OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine OPRAVN Б Q fl A Ii 1 NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commerical Printing of All Kinds LETO xxxvii. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 17,1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 156 ANTON VIDMAR po včeraj poročali, je Vn raučni bolezni umrl niž^' zvečer v Deaconess bol-Y A"ton Vidmar, p. d. Ko-iiia' let. Stanoval je zad- J štiri leta na 5807 Gerald let^' Ohio, preje pa 23 ђц Homer Ave. Doma je IZ Vagi Beričeva, pošta Dol g.|, ^jubljani, kjer zapušča več ^Glal je pri Leisy g'^'^ikov. 6eW _ ________ Sbvr'*^^ ^0- Bil je član društva Of i-h ^ ^ D. Z., Woodman rin ^ ^Of'ld, društva sv. Kata- ^^^29Z.8.Z.,podr.št.5Slov. dfii^ ^ Zveze in unije pivovarskih «iavcev št. 17. zapušča soprogo Mary, '» na Perko, preje StetanSič, Alice Kokal. preje Og^v ' ■ bivajoča v Sherman Poe^K odkoder pride na tini ^^^ta Stanley v Argen-'Veliko sorodnikov. Se-leta 1Q ^ Johanna Roje je umrla tek • se vrši'v četr- ob 8.30 uri iz pogreb-HoJ Joseph Žele in si- Ifev' Clair Ave., v cer- ^ida ob 9. uri in nato na ^kopališčeCalvary. )ои% CHESNICK i^j^.^^'^an's bolnišnici je prestati Chesnick, star 64 let, statiki k bi] 30C na 922 E. 144 St. Doma ske Knežak na Notranj- kov \ zapušča več sorodni--A-rneriki se je nahajal, 44 ]e pri Marquette Metal stri" Ohio, zapušča se- •-'Skrb^- Shine, ki Vrši njegov pogreb, ki se ^j.j ^Gtrtek popoldne ob 1.30 Žele • zavoda Joseph sinovi, 458 E. 152 St., na 'ShkndPadkpdwpaU&Se. ^ NA PACIFIKU ja ^ "^b^-lah vzhodne Azije div-130 ^cifiku ciklon, ki gre s Ško on ^ .^^^ine. Zajel je ameri-je Okinawo, sedaj pa' '^AMPanja DIPLOMATSKE ZVEZE MED LONDONOM IN PEKINGOM PEKING, Kitajska, 16. avgusta—Velika Britanija je priznala sedanji režim na Kitajskem. Ce je režim v drugi državi po kaki tuji državi priznan, in če ni drugih zaprek, obe državi imenujete svoje diplomatske zastopnike. Velika Britanija je imenovala v Pekingu svojega diplomatskega zastopnika, ki sicer ni bil pravi poslanik, je pa predstavljal Veliko Britanijo. Komunisti Kitajske v London niso poslali še svojega zastopnika. Ravno ob priliki, ko se mudi na Kitajskem odposlanstvo britanske delavske stranke, je kitajska vlada javila, da bo poslala v London svojega diplomatskega zastopnika, četudi ta oseba ne bo pravi poslanik. Odnošaji med Veliko Britanijo in Kitajsko se očividno zbolj-šujejo. Angleško odposlanstvo na Kitajskem dobiva dovoljenje, da si svobodno ogleda uspehe sedanjega režima na Kitajskem. Dobilo je dovoljenje, da gre v jetnišnice, kaznilnice, v šolska poslopja, bolnice, v rudnike in v tovarne. _ Tudi je bilo ugodeno zahtevi britanske delavske delegacije, da se bo lahko razgovarjala s predsednikom kitajske republike Maom. Člani angleške delegacije so priznali, da so se dosedanji razgovori s Kitajci tikali splošnih kitajsko-britanskih odnosa jev. posebno pa trgovine med obema državama. Trgovina s Kitajsko zanima Angleže v prvi vrsti. Na Kitajsko sili tudi Japonska. Angleška trgovina s Kitajsko je bila do sedaj deloma ovirana tudi z mednarodnimi dogovori, da se tako imenovano "strateško važno blago" ne pošilja na Kitajsko. Velika Britanija je v ostalem v stalnih sporih z Združenimi državami Severne Amerike, ravno radi trgovine s Kitajsko. Očividno je bil namen britanske delavske delegacije, da je šla na Kitajsko, tudi ta, da se natančno porazgovori o izmenjavi blaga, z drugimi besedami, o novi trgovinski pogodbi med Veliko Britanijo in Kitajsko. Direktorij A.J.C. V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Prosi se vse direktorje, da se je udeleže. IC 1 objayi bilo v našem listu že <3i(Jat "republikanski kan- Sovernerja James A. — ^ — v začetku on proti PROTI LAUSCHETU takoj v začetku gov. T ^•^Panje, da on proti 2 bo vodil (Irugj kakor so to delali V svoiiH ki da so bili "preveliki gen-tiče g У kolikor se Lauscheta Ostali grožnjo Rhodes in politiki do-fov. ^^^ajajo. Nekaj prime- ^^davna konferenca je bij ^' governerjev, na kateri P^soten tudi gov. ®ta, jjj ' j® reporter nekega li-ameriški črn-GtU fo^o ^^®eheta, da bi se pu-skupno z gov-^yiva^ij '^^om iz države Penn-ji Sobi Ј čaka nanj v svo-^tanjej^j °telu, kjer so bili na-^°Y^rnerji. Ta reporter, ^^jet od ohi jskih repub-^^^tečeg' potem nič hudega ki^ ^'^•uecheta spremil, v kdo bi Čakal gov. Fine. Odprl ^ đotični sobi, ko so ^akor gQ ^^ata? Nihče drugi, Talmadge iz države Plgw ' nnf#->v.:x„: _________:i. Francija na razpotju PARIZ, 16. avgusta — V vprašanju skupne zapadnoevrop-ske obrambe, s francosko-nem-ško soudeležbo, je Mendes France dosegel delni uspeh. Izdelal je posredovalni načrt tako, da bi države, ki so že odobrile prvoten načrt te skupne obrambe morale sklepati o tej obrambi ponovno. Pa tudi ta posredovalni načrt ni ugajal pristašem De Gaullea. Trije ministri, ki so zastopali "degoliste" v vladi, so odstopili. Mendes France je po radiu govoril Francozom in jim dopovedoval, da je bolje imeti oboroženo Nemčijo pod mednarodno kontrolo, kot pa izven te kontrole. Vprašanje je sedaj, kakšen bo odmev v drugih državah. V četrtek se v Brussellu v Belgiji vrši konferenca zunanjih ministrov prizadetih držav te skupne obrambe. Danes se je v Parizu trdovratno trdilo, da se bo Mendes France sestal z nemškim kanclerjem Adenauerjem in to še pred to konferenco. Zapadni Nemci namreč trdijo, da je načrt nove pogodbe Mendesa Francea za Nemce žaljiv, ker jih stavlja v to zvezo kot stranko "druge vrste." Zato je ta načrt za Nemce nesprejemljiv. DEVET LET PORAZA JAPONSKE SEOUL, Koreja, 16. avgusta —Po vsej Koreji se proslavlja deveta obletnica japonskega poraza. Koreja tudi ob deveti obletnici "svobode" še ni združena. ženske Motorični 'diskriminacije zagovornik Re- porter je hinavsko vprašal Lauscheta, da ker gov. Fine ni navzoč, mar bi se dal fotografirati z gov. Talmadgeom ? Lausche seveda ni mogel reči, da tega ne dopusti, in zamorski reporter je hitro fotografiral oba governer-ja. Sliko, prikazujoče Lauscheta, s smejočim gov. Talmadgeom, ki ima roko na njegovi rami, sedaj cirkulirajo republikanci med chijskimi zamorci, češ, glejte kak prijatelj najbolj strupenega nasprotnika plemenske enakosti v Ameriki je vaš governer Lausche! V Columbusu je republikanska stranka v svojem glasilu, ki izhaja tedensko, objavila obširno poročilo, v katerem se Lausche slika kot človek, ki je vdan pitju žganja, da izhaja iz družine, ki je v času prohibicije eksistirala na račun trgovine z žganjem. Omenjeni list celo namiguje, da gov-ornerjeva žena Jane rada pije, akoravno je znano, da se ona nikdar ne dotakne alkohola, zlasti še, ker že mnogo let trpi na srčni bolezni. Če bodo take kanalske metode republikancem koristile, se bo seveda moglo vedeti šele, ko bodo volitve. Zaroka Zaročila sta se prošlo soboto Miss Valeria Kalin, hčerka poznanih Mr. in Mrs. Louis Kalin, 19450 Ormiston Ave., in Mr. Dominic Cekada, sin Mrs. Mary Ce-kada, 10214 Reno Ave. Čestitamo! Г>ооооооооооооооо<^ Vile гојетсш VPRAŠANJE "BELIH OVRATNIKOV" TUDI V SOVJETSKI ZVEZI V Sovjetski zvezi mladina, ki Je končala srednje ali \išje šole, zahteva položaj zase. Ce Je že študirala, potem naj gre v urade, ne pa na ročno delo. Sovjetska vlada pa se s to mladino ne strinja. Ker ima gospodarski načrt, ki se mora Izvesti ali je komu prav ali ne, je na primer poslala na deset in deset tisoče ruske mladine v Sibirijo in v druge republike, kjer je bilo treba orati ledino. Sicer pa je sovjetska vlada po svojem gospodarskem načrtu tudi za letos predvidela, da gre 168,000 srednješolcev na delo v industrijo. List "Komsomol Pravda" napada to mladino, ki se otepa ročnega dela. Ce hočete nadaljnjo izobrazbo, pojdite na večerne tečaje, pravi list. Obenem pa grozi tej uporni mladini, da se bo z njo zgodilo tole: Odvzel se ji bo dostop na šole, poslani pa Mdo v tovarne in rudnike. Mesto sovražnosti naj govori dobrota! Ameriška pomoč poplavljencem v Evropi je po. službo zoper divja-je kitajska vlada ALICE MASARYK V USA WASHINGTON, 15. avgusta —Hčerka pokojnega predsednika češkoslovaške republike Tomaža Masaryka dr. Alice Masa-ryk je