16. štev. V Ljubljani, cobota 17. januvarja 1920. ^,a’!Saliral,i,• ni. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: ttlo leto ... K 120-— P#l . . . » 60 — tein leta . . . „ 30— mesec . . . „ 10— Za inozemstvo: celo leto po) leta. tetri leta 1> mesec K 140--70-3B-. .. 12 '•Iff Na pismene naročbe brez poSljtt e denarja se oe moremo ozirati. Novi naročniki naj pošiljaj« namtnino po nakaznici. g la si se zaratunajo p« porabljenem prosi«; u m sicer 1 mm visok ter 65 mm Siiek prostor za enkiat t K, z» veo.ru po- ast Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica itev. 61. Teleton štev. 360. — Upravništvo je ra Marijinem trgu štev. 8. Teleton štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseretov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica alt znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — .......................Rokopisi se ne vračajo. ~~ .............— Mirovni pogoji za Madžarsko. (Poročilo glej na 2. strani.) Regent Aleksander v Ljubljani. Včeraj ob 13. uri 14 minut te prestolonaslednik regent Aleksander s s sinHoii-ekspresorn dosi el iz'Pariza v Liuhliano. Na ulavuem kolodvoru ie izstopil. Imenom deželne vlade za Slovenilo ie regenta to-zdravil v kratkem pozdravu med-sednik dr. Oregor Žeriav, dalje general Kristo Smiljanič s stežerom dravske diviziie. Spreiemu ie prisostvoval za železniško upravo komisar ministrstva saobračala g. Ramovš. Regent si le dal predstaviti posamezne častnike. Ekspresni vlak je imel znatno zamudo vslsd male • ratne neprilike na Francoskem. Ob 13. uri 34 minut se )e regent odpeljal dalje proti Zagrebu. Pred odhodom ie povabil predsednika dr. Žerjava, na) vstopi v voz in se pelje nekaj časa ž njim. Predsednik se je regentovemu vabilu odzval _1n ga spremila! do Zagreba. Kolodvorski peron le hil odprt In občinstvu dostopen kako- običajno. Demokratski vladar ne potrebuje vojaških in policijskih straž in kordonov. kakor so lih imeli habsburški in diugi avstrijski dostojanstveniki. kerlar so se vozili no svojih »liublienih in zvestih deželah*. Nov predlog zavezniških vlad glede Reke. MESTO ITALIJANSKO. PRISTANIŠČE IN ŽELEZNICE NASE. SEVERNA ALBANIJA KOT ODKUPNINA ZA REKO. LDU Lvon. 15. V sredo dne 14. t. m. so načelniki treh poglavitnih zavezniških vlad oredložlli iusosloven-sklm delegatom osnovo za ?ot razum slede jadranskega vprašanja. V zinl-Mu tega novega načrta bi dobila suvereno oblast na Reki Italila. lugo-siovenom na bi se zagotovila 1 vo-bodna uporabj, reškeva pristanišča. a*'e nrešla železniška nroea Re- SkrajnemejeTrumbičeve popustljivosti. LDU. Beograd, 16. Januarja. Ye°kradska „Epoha“ doznava iz dobro poučenih krogov, aa naš položaj pri mirovni konferenci v zadnjem času ni več tako ugoden. V ka-L!ubliana v popolno last Ju gosto-venov. Razen tega bi se nri/na»a Ju-gesla vlil oravlrjt. da raztegne svojo suvereno oblast nad severno Albanijo do reke Drina. Na nnlno nrt-govariante Clemenceauja, nal *nrei-meio ta nredlog. so iueoslovenski delegati Iziavlll. da tega ne morejo storiti na svojo roko. amnak da moralo z ozirom na važnost take odločitve norsičatl o novem predlogu kralievl vladi v Beogradu, kateri so takoi br7oiavili. lugoslovenski odgovor se oričakuie v petek. Socijaiisti izstopijo iz vlade? Beograd. 16. (Izvirno poročilo.) Te dni se bodo vršile v Beogradu važne konference socijaldemokrat-ske strdnke: na konferencah bodo lazpravljatl zlasti o sestavi slovenske vlade in o volilnem redu za občine. Sociialisti zahtevalo, se iim prepusti nntranie pnverteništvo. v volilnem redu pa razširienie ženske volilne pravice in skrčenie za'.teve dveletnega bivanja v občini na kvečjemu polletno bivanje. Ako vlada ne uvodi tem zahtevam, bodo odpoklicali socijaiisti svoje zastopnike iz nje. Proti italijanski nadvladi. LDIJ Beograd. 