Poštnina plaCana ▼ ko to vini
*
it
Cena 2 dia
IVOVAŠ1"
Poživimo gradnjo zadružnih domov!
Solkan, 20. avgusta 1948
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ
Leto It — St. 23.
Teden zadružnih domov
Koko se naj lotimo dela v času Tedna zadružnih domov, ki bo od 20. do 30. avgusta? Odgovor ne bo težak za vse, ki so pripravljeni s svojim delom pomagati pri gradnji zadružnega doma v svoji vasi. Z aktivnostjo pri gradnji bodo lahko prav v tem času pokazale svojo sposobnost in dobro voljo tako Upra. ve za gradnjo zadružnega doma, kakor vse organizacije v vasi in s tem vse delovno ljudstvo. S tekmovalnim duhom, dobro organizacijo in množično udeležbo pri prostovoljnem delu bo lahko v tem tednu doseči pravo razgibanost na gradiliščih. — Upravičeno pričakujemo zato, da si bodo v tem tednu gradilišča napovedala tekmovanja med seboj, da bodo te napovedi tekmovanj dosegle čim večje uspehe.
Mnogo gradilišč iitfa zelo ugodne pogoje, da prav v tem tednu dokonča groba dela pri gradnji svojega doma, ga pokrije in in bo potem laže začelo z drobnejšim delom v domu samem.
Pri vsem tem opozarjamo že sedaj na to, da bo treba voditi boljšo evidenco in statistiko, kar bo omo-
gočalo rednejše dostavljanje poročil Okrajni upravi za gradnjo zadružnih domov. V kolikor nekatere vasi v letošnjem letu še niso začele z gradnjo samo, lahko izvrše vse potrebno priprave za njen začetek. Poleg tega bodo lahko tovariško organizirale pomoč sosednjim krajem.
Če pregledamo stanje na gradiliščih v našem okraju, lahko ugotovimo le, da lahko premagamo vse težkoče z dobro voljo vsega ljudstva na vasi. Do danes imamo zgrajene zadružne domove prav v krajih, kjer so bili pogoji graditve najtežji in ovir največ. Toda dobra volja in zavest delovnih ljudi je premagala vse ovire.
Mislim, da bo vsakogar v našem okraju zanimalo, koiko napreduje delo pri gradnji zadružnih domov. Doslej so pokriti:
Predmeja, Medana, Trnovo, Kal nad Kanalom, Počinj.
Pokrivajo se strehe na naslednjih zadružnih domovih:
Vrtojba, Col, Gradišče, Lokve, Pr_ vačina. Višnjevih Graditev sama napreduje v vaseh:
Dobrovo, Hum Njivice, Kostanjevica, Šempas, Miren, Rihemberk, Vipava.
Temelje betonirajo na:
Otlici.
Temelje kopljejo v:
St. Vidu, Lozicah. Srednjem Lo-kovcu, Preserjah, Batujah.
Vasi, ki pripravljajo material: Dornberg, Ajdovščina, Gornji Lo-kovec. Kanal, Vogrsko, Grgar, Vi-polže, Cerovo.
V naslednjih krajih planirajo: Osek, Kojsko, Črniče, Čepovan. Zal moramo našteti vasi, ki doslej še niso začele niti s pripravami za gradnjo, to so:
Neblo, Podkraj, Renče, Batc-Rav-ne, Banjšicp, Dobravlje, Selo, Budanje.
Naj nam bodo vasi, ki resno in z vso požrtvovalnostjo grade svoje zadružne domove prav v dneh tekmovanja za zgled. Po drugi strani pa noj služi v opozorilo seznam naštetih vasi, ki še niso začele s pripravami, Krajevnim odborom OP teh vasi. keer tudi ti nosijo del krivde za neaktivnost krajevnih uprav,
Metod.
Zena — mati
aktivno sodelui v borbi za mir!
S to parolo se žene — matere go-riškega okraja pripravljamo na vo> litve AF2 in na lil. kongres žena Slovenije. Na kongresu bomo položile obračune našega dela na gospodar* skem, političnem In kulturno-prosvct* nem polju in sicer od II. kongresa AF2 do danes. Volitve AF2 so pred* videne, v začetku oktobra do meseca novembra, toda za njih 100 % izvedbo sc moramo že sedaj temeljito priprav* Ijati.
Zena — mati ali si za mir? s to parolo moramo vzbuditi v srcu po* slednje žene samozavest in ponos. Naša organizacija je člen velike ustvarjalne skupnosti, ki sc bori za srečnejšo bodočnost naših otrok. Me srno neomajen branik svetovnega miru in čvrsta opora Mednarodni de* mokratični federaciji žena pri njeni borbi za osvoboditev milijonov žena v kolonljalnih deželah, hočemo jim biti materialno in moralno v pomoč za pridobitev naravnih pravic — ena* kopra vnostl.
Naše volitve morajo vzbuditi v marsikateri ž.oni občutek zaostalosti, da se bo zavedala, da je za časa borbe
požrtvovalno, borbeno, neustrašeno prenašala najtežje žrtve, danes pa je samo pasiven poslušalec vsako* dnevnih nalog velikega gospodarskega načrta; nekatere od njih pa so celo poslušalec sovražne propagande. Prva naša dolžnost je, da s pomenom volitev seznanimo poslednjo ženo na naši vasi. Priprave za volitve naj potekajo v tekmovanju, stremeti mo* ramo za osamosvojitvijo in učvrstitvijo naše organizacije, da bo postala aktiven faktor Izgradnje socializma v naši lepi. sončni deželi-
Kandidatke v nove krajevne odbore AF2 naj bodo žene, ki so bile za časa borbe in so tudi danes aktivne in pomagajo reševati vsakodnevne naloge in težkoče, ter so v čvrsto pomoč OF. našim zadrugam pri gra* ditvi zadružnih domov udarnice, vestne obiskovalke, matere, ki vzgajajo svoje otroke v naprednem, do* moljubnem duhu. da bodo postali pravi delovni ljudje.
2one * matere zavedajmo se, da bomo s 100 % udeležbo na volitvah do* kazale naše globoko zavest in pripravljenost za izvedbo prve Titove petletke, dokazale neomajno ljubezen do domovine in Komunistične partije Jugoslavije z maršalom Titom na čelu!	M- /*.
Povratek naših malih iz Portoroža
Da se v naši domovini vestno držimo besed maršala Tita, da je mladina najdražje, kar ima domovina, nam poleg drugega dokazuje skrb naše ljudske oblasti in množičnih organizacij za zdravje naših najmlajših. Z leta v leto pošiljamo večje število ofrok v razne kolonije, število ustanovljenih domov igre in dela, dijaških domov, jasli itd. je vedno večje.