prišla meseca novembra leta 1950 v Združene države. Registrirala se je le kot "na obisku." Živela je v New Yorku. Verjetno ji Amerika ugaja in je zaprosila, da se ji dovoli živeti tu stalno. Predalnik Eliftenhower ji je to željo izpolnil. Alice Masaryk je sestra Jana Masaryka, ki je bil v Pragi na skrivnosten način ubit. Stara je 75 let. Iz bolnišnice Mrs, Josephine Stwan se je po prestani operaciji vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 1016 E. 72 St, Najlepše še zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji jo lahko obiščejo sedaj na domu. Iz bolnišnice se je povrnil na dom Mr. John Maizel, 1140 Norwood Rd., kjer ga znanci sedaj lahko obiščejo. ZADNJE POPLAVE SO ZELO PRIZADELE TUDI KITAJSKO BERLIN, 16. avgusta—Predsednik Eisenhower nudil pomoč tudi državam sovjetskega bloka, ki so bile po zadnji povodnji hudo prizadete. Formalno je šla ta ponudba Vzhodni Nemčiji in pa Madžarski. Vladi obeh držav, četudi so pod komunistično vlado, ste predlog Eisenhower-ja s hvaležnostjo sprejele. V Berlinu samem se nahajajo zastopniki Mednarodnega rdečega križa, da se z vzhodno nemško vlado porazgovori j o, kako naj se praktično porazdeli ameriška pomoč med vzhodno nemške poplavljen-ce. Poplav ni povzročila samo Do-^-- nava, ki je prizadela ogromno obrambeno škodo Bavarski, Avstnji in Mad- nje valov žarski, marveč tudi narastle reke v Vzhoф^i Nemčiji. Že v Avstriji se je pokazalo, da gredo roko v roki okupacijske oblasti, Rusi in Amerikanci, ko je šlo za reševalne akcije in prvo pomoč poplavljenim. Predsednik Eisenhower je ponudil izdatno pomoč v obliki živil, ki jih ima ameriška federalna vlada na razpolago. Tako v Vzhodni Nemčiji, kakor na Madžarskem je bilo od začetka precej odpora v vrstah komunistične stranke. Končno sta verjetno iz taktičnih razlogov obe vladi pristali na to, da sprejmejo ameriško pomoč in izrazijo Eisenhowerju hvaležnost. -f Poplave so divjale tudi v Aziji. Zelo so bile prizadete državi Iran in Indija, od poplav pa ni bila izvzeta tudi celinska Kitajska. Zadnje poročilo iz Kitajske daje temno sliko o škodah, ki so jih povzročile poplave. Tudi komunistična Kitajska ima svoj gospodarski načrt, ki naj se izvede v petih letih. Poplave na Kitajskem bodo izvedbo tega načrta celo odložile. Kitajska vlada ima v gospodarskem načrtu tudi ta načrt, kako se bodo uravnale struge kitajskih veletokov; kako se bodo zgradili obramben! nasipi. Tujim posetnikom je kitajska vlada rade volje razkazovala te načrte in dela, ki so se že izvršila. Veletoka Yangtze in Huai sta prestopila bregove ter zalila na tisoče akrov agrarne zemlje. V "MANJŠINSKI OBRAČUNI" V CLEVELANDU Vile rojenice so se zglasile pro-šli četrtek pri Mr. in Mrs. Michael Selan, 368 E. 328 St., Willowick, O., in jima pustile krepkega sin-čka-prvorojenca, kateremu so dali ime Robert Michael. Tehtal je sedem funtov in pet unč. Mati in dete se dobro počutita v Forest Hills Clinic bolnišnici. Tako so postali stari oče in stara mama Mr. in Mrs. Louis Feme iz 1048 Addison Rd. ter Mr. in Mrs. Michael Selan st. iz Fly Creek, N. Y. Čestitamo! V Clevelandu je nastopil pred madžarško narodnostjo ' bivši predsednik madžarske vlade Fe-renc Nagy. Madžari v Clevelandu so priredili "madžarski dan." Na zborovanju sta bila navzoča tudi governer Ohio Frank Lausche in župan mesta Clevelanda Cele-brezze. Oba sta navzoče pozdravila s kratkim nagovorom. Ko sta se odstranila in ko je nastopil Ferenc Nagy, je prišlo do medsebojnega obračunavanja. Klicali so se med seboj kot morilci in podobno. Sedaj—kdo je morilec? Ferenc Nagy je predstavnik madžarskih grofov, njihova vlada v predvojni Madžar-.ski je bila znana. Madžarska je sedaj pod komunističnim režimom, na Madžarskem so nastanjene močne sovjetske čete. # Judovski rabin Armond Cohen je bil na študijskem potovanju po Evropi in na Srednjem vzhodu. Po povratku v Ameriko je izrazil svojim judovskim vernikom dvoje zaskrbljen]. Prvo se tiče novega nemškega podviga, ko stopa Zapadna Nemčija na plan kot velesila, ki se bo tudi oborožila. Cohen je trdil, da ta Nemčija vzbuja na splošno po zapadni Evropi veliko zaskrbljenost. Druga skrb Cohena je veljala Arabcem in Judom v Palestini. Tudi Arabci se oborožujejo, kar skrbi Jude v Izraelu. Arabce da podpirajo Amerikanci, ki jim dajejo orožje na razpolago. Če listamo po ameriških ma-j gazinih in časopisih, opazimo, da { gre za široko razpredeno debato | o tem, ali naj se dopusti, da se Nemci znova oborožijo. Iz posameznih izjav lahko sklepamo, da so Amerikanci nemškega pokole-nja postali pogumni. Njihove zahteve so jasne in na splošno te, da ni nobenega razloga, da bi pustili še nadalje Nemce neoboro-žene. Tudi da nima nobeden pravice, da bi jim odrekal oborožitev! stavila sto tisoč delovne moči, da ponoči in podnevi branijo nasipe. Ogrožena je industrija v industrijskih mestih Hankov, Wudshang in Hanyang. Uničena je letošnja žetev. Poljski pridelek je večna skrb vsakokratne kitajske vlade. Da Kitajcem primanjkuje hrana, je notorna stvar. Odtod tudi stare želje po kitajski ekspanziji v kraje, ki so znani kot žitorodni. Kitajska se industrializira. Po svojem sistemu nasilno ukazuje oddajo poljskih pridelkov, da lahko hrani industrijsko delavstvo. Na drugi strani potrebuje Kitajska ravno poljske pridelke za izvoz, da plača uvožene stroje. Poplave, ki so začele nastopati meseca junija in ki so najhujše v zadnji zgodovini Kitajske, povzročajo tako krizo na vse strani. Vprašanje je, kdo Kitajski lahko pomaga. O Sovjetski zvezi je znano, kar je pripoznavala tudi uradna vlada, da vlada tam pomanjkanje hrane. Vlada v Moskvi je napravila obširen načrt, kako zboljšati kmetijstvo in pridelek. Ni torej pričakovati, da bi prišla pomoč v živilih iz Sovjetske zveze, zlasti ne, ko gre na Kitajskem za milijone, katerim je priskočiti na pomoč s hrano. Tudi Indija Nehruja ni sposobna, da bi priskočila z izdatno pomočjo. Indija sama se sicer tudi v kmetijstvu modernizira, za enkrat pa rabi še pomoč od Amerike. Odnošaji med komunistično Kitajsko in Združenimi državami so sovražni. Ni torej pričakovati, da bi Združene države pošiljale potrebni živež Kitajski, ki je udarjeha po poplavi. Ali je kaka nenadna sprememba možna ? Ali ne bodo govorili zgolj politični interesi ene ali druge države ? Krožek ši. 2 Prog. Slov. članice krožka št. 2 Prog. Slovenk so vabljene na redno sejo v sredo zvečer, 18. avg. v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 uri zvečer. Razprodaja pohištva Velika letna razprodaja pohištva v mesecu avgustu je tudi letos v teku v poznani A. Grdina in sinovi trgovini s pohištvom na 15301 Waterloo Rd. Cene na vsej hišni opremi so bile znižane in prihranili si boste lepe vsote če se poslužite te prilike in nadoknadite vašo opremo z dodatnimi komadi. Veliki prihranki se nudijo tudi pri nakupu peči, hladilnikov in modrocev. ZADNJE VESTI Lopo hladno vreme se nam obeta. Najvišja temperatura l)o 75 stopinj, najnižja pa 54 stopinj. Včerajšnja nevihta je zajela ves severni del Ohio in tudi Cleveland, V Clevelandu je na zapadni strani in to pred svojo hišo na Foresttlale Ave, hot*4 71-letn! Steven Prokop popraviti električno žico, ki je bila v viharju pretrgana. Pri tem ga Je ubil električni tok. Mesto Cleveland je imelo kraje, ki so bili brez luči polnih šest ur, telefonske žice so bile pretrgane. Sicer pa v Ohio nevihta ni terjala smrtnih žrtev. Včeraj je bil zdravnik Samuel Sheppard puščen na svobodo proti kavciji .