jo bil zavoljo tega zaprt za ostalo ObiskOvavče, Lansko leto so zabeležili na gradu rekorden obisk, saj je imel blizu 12S t ;sqč obiskovav 1 jansko samo 621.854, če P jjjj upoštevali njihove prijave, oVi družba celo dotirala Pri -\\]o^ dejavnosti za skoraj 2 n^ ^ dinarjev. Dejansko Pa •,oStilr1'' stanje še ugodnejše W ^jrUžh0' carje, a bolj žalostno za 0 pro* ker je tukaj upoštevan sam #y met, ki je bil gostilničar) s\. kazan na podlagi fakfur *a ta stov, ves promet dosežen ,y način, da so gostilničarji pr, li material pri zasebnik"^ so žganje od kmetov) in k0'1 oSi« artikle plačali v gotovim Jjjgii. stom, pa ni bil nikoli ugj»i t% PO ocenah strokovnjakov s 3 kakih 20—30 odstotkov P1'0' vC FRANC UR*VC (Nadaljevanje sled'/ 5 mali oglasi « v '.ma) i oglasi^ ie !n rab,'e" štedilnik. Ogled gMteožen vwđc daft popoldne. Aci "WW, Kranj, Reginčeva 8 1362 J.^'3'0!«'« -n. in otave. ^ SevlJ<- na Sk. Loko 1383 tbtisj**^ ko,° ^ i7-oo° ««elov v oglasnem oddelku 1364 kw»»i>lria uT J* semenskega hSte£- Hola"d<^ Olševek 15, 4!PWr avt» "oris, 'I' v*n, DamiT"fr. Tržič, (.;•:!,„ m Vodarn ' «1*SoATtr^rabIJ€no stirioglato kresno opeko. Voglje 60 Prod 1367 D^^Andrej LaVŠa> Tafinc ^ , p- 1368 Kropa » o i n" Srećko Paul-daljo ' dnevno od 14. ure ^ 1369 * ^om ' „^cev bre-° k™ st-Z "l 4 Psičke po 7 tec AMD Sk. Luka kupi za potrebo učenja kandidatov motorno k'do znamke »Puch« 175 beir. Oddat ponudbe na AMD Sk. Loka Kilo Kupim grnoindčno Crpavkol \a-slov v oglasnem oddelku 1378 nov star,, t praSiSk« PO 7 ted-Jerov^, Nasovče 27, 1 vm ^caa^J nwv<» Primo' že ' ^Protnik, Loka 7, Kri« 5^- NS^SfL2* ali krom-Goinik studen, Pangeršica 6, Pr^ 1372 9** vola pv• težkesh Plemen-tijovcu vA^- c Rabine, pri Ma- P^' 1373 *r°da»Yi ^•LadoK?401, NSU p««-» 173 n*ova i ^^enc, Kranj, Grad- *odam w 1374 a**ta 2agarja 34 1375 ^ motw! "S?1^™ za dvose-Staver za ^ bistvo i1 2amen.Jam *a eek • Bitnje 127 1377 ^pS? Z NAKUPOM ^Rj** PRVI PO- ^omu j %3 v delavskem X«---je« SJJ! bod° »Veseli storr, m** ijani) K humon-^%nie vVZem- p'-«lprodnja Kran i rcstavraciji Park, Izgubil sem aktovko s finome-hanskim orodjem in elektro. pri-t;klinami. Najditelja prosim, da mi proti visoki nagradi vrne. Upokojenec Alojz Tratnik, Jesenice 1379 AMD Skofja Loka. šolska komi-Ki. organizira zadnji tečaj šoferjev amaterjev A in B kategorije v spomladanski sezoni. Pri-iave sprejema sekretar v trgovini Peko do 1. maja 196.3 1316 V času turistične sezone potrebujemo večje število tujskih sob. Prijavite sobe, ki jih želite oddajati turistom Delikatesi ali hotelu Evropa v Kranju/ do 30. .aprila. 1322 V četrtek. 11. aprila, od 12.05 do 12.13 sem izgubil od Žirovnice do Jesenic usnjene hlače. Poštenega najditelja prosim, da jih odda proti nagradi na postajo LM Jesenice ali na naslov: Alojz Krnc, Jesenice, C. maršala Tita 106 1380 Uro — izgubljeno od zdravstvenega doma v Kranju do mesta — prosim vrniti. Naslov v oglasnem oddelku 1381 Malinove sadike dobite v Naklem 47. Za sajenje je zadnji čas. 1382 Iščemo honorarne delavce za izkop vodovoda. Informacije dobite pri Janezu Zeni, Sp. Besnica 46 1383 objave Pred jedjo in po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec,ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. Ste že poizkusili s preizkušenim in učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »•Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovini, te ga pa dobe v grosističnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovina »Loka« Skofja Loka In podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. ŠD Radovjjlc