5000 K! Impozanten je bil shod vsega kranjskega uSiteljstva dne 8. aprila. Radoatnega srca se je odzvalo kranjsko učiteljstvo pozivu pripravljalnega odbora in ni ae ustrašilo ne dolge poti in ne mnogih stroškov, ki jih je pofzročilo potovanje iz najdalnejših krajev kranjske dežele. Vse dobrohoteče prebivalstvo Ijubljanskega mesta kakor tudi dežele kranjske je želelo in še želi, da obrodi ta sbod najlepše uapehe, da doseže kranjsko učiteljstvo ono gmotno ntesilo, ki ga zasluži s svojim napornim delovanjem t šoli in zunaj šole. Ali kakor je skoro 99% kranjskega užiteljstva prižakovalo in iše pričakuje rešitve iz svojega naravnost obupnega stanja na podlagi tega shoda, tako nas je navdajala neka slutnja, neka bojazen, da ne bo ta shod imel tiatega u2inka, kakršnega bi imel v vsaki dragi kronovini, kjer ne vladajo tako podivjane politične razmere. In za to bojazen amo imeli več kakor preveč vzroka, zakaj poznamo predobro končni smoter in sploh tendenco klerikalne stranke. Nasa bojazen je bila povse opravičljiva, čeravno se nam je zatrjevalo, da bo postopalo kranjsko učitcljstvo, ki je po svoji ogromni večini naprednega mišljenja, do številno prav pičle nasprotnice ,,Slomškove zveze" do skrajnosti tolerantno. Že vsa priprava, to je pisanje glavnega glaaila katol. narodne stranke, ,,Slovenca", nas je v tem prav jako utrjevala, zakaj nSlorenec" je pisal skrajno previdno, in videlo se mu je, da mu vse one besede ne gredo prav iz srca, ki jih je pisal na naslor učiteljskega shoda. In naša alutnja je dobila realna tla takoj, kakor hitro je odprl usta deželni in državni poslanec g. Pov§e. Mož je pač poudarjal in gororil o dobrobotno8ti napram učiteljstvu, a to le v svojem imenu in v imenn deželnega glavarja, o kaki oficijalni izjavi katoliške stranke kot deželnozborskega kluba pa ni bilo ne duha ne sluha. Ako pa človek ve, kaj in koliko veljajo vsi člani katoliškega kluba napram njega voditelju, potem pa se mu poderejo najsmelejše iluzije v prazen — nič. In ko je izpregovoril predaednik krasno se razrijajoŁe ^Slomškove zveze", smo bili uverjeni, da se nismo prav nič varali v svoji bojazni. Mož se niti ziniti ni upal, da je poalanec, voljen iz ljudske volje, voljen kakor poalanec, ki je odgovoren le avojim tolicem in ki se ima klanjati le njih želji. Naša alutnja je postala meso po shodu, zakaj wSlovenec" je takoj udaril na ono struno, na kateri najrajši brenka, ako noče povedati to, česar mu je polno srce. Kako pa je katolisko narodna stranka mislila žc od pamtiveka in še in bo mislila do konca svojega obstanka o učiteljstvu sploh, to nam je povedal neomejeni voditelj te stranke, dr. ŠusteršiČ, na shodu t ,,Katoliškera domu" dne 19. aprila t. 1. In kar ta mo_ reče, to se zgodi in se mora zgoditi, ker on le predobro ve, da so ostali člani njegove stranke le mrtve marijonete, ki morajo tako plesati, kakor jim on gode. V sledečem podajemo poročilo rSlovenčevo", ki ga je objavil v sroji 88. št. z dne 20. aprila t. 1. kot posnetek iz govora dr. Šusteršiča z vsemi pritrjevanji in -dobro-klici". Evo ga: Učiteljske plače in kje bi se dobili dohodki za zboljšanje učiteljskih plač. V prvi polovici tekočega meseca se je vršil shod kranjskega učiteljstva brez razlike strank. Gg. učitelji so zahtevali povišanje plače. Tega jim ne zamerimo, ker so res slabo plačani in ima vsak človek pravico do boljše plače, posebno pa želimo boljšo plačo tistim, ki smatraje svoj poklic resnim, kar je velika večina učiteljstva, onim ki svoj poklic vrše po svoji vesti. (Dobro-klici.) Katoliško-narodna stranka je spremljala ta shod z velikimi simpatijami, in to tembolj, ker so se zahteve učiteljstva na tem shodu popolnoma v nepolitični in dostojni obliki stavile in zastopale. Nekaj pa bi svetoval posebno dostojnemu delu liberalnega učiteljstva, ki je v veliki večini. Naj učiteljstvo posteno vzgaja mladino in ne zlorablja svojega poklica zoper vero, cerkev in duhovščino. Jaz povdarjam, da je to učiteljstvo, ki svoj poklic tako zlorablja, v manjšini. Jaz svetujem večini liberalnega učiteljstva, naj vpliva, da se neha s tem početjem, ker vsak pošten človek bode pripoznal, da vera, verska in cerkvena avtoriteta so glavni temelj vzgoje vsakega naroda. (Dolgotrajno ploskanje.) Učitelj, ki tega ne pripozna, je slab učitelj (Ponavljajoče se ploskanje) in ni vreden svojega imena. (Klici: Tako je!) Ravno zgoraj označeno stališče enega dela učiteljstva nam otežkuje postaviti se popolnoma ob stran učiteljstva. Druga stvar pa je ta le: Župan Hribar, ki ima navado, da vedno jako veliko govori pri vsaki priliki, je na shodu dejal, naj se povišajo deželne doklade, da se poboljšajo uSiteljske plače. Protitemu se moram najodločnejše izjariti. (nDobro!"