V letošnjih počitnicah so šli otro-
Okrajm sekretariat mladtu« pri študiju poT.tftrvejja poročila maršala Tita na V. kongresu KI* Jugoslavijo
ci ludi iz našega okraja v razne kolonije. Gotovo število šibkejših otrok je prebilo svoj tritedenski oddih v Portorožu ob Jadranskem morju. Doba je bila sicer kratka, vendar so se olroci vsestransko popravili in so mnogo pridobili. Pred kratkim so so otroci iz Portoroža, kjer so bili tudi iz ostalih krajev naše republike spet vrnili na svoje domove. Čeprav je bilo težko njih slovo od morja, težko od novih pri jaleljev in tovarišev, so se vračali veseli in razigrani. NestTpno so čakali trenutka, ko bodo doma pripovedovali o svojih doživljajih.
Do Ljubljane so se vozili skupaj, od tu dalje pa so se grupe porazdelile, ena je potovala proti Novemu mestu in Črnomlju, druga proti Štajerski, naša pa proti sončni Goriški. Ves čas med vožnjo so otroci obujali spomine na prestale dneve opazovali kraje ob železnici, se navduševali nad lepo Gorenjsko, Blej skim jezerom in našimi planinami. Marsikdo, ki je poslušal te male modrijane. se je čudil njihovi bistrosti. Iz razgovorov je lahko vsak raz vi del, da so olroci zelo mnogo poleg telesnega pridobili tudi duševno.
Zastopnice AF2 so male v Solkanu lepo sprejele in drugi dan so že Prihajali starši po nje. Odkritega otročjega smeha ni hilo konec in še v spremstvu staršev so živahno čebljali in. hoteli v oni sapi povedati vse, kar šo doživeli.	V. F.
Stadij referatov V. kongresa
v našem okraja
Spremljajoč Kongres KPJ je ljudstvo v našem okraju takoj pristopilo s šo vztrajnejšim delom na vseh poljih javnega življenja k izvajanju najaktualnejših nalog. Delavci - kmetje in vsa delovna inteligenca so se dvignili s silnim poletom dela s talko odločnostjo s kakršno so nastopiti za časa NOPz, in razvili tekmovanje v vsakem obratu, ustanovi, v vsaki vasi. V času Kongresa je ta polet s konkretnimi dejanji dokazoval, da je naš delovni človek znova potrdil vse zaupanje našemu herojskemu vodstvu Komunistične partije Jugoslavije.
Danes, po končanem V. Kongresu KPJ, ki nam je podal tako široko in jasno analizo vsga dosedanjega dela od začetka razvojne poti naše Partije pa do današnjih dni in nam iz svojih bogatih izkušenj dal nove smernice za izvrševanje vseh nalog, ki se postavljajo pred vse člane naše komunistične partije, sc vsak tem bolj zaveda svojih dolžnosti tako pri delu kot tudi pri individualnemu študiju vsega Kongresnega gradiva. Tedensko se vrše studijski krožki, na katerih se prediskutirajo dosedaj še nerazjasnjeni pojmi in na katerih bo lahko vsak s poglobljenim znanjem spoznal pot naše Partije. Ta študij bo doprinesel in že doprinosa znželjeni uspeh našemu članstvu, omogočal mu bo, da se bo temeljito seznanil s celotnim razvojem KPJ in z bodočimi nalogami, ki nam jih postavlja. Naši voditelji, posebno še tov. Tito so nas mnogokrat opozarjali na to, da moramo polagati posebno skrb naši mladini. Prcmnogo-krat so, posebno po vaseh, naše mladinske organizacije le preveč prepuščene sami sebi. Zato je Okrajni odbor mladine z vso resnostjo pristopil k organiziranju študija po terenu, inštruiral je precejšnje število predavateljev v ta namen in uspehi tudi tu niso izostali.
Prav tako sc posveča v zadnjem času mnogo pažnjc ostalim masovnim organizacijam, posebej OF in organizaciji žena. S tem, da bodo vse naše Frontne organizacije spoznale in preštudirale vsehino V. Kongresa bodo mogle prenesti in konkretizirati vse delo na terenu, ga oživotvoriti in vzikladiti pri vsakdanjem življenju naših delovnih ljudi.
Oboroženi z marksistično _ leninističnim naukom, po katerem je hodila naša Komunistična partija, prekaljena v borbi in po katerem je dosegla uspehe v novi Jugoslaviji, bomo lažje in z večjo doslednostjo premagovali vse ležave pri graditvi socializma. Razdejana in oropana domovina jc pod vodstvom Partije s podporo vseh delavnih ljudskih množic začela sistematično obnavljat našo domovino in z ekonomsko borbo pristopat po poti k socializmu.
Naj govorijo sovražniki nove Jugoslavije kar hočejo, naj še tako ali drugače prikazujejo svojo idcojo-gijo — nova socialistična ideologija, za katero nam jo ves čas kazala pot Boljševiška partija SZ, jc ideologija družbe, v kateri ni zatiranih razredov in torej tudi ne izkoriščanja, temveč prijateljstvo, nesebičen odnos do skupnosti in prava patri-oisika ljubezen do domovine.
K. L
Pregled dela sindikata h podružnic našega
okraja
Na svojem rednem letnem občnem zboru Okrajnega sidnikalnega sveta Gorica, so delegati, ki so bili v podružnicah izvoljeni za občni zbor, iz poteka občnega zbora lahko ugotovili uspehe in pomanjkljivosti dela sindikalnega sveta in podružnic iz referatov ki diskusije.
Občni zbor je otvoril dosedanji predsednik, ki je v uvodu izrazil prvi pozdTav našemu dragemu maršalu Titu, kar je med zborovalci v dvorani sprožilo val navdušenja. Med prisotnimi delegati so bili udarniki iz tovarne Anhovo, zastopniki Glavnega odbora Enotnih sindikatov tov. Pipan Franca, sekretar Okrajnega komiteja tov. Primožič jožef-Miklavž in ostali gosti. Po izvolitvi delovnega predsedstva, v katerem je bil poleg udarnikov in najboljših delavcev iz podružnic tudi najstarejši delegat 76 letni cestar tov. Simčič iz Brd. Obširen referat o političnih dogodkih v teku delovanja Okrajnega sindikalnega sveta in pa kritično poročilo o njegovem delu je podal tov. Donža, tajnik OSS-a. V poročilu o uspehih enoletnega dela naših kolektivov je med drugim poudaril, da je le visoki politični zavesti delavcev in nameščencev pripisati, da se je moglo doseči že v prvem letu po priključitvi takšne uspehe. V glavnem izvršena obnova, postavitev novih podjetij, stopnjujoča delavnost že obstoječih obratov, udeležba na prostovoljnem delu, gradnja nove Gorice, pomoč pri gradnji zadružnih domov, vpis ljudskega posojila, vse to je dokaz zavesti borcev za socializem. Prav posebnega izraza, kako naše delovne množice zaupajo v svojo Partijo, je dalo tekmovanje pred kongresom KPJ, še bolj pa se je isto pospešilo po objavi resolucije Kominformbiroja kot jasen odgovor na vse klevete.