sektorski zmagovavec Wr Radovljica — Kot smo že poročali, so se v finale tekmovanja za pokal maršala Tita v radovljiškem sektorju plasirale ekipe ŠD Bledia, I km,; II in SD Radovljice. Moštvo ŠD Radovljice je v postavi Mali, Mehmcdinovič, Novak in Šiftar osvojilo prvo mesto s 6 točkami in pol. Drugo je moštvo Elana II s 3 točkami in pol, SD Bled pa je zbralo 2 točki. Zmagovalno moštvo se bo v gorenjskem finalu pomerilo s prvaki jeseniškega in kranjskega sektorja. — V. N. ZAHVALA °° bridki izgubi našega dragega ata JANKA BIDOVCA kski Števil -Zallvaia vsem» ki ste nam v tako velikem Pili i^ lzrekli. sožalje ustno ali pismeno, ga pokro-spremili na njegovi zadnji poti. 8oletnSebna zahva,a dr- Hriberniku za njegovo dol-*bpnik požrtvovalno in skrbno zdravljenje. Gospodu njn, j Za lepe poslovilne besede in vsem Števil-aarovavcem cvetja. Žalujoča žena, hčere in sinovi z družinami iS,?*1 racJr?«!, £P »Goren.1ski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 -5' odgoviJL? NB v Kra"Ju 607-1M-135 - Telefoni: glavni urednik nol^^na H« Urednlk 21-». uredništvo in uprava 24-37 - Letna ^*«ie*na SUŠ!?1 1300 d,narJev. mesečna naročnina 110 dinarjev, evtlka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Gibanje prebivavstva V KRANJU Poročili so s«: Franjo Krišto-fič, šofer in Marija Pire, delavka; Jože Lenarčič, mizar in Viktorija Fanedl, knjigovodja Rodile so: Ana Gorjanc — dečka, Julka Pintar — dečka, Vida Svokelj — deklico, Brigita Bati-stič — dečka, Angela Rupnik — deklico, Marija Zontar —- dečka, Martina Bajželj ~- deklico, Marija Humar — deklico, Angela Kristan — deklico, Veronika Gor-zetti — dečka, Frančiška Jamni k — dečka, Doroteja Stefe — deklico, Gizela Fartek - deklici -dvojčka Ana Cerar - deklico, Marija Smodiš — deklico, Cirila Ažman — deklico, Marija Sajo-vic — dečka, Stanislava Rozman — dečka, Berta Aleš — dečka, Marija Žust — deklico, Ivana Jesenko — deklico, Alojzija Šilar — deklico, Martina Grame — dečka, Angela Zunko — deklico, Jožefa Debeljak — deklico Umrla sta: Franc Gorjanc, tkalski mojster; Marija Stare, gospodinja V TR2ICU Rodila se je: Nuška Srecmk Umrla sta: Alojzija Kos, upokojenec; Alojzij Meglic, računovodja NA JESENICAH Poročili so se: Ignacij Juran, uslužbenec in Milena Rovan, tov. delavka: Leon Zener, monter' in Veronika Mavec, frizerka Rodile so: Pavla Pavlic -— dečka; Jelka Kreps — dečka; Ana Bregant dečka; Amalija Dijak — dečka; aDnica Peternel — deklico; Almira Sinopad — dečka, Francka Razinger — dečka; Olga Lavtižar — dečka: Ni sveta Ala-gic — deklico; Nina Bešič — deklico; Marija Koprivec —- dečka; Majda Zvab — dečka, Fata Tufek — dečka, Marija Grubar — deklico, Olga Mohorič — deklico, Silva Blatnik —- dečka, Ivanka Hoz-jan — dečka, Sonja Jeglič — dečka, Silva Sivec — dečka, Bogomira Krušič — deklico, Magda Pogačnik —- deklico, Anica Pihler — dečka, Vesna čufer — dečka, Marjeta Koren —- dečka, Adela l.cupušček — deklico, Marta Hafner — dečka Umrli so: Frančiška Smolej stara 75 let; Ivanka Ritonja stara 47 let; Branko Cegnar star 7 let; Pavel Golobic star 32 let; ing. Herman Reš star 68 let; Minula športna nedelja Kegljanje Rokomet Pristaši gorenjskega rokometa so / velikim zanimanjem pričakovali rezultat iz Šentvida med domaini in moštvom TriHča. Ta zmaga na tujem terenu in dragoceni dve točki pomenila zmago-vavcu skoraj zanesljiv obstoj med najboljšimi štirimi klubi. — Za uvrstitev na peto mesto se bo sedaj odvijala zagrizena borba (v glavnem) med Mladostjo i'n Ajdovščino. Moštvu, ki bo imelo več sreče, bo skupno t ostalimi štirimi klubi