$50,000. Samuel je šel takoj v bolnico v Bay VUlage, kjer je pred aretacijo ordiniral. Clevelandska policija Je bila zelo nejevoljna. Če Je kdo v zaporu pod sumom umora, sploh ne more na svobodo, tudi če bi dal kavcijo, pravijo v Clevelandu. Sicer pa če bo porota za obtožbo, l)o v tem momentu zdra\Tiik Sheppard ponovno aretiran. Neka razporočenka, Mrs. Jessie M. Dill iz Painesville, O., je policiji izpovedala, da se spominja na neko žensko, s Itatero se Je slučajno seznanila pred kakim mesecem dni pred umorom Marilyn Sheppai^d, ki ji je povedala, da frtia v Californiji prijatelja ter da bo od svojega moža zahtevala raz|)oroko. Ženska ji sicer ni po-v<4lala kdo Je, ampak Mrs. Dill trdi, da je slučajno videla njeno ime v papirjih, ki da jih Je neznanka imela v svoji ročni torbici. Policija je sprejela njeno pričevanje s pridržkom, ker ženska je govorila s Sheppardovo družino p redno je šla k policiji. Spodnja zl)ornica v Washing-tonu je včeraj sprejela zakon, ki jemlje komunistični stranki vse pravice in privilegije, je pa nekaj razlik med sklepom senata in spodnjo zbornico, zato je šel ta zakonski osnutek iz spodnje zbornice zopet nazaj v senat, ki bo o isti stvari razpravljal danes. Zapadno evropski obrambi preti popolen razpad ako se ne zgodi na francoski strani nekaj izrednega. Sedanja francoska vlada je k načrtu kot Je bil že sprejet od vseh držav razen Francije in Italije, dala svoja dopolnila, katera pa smatrajo vse druge države, ki so voljne pristopiti k t< J obrambi, za nesprejemljive. Vsa stvar Je dramatična. Nemški kancelar Adenauer, ki j«^ bil na počitnicah, Je dopust prekinil. Belgijska vlada Je že uradno (Mlkičnila francoski načrt. Ameriški senator Wiley je danes odletel v Evropo, da se s Francozi, Angleži in Nemci raz-govarja o položaju. Danes glasujejo delničarji podjetji Studebaker in Packard o tem ali naj se obe podjetji združite ali ne. Pogoji za združitev so ugodni. Cena kavi na delielo je padla pri funtu za dva do deset centov. Odvisno je od kakovosti in vrste blaga. V podrobni prodaji se bo cena kavi znižala v mesecu septembru. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznasalcu in po pošti v Clevclandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ____________________________________________ --------------------------------------------$10.00 For Six Montiis—(Za šest mesecev) __________________________________________ 6.00 For Three Months—(Za tri-mesece)________________________________ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) __________________________ For Six Montiis—(Za šest mesecev)________________ i' or Tlirec Montiis—(Za tri mesece) ________________________ ..$ia.oo - 7.00 _ 4.50 Ertered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post OXficc at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress oi Majixh 3, 1879. GRE ZA MOGOČNE SENATORJE! (2) ■ • Ameriški senat, pravilno senatorji, so politično važen faktor v stranki, kateri pripadajo. Vsaka stranka ima sicer svoje vodstvo, toda senator kot tak, ki ima ravno radi svojega sedeža v senatu izredno veliko moč in oblast, je faktor zase. Na strankinih konvencijah, ko gre za predsedniško in podpredsedniško kandidaturo^nominacijo, stopajo v ospredje senatorji kot kandidati. Leta 1956 imamo zopet predsedniške volitve. Senatorji, ki se hočejo uveljaviti pri letošnjih volitvah, hočejo imeti besedo tudi pri predsedniških volitvah leta 1956! Volitve v senat v letošnjem letu bodo nekak uvod v predsedniške volitve leta 1956. Tako trdijo v Washingtonu. Volitve v senat, razumljivo, da tudi v spodnjo zbornico, pa so važne radi ameriškega notranjega političnega življenja. Težave ameriškega predsednika s kongresom, v prvi vrsti s senatom, so znana stvar. Predsednik pač sedi na svojem mestu štiri določena leta. Pri izvajanju svojega programa, ko gre za zakonodajo, pa je odvisen od večine obeh zbornic. Vzemimo slučaj sedanjega predsednika Eisenhower j a. Kot republikanec bi moral računati na republikansko podporo v spodnji zbornici in v seriatu. Ameriški senatorji republikanci pa so programsko vzeto med seboj tako razdvojeni, kakor še nikdar v zgodovini njihove stranke. Prva glavna delitev je ta, da so nekateri za Eisenhowerja, drugi izrazito proti njenju! Druga je ta, da so republikanski senatorji p oogromni večini zoper zunanjo politiko kot si jo je zasnovala Bela hiša s pomočjo državnega tajnika John Foster Dullesa. Tretja se tiče notranje zakonodaje kot take. Tudi na tem polju je med republikanskimi senatorji polno skupin, večina pa je socialno politično vzeto orientirana na desno, dočim ima v tem pogledu Eisenhower v senatu večjo zaslombo pri demokratskih senatorjih! Tekoče zasedanje kongresa ni bilo plodonosno. Politični opazovalci v prestolici naravnost trdijo, da bo na demokratski strani volilni program tudi ta, da naj pride v senat delazmožna demokratska večina, kar bo v prid Ameriki kot celoti. Zanimiv je nadalje komentar, da si take demokratske večine v senatu verjetno želi celo sam Eisenhower! So gotove države, kjer senatorski kandidat lahko računa na svojo večino, pa naj gre za repubhkanca ali za demokrata. Presenečenja seveda niso izključena. Toda dosedanje primarne volitve so potrdile, da gre za neko "tradicionalno politiko" in tradicionalno glasovanje gotovi stranki v prid. . Trdi se, da bo šlo za pet ameriških držav in to so Kentucky, Michigan, Minnesota, Illinois in Ohio, kakšnega senatorja bodo pri letošnjih volitvah poslale v Washington, ali republikanca, ali demokrata. Primarne volitve v državi Kentcyky so pokazale, da vodi s prepričevalno večino demokratski kandidat Alben Barklcy, ki ima za seboj zelo lep popisan politični list. Z ogromno večino je porazil republikanskega kandidata Johna Cooper j a! V Minnesoti so poteguje za ponovno senatorsko izvolitev Hubert Humphrey, ki jo avtor zakonskega načrta, da se v Ameriki prepove komunistična stranka. Ta zakonski načrt je senat že sprejel. Proti ni bilo oddanega nobenega glasu. Zoper njega kandidira republikanec Val Bjorenson,-ki seveda kot republikanec uživa podporo Eisenhowerja. V Illinoisu se je pojavil zoper znanega demokrata Dou-glasa republikanec Meek, ki uživa podporo republikanca Eisenhowerja. Napeto gledajo na položaj v Ohio. Tu si bosta stala nasproti sedanji poslanec republikanec George Bender in Thomas Burke, prejšnji župan mesta Clevelanda. Ugibanja so zanimiva. Najbolj zanimivo pa je vprašanje, s kako silo se bo za bodočega senatorja Ohio zavzel governer— Frank Lausche. L. UREDNIKOVA PO$TA Priprave za piknik EUCLID, Ohio — Člani kluba Ljubljana, oziroma odbor, se pr-av pridno pripravljajo za letni piknik, ki se vrši v nedeljo, 22. avgusta na George Kaliopovi farmi. Ker bo to prvi piknik kluba v letošnjem poletju, je občinstvo prav prijazno vabljeno. Čas hitro beži pred nami. Potrudimo se še enkrat, da v tem poletju gremo na zabavo v prosto naravo. Kmalu bo prišlo mrzlo vreme in ž njim dolga zima, ki nam zapre vrata v prosto naravo. Ne bom sedaj podrobneje opisoval tega piknika—bo že poro-čano še pred nedeljo. Za sedaj samo toliko, da vabim vse prijatelje in prijateljice, pripravite se na ta veseli piknik. Pri klubu imamo res samo vesele člane in članice, ki se skupaj shajajo vsaki mesec na rednih sejah. Torej, še enkrat, na svidenje na George Kaliopovi farmi v nedeljo, 22. avgusta. S prijateljskim pozdravom France iz Ljubljane. Za Adamičevo ustanovo EUCLID, Ohio — Mr. Anton J. Terbovec je prispeval $5.00 za Adamičevo ustanovo in sicer v spomin pokojnega prijatelja Frank Arko v No. Madison, Ohio. Najlepša hvala! John Zigman, blagajnik. Iz življenja naših ljudi po Ameriki DENVER, Colo.—Mrs. Valentina Milavec je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je dne 4. julija umrla v Baču pri Šent Petru na Notranjskem njena ljubljena mati Ana Tomšič, po domače Kuclevka, stara 90 let. Tam zapušča dve hčeri in sina, tukaj pa sina Michacla Tomšiča v Oleanu, N. Y., v Dcnverju pa prej omenjeno hčer Valentino Milavec, dalje sedem vnukov in vnukinj. UNIVERSAL, Indiana — Kristina Verhovnik je dobila iz Dolne Nemške vasi na Dolenjskem v Sloveniji poročilo, da se je v kamnolomu smrtno ponesrečil njen brat Franc Kostanjevec. Pokojnik je bil rojen leta 1903 in bil 30 let zaposlen pri delu na cesti, oziroma v kamnolomih. Na dan nesreče je popoldne odšel v kamnolom, kjer je že imel zvrtane tri luknje. Z njim so bili tudi njegovi trije otroci. Štirinajstletni Rafael je pomagal očetu vlagati mine, Anica in Jožek pa sta stala na cesti. Oče in sin sta zažgala mine in se umaknila kakih 100 čevljev daleč v zaklon. Dve mini sta kmalu eksplodirali, tretja pa je odpovedala. Kostanjevec je šel pogledat, da jo vnovič prižge, takrat pa je mina eksplodirala. Kostanjevca je zadel kamen in ga vrgel nad 20 čevljev daleč po bregu. Rafael je ostal pri poškodovanem očetu, Anica in Jožek pa sta poklicala ljudi na pomoč. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, kjer je naslednji dan na poškodbah umrl. Zapustil je devet otrok in soprogo, brata Jožeta in v Ameriki sestri Kristino Verhovnik v Uni-versalu, Indiana, ter Anno Gaz-voda v Indianapolisu, Indiana. MILWAUKEE, Wis.—V staro domovino se bo dne 20. avgusta za stalno podal Rudi Arko. ALI VINO ŠKODUJE ZDRAVJU? Francoski borec proti alkoholizmu Alfred Sauvy, ki vodi Zavod za demografsko proučevanje (Institut de Etudes demo-graphiques) je v časopisu "Population" objavil podatke o svojem raziskovanju med občinstvom o učinku vina na zdravje. Vprašanim je postavil vprašanje: "Ali mislite, da je vino koristno zdravju?" 8 na 10 vprašancev mu je odgovorilo "da." 7 jih je bilo mnenja, da je vino hranljivo; 9 na 10 misli, da je neobhodno potrebno težkim telesnim delavcem. Mnoge je spravilo v zadrego vprašanje: "Ali mislite, da so tuji delavci, ki ne pijejo ne vina ne piva v nekaterih državah v slabšem položaju kakor francoski?" 55% pristašev vina je odgovorilo z "ne;" 17% z "da" in 28% jih sploh ni odgovorilo. 22% jih je odgovorilo, da vino ni potrebno športnikom; 33%, da je škodljivo in 27%, da je koristno ali neobhodno potrebno. Med vprašanci izpod 50 let je bilo število tistih, ki so odgovorili, da je vino športnikom škodljivo, mnogo večje kakor število zagovornikov vina. Zanimivo je, da je bilo med ženskami mnogo več nasprotnikov vina kakor med moškimi. ZANIMIVOSTI Pokol knezov, ki so ga zakrivili štirje veliki dahije beograjskega pašaluka v drugi polovici januarja leta 1802, je lepo opisal Filip Višnjič v svoji znani pesmi "Začetek upora proti dahijem." Pokol knezov je bil pravzaprav eden glavnih povodov, da so se Srbi dvignili proti Turkom. Nasilje dahijev nad njimi je bilo preseglo že vse meje. Med pokolom so ubili mnogo knezov in ugled-nejših ljudi. Natančno število žrtev ni znano. Nekateri zapiski pravijo, da jih je bilo 150. V nobenem zapisku pa jih ni naštetih manj ko 70. Dahije so torej pobili nad 70 najuglednejših Srbov. # Labinska rudarska republika je svetal pojem v zgodovini naših narodov. Nastala je marca 1921 kot odpor proti nečloveškim ukrepom Italije zoper Slovence, ko so fašisti ugledne narodne borce zaprli in internirali na Sardiniji in v drugih koncentracijskih taboriščih. Labinska republika je imela šestčlansko vlado, ki je opravljala vse javne posle na področju labinskih rudnikov. Nad mesec dni je bila četrtina rudarjev pod orožjem. Labinsko republiko so zadušili 6. aprila 1921, ko so Italijani poslali proti njej vojaštvo in vojno ladjo, katere posadka je zavzela Krnjic in ga zažgala. BOGATA UNITED FRUIT CO. WASHINGTON, 15. avgusta —Ob priliki zadnjih uporov v republiki Guatemala v Srednji Ameriki se je imenovala pogosto ameriška družba United Fruit Co. S svojim delovanjem ta družba ni omejena le na Guatemalo, ali Srednjo Ameriko, marveč tudi na Južno Ameriko. V španskih republikah nosi špansko ime La Frutera. Objavljeni so bili podatki o delokrogu te družbe. Prejšnja vlada v Guatemali je družbo razlastila in ji odvzela 239,000 akrov zemlje. Ta zemlja še ni bila obdelana. Družba United Fruit Co. sama je ena največjih ameriških družb, ki obratuje v tujini. Nje- no premoženje znaša v dolarski valuti $579,349,484, ima pa okrog 100,000 zaposlenih. Njen glavni posel je pridelovanje in razpečavanje banan. Kjer so vremenske prilike ugodne, kot na primer na Cubi ali Jamaici, se peča s pridelovanjem sladkorja. Družba razpolaga z lastno trgovsko mornarico, ki šteje 65 tovornih ladij. Skupno poseduje 2,692,989 akrov zemlje, ima lastnih železnic 1,514 milj, lastno brzojavno službo, 20,000 konjev in mul ter 57,000 glav živine, če je ta družba prizadeta v eni od španskih republik v Srednji ali Južni Ameriki, se oglasijo njeni zastopniki širom zapadne poloble tako, da se sliši . . . Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE Te dni je minilo dve leti, kar sem začel pisati za Enakopravnost. Vsak teden po en članek to nanese v dveh letih nad sto člankov. Ni pa to vse, kar zmorem. Pisal bi lahko po en članek vsak dan v letu. Ampak nimam dobro za koga. Naši ljudje so navajeni pred vsem dopisov. In slednji gleda, če ni kje kake vrste, koder bi bil on omenjen. Kakšni dopisi so taki, da ni druzega notri kakor imena oseb, ki jih nikdo ne pozna. Pa tudi če bi jih poznali, moramo vedeti, da ime samo ne pomenja ničesar. In zato je daleč najboljše, da se ga izpusti. Tako delajo pri drugih narodih in ne bi škodilo, če bi tudi pri nas vpeljali to lepo navado. Bili so časi ko smo vsprejemali dopise, ki so bili kaj vredni. Vsaka naselbina bi bila lahko imela vsaj po enega dopisnika. On bi bil v stiku z ljudmi in bi sporočal vse, kar je vrednega, da se natisne. Pravim, kar je kaj vrednega—povdarjam pa, da semkaj ne spadajo imena. Včasih je bilo na svetu tako, da je imel vsak list svojega urednika, kateri je odločal, kaj se dene v list in kaj ne. Nadalje, koliko se vzprejme od vsakega dopisa. Poglejte, kaj se godi danes z našo staro domovino. Zadnjih par let gredo ljudje v stotinah tje in vsak drugi ali treji bi rad povedal vsemu svetu, da je bil tam. Kje bi bilo to? No v Ljubljani. Z Ljubljano se vselej začne naša stara domovina, potem pa gre par ur vožnje na vse strani. Navadno najamejo kak velik avtobus in gredo najprej na Gorenjsko, od tam na Primorsko, eni zopet rajši na Štajersko—po drugi strani pa nazaj. Lepa tura je to, če bi ne bila popisana že vsaj stokrat. Da sta Bled in Bohinj lepa kraja, ve že vsak otrok. Človek rad bere parkrat, magari desetkrat—toda uživati to hrano od dne do dne je vse-jedno malo preveč. Če bi imeli urednike pri listih, mislim take urednike, ki se zavedajo svojih dolžnost napram naročnikom in bralcem, bi večino dopisov moi ali zavreči ali pa tako okrajšati, da bi prišlo samo tisto v list, kar še ni bilo pri-občenega. Tako je vsaj bilo poprej, dokler niso prišli dopisi v pravila. Je sicer pisano pri eni jednoti, da priobčuje dopise in poročila, če so po njegovi razsodnosti za priobčitev. Ampak tega ni več danes. Vse pride v list, dobro in slabo, pametno in neumno, resnično in lažnjivo, pravilno ali napačno. Potem si pa urednik umije roke in osuši s tem, da dene podpis osebe, katera je poslala dopis. Ampak to ne drži. Resnica je ta, da mečejo ta kinevredni dopisi slabo luč na urednika samega in vso organizacijo. Kar ni vrednega za priobčitev, bi se moralo črtati. Veste, list je lahko nekaj lepega in vrednega za narod, če je dobro urejevan in ima zmožnega urednika. Res, dobrih in zmožnih urednikov ni več dosti med nami, ampak nekaj nas je pa le. Jaz vem za ljudi, ki imajo vse te darove, pa jih gotova klika ne pusti v javnost. Vzrok je ta, ker so si upali imeti svoje prepričanje glede ene ali druge stvari. Nismo narod, ki bi lahko gledal resnici v oči. Kdor pri nas vsega ne hvali, kar pride na mizo, tisti ni dobrodošel. Vsak hoče biti hvaljen za vse dobrote tega sveta, ki pridejo v obliki jedače In pijače kot uvod v tisto tragikomedi-jo, ki ji pravimo "puštertanc." Ko sem pisal za zedinjenje Enakopravnosti in Prosvete, sem misil pred vsem na to, da bi poklicali naše zmožne osebe iz pri-vatnosti v javnost. Razdelili bi si potem delo tako, da bi bil vsak zase v svojem delokrogu, in sicer svoboden pod vsemi pogoji. To se pravi, da ima vsak zase pravico imeti svoje prepričanje in ga tudi zagovarjati v javnosti. Vem dobro, da bi bil lahko en do- ber dnevnik med nami, ki bi imel nekaj ugleda tudi v stari domovini. Veste tam mora človek res nekaj znati, predno piide ali more v javnost. Tukaj smo pa tako daleč padli da, je že vsak "pisatelj," kdor piše in kar že piše. Jaz sem mislil tako, da bi se najložje zedinilo Enakopravnost in Prosveto, ker imata oba lista dosti skupnega polja. Vselej ni bilo tako. Prosveta je bila leta in leta strogo socijalističen list medtem ko je Enakopravnost zastopala ameriško demokracijo, kakor jo zastopa še danes. Prosveta je stremela za tem, da