Kljub temu, da ne more nihče za-
"“■jfiil.3P£i?°Y, m Jplu sindikalnih
orgnmzacii, |c treba ugotovili, da bi bili lalikri ti tjšpefn še večji, če bi sc podružnice bolj vztrajno postavile za uvedbo norm in če bi se vršilo kulturno-prosvetno delo bolj načrtno in v večji meri. Prav zaradi pomanjkljivega kulturno-pro-svetnega dela je povzročalo še nekatero napačno gledanje na sindikat, na delo in na medsebojne odnose.
V referatu je bilo nakazanih več nekaterih tudi grobih napak pri dosedanjem delu, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. Predvsem gledanje na udarnike bo treba temeljito izpremeniti in urediti vprašanje dolž-' nosta sindikalnih forumov ir v- uprav podjetij do udarništva, racionaliza-torjev in izumiteljev. Tudi delovni nedisciplini, to je izosiankom od dela, iki so včasih zelo pogosti in tudi neupravičeni, bo treba napraviti konec.
Zaščita dela mora postati večja skrb podružnice. Vso skrb in pažnjo človeku, »ki v socialistični ureditvi družbe pomeni največ j e bogastvo, mora izražati naše sindikalno delo. Mnoge nepravilnosti po vprašanju prehrane in preskrbe so bile največkrat možne zaradi tega, ker sindikalne organizacije niso dovolj po-»male naše gospodarske politke in borbe za gospodarsko neodvisnost nase države. Tudi vprašanje fizkul-ture je bilo doslej precej zanemarjeno.
24 diskutantov se je v svojih izvajanjih dotaknilo prav vseh sektorjev dela in problemov, ki s tem v zvezi nastajajo v podružnicah. Dele g?*!, 'z Anhovega so diskutirali o ideološki vzgoji, 0 budnosti, o socialističnem tekmovanju, o nujnosti povezave z upravo podjetja, o povezavi delavca in kmeta. Bilo je na. dalje zdravo premotrivano vprašal nje prehrane in preskrbe, vprašanje mobilizacije delovne sile, vprašanje kadrov, stioikovnih 5n sindikalnih. Zelo do-bro je diskutiral o odnosih
do mladine v podjetjih tov. Skrij Lado, ki je na konkretnih primerih prikazal nepravilno gledanje sindikata in uprave pri SGPP, tov. Berlot Ida je zdravo postavila vprašanje vzgoje naše žene in njene vključitve v proizvodnjo. Vprašanje domov igre, dela in vzgoje naše mladine je treba v bodoče reševati kot nujni problem.
Zelo rešilo je bilo v diskusiji postavljeno tudi vprašanje socialnega zavarovanja in tovariške pomoči. Tako kot so pristopili k reševanju tega vprašanja v Anhovem, bo treba pristopiti vsepovsod.
Zastopnik Glavnega odbora tov. Pipan je v prvi vrsti poudaril potrebo večje aktivnosti v pogledu kulturno-prosvetnega dela in študija uredb. Sindikalni svet mora v bodoče posvečati več pažnje gozdnim delavcem, ki ponekod še niti svojih sindikalnih prostorov nimajo.
Vprašanje štednje materiala in znižanja proizvodnih stroškov mora biti_redna skrb vsake sindikalne podružnice in vsakega njenega člana, ie dejal tov. Pipan.
Tov. Lukež je diskutiral o pomenu pomoči pri gradnji zadružnih domov, tov. Bitežnik pa, kako se Apnenica »Rdeča zvezda« bori za der lovno disciplino. Ob koncu diskusije
se je prijavil k besedi tov. Primožič Jože, ki^ je v daljšem referatu poudarjal naloge, ki jih pred sindikalno organizacijo postavlja V. kongres KPJ s svojo resolucijo in svojim programom. Sindikati morajo postati s svojo budnostjo in pravilnim sodelovanjem hrbtenica ljudske oblasti. Če bo naša sindikalna organizacija vršila in vodila vzgojo naših delavcev in nameščencev in vzgajala novega socialističnega človeka, bo vršila ono veliko nalogo, ki ji jo je nakazal Lenin, ko je dejal, da so sindikati šola komunizma. Opozoril je sindikalni svet, da vodi v bodoče več skrbi našim državnim posestvom ter vsestransko razvija delo tako, da se bo prenašala revolucionarnost iz tovarn na vas in da se bo tudi tam razvilo tekmovanje in borba za višji hektarski donos.
Po izvolitvi 41 članskega plenuma Okrajnega sindikalnega sveta in finančnega nadzorstva je občni zbor sprejel važne sklepe za nadaljnjo delo sindikalne organizacije in nenehne glavne skrbi dvigu produkcije kvalitetnih izdelkov za potrebe delovnega ljudstva. Sindikalna podružnica Anhovo je v sprejetih točkah sklepov napovedala tekmovanje vsem podružnicam v okviru Okrajnega sindikalnega sveta.
D. L.
Prenos proračunov ELO na Narodno banko
Z odločbo zveznega ministrstva za finance z dne 3. julija 1948 se mora prenesti blagajniško izvajanje proračunov KI-0 s 1. avgustom 1948 na Narodne banke, pozneje pa na komunalno banko, ko bo ustanovljena v goriškem okraju.
V Finančnem zborniku štev. 28 od 22. julija 1948 je minister za finance LliS predpisal ■ obvezna navodila za izvajanje gornje določbe, v štev. 29 Finančnega zbornika pa so še podrobnejša navodila 'ICSJ pomeni nova odločba našim KLO? NV, '"kakor mislijo nekateri, kup nevšečnosti, temveč pravilno izvajanje proračunske službe, ki sloni na gotovi disciplini, t. j. v pravilnem izkoriščanju proračunskih sredstev. Nova odločba prinaša našim KLO vključenje v sistem, ki ga od lanskega leta že izvajajo finančni odseki pri okrajnih LO, toda sistem, ki je za KLO poenostavljen in preprost, ki bo dosegel svoj cilj v tem, da bo imel tako OLO, kakor ministrstvo pravilen pregled nad vsemi proračunskimi dohodki in izdatki.