odprta pot v enotno republiško ligo, ki bo formirana drugo leto. Tretji predstavnik Gorenjske — Iskra se bo moral vrniti v nižji razred, ker ena sama osvojena tokas iz trinajstih tekem ne za-doša za družbo najboljših. Vrh lestvice se bistveno ni spremenil. Trije vodeči so ponovno zmagali in s tem šc bolj razjasnili sliko o zmagovavcu. Po vsej verjetnosti bo prvi Slovan, medtem ko bo naziv vicešampio-na pripadal Olimpiji. < ostalih dveh članih druge slovenske odbojkarske lige -- zahod. Domači Triglav si je z zmagama s o.O nad Izolo in Brestanico zagotovil tudi letošnjo udeležbo v tem tekmovanju. V ligi pa bo igralo tudi moštvo iz Brestanice, ki je premagalo lanskega ligaša Izolo in si priborilo mesto v konkurenci • kvalitetnejših slovenskih odboj« I karskih kolektivov. Ob ponovnem j vstopu Triglava v drugo sloven-j sito odbojkarsko ligo upamo, da bo v novi sezoni igral vsaj tako , I dobro kot .lansko jesen in se mu j i ob, letu ne bo treba ponovno bo- j i riti za obstanek, t M. J. V soboto, 20. aprila (z začetkom ob 9. uri) in nedeljo 21. aprila (z začetkom ob 3. uri) bo v Kranju začetek republiškega prvenstva v kegljanju za posameznike v disciplini 2 X 200 lučajev. Nadaljevanje tega prvenstva pa bo naslednjo soboto in nedeljo s pričet-kom ob isti uri tudi v Kranju, Nastopili bodo vsi naši najboljši kegljači, -/. državnim prvakom Gromom na čelu ta ostalimi državnimi reprezentanti: Steržaj, Marte!ane in ostali. Prvi turnir trojk za prehodni pokal občinske zveze Lestvica — zahod: Slovan 14 13 0 1 282:155 26 Olimpija 14 11 0 3 303:156 22 Kri nr 14 11 0 3 266:150 22 Tržič 13 9 0 4 193:156 18 Mladost 14 9 0 5 264:256 1S Ajdovščina 14 6 0 S 109:104 12 Šentvid 14 5 1 8 207:297 11 Piran 13 S 0 8 244:227 10 Svoboda 13 2 2 9 196:255 6 Gorica 14 l 2 11 185:360 4 Iskra 13 0 1 12 142:273 1 Kranj — V soboto popoldne se je v telovadnici tehniške tekstilne šole v Kranju začel prvi turnir trojk v vajah na orodju. V Rezultati: ekipe — moški 1. Par« tizan Stražisče II 114.4 v postavi: Franci Cebulj, Darjan Robida, Milan Tločevar, Miloš GodJnič; 2. M. Juvan Odbojka TRIGAV OSTANE V LIGI V nedeljo so bile v Kranju kvalifikacije, ki so odločale o pre- potekal turnir brezhibno in tudi s sojenjem gorenjskih sodnikov smo bili popolnoma zadovoljni. Drugo kolo iega turnirja bo letos V maju, medtem ko se za zaključek tekmovanja še niso določili termina. Tekmovali sta samo tlve ekipi od 11, kolikor jih je na Gorenjskem, medtem ko ostalih 9 iz nerazumljivih razlogov ni prišlo na tekmovanje. Gorenjska rokometna liga Vse več tekem s 5:0 w. o. V zadnjem času se vse bolj pogosto dogaja na rokometnih igri-ših Gorenjske, da se klubi ne odzivajo vabilom na tekme (zlasti za odigran je zaostalih tekem) in jih tako izgubljajo s 5:0 w. o. V večini so to B in C moštva klubov, ki imajo svoje predstavnike žc v razredih višje tekmovanja. Presenečenje zadnjega kola je vsekakor visoka zmaga Zabnice nad favoriziranim Triglavom. Tudi poraz Radovljice na domačem igrišču nam daje slutiti neresno delo te ekipe. Moštvo Save, ki ima nekaj novih igravcev, je dobesedno pregazilo igravce Iskre B, za katere so nastopili celo igravci prvega moštva. Duplje so še vedno zelo solidna ekipa, ki izvedbi občinske zveze Kranj jej Partizan Kranj I.: Jože Eržen,, Janez Kristane, Tone Cuk, Miro Steblaj 109.1; 3. Partizan Kranj II Lado Konc, Matija Ivan, Jože Satier, Tone Humar, 106.7; ženske 1. Partizan Kranj 111.5 Branka Zorman, Milena Gregorič. Metoda Raudh, Silva Melensek; 2. Partizan Stražisče I. 108.3, Brigita Per-par, Metka Tacar, Lenčka Bene-dik, Tanja Bertoncelj; 3. Partizan Kranj II. 105.3 Duša Repinc, Jana Vanelli, Zvonka Ciglič, Milena Istenič — Posamezniki: ženske — nastopilo je 18 tekmovavk. 