doseže jsvoje zahteve potom organizacije — socijalistične stranke. Enakopravnost pa potom direktnega apela na ljudstvo. Lista sta se ločila po sredstvih za dosego svojega namena, ne pa v namenu samem. To živo resnico vidimo najbolj v tem, da je eden izmed največjih demokratov propagiral in dosegel skoro vse tisto, kar so zahtevali socijalisti. Mislim tukaj na nepozabnega F.D.R., za katerega vem, da ni treba polnega imena. Tako sta prišla lista Enakopravnost in Prosveta do skupne zmage. Ker je v življenju tako, da ni nikdar vse doseženo, za kar se človek bori, bi bil konečni namen skupnega dnevnika eden in tisti. V ti skupni poti bi se lahko zedinili ker smo v Ameriki. Mi ne smemo pozabiti, da je to naša nova domovina, da smo si vzprejeli njene zakone. Mi imamo demokracijo, četudi je oblika naše vlade republikanska. Ustava naša je dovolj obširno in na vse strani segajoče sredstvo, da lahko dosežemo vse, za kar se borimo. V tem nam je najboljši vzgled pokojni FDR. On je izpeljal to, kar je bilo v programu socijalistične stranke, izpeljal kljub temu, da ni bil nikdar njen član. Mi smo dovolj dolgo lovili slepe miši in bi bil že čas, da sami sebi natočimo čiste pijače. Leta našega dela in naših žrtev je šlo po vodi. Ali bi ne bilo samo prav, da izkažemo tudi svojo hvaležnost tisti domovini, ki nas je vz-prejela v deset in stotisočih ter dala prilike, da si je slednji opomogel, kdor si je hotel? Kar je bilo socijalističnega med nami, je kar nekam izginilo. Ostala pa je neka senca, ki ni ne jasna, ne izrazovita. To senco vidim vselej, i kadar čitam Prosveto. Spada med "naše zadeve" ali med "naše pristaše" in hoče nekako vzprejeti zase nekaj druzega, kakor je bilo tisto, za Jiar so se nekdaj borili socijalisti. Kaj in kdo je ta senca, je vseeno, če veste ali ne. Glavno je to, da pridete zopet na svitlo, i ostanete pri tem, kar nam je dala nova domovina. Povdarjam še enkrat, da je naša demokracija dovolj široka, da se v nji lahko rešujejo vsa vprašanja, politična, ekonomska i druga. Kaj imajo drugod po svetu, nas nič ne briga. Naš princip za skupen dnevnik bi bila ustava in zakoni naših držav. Veste, je tako. Človek, ki piše, nosi gotovo odgovornost do svojega naroda v vsem, kar zastopa. če je naš narod v Cleve-landu na glasu kot najboljši med vsemi, kar jih je prišlo semkaj, zakaj bi tega ne povedali in ne pokazali. Prišli smo semkaj tako revni, kakor cerkvena miš. Če se danes pelješ po raznih krajih Clevelanda, vidiš povsod naš narod. Priden je in smotren, in če je le količkaj prilike, naš človek uspe. In vse to dosegamo v Ameriki, to se prav), v Združenih državah Severne Amerike. Tisoči naših so uspeli, ti tvorijo naš narod, ne oni, ki so propadli ali se izgubili. Da nismo popolni v Ameriki, to vemo sami. Ne samo, da nismo, tudi nikdar ne bomo. Človeško delo je vedno tako, da rabi večne poprave. To vse pa spada pod napredek. Karkoli je novega na svetu je vselej to nadomestilo za tisto, kar je postalo staro. Klub vsem napakam, kar jih imamo in jih bomo imeli v bodoče, pa rečem lahko z mirno vestjo, da ni nikjer na svetu državne skupine, ki bi bila enaka naši. Zato pa, kar imajo drugi, jim kar pustimo. Držimo le to, kar je našega, zakaj tukaj je polje, koder je rastel naš napredek in sicer za posameznike in za skupine. Ali bi ne bilo lepo, ko bi imeli skupen, dobro urejevan dnevnik, ki bi nadomestil oba—Enakopravnost in Prosveto. Pišem zato, ker se bojim bodočnosti. Pripovedujejo sicer, da gre prosperiteta kar dalje med nami. Da dela na 63 milijonov ljudij, da služijo ljudje take plače, kakor nikdai poprej. Vse to je dobro, dokler gre. A nekje se vendarle neha. Imamo en velik dokaz med sabo in ta je, da dela primeroma petdeset ljudij za vse potrebe od sto ljudij. Z drugimi besedami bi se reklo, da polovico človeštva sp|o ni treba, da dela. V preteklosti je bilo dosti, če je človek delal to liko, da je imel sam zadosti- Da nes so pa stroji tisti, ki zalagajo trg, da je vedno vsega več. pomeni, da bo kmalu preveč. , pa potem? Ali bomo reševali ^ ko, kakor rešujejo problem šega farmerja, ki nosi leto za tom milijone ton vsega. kar je pridelal, nosi, pravim v državna skladišča, koder čaka, da razgubi po širokem svetu. Vjdi^ je tako. Poprej smo delali še \ ojsko, zato je bilo toliko naioci • Vojna naročila so pošla--^'^^ se, a kako dolgo. Pravijo tisti, ^ nekaj vedo, da bo konec tega e ta nad sedem milijonov Ij^ ' bi-ez dela. Kratkomalo, nekaj s kuha ker tako, kakor je šlo zdaj, ne more dolgo naprej- ^ nas zajame tako nepripravlJ®" ' kakor smo ? Kaj gre prvo od še, kadar začne zmanjkovati la ? Kaj druzega, kakor listi- ® je že tisti dolg, za katerega s^ misli, da je vsejedno, ali se S plača ali ne? To je pa dolg naročnini. Veste, mi smo do zdaj doka^ dobro izšli iz vseh bojev, 1" vodijo naše države za svojo dočnost. Ni pa rečeno, da bi en krat ne zašumelo, pa bi o n kaj žrtev. Mislim tukaj žrtev. Na vse se je treba P^P^a ' Ijati, ker nikdo ne ve, kaj bo p^^ neslo jutri. Resnica je ena-nas vse skupaj varje—dobro našega naroda v Clevelandu, der smo več dosegli, kakor ka ra koli druga naselbina v praznovanje uradne petdese riki. To vemo vsi. In zato se nice SNPJ slavilo v Clevelandu i zdi tU; esti ne kod drugod. Zato se mi di pravilno, da se izkuša pren SNPJ tje, koder je bila in od koder je bila potem šena brez vsakega sklepa v žavo Illinois. Če bi se to zgo i vem za gotovo, da bi se tudi i _ šilo vprašanje skupnega dnev ka in to brez tistih "senc," ki lijo, da bodo vrinili svojemu n rodu nekaj tistega, kar med "naše zadeve," ali, če hoc "naši somišljeniki." Tako čutim, da moramo st(^^^ nekaj za našo lastno bodocn Danes je še čas in bo mogoče nekaj tednov ali mesecev- J® položaj tak, da lahko vdari čas in sicer s tako silo, da ne sploh mogoče več pomoči- Je rej ena pot, da bi se združila sta Enakopravnost in Reševati bodočnost lista s da se jamra, "ja, bo treba ne ukreniti, da se ohrani . • • Se ne bo nič ohranilo prazno- sa- mo—to moiamo storiti mi i, jaz, ti in vsi drugi- Za en mi izkušajmo to, kar svetujem-ne pojde, bomo pa izkušali druzega, zakaj potov je vec-mo hitimo,—da ne bo prekas kakor je že za marsikaj.-^^__^ Oglašajte v - "' Enakopra^^stosj^^ ^ООО ENAKOPRAVNOST BTRAN a OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO tHEEWO, BOY! (Na zdravje, dečko! Pozoren opazovalec je kaj hi-re?da je razstava pri-Angekr televizije. je z radijskimi ■P«№i.ibi prenasiSen. besed o letalski raz- jo T ima svojo tradici- ^ '^at je bila na letališču majhen de-k ogledal v poletu skill tipe letal, od šol- helikopterjev do naj-(Јђеу '• ^G&ktivcev. Atrakcija polet Nevilla Dukea, ki je Д poskusnega pilota, svetov,!' P'^Gj dosegel nov letu n ' v horizontalnem ^чкеа^ ^^^^^tivnem delta-lovcu. '^°ristil^° '^azne tvrdke takoj iz-kaj j svojo reklamo. Ne-delaii ' ^ ^^jegovcm letu so že kadi cigarete, ki ^^jska politika Zdai пд v »NinJ /f "Gkaj za naše go-go ijj ■ ^Giodčna politika, bla-nji jjg Nobeni, naši gospodi-jed po ^ ^^Gtoval, naj pripravi receptu. Kajti ■^^ntov"'" ^^°ženj njenih "abo-bi prenesla nobena gospo^: . ' prenesla nobena vide^ ® krokodiljo kožo. Na ^"gleška kuhinja taka asa, m lez var slemen' nič. Izredno po tojg morda celo boljša, kakor ^ Vara. Glavnega hra-^'^^buie ^ — masti — ne Zornogt nič. Izredno po кц K; Posvečajo Angleži zajtr le r,K;i„.. . r 1 ^setft obilen in okusen. Po-kt, gg J^vilno! Preden greš de-Pijača i ° ! Najvažnejša Dlani £ čaj. Pijejo ga naj-Šča dnevno. Nadome- (čez ljubljansko je -- GOODBY, SIR! — Zbogom, gospod!) ni!) in druge pijače celo na zabavah, Vino, žganje in temu podobno j s tam drago — luksuz. Ne vem, kako bi gledali v restavracijah gosta, ki bi si naročil liter vina. Tudi cigarete so drage; 20 cigaret stane 4 šilinge 6 penijev (160 deviznih dinarjev). Hrana stane približno toliko, kakor pri nas. Za 3 šilinge se že najeste, če si izberete skromnejši lokal, sicer pa plačate tudi funt za kosilo (840 deviznih dinarjev!). Teden je Angležem važna enota. Tedensko dobivajo plačo, odplačujejo dolgove, odmerjajo najemnino itd. .. . Velemestni promet Promet je^v Angliji