16. »Epoha« javlja iz Pariza: V pondeljek dopoldne je vrhovni zavezniški svel nadaljeval svoje posvetovanje z našimi, delegati gg. dr. Trumbičem. Pašičem. dr Žolgerjem in Radovičem. Dr Trumbič !e razložil vrhovnemu svetu naše stališče glede Albanije, ki slove v glavnem: Mi nikakor ne moremo dopustiti, da pride ta avtonomna balkanska država pod po kroviteljstvo Italije, ki hi pomenih za nas izvor neprestanih nemirov in neredov na naši'meji proti Albanki Albanija ima postati popolnoma neodvisna država brez vsakršnega no krprvlfelMva. ali na se mor« evpv tualrio pokroviteljstvo razdelili med Jugoslavijo in Italijo; v tem primeru bi imelo ozemlje do Črnega in Bt-lega Drina pripasti pod naš nrottri torat. ozemlje južno od te reke prt pod italijanski. Novi pflrljpment ne bo kousUi nauta Beograd, 16. (izvirno poročilo.' V poslanskih krogih se govori, da se je vlada končnoveljavno odločila, da brimtn Tema dve- Pr. Brkin: Slovenski umetniki v Jugoslaviji. (Glej »Jugoslavijo« a dne 27 in 28. decembra 1. t.) Pod vodstvom bivšega zagreb-režiserja in osješkega ravna-F,«n Reinhardovega učenca n \r!,tdVOrnikca’ Se * SeSKfVil pred kratkim v Sarajevu mal krog resno in vtsoko stremečih umetnikov, ki obetajo popolnoma preroditi, da ne rečemo — šele ustvariti, jugo lovan. gledališko umetnost. Njegova glavna člana sta Milan Skrbinšek In Marija Vera. Prvega naša javnost že pozna kot poleg Verov-Ška in Borštnika edinega našega umetnika, katerega je pripeljal na oder vkljub vsem oviram in šentflorjanskim razmeram, izključno le uni nepremagljivi, notranji nagon po umetniškem udejstvovanju in ustvarjanju. kateremu je umetnost notranja Potreba in ne le — kruh. kateremu Talijin hram svetišče in ne — teater. Popolnoma neznana nam le bila pa doslej druga, Marija Vera. Rodom je istrska Slovenka, absolventinja dunaiskega konseivatorija. bivša članica velikih nemških jn švicarskih ■gledališč, s katerim je tudi prepoto-va|a po umetniških turnejah skoro vso Evropo. Sele pred nedavnim časom se je vrnila v domovino, hoteč sedaj v njej udejstvovati svojo, na tujem dozorelo umetnost. Ona jc umetnica prvega reda in tragedkinja velikega stila, kakoršnih doslej jugoslovanski odri od Ljubljane do Belgrada niso bili vajeni. Ta trojica se je torej zatekla v Sarajevo in iz dvorane sarajevskega — Kino imperijala — pokazala »kraljevim narodnim gledališčem« v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, kaj si ona misli pod pojmom dramatičn. umetnost. Med tem ko upriaariajo v Ljubljani še vedno Mlinarje z njihovimi hčerami, v Zagrebu Protek cijo in v Beogradu Pope Koste, sc nastopili Nadvornik-Skrbinšek-Ma-rija Vera z deli svetovnega imena. Uprizorili so izbrana poglavja iz Ibsena (Hedda Gabler, III. dej.), Sha kespeareja (Otelo, IV. & V. dej.), Hebbela (Judit. V. dej.) in Vojnoviča (bnperatriz. V. dej.) in sicer tako, da vsi sarajevski listi v obširnih poročilih priznavajo, da Sarajevo do slej kaj podobnega še ni videlo. Bistveni znak teh uprizoritev je bila samostojna interpretacija moderne in klasične drame. Doslej smo bili vaieni v tem oziru na popolnoma šablonske predstave. Judit je nekaka židovska Devica Orleanska. 