1. Tanja Bertoncelj 37.6, 2. Silva Malenšek, Kretnji37,5, 3. MetodR Rauoh 37,0, i. Milena Gregorie (obe Kranj) 36.8; 5.-6. Natalija I Pavlic, Visoko 36,6 in Brigita Per-| par, vStražišče 36,6. Rezultati na posameznih oro-I djih: bradlja: Bertoncelj in Rauch . 9.3, gred Bertoncelj .9.4. prosta va-I ja Gregorič*9.5, preskok Berton-; celj, Malenšek, Zorman 9.5. , MOŠKI - 1, Darjan Robida, I Stražisče 38,2, 2. Tone Cuk, Kran.i 37.9. 3. Franc Cebulj, Stražišč* 36,9, 4. Miro Steblaj, Kranj 36.5, j 5. Milan Kočevar, Stražisče 36.3 j Rezultati na posameznih orodjih j - bradlja 1. Robida 9.7, drog Robida. Cuk 9.6, prosta vaja Robida 9.7, preskok Cuik 9.5. Nastopilo je 26 tekmovavcev. • M. se vse bolj bliža osvojitvi prvenstva. Vrstni red v konkurenci: Duplje 14 točk, Radovljica 10, Sava 10, Zabnica 8, Triglav 8, Križe 8, Savica 6, Storžič 4. Lestvica: Duplje Mladost B Sava Radovljica Tržič B Križe Zabnica Savica Tržič C Storžič Iskra B 14 13 0 1 250:164 26 13 9 0 4 313:200 18 14 9 0 5 338:191 18 14 8 1 5 239:205 17 14 7 1 6 253:214 16 14 7 0 7 256:263 14 14 8 0 0 272:243 12 14 5 0 9 190:210 10 14 5 0 9 143:236 10 12 4 0 8 149:220 8 13 2 0 11 133:267 4 M. J. Šahisti za pokal maršala TITA Kranj — V nedeljo je bil v Kranju odigran izbirni brzotur-nir štiričlanskih ekip. Podobna turnirja bosta tudi v Radovljici in na- Jesenicah. Prvo plasirane ekipe s teh turnirjev, si pridobijo pravico do nadaljnjega nastopa v tej konkurenci. Izvedbo turnirja v Kranju je prevzelo ŠD Kranj. Sodniškemu zboru so se prijavile naslednje ekipe: članska in mladinska ekipa SD Kranj, DPD Svobode Stražisče. DPD Svoboda Cešnjica, kranjska gar-nizija in sindikalni podružnici iz Iskre in Tekstilindusa iz Kranja. Pogrešali smo ekipo Planike, katere udeležba bi gotovo prispevala k zanimivosti tekmovanja, saj je v njej nekaj prav dobrih igravcev, ki bi se gotovo borili za najvišje mesto. Tako je premočno zmagala (s 4 in pol kocke razlike) članska ekipa SD Kranj. Ugodno je presenetila tudi mladinska ekipa, ki je v tej razmeroma močni konkurenci osvojila tretje do četrto mesto in dobila dvoboj z drugo plasirano ekipo Iskre t rezultatom 5:1. Z vztrajnim in sistematičnim delom, bodo kranjski mladinci gotovo dosegli še dosti lepše uspehe. Rezultati: 1. SD Kranj (Bukovac, Bertoncelj, Misjak, Longer) 19 točk; 2. Tskra 14.5; 3-4. SD Kranj in DPD Svoboda Stražisče 13.5; 5. garnizija Kranj 10: 6. Ti-skanina in 7. DPD Svoboda Cešnjica 6.5 točke. ~~ M. D. Konec vandalizma na Govejku GOVEJK — Na skrajnem južnem predelu škofjeloškega pogorja raste in vzcvete spcmfuadi lepi Blagavev volčin, ki je pod strogim varstvom in ga je pre povedano trgati. Vendar vise to nekaterih izletnikov, ki jih jc v lepi Jučniškj dolini posebno ob sobotah in nedeljah na pretek, prav nič ne ovira, da ne bi trgal: tudi te izredne redkosti v na.\ flori. Da ne bi to cvetje popolnoma izginilo, sta vodstvi Planir sfcih društev Skofja Loka in Medvode sklenili poslati v te kraje številne člane »Gorske straže«, ki imajo nalog najstrožje nastopat, proti vandaiskemu ropanju redke gi cvetja. — R. 64 r a JQyyies ^ Nina o\ Iern kazal nroe-, vendar sem navzlic temu čutil, to Vendar , • Dejal sem Paulu: >>Kda' "»j bi bil tukai? 0dS°-°rej?« • saj vendar sploh ne vem za to smešno zgodbo. Kdaj, Zahl -Pal zgodbo. , Je: ^edvčerajšnjim ... morda ob četrt na osTnih ...« ^^PodmHBrUIrimer''u: *Ta;krat sem bil vendar v kinu.