Dosedanja praksa je pokazala nepravilen odnos nekaterih KLO do vprašanja financ, do vprašanja pravilnega izkoriščanja proračunskih sredstev in do pravočasnega in pravilnega dostavljanja mesečnih obračunov in poročil. Odsek za finance OLO Gorica ni do danes prejel niti enkrat od KLO vseh mesečnih poročil: koliko so imeli dohodkov po posameznih virih, niti koliko izdatkov po raznih oddelkih. Od 83 KLO jc dobil odsek običajno do termina 20, po terminu še 20, od ostalih KLO pa nikakih poročil.
Nov sistem bo odpravil vse te nevšečnosti, ker bodo KLO izvajali svojo proračunsko službo s pomočjo posebne »računske ali proračunske knjižice«, ki ima obKko poštne knjižice s kuponi za vlaganje in dviganje denarja. Najvažnejše postopke pri uvedbi te službe bo vsak KLO našel v Finančnem zborniku, zato ne bomo še posebej opozarjali na vsa navo-
javi finančnemu odseku, ostali pa naj prosijo pomoči, če si jo želijo.
Vse dosedanje nepravilne odnose do' vprašanja krajevnih financ, konkretno do izvajanja blagajniške in proračunske službe, moramo čim prej odpraviti. Dosedanja praksa, prenesti vso odgovornost na administratorja, ‘je proti vsem predpisom in načelom Splošnega zakona o ljudskih odborih. Nista le tajnik in predsednik sama odgovorna, ampak celotni odbor kot tak.
Finančni referenti posameznih KLO-jev sc malo ali prav nič ne brigajo za finančna .vprašanja. 'Njihovo delo po navadi opravljajo že itak prezaposleni tajniki ali administratorji.
Oglejmo si nekaj slabih primerov, ki naj nam služijo za opozorilo: Po navodilih finančnega odseka da si krajevna podjetja nabavijo potrebne knjige zaradi uvedbe knjigovodstva od odseka, je to storilo le nekaj podjetij; namesto, da bi
KLO-ji naprosili Okrajni ljudski odbor za proračunska sredstva, če so jim potrebna, trošijo depozitno imovino, kar je nedopustno in tudi lahko kaznivo; skoraj vsi KLO-ji so udeleženi na Okrajnih dohodkih in to predvsem na dohodnini. Treba jc to dohodnino samo pobrati in sicer čim prej in sredstva so tul če jia KLO-ji pobiranju dohodnine ne posvetijo dovolj pažnje, je razumljivo da bodo vedno v denarnih stiskah. Dober vzgled je dal doslej KLO Dobrovo, Kojsko, Vi-polže, Medana, posebno pa Kovk, ki je pobral že ves davek.
Priznamo, da tudi pomoč Okrajnega finančnega odseka še ni zadostna, toda dosedanje izkušnje so pokazale, da je vsa pomoč zaman, če poedinci na KLO ne pokažejo razumevanja in volje, da bi se ta pomoč izkoristila v njihovem nadaljnjem delu.
S prenosom proračuna na banko ter uvedbo davčnega knjigovodstva je raz« vidno, kako velika odgovornost pada na ljudske odbore. Zato bo nudena pomoč za uvedbo davčnega knjigovodstva z večdnevnim tečajem. KLO-ji pa so dolžni paziti na to, koga bodo poslali na ta tečaj, ker se bodo tu obravnavala vsa proračunska vprašanja.
Da bomo vse hibe, ki so se doslej po« javile v proračunskem poslovanju v našem okraju čimprej odstranili, morajo torej KLO-ji posvetiti vso pažnjo pravilnemu izvajanju proračuna ter poverili ta posel človeku, ki ne bo imel samo čut odgovornosti, temveč se bo izkazal v pravilnem izvajanju proračuna tudi kot dober gospodar.	B. J.
Pod novima praporoma v socializem
V soboto v večernih tirali so slav« nostno razvili člani sindikalne po« družnice sekcije za vzdrževanje proge in postaje Nova Gorica sindikalna prapora, pod katerima bodo korakali pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije v boljše in lepše dni, v so« cializem.
Slavnosti so prisostvovali predstav« nikj ljudske oblasti, zastopnik Glavne železniške direkcije, elan Zveznega tajništva železničarjev Slovenije in še drugi predstavniki množičnih organizacij. Govorniki so ob razvitju praporov poudarjali pomen praktič« nega in ideološko-vzgojnega dela železničarjev v naši Titovi petletki. Sle* dil je kulturni nastop v katerem so sodelovali pionirji z recitacijami, koncertom, oktetom in dram. skupino kul* turno * umetniškega društva »Janko Premrl-Vojko« ter dramatska skupina s postaje.	L. N■
Ostanki Bitenčeve špi}onske skupine pred sediščem v Solkana
Dne 3. avgusta je bila pred okrožnim sodiščem v Solkanu razprava proti ostankom Bitenčeve spi jonske ukupine. Pred ljudskim sodiščem so Se za svoje zločinsko delovanje zagovarjali Jože Brce, Franc Vodopivec tn Franc Pavlica, vsi iz Dornberga. Za razpravo je bilo v Solkanu veliko zanimanje in je ljudstvo še pred njenim začetkom napolnilo dvorano Kulturnega doma v Solkanu. Po prečita-nju obtožnice, ki jo je zastopal pomočnik okrožnega sodišča dr. Bogdan Jereb, se je začelo zasliševanje obtožencev.
Brce je imel v Dornbergu sestanek
-----,------j ............. . z že obsojenim Bitencem, ki mu je
dila. Žal ugotavljamo, da bi po navodilih j dal navodila za špijonsko delo. Iz in pojasnilih že morali fin. referenti pri ■ Ljubljane je prinašal špijonska poro-
KLO-jih pričeti z delom.
čila v Dornberg, od koder jih je po-
V kolikor sc še ni začelo tega je morda ! ei>jal »Slovenski demokratski zvezi« v krivda v tem, da posamezni KLO še I Gorico. Brce je bil tudi na ustanov-vedno niso biK naročeni na Finančni ! hem sestanku te zveze v Gorici, kjer zbornik ah pa Zvezni uradni list. Ce bi« je dobil nalogo, zbirati člane zanjo poedini funkcionarji KLO prečitali Fi- ' Po Slovenskem Primorju. Vsi trije nančni zbornik, bi si morali ustvariti j obtoženci so bili med prvimi podpis-jasno sliko, v kolikor pa morda niso bili i niki prošnje na ZVU za ustanovitev sposobni, da iz vrše te prenose, bi morali j izdajalske tn protiljudske, tako ime-prositi pomoči finančni odsek. Težko je dati trenutno pomoč vsem 83 KLO, toda
danes finančni odsek ne ve, kdo je bolj potreben pomoči in kateri KLO je če ia. vršil prenos na banko. Zato jc potrebno, da vsak KLO, ki jc izvršit prenos, takoj
1 novane »Slovenske demokratske zveze«.