nenavadno živahen. Mnogo hudih nesreč bi bilo vsak dan, če bi ljudje ne bili skrajno disciplinirani. Predvsem vzbuja pozornost organizacija železniškega prometa. Iz Londona odpeljejo vlaki vsako uro v isto smer. Paziti moraš, da se ne odpelješ mimo svoje izstopne postaje, ker se vsi vlaki ustavljajo na istih postajah. Zapornic v Angliji ni, kajti železnica ne ovira drugega prometa. To omogočajo številni nadvozi in podvozi. Londončani se poslužujejo v mestu taksijev ali podzemeljske železnice (Underground), pogosto tudi značilnih dvonadstropnih avtobusov. Podzemeljska železnica ima sedem prog, avtobus 265, trolejbus okoli 200. Trolej-bus pride v poštev predvsem za predmestje. Omenil sem že, da je promet usmerjen po levi stra- Millions of Children in Danger! Many flr.hools dmigeronely over-rrowdcil; quality of education threatened! If there WR.4 evpr a time when America's children needed the very best schools and facilities, it is now ! Yet, in many communities, obsolete schools are stagKcring under the tremendous postwar increase in ehiidren. It stands to reason that if America is to remain strong and free, its future citizens qnd leaders must get the best possible training under the best possible conditions. As citizens, we cannot fail either our children — or America. School Boards, P.T.A.'s, and local citizen.s groups are doing their best — but they need your support and help! In cooperation with The Notional Citizens Commiition for 'he Public Schools, this advertisement is sponsored by ENAKOPRAVNOST &pl Ohi the shriek of slim jets and Гопу г 01 Slim jeib auu J^ationai °'^ulky bombers, the 1954 Wenb. Show over Labor G at of September 4, 5 and ^ill dra, » ' birthplace of aviation, Starti,y ®0'П00 motorists. the progr^ morning at 11 o'clock, the events in the air and ^®fvicg- Ground by the four armed Ar^ Force, Navy, Marines P.^®4es present the newest SOHIO ®ftd Ar^ Force, Navy, Marines Manes anri"7i^''^ present the newest ^ "c "reti^.r. most recent operational developments in one gigan- ri."typical nation." Alii, the air events, along with'traditional Thompson, Ben-|op Air F°"' ^(^"cral Electric and Sohio trophy flights, will be the abov'^'^^ close-formation fighter team, the Thunderbirds, pic- Peyton Municipal Airport, ----------------------------- ^''osses u g 2g "to-parking, is located at Vandalia, where U. S. with its thousands of spectator 40 ni ceste, kar tujca zlasti pri prehodu čez cesto precej moti. Da ne pozabiš na to posebnost, te opozarjajo nešteti napisi in stekleni stebriči sredi ceste, ki se ponoči svare: "Keep left!" (Drži se leve!) Pešci imajo privilegirane prehode, imenovane zebra. Šoferji vozijo tod zelo previdno. Videl sem celo, da se je ustavila kolona avtomobilov zaradi mačke. Šofer prvega avtomobila je izstopil in jo v naročju odnesel na bližnji pločnik. Šele potem je veletok mestnega življenja nadaljeval svojo pot. Posebnost so nedvomno motoristi in šoferji, ki še nimajo šoferskega izpita. Vsem v svarilo in vednost imajo na sprednjem in zadnjem koncu vozila tablico z veliko rdečo črko L. — London ima 11 železniških kolodvorov, ki so vsi po vrsti slepi. Promet med kolodvori posredujejo avtobusi oziroma podzemeljska železnica. Izgubiti se kljub temu ne moreš, če si le pismen, zakaj na vsakem koraku te spremljajo številni napisi-vodiči. Obiralec sadja Prijetnega življenja v tovarni je bilo kaj hitro konec in s kolegom sva se začela pripravljati na odhod. Čakala sva le še na povratno vozno karto. Ker je od nikoder ni bilo, sva se odločila, tudi dneve nepredvidenega bivanja v Angliji čim koristneje izrabiti. Po mnogih neuspelih kombinacijah sva odšla obirat sadje na neko farmo, 20 milj severno od Cambridgea. Naselila sva se v mednarodnem študentskem delovnem taborišču (National Union of Students) in spoznala drugo stran angleškega življenja, tipičnega za kapitalistični družbeni red. Na vsak korak živo nasprotje prejšnjega najinega življenja v tovarni. Tam višek udobnosti, tu spanje v platnenih šotorih, na vojaških posteljah. No, pa saj se temu privadiš, razen tega si "in continuo" na svežem zraku! Bolj so naju zadeli drugačni delovni odnosi in organizacija dela. Še nikdar v življenju nisem toliko garal kakor v študentskem delovnem taborišču. Kaj drugega mi tudi ni kazalo, če sem hotel imeti ob tednu nekaj šilingov več. Novi sostanovalci so bili občudovanja vredni. Med njimi je bilo največ Nemcev, razen njih pa si lahko opazil študente vseh narodnosti, tja do študenta z Novih Hebridov. Namesto z gentleman-skimi manirami in vljudnim občevanjem sem se moral zadovoljiti s precej prostaškim obnašanjem svojih delovnih tovarišev. V novem okolju sem bil prikrajšan tudi za angleško konver-zacijo. Tu bi se lahko učil vseh drugih jezikov, le angleščine ne. Uradni jezik v taborišču je sicer angleški, a če ga ne znaš, ničesar ne pridobiš, prej obratno. Zaradi hladnih dni smo se morali topleje oblačiti. Podnevi nas ni zeblo, ker smo trdo delali, hladne pa so bile^noči pod šotori. Zato sem se zjutraj češče slekel kakor oblekel. Zanimiva jo tudi jutranja budnica. Šef taborišča hodi od šotora do šotora in prebuja speče tako, da udriha s kolom po šotorskih krilih. Zmeraj sem se zbudil že pred njegovim razbi-janjbm in ga z odporom pričakoval. Že po prvem udarcu sem za vpil; "Ali right, good morning!" Na moje voščilo mi je seveda tudi šef taborišča vljudno voščil dobro jutro. Vse te dni sem obiral jabolka. Trojica ljudi je zaslužila tri funte dnevno, če je nabrala za 104 zaboje jabolk. Seveda pa- to ni bilo ravno lahko____ Tako sem torej zadnje dni v Angliji preživljal med nebom in zemljo. Ker mi je zmanjkalo domačih cigaret — tu stane 20 cigaret 4 šilinge ali 120 deviznih dinarjev — sem si kupil pipo in jo pridno prekladal med zobmi, da sem se zamotil. S kolegom sva bila resnično vesela, ko sva končno, po štirinajstdnevni zamudi, le dobila vozovnici. Med potjo proti domu sva se pomudila v Munchenu in Salzburgu, da poskusiva znamenito pivo. Kar je res, je res, zelo nama je bilo všeč! Rada sva se zatekla v kako staro gostilno, v Munchenu zlasti v tisto, ki datira iz 1328 leta, v Salzburgu pa v ono, ki se nasmiha žejnim potnikom že od 1616 leta. Salzburg, Mozartovo mesto, je s svojim gradom zelo, zelo podoben Ljubljani. Ta podobnost je še povečala najino domotožje. Resnici na ljubo moram priznati, da je po dveh mesecih in pol bivanja v inozemstvu le prijetno priti domov. Saj pravi tudi angleški pregovor : "There is no place like home!" Ali po naše; "Cez dom ga ni!" Na koncu naj razložim le še nenavaden naslov reportaže. Ne mislite, da sem se hotel pohvaliti s povečanim besednim zakladom! Rad bi poudaril le značilni odnos Angleža-businessmana do potroššnika. V spomin se mi je namreč vtisnil tale, na zunaj sicer nepomemben dogodek; Pridem k brivcu. Ta me prešerno pozdravi: "Cheerio boy!" (Na zdravje, dečko!) Ko me ostriže, mu dam 6 penijev napitnine. Brivec me uslužno pospremi do vrat, jih odpre in se poslovi: "Good by, sir!" (Zbogom, gospod !) Tine Željeznov. (Po "Delavki enolnostl") Usodna otrplost Tržačanov Ni dneva, da bi ne prinesel kakšne novice glede pogajanj o Trstu, ki so tajna. Navadno je težko soditi o verodostojnosti raznih poročil. Iz razgovora predsednika FLRJ Tita s predstavnikom "New York Timesa" in poročila ameriške agencije "Associated Press" iz Londona pa se da vsaj približno presoditi v kakšni meri je Jugoslavija pripravljena popustiti pred pritiskom angleške in ameriške diplo- V NAJEM ENO OPREMLJENO ' SOBO SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU FANTU. Za naslov se poizve v uradu tega lista HIŠE NAPRODAJ FARMA NAPRODAJ PRODA SE FARMO, FARMSKO ORODJE IN HIŠO S 6 SOBAMI. 