« hL^ark 3o j!?1^,1' gosP°d Holden, saj sploh nočem več tistih • Plačal bom bencin, toda recite vendar, da ste bili *Uka»t -nehaj ast ^ledii Dreb«da7tJ!,*J ŽC vehdar- Paul. Nisem bil tukaj. Ta stvar B BodjSa??er . Val Se^.Pljunek J« premor. k nenadoma spet zažvižgal. Pljunil je na tla in Dr, 1e in rU4 i '"^-Piatom. Pot« S6dmi uri.« ' cadillac J« bn torej tukaj. Predvčerajšnjim . *BilTcm?Y'lk Jenatočil bencin,< . »Ost*. v kinu« obline vendar ,^ voznik? av*to. C S?6-«,. Pač, vem »Sai tU,!'n belo srajco... mirni, Holden. Nadaljuj, Paul. Kako je bil imel je rjavo obleko ... zeleno sploh nimam rjave obleke!« sem zakričal. : Nc razburjajte se tako hudo, človek! Saj vam nihče ne bo nič storil!« •Vztrajati moram pri zahtevi, da je treba to reč takoj razjasniti.« »Pri tem vam ni treba vztrajati. Sam se pošteno zanimam zanjo.« Bminmer je vzel iz žepa debelo listnico in potegnil iz nje trideset mark. »Najprej denar. Tukaj. Preostanek je zate, Paul.« vNočem vašega denarja, gospod Brummer! Želim, da bj mi verjeli!« je obupano vzkliknil fant. »Da, da, da, že prav, kajpada ti verjamem.« Brummer je stopil bliže. Obstal je tik pred menoj in mi. lep čas požvižgaval v obraz. Potem je dejal: »Domov.« »Saj ste vendar hoteli...« »Niste slišali? Domov!« Zatem sva pričela igro, v kateri zmaga tisti, ki lahko naspromkiu deli časa zre v oči; jaz sem izgubil in mu odprl avtomobilska vrata. Potem sem zlezel za krmilo in videl v zrcalu Ninine razprte očji in pogledal na stran pa tako v Paulovc žalostne oči in pomislil, da sem za začetek storil ogromno, res ogromno. Toda zatem sem v zrcalu videl Juliusa Brummerja in njegov pogled me je spet postavil pokonci. Kajti Brummer ni več požvižgaval, ni več brundal in se ni več smejal. Bled in prepaden je sedel na sedežu in se bal — vendar še ni vedel, česa. Kmalu bo izvedel. »Bodite pripravljeni, če vas bom poklical,« je dejal Brummer. Izstopil je in odšel proti vili. Po nekaj korakih se je obrnil in nahrulil svojo ženo: »Pridi že vendar, pridi!« Nina je obstala pred menoj in strmela vame, kot da me Še nikoli ni videla. Zdaj jc zlezla vase in poslušno sledila svojemu možu. Strmel sem za njima, dokler nista izginila, pa odšel v svojo sobo nad garažo, potegnil na . svetlo steklenico konjaka in izpit pošten požirek, vendar le enega. Sedel sem k oknu in čakal. Pol ure zatem je prispel doktor Hilmar Zorn. Potem sem videl, kako sta se z Brummerjem sprehajala spodaj ob jezeru. Mali odvetnik je nosil svetlo modro obleko. V medli svetlobi slabotnega jesenskega sonca so se lesketali njegovi beli lasje. Brummer je tu in tam obstal in živahno krilil z rokami. Mali odvetnik mu je pomirjevalno prigovarjal in potem sta spet hodila dalje ob vodi, med pisanim listjem in jesenskimi podleski in trohnečo travo. Sled- njič sta se oba prav nenadoma odpeljala v Zornovem avtomobilu. Uro kasneje sta se vrnila. Kmalu zatem je pozvonil telefon. Dvignil sem slušalko in zaslišal sem njegov glas, ta surovi in sočasno prestrašeni glas: »Pridite v mojo delovno sobo.« Med kuhinjo in vežo je bil kratek hodnik z dvema vratoma. Ce so bila vrata na obeh straneh zaprta, prostor sploh ni imel odprtin. V trenutku, ko sem za seboj zaprl vrata, sem zaduhal Ni-nin parfum. V naslednjem trenutku me je objela in prižela svoje ustnice k mojim. Nisem jc videl, le Čutil, čutil sem njeno telo. Prav nežno me je poljubila. Zatem je zašepetala: »Oprosti mi zaradi tistega včeraj.