Franc Vodopivec, zločinec Brceto <«?g»	je tudi pred sodiščem
ostal zakrknjen. Pomagal je Brcetu pri njegovem špijonskem delu ln raz-
širjal glasili izdajalske Slovenske demokratske zveze »Demokracijo« in ^Slovenskega Primorca«.
Obtoženi Franc Pavlica, ki je bil tudi med prvimi podpisniki prošnje za ustanovitev »Slovenske demokratske zveze«, se je zagovarjal, da ni vedel za namene te organizacije. Na razpravi je priznal, da se zaveda svojega zločinskega delovanja v okviru te organizacije. Februarja 1947. je napisal Izjavo, v kateri pravi, da se tako imenovana »Slovenska demokratska zveza« bori za iste cilje kot De Gasperijeva demokrščanska stranka, to je, De Gasperijeva Italija. Vsi trije obtoženci so za svoje špijonsko delovanje prejemali od že obsojenega Bitenca denarne nagrade.
Za svoje špijonsko In protiljudsko delovanje so bili obsojeni;
Jože Brce na 12 let prisilnega dela z odvzemom prostosti, 50.000 din denarne kazni, po prestani kazni na pet let izgona iz kraja bivališča in na izgubo državljanskih pravic;
Franc Vodopivec na 7 let prisilnega dela z odvzemom prostosti, 40.000 din denarne kazni, po prestani kazni pa ha 5 let izgona iz kraja bivališča in na izgubo državljanskih pravic;
FVanc Pavlica pa ha poldrugo leto prisilnega dela z odvzemom prostosti.
Straa 9
...sum
Vipavska kmetijska obdelovalna zadruga, prva v našem okraju
Druga župska brigada se vrača štirikrat udarna domov
Naša ljudska oblast je takoj ^ po osvoboditvi posvetila veliko pažnjo preobrazbi našega kmetijstva. Bila je io obenem preizkušnja našega naprednega in poštenega kmeta na vasi, ki gleda v bodočnost s širšo perspektivo. Kmetijsko.obdelovalna zadruga v Vipavi, ki je tbila organizirana že 1946. leta, je že precej na. predovala. Eden najstarejših članov to vzorne zadruge je pripovedoval: »Sedaj nas je združenih 12 družin. Delamo vsi kot eden in vsak po svojih močeh, kajti pri taki kmetiji, kalkor jo imamo mi, je dela za vse in je naša glavna skrb, da pridelamo čim več in čim bolje.« Razumljivo, da je imela ta zadruga v začetku precej težav, manjkalo je strokovnega vodstva, orodja, strojev, ni bilo dovolj živine itd. Toda to, kar je premagalo vse težave, je bila trdna volja in vera v zmago
nad vsemi težavami, ki so danes več ali manj že premagane. V letošnjem letu jim je izmed vseh po-vrtnin naj lepše uspela čebula. Poleg lega so imeli dober pridelek žita in krompirja. Vse viške so že kontra-hirali. Tudi zase bodo imeli vsega dovolj in za starejše, dela nesposobne, je tudi preskrbljeno, ker ima. jo za nje poseben sklad, in 'so vsi zavarovani. Z velikim zadovoljstvom so ugotovili uspehe svojega dela in hočejo še z večjm poletom lotiti sc dela v novi sezoni.
V Rihemiberku so sledili zgledu le naše prve zadruge in so tudi sami ustanovili enako zadrugo. Ljudska oblast jim je dala zemljo, nudila jim bo pomoč pri strokovnem vodstvu, s krediti, stroji, sami pa vedo, da bo glavno težišče na požrtvovalnem in pridnem delu njih samih.	D. A.
Prednosti heterozne koruze
Ob letošnji setvi koruze je bilo mnogo govorjenja o prednosti heto-roz.ne koruze, io je koruze, ki je križana z običajno dvanajstvrstico in činkvanlinom. Ta koruza ima vsekakor odlične lastnosti, to zaradi zgodnje rasti ier povečanega pridelka, ki je za 10 do 20% večji, če. prav so pogoji obdelovanja isti kot pri ostalih vrstah koruze. Čeprav je seme hetorozne koruze prispelo Precej kasno, so vendarle napredni gospodarji vsadili to vrsto koruze,
ki že sedaj dobro obeta. Priporočljivo bi bilo zato, da bi vsi naši kmetovalci še resneje razmišljali o prednostih te koruze in jo tudi več posejali. Upoštevati moramo, da so naša polja podvržena vremenskim neprilikam, večkrat tudi suhim letinam in bo zato hetorozna koruza tem bolj dobrodošla. Potrebno pa je, da si pravočasno zagotovimo pri svojih kmetijskih zadrugah zadostno količino semen, da bo njih razdeljevanje lažje.	D. A.
Hetorozna koruza, ki Je bila posejana konec maja v bližini Gorico, jo kljub stalnemu deževju dobro uspela In visoko prerastla domačo koruzo
Na gradilišču Nove Gorice je bilo skoro vsak dan govora o Župski brigadi. 340 navdušenih mladih ljudi je s trdno voljo, da pomaga pri gradnji Nove Gorice, prišlo med nas. Brigada je dosegla v času od začetka junija pa do srede avgusta res lepe uspehe. Delala je največ na Korenu in k uspehom je mnogo doprinesel štab brigade, ki je znal pravilno razdeliti vsako delo, po drugi strani pa je k temu pripomogel oni kolektivni duh med brigadirji, ki veže vsako delovno skupino v nepremagljivo celoto. Župska brigada je s svojimi pristnimi plesi skoro vsak večer zabavala ostale brigadirje. Njihov pesnik Žika je ob večerih vzbujal zanimanje vseh poslušalcev s svojimi preprostimi pesmimi, harmonikašica Dragica je poživljala brigadno življenje z raztegovanjem meha.
Ime te srbske brigade »Bratstvo in edinStvo« si je Zupska brigada z dejanji prislužila. Skupni izleti, skupne prireditve, izmenjavanje delovnih izkušenj, tovariško tekmovanje — vse to je iz dneva v dan bolj krepilo vezi med brigadirji slovenskih in srbske brigade.
Župska brigada se je pridno udeleževala tudi akcij pri gradnji zadružnih domov.
Kulturno življenje, brigade je bilo zelo razvito, iz vseh doslej prirejenih predstav je dihala prava srbska bit in nas seznanjala z mentaliteto
tega naroda. Na svoji poslovilni prireditvi so izvajali Cankarjevega »Hlapca Jerneja« ter s tem dokazali, kako znajo ceniti in spoštovati naše velike mojstre. Vsi nepismeni, bilo jih je 104, so z uspehom položili izpite na analfabclskem tečaju. Prav tako so se mnogo udejstvovali pri fizkulturi. 300 brigadirjev je bilo prijavljenih za fizkuiturni znak in so skupno položili nad 2000 norm. O življenju in delu Župskc brigade bi lahko pisali cele strani.