8 AKROV ZEMLJE. NAHAJA SE NA RT. 20 V PERRY, O. Za podrobnosti pokličite PErry 3-430 Westport Ave., od E. 200 St. Lep bungalow s 4'/:> sobami; gorkota na plin. Garaža in dovoz. Cena $15,500. KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030 macije. Jugoslavija bi se odpovedala tržaškemu pristanišču, ako bi zahodne sile—predvsem Amerika bile pripravljene financirati graditev novega pristani šča med Koprom in Piranom (menda pri Izoli) in železniške povezave nove luke z notranjostjo. Cona B ostane Jugoslaviji, a meja cone A nasproti Jugoslaviji in coni B bi se morala popraviti v prid Jugoslaviji (Associated Press trdi, da zahteva Jugo-vija Bazovico in Hrovatine v Miljskih hribih, medtem ko ni izjava maršala Tita tako konkretna in pušča odprto vprašanje obsega obmejnih popravkov). Slovencem, ki bi ostali pod Italijo (v Trstu in okolici). bi se zagotovile politične, kulturne in gospodarske pravice. Ta načrt so menda pripravili na pogajanjih med Angleži, Jugoslovani in Američani v Londonu; prav te dni naj bi ga angleška in ameriška diplomacija sporočila Italiji. Italijanski tisk že zdaj poudarja, da Italija ne more sprejeti tega predloga. Boljše je, da ostane pri starem —status quo, kakor pravijo diplomati. Italijani računajo da imajo že danes dejansko vso oblast v coni A (razen policije) v svojih rokah in da bo zadostovalo nekaj let da popolnoma zdrobjo odpor Slovencev in italijanskih indepen-dentistov, zlasti z naseljevanjem in gospodarskim pritiskom. Med tem naj bi vprašanje cone B ostalo odprto. Morda utegne nastopiti trenutek, tako računajo, ko bodo lahko segli še po coni B. Celo bivši faši&ti zagovarjajo zdaj ohranitev Svobod, ozemlja rajši kakor da bi Italija količkaj ugodila jugoslovanskim zahtevam. Značilno je, da prav Nenni, vodja italijanskih socialistov, ki sodelujejo s Togliattejevimi ko minformisti, napada v svojem osrednjem glasilu rimsko vlado, Amerike in Angleže, naj izpolnita svoje obljube glede Trsta in da ne zahteva dovolj odločno od Istre. Težko je reči, kaj nam prinese bližnja bodočnost, Associated Press poroča da je angleška diplomacija za to, da se tržaško vprašanje prepusti organizaciji Združenih narodov v primeru, ko bi se Beograd in Rim ne sporazumela. Z gotovostjo, ki jo potrjuje diplomatska zgodovina, lahko trdimo samo to, da je za Tržačane usodna pasivnost, s katero spremljajo proces, na katerem odločajo o njihovem življenju. Vprav tragično je tudi to, da so se vodstva tržaških delavskih množic polastili ljudje, ki pred italijanskimi nacionalisti iskreno branijo svoje neomadeževano ita-lijanstvo in da je velik del slovenskih delavcev prepričan, da se pod njihovo zastavo bori za Svobodno tržaško ozemlje. Glede rimske politike pa velja, da še danes noče priznati da leži Trst prav v Tržaškem zalivu, ki ga obdaja slovenski svet in da ta svet mora imeti izhodišče na morje ali v samem Trstu—kar bi bilo najbolj naravno—ali kje drugje v Tržaškem zalivu. Poleg tega je Trst pristanišče Srednje Evrope in velikega dela Balkanskega polotoka, ne pa Italije. NAPRODAJ Plinski grelec Brilliant Chief, skoro nov, se proda po nizki ceni. Novi je stal $125. Ima pihalnik. Vpraša se na 1107 EAST 68th STREET HE 1-4053 Delikatesna trgovina naprodaj. Ima C 2 licenco. Nahaja se na Superior Ave. Moderna oprema in stanovanje ter zaloga. Dohodki od poslopja pokrijejo plačila. Se mora . videti. Lastnik gre v pokoj. Dajte ponudbo. CE 1-9703 PRODA SE hiša s 6 sobami, v dobrem stanju. Forne? na plin in druge udobnosti. Hitremu kupcu se proda po zmerni ceni. Vpraša se na 1018 East 76th Street IŠČE SE dve sobi s kuhinjo; neopremljene. Z garažo če je mogoče. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pusti naslov v uradu tega lista. "Grška diplomatska bomba." V razgovoru z ravnateljem "New York Timesa" je predsednik grške vlade gen. Papagos obsodil italijansko diplomacijo, ki hoče preprečiti sklenitev vojaške zveze med Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo, dokler se v njen prid ne reši tržaško vprašanje. V Rimu so to izjavo označili za "grško diplomatsko bombo." Predsednik ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko je na zborovanju Zveze komunistov Slovenije napadel rimsko politiko, češ da odbija sporazum z Jugoslavijo glede Trsta. GOTOVO ŽELITE za vas ali vaše sorodnike v Jugoslaviji naročili pisalni ali računski slroj (typewriter or adding machine) ter k tem spadajoči trak (ribbon). Imamo tudi vsakovrstna nalivna peresa: Singer ali nemški šivalni stroj, italijanska in nemška kolesa (bicikle). dunajske radio aparate, ki so zelo cenjeni in dobri. Pri vsakemu naročilu je všteta carina in poštnina do zadnje poštne ali železniške postaje prejemika. Vsa pojasnila dajemo brezplačno. Obrnite se na: BALKAN TRADING Export & Import Co. (Strukel Bldg.) 10 BOYLSTON ST.. Hempstead L. I.. N. Y.. IVanhoe 6-7752 MANDEL DRUG GO. 15702 WATERLOO RD. bo zaprta za en teden od srede, 18. avg. do četrtka 26. avg. To bodo naše prve počitnice v 28 letih. Najlepše se zahvaljujemo vsem cenjenim odjemalcem, ki smo jim bili na uslugo z lekarniškimi potrebščinami tekom teh dolgih let, in skusali vam bomo postreči enako točno in zadovoljivo tudi po naših počitnicah. m* mttumpt MOUND OBSERVER CORK , CALL CIVIL piFKNtI j Merrily you roll along with extra money rolling In! You're in for happier holidays when you own U. S. Savings Bonds Hiše naprodaj Na BLISS AVE. — Za 4 družine, v najboljšem stanju. Klet pod vso hišo. Lepa lota, garaža za 2 avta. Cena....... $16,300. V Collinwoodu — Na TRAFALGER AVE. — Hiša za 2 družini, po 5 in 5 sob. Vse čisto znotmj in zunaj. Parna gorkota. Fornez na plin. Garaža za 2 avta. Lepa lota. Cena..............$17,500. Oglejte si zgornja zemljišča in dajte vašo ponudbo. Za podrobnosti pokličite KNIFIC REALTY 820 EAST 185th STREET IV 1-7540 Howi would you like to have a friend who added money to your banlc account every day—whether you were working or playing! That's the feeling you'll have if you own U. S. Savings Bonds, for Bonds earn money for you every minute of every day. They never take a vacation. U. S. Series E Savings Bonds earn an average 3% interest, compounded semiannually. And they can go on earning it for as long as 19 years and 8 months! There's a sure, simple way to save and earn money at the same time with U. S. Savings Bonds. It's the Payroll Savings Plan, and it will work for you. Just tell your pay office how much you'd like to save each week. It'll put the amount aside for you before you get your check. When enough money accu-mulates, it will buy and turn over to you a U. S. Series E Savings Bond. Why not sign up today? Even play-days are pay-days when U. S. Savings Bonds are earning extra money for you. TA# IJ. S- V... Lenart je čutil/da je nekaj narobe, a si ni mogel razložiti, kaj naj bi bilo. Spoznal je tudi, da je ta narobe sam še povečal, a spet ni vedel zakaj, niti misliti si ni mogel. V zadregi je poiskal z očmi klop ob peči, a Monika ga je od tam tako obupano pogledala, da je bil ves zmešan. Imelo ga je, da bi zagnal sejačo z bučnicami na tla, da bi se razletele na vse plati, poslal vse vkup k vragu in odšel. Le stežka si je dopovedal, da se mora premagati, že zavoljo one tam v kotu, ki bi potlej še bolj preplašeno gledala. Tedaj je Lucija vstala. Tiha, mirna, gnjecalasta Lucija, ki nima nihče nič zoper njo, a se tudi nikdo ne zmeni zanjo. Zdaj zdaj se bo znesla. Lucija si je otresla luščine s predpasnika in rekla Ani, ki je že napol dremala: "Kaj se ti zdi, ali bi ne bil že čas za večerjo? Ljudje so gotovo lačni." "Imaš prav," je rekla gospodinja in si pretegnila otrple ude. Pogledala je na uro in se ustrašila. "Jehtusna, saj je že pol dvanajstih! Nehajmo za nocoj, saj se na koncu jutrišnjega dneva tudi še drži večer." Fantje in dekleta so vstajali in se otresali luščin. Lucija je iz vseh peharjev stresala jedrca v sejačko. Precej se jih je nabralo. Še nekaj večerov, pa bo spet dovolj olja za vse leto. Za konec se je spet razživel hrup in smeh. Nihče razen Mo-nike ni opazil, da je Lenart pomagal Luciji stresti poln pehar jedrc v sejačko. Pri tem je Lucija ostro pogledala fanta, da ga je zazeblo prav do mozga, in rekla ; "Ne smeš mi zameriti, Lenart, a stori, česar te prosim: Pusti Moniko pri miru. Drugemu je namenjena. Dosedaj še nihče ne ve za vaju, zato je najbolj, da se koj skraja zarase pot od Lapor-nika do Zormana." Tako mimogrede je to povedala Lucija fantu, kakor bi mu rekla: "Drži na tej strani, da ne bova stresala." Lenart je bil rdeč ko kuhan rak. Monika je videla. Le slišati ni mogla, kaj mu je rekla Lucija. MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD LiPno opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma. , Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in-skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani. PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB PO CENI V SKLADU Z VAŠIMI RAZMERAMI. (Oskrbimo za prevoz iruplo sem ali izven mesia). 