« Zazdelo se mi je, da se mi majejo tla pod nogami. Vse skupaj ie bila blaznost. Kedorkoli bi lahko odprl vrata. Lahko bi prišla Mila, služabnik, ena izmed deklet, Brummer. V temi sem zaslišal Ninin ljubljeni glas: »Tako se bojim. Kaj se dogaja pri nas?« »Ne vem.« »Kdaj te bom videla?« »Jutri ob treh pri ladji.« »Prišla bom...« V naslednjem trenutku se mi je izmuznila iz naročja. Kuhinjska vrata so se odprla in zaprla. Ostal sem sam v temi. Preostal je le vonj, sladki vonj. Stopil sem v vežo, se pogledal v okroglo zrcalo in si obrisal nekaj rdečila z ustnic. Potem sem odšel k Brummerjevi delovni sobi, potrkal na vrata in jih odprl. Zagledal sem Brummerja, zagledal Zorna in zagledal šest tujih mož. šestorica je bila približno iste velikosti in starosti kakor jaz. Možje so stali v vrsti pri oknu. Soba je bila velika. Stene so obdajale knjižne police. Brummer jc mnogo bral. kajti preganjala ga je misel, da je neizobražen. Pri kaminu je stala pisalna miza. Na njej je bila velika Nininst fotografija. Lahno rne je pogrelo, ko sem jo zagledal, kajti tokm sem bil prvič v tej sobi. Fotografija je kazala Nino Brummerjevo v tesni, črni kopalni obleki na obali, mahala Je in se smehljala. Fotografija jc bila prav takšna, ■ kakršno sem videl v stanovanju Tonija \Vorma... Brummer in Zorn sta stala drug zarveji drugega. MfcU doktor je z nogo popravljal resice na perzijski preprogi. Priklonil sem s« odvetniku. » ^- G SLA SREDA, 17. aprila 19$3 Idejni osnutek BOHINJSKEGA KOTA v malem „na rešetu" nes zatišje - jutri Za vse bo poskrbljeno: miren počitek, zabavo, šport, izlete in podobno — V bližnji prihodnosti razen novih prostorov za kampiranje in manjših individualnih letoviških objektov še 500 ležišč v novih hotelih — Od »Jezera« do »Zlatoroga« po jezeru s »hidrobusom« I I I I I i Ledeniško Bohinjsko jezero je majhno, a hkrati vendar veliko. Po velikosti je podobnih jezer na naši zemeljski obli tisoče in tisoče in celo v Jugoslaviji je Bohinjsko jezero s površino 3,1 km2 na osemnajstem mestu. Kljub temu pa ta velika kristalno čttsta »luža« pomeni začetek pomembnega gospodarskega razvoja na področju turizma, ki sega že v davno preteklost. Številni prebivavci bohinjskega kota so si prav na račun turizma, ki ga je pogojilo Bohinjsko jezero s svojo prečudovito okolico že odrezali precej večji kos kruha, kot bi si ga sicer lahko. Ves dosedanji razvoj turizma v tem predelu pa pomeni šele začetek in leta in leta pričakovana prihodnost na račun turizma se Bohinjcem žele Obeta. Od leta 1959 do 1963 Pustimo vso tisto lepo preteklost, ki bi nam jo povedalo Bohinjsko jezero, če bi lahko spregovorilo samo za kratek čas. Zapisali bomo le nekaj vtisov z razstave urbanističnega načrta, ki je te dni razgrnjen v hotelu »Jezero«, o prihodnjem razvoju bo- hinjskega kota in nekaj misli, ki sta nam jih povedala Janez Rozman, referent za urbanizem in gradbene zadeve ObLO Radovljica, in Janko Torkar, predsednik bohinjskega Turističnega društva, in nekateri domačini. Načrtnejša turistična dejavnost ima v Bohinju še zelo mlade korenine. Res je sicer, da bohinjska turistična tradicija sega v davno preteklost, vendar pomeni leto 1959 za turizem v tem predelu nadvse pomembno prelomnico. Zaradi nenehnega hitrega razvoja po tem času, zlasti pa še zaradi perspektiv v prihodnosti, dobiva turizem v BOHINJSKEM KOTU vse večji gospodarski pomen. Nove asfaltirane ceste od Bleda pa do hotela »Zlatorog«, od hotela »Jezero« do Stare Fužine in v vasi zgornje doline so motoriziranim turistom približale bohinjske lepote. V zadnjih treh letih sta bila v prid turizma dograjena dva večja mostova (Soteska in Boh. Bistrica), v Boh. Bistrici bencinska