Brigada je odšla. Ob slovesu so jih spremljale slovenske brigade in na postajališču se je lik pred odhodom raztegnila pesem slovenskih, srbskih in makedonskih brigadirjev, ki so poslednjikrat skupno zaplesali kolo.	s. K.
Aktivnost članov OF!
V Lok vici in Hudem logu
Ti dve kraški vasici sta že pred mesecem sklenili, da bosta organizi* rali delo pri elektrifikaciji. Vse ljudstvo brez izjeme je z navdušenjem in vso resno voljo sprejelo obveznosti za prostovoljno delo pri izvedbi elek« trifikacijc. Takoj so pričeli z delom, si skopali jame za drogove ter dogradili električno kabino. Pri tej nalogi se je kraško ljudstvo ves čas zave* dalo važnosti elektrifikacije na vasi in je zato tem laže izpolnjevalo svoje obveznosti
Skojevec je postal udarnik
Sijajni uspehi, 'ki jih je dosegla mladina na vseh akcijah po osvoboditvi, so v večini plod neumornega dela članov SKOJ-a, ki so s svojo požrtvovalnostjo in osebnim zgledom dajali primere delovnega he-roizma in v svojih vrstah vzgojili tisoče udarnikov.
Na vsakem koraku izpolnjujejo Skojevci svojo častno nalogo biti povsod prvi in najboljši.
Kdo ne pozna Mitko Efinskcga, visokoraslega mladeniča, iz Makedonske brigade. Letos je-obiskoval zadnji razred gimnazije, bil je eden izmed najboljših učencev. Sam je dal vzpodbudo za formiranje pomožnih učnih' krožkov za slabe dijake. Na soli je vodil kuliurno-pro-sveino delo, v katero je vložil vse svoje sposobnosti in vso duhovitost. Sam je organiziral pevski zbor, katerega je dvignil na višino, ki je včasih tudi strokovnjaki nc dosežejo. Kolikokrat je sam dal vzpodbudo za pohod na prostovoljno delo med šolskim letom in napravil je to vedno tako, da ni šel zn njim samo njegov razred, temveč vsa šola.
Mesec dni pred koncem šolskega leta se je vršila na strumiški gimnaziji šolska konserenca, na kateri so dijaki obravnavali vprašanje o Prostovoljnem delu v času počitnic. Med diskusijo je prosil za besedo tudi Mitiko. Odločno, kakor je bila njegova navada, kadar je govoril resno, je rekel:
»Tovariši, mislim, da pri nas vprašanje ali bomo odšli na akcijo, ali ne sploh biti ne more. O pomenu mladinskih akcij za domovino in za nas same ne bomo govorili. Veliko vprašanje, ki stoji sedaj pred nami, je naš učni uspeh. Jasno je, da tovariši s slabim uspehom ne pojdejo z nami, ker je akcija pred vsem častna dolžnost mladine, imeti slabe ocene pa res ni častivredna zadeva. Zato predlagam sledeče: po spisku prijavljencev za akcijo naj se takoj ugotovi, kateri meri njimi so v učnem uspehu slabi. Dolžnost vseh dobrih dijakov pa je, da individualno pomagajo. Vsak teden naj potem razredni odbori pregledajo uspeh in ugotavljajo, kako posamezniki delajo. Sam se obvezu-V jem, da pomagam trem tovarišem iz našega razreda in upam, da govorim v imenu nos štirih, če vam obljubljam, da bomo položili maturo.« Sklep je bil sprejet in sc je do konca leta tudi izvedel.
Onih nekaj dni, kar je še ostal v mestu, je izpolnil s kulturno-prosvet-nim delom na terenu. In ko so se vsi brigadirji pripravljali za pot, je Mitko pohitel v Skoplje in nakupil note.
»V Novi Gorici bodo prav gotovo zastopane delovne brigade vseh republik. Seznaniti jih moramo z globoko vsebino dela in življenja naše Makedonije. In kako to bolje
storiti, kot s pesmijo,« je govoril takrat tovarišem.
Med potjo, ko je vlak popeljal mladino iz Makedonije preko Srbije in hrvaške zemlje, je bil Mitko zdaj v tem vagonu, zdaj v onem in preizkušal glasove posameznikov, da bi jih čimbolje opredelil za bodoče delo.
Že prvi dan, ko je imela brigada še tf.se polno majhnih skrbi z ureditvijo notranjega življenja, je Mitko v prostem času sklical prvo vajo svojega zbora.
Končno je prišel dan, ko je bilo vse urejeno. — Brigada je bila pripravljena za delo na terenu. Na gradišču so besede: učiti se! dobile vse globlji pomen, ker se tu ne bo učil samo iz knjige, marveč vsestransko vzgajat ob čisto vsakdan-njih vprašanjih, ki so nujno povezane s somopremagovanjem, vztraj-nbstjo, doslednostjo in požrtvovalnostjo. Tukaj je vsaka ura, vsak dogodek, vsak zamah krampa priprava za bodoče življenje mladega, predanega človeka.
Ko je bilo delo na terenu še težko je Mitko pokazal svojo samoiniciativnost in iznajdljivost v organizaciji. Hoteli so ga imeti za vodja trojke. In neutrudno so kljubovali mokri zemlji in vsa četa je na tihem občudovala njegovo umerjeno vztrajnost.
Kadar ga je vprašal komandant, koko gre z delom, je odgovoril: »Nič posebnega. Nimamo še ravno dosti,« čeprav je po narvadi izpolnil
normo že do odmora. Povprečno jo je presegel za 80%, včasih celo z« višje odstotke.
Zbor je pod njegovim vodstvom žel vsak dan boljše uspehe, raslo je zanimanje novih, ki so se pridružili. Njegova doslednost in ljubezen do dela in prosvete se je uspešno pokazala na kulturnem festivalu.
»Ko se vrnemo v Strumico, moramo na naši prvi prireditvi nastopiti s slovenskimi pesmimi,« govori sedaj. Že dalj časa je povezan s p«" vovodjo Kajuhove brigade, njihovo delo pa priča, da bodo v Makedonijo odnesli precej novo naštudiranih pesmi
Na mitingu ob zaključku medhoik. grešnega tekmovanja mu je komandant navdušeno stisnil roko in mu izročil udarniško značko. Mitko pa se je obrnil k tovarišem in dejah »Zastavico Glavnega štaba nosimo, postali smo udarna brigada. Nismo pa s tem svojega dela zaključili. Mislim, da govorim prav, če rečem, da bomo odslej dali nesebično od sebe vse svoje mlade sile za to, da bomo dali svoji domovini vse, kar nam je svojstveno.«
Človek takega srca najde dovolj pestrosti in spodbude za šibkejše, v konkretnih primerih težav in trpljenja prevzame največ odgovornosti in nalog nase in aktivno sodeluje pri vsestranski prevzgoji. Njfe-gov cilj je skratka postati člwek širokega političnega in kulturnega obzorja, sposoben za še večjtS plemenita dela.