1 gre in iz samega, čistega rodoljuhja umori Holoferma. da s tem reši svo narod velikega sovražnika, lakoti leta do leta po vseh malih, srednjih ter tudi večiih odrih in gele zad nje čase so se osvobtrdJi režiser' te tradicije in šablone ter začeti iskati v posameznih delih oneza težišča ki nam daje potem kliuč do pravilnega umevanja vse zgradbi Nadvomikova režiia Judite Je zav-g»a staro, romantično interpretacije junakinie ter pravzaprav, vsai z: nas. šele izkopala iz dela stavek, katerem pravi Judita, da je prišla \ Uolsfernov tabor zaradi (tore ne zaradi naroda!!) Umevno je se daj. da sc pokažejo v tej razsvet Mavi vsi značaji popolnoma v drug luči, nego smo jih bili vajeni gle-> dati doslej. Tako nam je pri nas pravzaprav šele Nadvomik pokazal vse velike naloge režiserja kot avtorjevega interpreta in to vse je. kar obeta potom imenovanega kroga resničnih umetnikov preroditi vso našo dramatično umetnost ter odpreti nove cilje, pokazati nove smeri in kar ie glavno, lo postaviti na iastne noge. Naša gledališka kritika bi morala sicer že davno opaziti vse to, a kakor ie bila vsa naša dramatična umetnost provincijalna. tako je bila tudi vsa naša gledališka kritika (razim one, ki sta jo svojedobno pisala E. Kristan in O. Zupančfč) provincijalna. Posamezniki so se razlikovali le v tem. da jc eden natrpal v svoia poročila več, drugi mani učen jaških fraz, ki pa postanejo pod nairreprosteišim po-večalnim steklom -- silno puhle, slamnata zgradba, ie bistva se ni znal nobeden dotakniti, Tei trojici se obeta pridružiti sedaj še neka? drugih prvovrstnih hi Izbranih moči. kar mora gotovo vsakega pravega ljubitelja umetnosti 1 razveseliti, sai bomo morda šele ta-"* ko prišli do resnega gledališkega odra. ki bo reprezet\tiral jugoslovansko gledališko umetnost, sai mora zaigrati ob pogledu na sedanja »kraheva narodna v’ ’ vsa- kemu okrog usten le ironičen tla-smehllaj. Program so sl vsenakor ustvarili velik in lep. Prepotovati nameravajo najpreje vso Jugoslavijo. napotijo se nahirže tudi na Češko. nato se pa zasidrajo v Jugoslaviji stalno. K?e? Pač tam. kjer bodo našli naiveč umevanja za svoia resna stremljenja, morda celo v Lhiblianl. Pomesti nameravajo s svojega repertoarja predvsem * to. kar danes stalno beremo na gledaliških listih" raznih jugoslovanskih odrov ter uveljaviti v TaHiinem hramu zopet sve-čeniške umetnosti. Do besede na! pridejo zoret veliki modemi in klasični avtorii (Shakespeare. Ibsen, Ilebbel, Strindberg, SchhnberT. Mo-jiere itd.) ter resni, žal pozabllertf, domači umetniki, a seveda ne Sorli-jeveea ali Nuši če veva tipa. In tudi v tem oziru bomo nuditi tem reformatorjem naše gledališke umetnosti morda Slovenci največ. 16. štev. ma državama In te naperlena v prvi vrsti nroti angleškemu nadzorstvu v Mali Azili. Dočim gledajo Angleži vse te dogodke križem rok. so se Francozi ustrašili in takoi utrli not za zvezo z islamom. Franciia bi bila v slučaju. da se ta pokret razmahne prizadeta v Siriji, na le zato nnslala v Sirilo emira Fevrala s pogoji za mir m priiateljstvo. ki se glase: Fmir se obvezule. da priznava francoski mandat v Piriii. Frarciia na si* zaveda prizna arabsko državo, ki ti obsevala Damask. Hamo. Homs v Siriji ter Halen. To državo bo upravMal emir s Prisedništvom francoskih Uradnikov Kadar ie torel videt*. Zadeva na mirovni konferenci tud! angleško francoski sporazum ob trde bregove. JonarJi. ki se trudijo, da bi dobili zvezo z boljševiki. S severnimi narodnostnimi državami so sklenili, kakor se poroča, boljševiki premirje: tudi s Poljaki se hočejo baie pobotati. Mir je boljše-vikom potreben, da organizirajo na znotraj svojo državo in priredijo velik boi z zapadom. ki jim je cilj. To priznava tudi Trocki. V svojem proglasu na ruski narod ob novem letu pravi sovjetska vlada med drugim: »To 'etn nam prinese zmago Povsod v Sibiriji. Ukrajini. Donskem področju. povsod zahteva narod sovjete. Sovjeti bodo v Berlinu, v Was-hingtonu. Parizu. Londonu in Rimu.