črpalnica in moderno preurejen trgovski lokal, zdravstveni dom, zgrajena sta bila depandansa »Zlatoroga« in prizidek pri hotelu »Jezero« in podobno. Na Voglu že gradbišče Skica novega hotela na Voglu, ki je že v gradnji mj ove gradnje v prid nadalj-\\ njemu razvoju turizma so tudi sedaj v teku. Z gradnjo novega hotela na Voglu so pričeli že lani, prav tako pa tudi z žičnico na Vogel. Medtem ko bodo z gradnjo prvega takoj nadaljevali, ko bodo to omogočile vremenske razmere, se bodo prvi turisti z žičnico na Vogel lahko peljali že letošnjo jesen. Seveda pa bo do takrat za turiste vsaj zasilno preskrbljeno tudi na Voglu. Zgrajena bosta namreč dva večja lesena objekta; v enem bodo prenočišča, v drugem pa gostinski prostori. Za gradnjo novega hotela je podjetje »Zlatorog« že dobilo odobrene zaprošene kredite. Letos bo urejen tudi avtokamp v Ukancu in tamkajšnje križišče s parkirnimi prostori (19 milijonov dinarjev), v Stari Fužini pa bodo začeli graditi trgovino. Obetajoča perspektiva Dve želji mj apisali smo že, katere grad-J\| nje so predvidene v letošnjem letu. čeprav gre za precejšnjo vsoto denarja in nadvse pomembne objekte, bi Bohinjci letos radi začeli z gradnjo še dveh objektov: preskrbovalnega centra in zabaviščnega prostora na obali jezera pod Vrtovinom. Podrobnejši načrti so za oba objekta, tako kot tudi za številne rizcm, ves ostali del severne obale jezera do »Zlatoroga« pa ostal takšen, kot je. Prepuščen bo iznajdljivosti gostov, internim željam, potrebam... 500 novih postelj Predsednika bohinjskega turističnega društva smo vprašali, do kdaj predvideva, da bi bili lahko uresničeni vsi zamišljeni načrti. Janko Torkar nam je »Gondola, gondola, , gondola .. .«• _^ Vsak turistični kraj ima sv^ je posebnosti, zlasti še, je v neposredni bliži?-,^ snega jezera kot je Bohinjs* • Za prihodnje pa bodo tudi fj hinjci poskrbeli za posebnost, risti, ki se bodo z avtobusom P'" peljali do hotela »Jezero«, bo'^ia' toroga« s »hidrobusom«. bus« bo imel tudi občasne »Hidr°-izletni- ške vožnje ob obali'jezera s P stanišči pri novi kavarni, r ^ »Feznarskem« zalivu, kampu ' kampu II, Ukancu (2) itd. Ig hinjci so že v dogovoru s Piran. plovbo, da bi od tam dobili ta šen potniški »hidrdb"S«. I Janko Torkar, predsednik bohinjsekga Turističnega društva, in Janez Rozman, referent za urbanizem in gradbene zadeve ObLO Radovljica med ogledom načrtov v razstavnem prostoru predloga urbanističnega programa za bohinjski kot »Šaljivi« obiskovavci^ ki Spričo tolikšnih novosti naj bi v prihodnosti spr menile podobo in življenj v BOHINJSKEM KOTU, je w za sedanjo razstavo predlog3 banističnega programa (razst bo odprta še do 21. aprila) Jgj domačini in drugimi turistični delavci veliko zanimanje. Kaj nijo o "tem strokovnjaki, pra* *^ tovo ne bi bilo potrebno PlS*.' O potrebah, ki jih ima naš tu zem, smo že tako ali tako m"0^ pisali, seveda pa bomo še m° .Q Bolj zanimivo pa je, kaj meIJr0. domačini. Nekateri dajejo s *j kovnjakom koristne pred'oge drugi pa so že v skrbeh. F-v knjigo mnenj in predlogo* ^ pisal, da ga že sedaj skrb', ^ nima denarja, da bi vzdrževal hinjske znamenitosti, kar so >f ^ delali njegovi predniki, & ^ ustvarali dovolj sredstev na rjj*?J\ svoje zemlje in gozdov. M- v skrbeh, kam bo šla, k< zaradi nove ceste ob južni <*» podrli njeno hišo. Sicer sl »t ašteli smo že precej novosti, j\ ki pa še vedno pomenijo bolj ali manj skromen del vsega tistega, kar naj bi bilo v bližnji prihodnosti v BOHINJSKEM KOTU še na novo zgrajenega. Predlog urbanističnega programa za ožje območje Bohinjskega