.Brigad^«#
Gnsiran ntepe • • •
Posledica slabe vzgoje in težkih socialnih razmer
Medtem, ko je posvečena nedorasli mladini v Jugoslaviji največja pa/.nja in sc v šolali, doma. v brigadah in dru* god vključuje v delo in učenje, je vzgoja onstran meje povsem drugačna- Razumljivo, da posledice niso iz* ostale- Nič čudnega torej, če sc mora pred okrožnim sodiščem v Trstu za* govarjati cela skupina mladoletnikov zaradi tatvin. Vse tatvine so bile izvršene pod pritiskom slabili socialnih razmer v katerih so živeli ti mladinci in zaradi izkoriščanja neke ženske, ki je mladoletnike navajala k tatvi* nam. zato da je imela sama čim več dobička od tega. Brez dvoma je ta primer zelo žalosten in služi kot sla* bo izpričevalo tistim, ki bi morali vzgoji teh mladih ljudi posvetiti več pažnjc in jim nuditi boljše življenjske pogoje.
Uslužbenci ACEGAT nadaljujejo svojo borbo
Vodstvo podjetja ACEGAT bi mo* ralo svojim uslužbencem povišati plače, ki naj bi bile prilagojene da* našnjim cenam življenjskih potreb* ščin, Pri k! s lavni ki delavcev so po* stavili to zahtevo že pred časom. Toda predstavniki vodstva ACEGAT so na svoji seji predložili povsem nasprotne predloge. Ti predlogi so taki. da nikakor ne morejo rešiti težkih problemov, ki tarejo danes uslužbence. Ti predlogi so predvide* vali delitev uslužbencev na razne ka* tegorije in bi ti lahko napredovali samo pod posebnimi pogoji. Jasno, da predstavniki delavcev ne morejo spre* jeti teh predlogov, poleg tega spo* minja ravnanje upravnega sveta ACEGAT na čase 1924. ko so tudi takrat hoteli ločiti delavce na razne kategorije- P^nes sp nekateri iz tega vodstva (i9Ž4. leta) še vedno v še*
danjem vodstvu, zato je tembolj ra* zumljiva taka »rešitev« obupnega položaja uslužbencev.
Ponesrečen poizkus razbijanja delavske enotnosti
Demokristjani pri Delavski zbornici v Gorici skušajo na vsakem koraku povzročati razbijanje enotnosti sin* dikalnc organizacije in so v ta namen hoteli izločiti »krščanske« delavec. Zato so na svojem sestanku po izstopu demokristjanov iz Glavno kon* federacije dela zastopniki delavstva rc* publikanske in komunistične struje sprejeli več sklepov za nadaljnje delo in izglasovali resolucijo, ki poziva vse delavstvo na čvrsto enotnost in opo* zarja na kvarne posledice v zvezi s poskusi cepljenja delavskih sil. Prav tako je v resoluciji izraženo popolno zaupanje v sindikalno enotnost delav* škili množic, resolucija jih poziva, da ostanejo združene in strnjene izven In nad strankarskimi ideologijami!
Slovenske žene v Italiji se pripravljajo za svoj kongres
Slovenska žena na Goriškem je najbolj občutila vso strahoto za časa vojne, zato sc je tudi bila s tako vne* ino in požrtvovalnostjo vključila v narodno osvobodilni boj. Zal. danes še vedno nekatere slovenske žene preživljajo težke ure. čeprav so to* liko žrtvovale za svojo svobodo in za pravice svojili otrok. Vprašanje nepreskrbljenih, vojnih vdov in sirot je v Italiji posebno za slovenske že* ne ostalo popolnoma nerešeno. Zato bo kongres slovenskih žena posvetil med drugim tudi temu vprašanju po*, sebno paž.njo. Z velikim zanimanjem se pripravljalo za kongres in vsaka izmed žena se že danes zaveda, da bo koingrcs s svojimi sklepi mnogo koristil pjej sami kot tudi vsem de* lovnim ženam drugod.
FIZKULTURA
Fizkulturni dan v Solkanu
FD Volga iz Solkana jc organiziralo v nedeljo fizkulturni dan, na katerega je jKzvabilo razne fizkullurnc grupe iz vsega našega okraja, kakor tudi iz Tolminskega, Sežanskega, Ljubljane in Jesenic.
Fizkulturni tlan je bil v obliki tekmovanja med vabljenimi grupami.
Že na predvečer je bilo razpoloženje lizkulturnikov, ki so se udeležili štafete z baklado, pa tudi vsega zbranega ljudstva, na višini. Izmed sodelujočih društev so bila zasedena mosta v tekmovanju takole: 1. I-’D Gorica, 2. FD »Volga* in 3. FD »Udarnik«.
Že v jutranjih urah je bilo čutiti veselo razpoloženje po ulicah, plapolajoče
zastave in okinčane hiše so divjale še lepše lice Solkanu. Sprevod je še bolj razgibal solkanske ulice, za njim so hiteli ljudje na igrišče. Na fiz kultu rnetn prostoru so se vrstili pozdravi raznih zastopnikov, ki jih je otvaril sekretar FD »Volga* Vladimir Simoniti. Nato je bilo tekmovanje. Kot prvi so začeli kolesarji. Izmed 19. udeležencev jc odnesel prvo mesto Zdenko Usav (FD Krim — I.j uhlja na) in sl priboril pokal padlega borca Ludvika Slokarja. Drugi je bil Ernest Sosič (FD Železničar — Ljubljana), trelji Andrej Mozetič (FA Ž.clezni-čar — Gorica), četrti Adolf Godnik (FD Sežana), peti Rudi Mladovan (FA Miličnik — Solkan). l'roga jc bila dolga
Smučarji so tildi nastopili
Nogometaši v fi/.k iillurncm sprevodu
84 ikm in jo je zmagovalec prevozil v času 2 uri in 28 minut.
Sledila je tekma na drsalkah. Sest udeležencev je bilo, ki so vsi člani FD »Volga« — Solkan in so vozili na progi 3 km. Rezultati so bili naslednji: 1. Rru-no Jug v času 15 minut, 2. Jožef Gorjan 15,1, 3. Karel Jug 20,1.
V teku na 100 m je sodelovalo 11 'tekačev. Rezultati so: 1. Marko Fili (FD Tolmin) v času 12,04, 2. Marjan Komel (FD Železničar — Gorica) 12,06, 3. Marko Bornaršik (FD Udarnik) 12,08.