-klici.) Raje razbijemo ves deželni zbor, nego bi kaj takega privolili. Tu je treba iskati drugih v i r o v, a ne dežela, ampak držara naj skrbi za to, država, ki si je tako ugodno priredila šolstvo : ohranila si je vse nadzorstvo, prvo besedo, samo plačevanje je prepustila deželam. Države dolžnost je, da dobi uSiteljstvo boljše plače. A kaki bi bili ti novi viri? Eno misel že danes povem: Vpelje naj se v celi državi posebna naklada nalaSč za šolstvo, n. pr. na osebno dohodarino nad 5000 kron dohodkov dalje. Tudi boljše plačani viSji uradniki n«ij bi plačerali šolske doklade. To visje uradništvo hoče imeti vedno prvo besedotudi pri šoli, plača pa ne nic, prosto je vseh doklad. To se mora izpremeniti! (Živahno odobravanje.) Povdarjam, da menim tu boljše plačano uradništvo. Uradniki imajo največjo korist od šole vkljub temu, da zanjo ne plačujejo; še svoje otroke izkušajo oprostiti šolnine in jim pridobiti celo štipendije na škodo revnim dijakom. To delajo tem ložje, ker imajo več protekcije, nego reven dijak. (Klici: Res je!) Učiteljem naj se zboljšajo plaže ana račun premožnih stanov, in ti premožni stanovi naj bodo tako vestni, da sami izjavijo, da prostovoljno plačajo v tanamen d o k 1 a d e. (Živahno odobravanje) Dežela bi sicer morala napovedati konkurz. Tu imamo torej čisto jasno izraženo ono stremljenje, za katerim hiti vesoljni klerikalizem, da dovedo Ijudstvo in ljudsko izobrazbo v svoje omrežje. In v tem nas tndi še bolj utrjuje nekak enak govor, ki sta ga imeli zvezdi avstrijskega klerikalizma pred dobrim tednom naDunaju: dr. Luegerin princ Lichtenstein. Sicer ne vemo, je li dr. Šusteršič posnemal imenovano dvojico ali ta dvojica njega. Čudimo se dr. Šusteršiču le v nečem. Škoda, da mož ni te svoje genijalne misli sugeriral dr Koerberju takrat, ko je odgovarjal le-ta češkim poslancem, interpelajočim ga radi sankcijoniranja v češkem deželnem zboru sprejetem zakonu o izboljšanju učiteljskih plač. Pl. Koerber bi ga takrat gotovo takoj imenoval finančnim ministrom, in Bohm-Ba\verk bi dobil še tisti trenutek ,,plavo polo". — Sv. duh še ni zapustil raoža. Radovedni smo pa sedaj, kako stališče bo zavzemala trojica Detela-Povše-Jaklič, kadar pridejo t katoliškem klubu v razgovor naše težnje, in kako se bo vedla ista trojica v deželni zbornici, ako pride sploh kdaj v pretres naš položaj. In kakor je imel tovariš Jaklič pogum zasesti podpredsednisko mesto na učiteljskem shodu, in upajmo, da ve tudi za odgovornost, ki jo je prevzel s to častjo, tako pričakujemo od njega kot od tovariša, da nam pove jasno in odkrito, kako mnenje zastopa on in njegova rSlomškova zveza" napram izjavi dr. Šusteršiča, in to v svojem glasilu. Ako tega ne stori, potem ve kranjsko in sploh slovensko učiteljstvo, kaj je on in njegova arm a d a. Dr. Šusterži.u pa prav prijateljsko svetujemo sledeče : Mož, izvedi svoj načrt praktično! nSIomškova zveza" šteje komaj desetino toliko glav, kolikor slovenska katoliška stranka mež, ki imajo najmanj 5000 kron na leto dohodkov. Ti naj ustanove učiteljski sklad iz radodarnih doneskov, in ta sklad naj plačuje vse člane nSlomškove zveze" v tisti višini, kakor so zahtevali po svojem govorniku dne 8. aprila. In prepričan naj bo, da se število nSlomškarje7" ne skrči! Narodno-napredna stranka je nastopila vse drugače, akoravno ae je ,,Slovenec" spotikal, da je poslala tako malo svojih mož na dan. Nara je bila oficijalna izjava te stranke merodajnejša kakor pa vse fraze, kar jih je priobčil nSlovenec" pred shodora.