jezera zajema: zazidalni načrt letnih hišic »pod Rudnico«, v »Ribčevem lazu« in na Vrtovinu z okolico, gradnjo hotela, kavarne in zabaviščnega prostora na Vrtovinu, preskrbovalnega centra na Ribčevem lazu, ureditev gostišča pri Savici in še in še Številne druge objekte v turistične namene. Da bi bilo z ureditvijo okolice jezera čimmanj težav, je v postopku že tudi predlog o nacionalizaciji zemljišč, kar pa naj bi v bližnji prihodnosti zajelo vse področje do Stare Fužine, vključno s Staro Fužino. Ho. pa se lotimo male »turistične žehte*. 2e vnaprej me pesti strah, če ji bom kos. Doslej namreč se niso iznašli takšnega pralnega stroja, ki bi poplaknil vse madeže, ki se kljub neprestanim kritičnim izplahbvanjcm, še vedno držijo našega turizma. Za kondi-cijsko vigravanje se spravimo nad manjše spodrsljaje, v večje pa bomo ugriznili takrat, v letni sezoni, ko bo turizem zadihal s polnimi pljuči. # Pred kratkim je imelo turistično društvo Dnvjc-Mojstrana letni obrni zbor. Tako so mi hiteli pripovedovati nekateri občani, Am-yatt, to so pripovedovali s takim Jrizvokom, ko bi odkrili ne vem akšno pregreho. Strela skrtačena, mar nimajo na Dovjem pa v Mojstrani vseh pogojev za razvoj turiz-maf In če tamkajšnje turistično društvo išče . poti in" načine, kako bi privabilo v kraj čimveč turistov, potlej smemo takšnemu prizadevanju samo ploskati. Do sem — tako nergajo ljudje — jc vse v redu, ogorčeni pa so nad samim občnim zborom, ki jc bil »zaprtega tipa*. Da, natanko tako} Zbora so se hoteli udeležiti /.v.V nekateri ljudje, ki sicer niso člani turističnega društva, na moč pa jih zanima razvoj turizma v domačem kraju. No, in vse te »firbec*, ki so hoteli pasti zijala in vleči na uho (morda bi v razipravi primaknili ta ali oni koristni predlog), je predsednik društva brez ovinkarjenj postavil na hladno. Se pravi: prosil jih je, naj zapustijo zborovanje. To so se jim potegnili nosovi. Čisto pravilno! Kaj mislijo občani, da jim daje pojem »občni zbor* nekakšno vstopnico za udeležbo? Bo že sam predsednik društva rešil turistične probleme, ki jih ni malo. Sploh pa — od kdaj imajo državljani pravico prispevati v razpravi svoja mnenja in predloge? Človek jim pokaže prst, oni pa — hop! — za celo roko. Hvala lepa za tako anarhijo. Predsednik bo že sam sejal, pa tudi sam žel.. . Če pa žetev ne bo šla posebno v klas, bo seveda kriva »skupnost* ... Pravilno! 0 Pa še tole iz Mojstrane! Prosim kratek aplavz za ureditev javne razsvetljave in parkirnega prostora pred domom družbenih organizacij. Le dovoz na parkirni prostor ni najbolj posrečen. Avtomobili morajo preskočiti de^et centimetrov visok pločnik, če hočejo parkirati. Ljudje pravijo, da, nameravajo na parkirnem prostoru zaposliti skupino težakov, ki bodo avtomobile prenašali preko pregrade. Dobra in prav izvirna zamisel! • Goston podili deklet.' Ce bo to prav -*" mislite?« • Skrbi, ki so prej šalji*** ^. • resne. Strokovnjaki so v ^ • beli, da bi bil ves hrup. „$ • povzroča zabava t{irist^J& ' • območju Vrtovina, ti«"rlinJa flj vsem ostalem predelu *» f) pa bo ostala »nedotak1" ^ • In ker ljudje vendar ms° ^i- • šni, kot nekateri še vet,nb| t» « slijo, tudi ni bojazni, o» ^ • Bohinj v prihodnosti ^f,0f-0 spremenil v »dolino fi0toV° • jansko«. In ker je prav *, po- • v Interesu nas vseh, da |^fH • hinjci lahko čimprej «[* edl' • svoje želje, si sedaj l*"1,. „00' • no želimo, da bi »edonJ ^ • hinj v malem« res km*" • stal resničnost. %. BOGDAN F^0' Maketa preskrbovalnega centra v Bohinju, ki naj bi ga začeli graditi že v bližnji prihodnosti