Zenske so sc v toku na 100 m plasirale tako: 1. Slavica Uršič (FD Tolmin) 13, 2. Mavra Rožič (FD »Volga«) 14,8, 3. Vera Blaž (FD Udarnik) 15,5.
Zenske so še v teku na 60 m izkazale takole: 1. Marica Geršič (FD Udarnik) 8,04, 2. Alenka Matko (FD Udarnik) 9,02, 3. Sonja Kristan (FD Udarnik) 9,03.
Met diska, moški: 1. Albin Čermelj (FD Tolmin) 27,7 m, 2 Dušan Sedej (FD Udarnik) 26,31, 3. Dušan Arčon (FD Gorica) 25,44.
Met diska, ženske: 1. Mirka Jordan (FD Udarnik) 25 m.
Met bombe, moški: 1. Vilko Rijelič (FD Udarnik) 58,25, 2. Jo/ko Štrukelj (FD »Volga«) 54,20, 3. Zvonko Rajher (FD Udarnik) 50,65.
Met bombe, ženske: 1. Ivana Gravnar (FD Udarnik) 33, 2. Anica Ražcvič (FD Udarnik) 30,40, 3. Dragica Pregelj (FD »Volga«) 23,30.
Met kopja, ženske: 1. Ivana Gravnar (FD Udarnik) 24,5.
Met krogle, moški — seniorji: 1. Albin Čermelj (FD Tolmin) 12,02, 2. SLav-
ko Perenčič (FD Tolmin) 11,32; junic rji: 1. Dušan Sedej (FD Udarnik) 11,34, 2. Starasov Dragi (FD Udarnik) 10,85.
Skok v višino, moški: 1. Dimitrov Pc-ccv (FD Udarnik) 1,60, 2. JožcI Štrukelj (FD »Volga«) 1,55, 3. Branko Markič (FD Udarnik) 1,55.
Skok v višino, ženske: 1 Norma Ben« čič (FD Udarnik) 1,30, 2. Marica Uršič (FD Tolmin) 1,25, 3. Marija Eržen (FD Udarnik) 1,25.
Skok v daljino, moški: 1. Dimitrov Pece v (FD Udarnik) 5,21, 2. Marjan Černigoj (FD »Volga«) 5,5, 3. Marjan Ko« mol (FD Železničar — Gorica) 5,5.
Skok v daljino, ženske: 1. Slavica Uršič (I’D Tolmin) 4,30, 2. Amalija Fitlo-jevič (FD Udarnik) 4, 3. Ana Abraimič (FD »Volga«) 3,90.
Odbojka, moški: FD Vipava : FD »Volga«. Zmagovalec »Volga« s 3:0.
Odbojka, ženske: FD »Volga« : FD Udarnik. 2:0 za Udarnik.
Odbojka, moški:	FD »Volga« : FD
Udarnik. Zmagovalec Udarnik s 3:1.
Prijateljska tekma med FD Gorica la FD »Volga« se je končala z rezultatom 4:1 za Gorico. Tekma jc bila odigrana v najlepšczn prijateljstvu in z dobrimi kombinacijami.
Skupni rezultati so bili naslednji:
FD Udarnik	131	točk,
FD Tolmin	70	točk,
FD »Volga«	60	točk,
FD Gorica	18	točk,
FD Železničar, Gorica 17	točk.
Šesto mesto pa si delita FD Perc ia FD Prvačina s 4. točkami.
Opozorilo kmetovalcem
Marsikje jc opaziti objedeno listje repe in repice, natančnejši opazovalec pa lahko zasledi temne ličinke na repnih listih, ki se zvalijo iz list* nih os ali gosenic in jih lahko opa* žitno dvakrat v letu, v juniju in avgustu. Dorasle so 15 do 18 mm dolge, tctnnosivozclene barvo s črno glavo in s tremi črnimi progami vzdolž hrbta.
Kako lahko zatremo te škodljivce?
Napadeno listje moramo škropiti z arzenovfm preparatom (na 100 litrov vode zmešamo 400 g arzenata). Lah* ko si tudi pomagamo z 3 % raztopino tobačnega izvlečka (na 100 litrov vode zmešamo 3 kg tobačnega izvlc* čka). Nikotinovc, arzonove preparate dobite preko KZ pri OZKZ.
Ker Je repna grizlica zelo nevarna in se zelo naglo množi, je potrebno, da takoj začnemo z borbo proti tej zajodavki s sredstvi, ki jih navajamo.
Ljudska oblast sodi špekulante
Sc vedno se tu pa tam pojavljajo špekulantski elementi, ki hočejo na račun skupnosti delati dobičke. Naša ljudska oblast pa je pozorna in o pravem času s primernimi ukrepi preprečuje njih špckulanlske namene. V našem okraju jo bilo nekaj primerov prikrivanja raznega blaga, ki bj lahko precej služilo našemu ljudstvu.
Tako ie bila obsojena Bajc Alojzija iz Vipave na 2000 din denarne
kazni in na zaplembo vsega prikritega blaga; Pri njej so našli med drugim tudi 35 zavojev gumbov po 100 komadov. Zanimivo jc, da je prikrivala prav ta artikel, po katcTem je največ povpraševanja. Gorkič Marija iz Šempetra je prejela kaze« 4000 din in zaplembo vsega najde, nega, ker jc kljub pozivom trgovinske inšpekcije skrivala precej blaga, med tem skoro 500 moških klobukov, nad 130 dežnikov iid. Sko.ro vse prikrito blago si jc pripeljala iz Italije pred priključitvijo. Brezavšček Karolina s Kala nad Kanalom je_ bila kaznovana z zaplembo različnega njatcriala, tako je skrivala več Rg kerce. saniteten material in drugo.
Obvestilo študentom
Višja gimnazija v Šempetru pri Gorici obvešča., da bodo pripravni izpiti, privatni izpiti in višji tečajni Izpiti od 1. septembra dalje. Natančnejši razpored bo objavljen pravočasno v gimnaziji na oglasni deski. Prošnje vložite najkasneje do 22. avgusta. Redni pouk se bo pričel predvidoma dne 10. septembra.
Ravnateljstvo.
Preki 5 ei
Andrej Jakopič iz Avč štev. 99 pj*o* gliaša za neveljavno svojo izkaznico OF štev. 294228, ki jo je izgubil. ‘ *
Ciril Kovačič iz Avč štev. 96 proglaša za neveljavno svojo izkaznico OF štev. 294213, kri jo je izgubil.
(Uredništvo in oprava; Solkan ni IX. Korpusa 186. teL St I in ?. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. poroč. v Ljubljani. Izhaja vsak petek.