478 EAST 152nd STREET KE 1-5202," ako ni odgovora, pokličite KE 1-3177 Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči ^^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'OOOOOOOOOOOO^" TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU P-Cene so zmerne—naročila hifro zgotovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. Neznansko jo je imelo, da bi zvedela. Poizkusila je, da bi se ne-opažena prismukala do fanta. Nazadnje se ji je le posrečilo. A Lenart se je držal ko gruntar ob hudi uri. "Saj povedala bi mi bila," je jezno zamrmral in si še kar naprej otresal luščine. "Kaj?" je preplašeno vprašalo dekle. "Da imaš drugega." Lenart si je še srdite je otepal hlače, čeprav se jih ni držala niti ena luskina več. "Ne nori!" je vzkliknila Monika. "Kako moreš verjeti kai takega!" "V nedeljo te bom počakal pred pozno mašo pri Mlinarje-vih hrastih, da se pomeniva. Se-ve, če ne bo onega drugega blizu," je pristavil. Monika je že odprla usta, da bi mu odgovorila, a Lenart se je naglo obrnil k drugim fantom in zapel: "Treba bo slovo jemati--" Dve Zormanovi tisto noč nista zatisnili očesa: Lucija in Monika. Moniki je bilo, ko da je pote-mnelo sonce z vsemi zvezdami vred, da so čez noč pomrle vse ptice po gozdovih in da ji nikdar več ne bo vzcvetela nobena roža na gredici doli ob znamenju. Tako brez meje in mere je bila nje- na bridkost, da se ji je zdelo, da že sega od zemlje do neba. če jo bo Lenart zapustil, ne bo nikoli več odprla ust za pesem, nikdar več se ne bo mogla zasmejati. Potem je bolje, da prej umre, kot bi se to zgodilo. Da, resnično bo morala umreti, če se Lenart ne bo dal pregovoriti. To njeno ubogo, preživo srce se bo razklalo na dvoje.—Da, zbolela bo in legla. Ko ji bo obraz pokrila že mrtvaška bledica in ji bodo črni križ oklepajoči prsti zelenkasto posi-neli, ko bodo oči begotno lovile zadnje ljubeče poglede okoli stoječih, bodo ustnice poleg pre-sladkih Imen za trdno šepetale tudi njegovo in mu izročale zadnje grenke pozdrave. Morebiti bo tedaj prišel tudi on, pokleknil bo k njeni postelji in njune oči se bodo v tem slovesnem trenutku sklenile v sveto zvezo, ki bo držala prek smrti in groba in troh-nečega cvetja v večnost. Potem bo ležala vsa Јзе1а na belem odru med belimi rožami, bel venček ji bo trepetal nad belim čelom, bela krsta jo bo čakala pred vrati, dekleta v belih oblekah bodo dvignile to krsto na ramena. Iz te beline pa bodo brizgali curki rdeče srčne krvi, od doma pa prav do jame z žolto-rjavo prstjo. Zadnja kapljica bo kanila še v temo zadnjega doma. preden bodo krsto zadušili z zert Ijo. Samo on, Lenart, bo la ° hodil po teh njenih krvavih s e deh, samo njegove oči bodo vi dele na vsej poti rdeče ki se bodo v sončni luči blesca kakor kamen na prstanu. Bledovijoličasta jutmja ja jasnega zimskega dne je P° gledala v globoke tolmune de ških oči, ki so široko odprte s njale brez spanja. "Kaj sem jim storila, № dem?" To vprašanje je o usmiljenja tolklo v Luciji in prizanašanja zahtevalo odgov Ni bilo dovolj, da so jo vsepovsod odrivali in jo nje tudi zares odrinili na "J® i oiH ie sto samosvojo cesto; po sui j ^ pila nanjo in se je potlej do danes, čeprav je bila vses pognojena s solzami in pos Ijena s krvjo. Zdaj so jo ' j., še Kanku za par, da se bo(^ čevali iz nje po vseh brege i vlačili na vsa kožuhanja, nja, koline, žegnanja m ^ Tako bo živela podeset življenje, njeno ime bo na vseh teh ljudi, a največ ra takrat, ko bodo že na P® 1 željni smeha in norčij. Ta sedaj, na stara leta, in Se v se bodo režali njenim tro kostem. (Dalje prihodnjič) NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je po dolgi ter mučni bolezni preminula dne 14. junija ob treh zjutraj, previdena s tolažili sv. vere, naša ljubljena soproga, mati in stara mati LEOPOLDINA TERPIN roj. DURN Rojena je bila v Vipavi na Gradišču v Slov. Primorju, odkoder je prišla v Ameriko 1920; bila je članica društva V Boj št. 53 S.N.P.J. Pogreb se je vršil dne 18. junija iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., ter odtod po opravljeni slovesni sv. maši in pogrebnih obredih na pokopališče Kalvarija, kjer smo jo položili k večnemu počitku. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo za številne izraze sočutja, ki so nam bili v veliko uteho ob času težke preizkušnje. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Matija Jagru za molitev rožnegavenca ob krsti pokojnice, za sv. mašo-zadušnico, za pogrebne obrede ter za spremstvo na pokopališče; istotako se zahvaljujemo č. g. Alojzij RU" parju za podelitev poslednjih sv. zakramentov ter organistu g. Martin Rakar-ju za ganljivo Hladnikovo žalostinko. Najlepša hvala našim sorodnikom, Mr. Joseph Durn in Mrs. Mary Durn; Mrs. Amalija Kern in Mr. John Kern, ki so nam nudili vsestransko pomoč tekom dolge bolezni ter nam stali ob strani tudi ob smrti. Iskreno se zahvaljujemo vsem za krasne vence cvetja, ki so jih položili ob krsti pokojnice: Mrs. Louise Marmolya; Mr. in Mrs. Joseph Durn; Mr. m Mrs. Amalija Kern; Mrs. Jane in Dr. Boris Marmolya; Mr. in Mrs. Florence in Cliff Allen; Mr. in Mrs. Raymond in Emma Durn; Mrs. Antonija Cavdek; Mr. in Mrs. Stanley Cavdek; Mr. Victor Cavdek; Mr. in Mrs. Frank Narobe Sr.; Mr. in Mrs. Frank Narobe Jr.; Mrs. Frances Karish; Mr. in Mrs. James Marshall; Miss Lillian Karish; The Parker Appliance Co.; Društvo V Boj št. 53 S.N.P.J.; The Parker Appliance Co. Rubber Dept.; Mr. in Mrs. R. Krane; Mr. in Mrs. Louis Krapenc; Miss Hazel Namestnik. Veliko hvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs. Frank Narobe Jr.; Mrs. Mary Glinsek; Mr. Michael Anzlin; Mr. Joseph Glin-sek; Mrs. Josephine Homar; Mr. Jerry Homar; Mr. in Mrs. Emil Potočnik; Mr. in Mrs. Anton Potočnik; Mr. in Mrs. Joseph Dermasa; Miss Pauline Kenda; Mrs. Mary A. Svetek; Mr. in Mrs. Elmer Spraggins; The Parker Appliance, Rubber Dept.; Mrs. Mary Spilar; Mr. in Mrs. John Spilar; Mr. in Mrs. Peter Bukovnik; Mrs. Rose Kaporc; Mrs. Mary Bostian; Mr. in Mrs. Sylvester Rolih; Mrs. Wm. B. Riley, Zahvaljujemo se prav lepo vsem, ki so darovali za dobre ter plemenite namene: Mr. in Mrs. August Zurc; Mr. in Mrs. Joseph Spenko; Mr. in Mrs. Louis Reboly; Mr. in Mrs. Andrew Gorjanc; Mr. in Mrs. John Filipic; družina Anton in Helen Cerkvenik. Enako najlepša hvala vsem, ki so nudili svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo pri pogrebu: Mr. Anton Bokal; Mr. Anton Sadar Jr.; Mr. John Starman; Mr. Frank Narobe Sr.; Mr. John Kern; Mr. Raymond Durn; Dr. Boris L. Marmolya; Mr. Joseph Durn. Zelo smo hvaležni nosilcem krste: Mr. Anton Sadar Jr.; Mr. John Starman; Mr. Joseph Yeray; Mr. John Cesnik; Mr. Rudolph Tobias; Mr. Jack Yerina; kakor tudi Mr. Anton Sadarju Jr., za poslovilni govor ob odprtem grobu. Še posebno se zahvaljujemo pogrebnici Mrs. Mary Svetek za njeno izredno marljivost in uljudnost, s katero je tako odlično uredila pogreb, da je izdaleka presegal naše pričakovanje; vsem jo prav toplo priporočamo. Draga in nad*vse ljubljena soproga in mati, vse Tvoje želje so se izpolnile in Tvoja prerokovanja uresničila; odšla si kot velika mučenica k Bogu po večno plačilo! Počivaj v miru po dolgem trpljenju; ampak, ko bo enkrat zadonela angeljska pozavna ter naznanjala vesoljno sodbo, tedaj se boš zopet prebudila v časti in slavi, kakor nam je naš Gospod obljubil! Žalujoči ostali: ERNEST, soprog ALEXANDER, sin VERA, sinaha DONALD, vnuk LINDA, vnukinja LOUISE MARMOLYA in AMALIJA KERN, sestri; JOSEPH DURN, brat V stari domovini zapušča brata FRANC DURN in sestro JOSiPINO DURN ter več sorodnikov tu in tam. Cleveland, Ohio, dne 17. avgusta 1954.