« V Moskvo je dospela pred kratkim celo neka deputaciia iz Indiie. ki se ie povaiala s sovjetsko vlado, katera namerava zanesti revoiuci-jonarni pokret tudi v Azijo. Razumljiv )e torej trud Anglije, ki bi prišla rada v dotiko s sovjetsko vlado. Tu-di pariške diplomate motijo boliše-viške zmnee Brokratizem v Italiji. Znani italijanski publicist C. Lolini Je izdal v »Ouademi delta Voce«, 15. aprila 1919 Nr. 28. (Roma: so-cieta anonirna della Voce) razpravo o italijanskem birokratizmu in zlu. ki le-ta povzroča v upravi — spis je zanimiv in o marsičem podučen — kot v drugih državah tako je tudi v Italiii odkrila vojna težke uoravne napake in nedostatke. Uradi se množe za uradi, nepotrebni za ljudstvo. ustanovljeni največ za to. da se v niih naselijo kot šefi proteži-ranci ministrov in poslancev. »Par-lamentarisrno« (korupcija, ki jo uganjajo poslanci z intervencijo pri vla-dt za razna mesta, ki jih zasedajo njihovi varovanci) se le teko razpasel . po celi državi, da Je bila februarja 1918 poverjena naloga posebni komisiji, da poroča in predlaga glede potrebne reforme v upravi. Upravno nerednost je podedovala zedinjena Italija po malem krallestvu pijemontskem. kjer je bil ostro Izveden centralizem seveda mogoč In je — kopiran po napoleonskem sistemu — odgovarjal namenom vlade. It Cavour. Minghetti, pa tudi državniki novejšega časa so se trudili. da bi izvršili upravno decentralizacijo ter upeljali nekak Home rule za pokrajine, ti poizkusi pa niso imeli posebnih uspehov. Vsled tendence. po kateri se je tekom teh 50 let uprava bolj in bolj centralizirala v Rimu, je politično življenje in politično zavest v provinci vedno bolj slabela — to so pokazale zlasit zadnje volitve, pri katerih ni n. pr. imelo meščanstvo pravzaprav ii-kake načelne organizacije. Vsled okurelega centralizma in že omenjenega »parlamentarizma« upravniki v pokrajinah ne morejo vršiti svojih dolžnosti oo vesti In nemoteno, ker Jim po svoji volji in ministrovi milosti grabilo v kolesje razni »onore-voli«. Lolini se peča v svoji razpravi zelo temeljito z vzroki upravne razdrupanosti v Italiji ter išče radikalnih sredstev, ki bi bila potrebna, da se administracija moderno preuredi. Potrebne bi bilo, da ta spis preštudirajo tudi naši parlamentarci — sedanji In tisti, ki bodo klicani k definitivni ureditvi države — tuJl mi tostran Jadrana gremo pota kot Uh Je šla lialiia pred pol stoletjem — In: historia vitae magistra: marsikaj se da naučiti iz sosednih zmot. Jugoslavija. Regentov odhod Iz Pariza. LDU Beograd. 16. Iz P;"-iza se poroča: Regent Aleksander ie dal v hotelu ..Continental“ na čast I.lovd Georgea In angleškega finančnega n :stra lorda Cnrzona dine. katerega so sc poleg Imenovanih gospodov udeležili tudi prvaki naše mirovne delegacije. LDU Lvon. 15 Prestolonaslednik regent Aleksander te v sredo odno-toval Iz Panza v Beograd. Do Di-lona ga, Je spremljal minister dr. TrnmMČ. REGENT ALEKSANDER V 7.4-cr>rn f T. Zagreb. 16. (Izvirno poročilo.) Ob pol 7 tiri zvečer fe prispel regent Aleksander z ekspresom v 7ngreb. Na kolodvoru so ga pričakovali ban dr. Tomlienovlč In drugi dostojanstveniki. PRETISKAVANTE BANKOVCEV. LDU Beograd. 16. V upravi državnih fondov so že začeli natiska-vatl označbo kronske vrednost! na bankovce od 1006. 100. 50 m 20 dinarjev. Kakor hitro ho to Fskpnle dovršeno, se bodo roteemli Iz prometa bankovci po 1000. 100. 50 in 20 kron. SPOR V OP07ICIISKFM BLOKU ZARADI VALUTE. Beograd. 16. (Izvirno poročilo.) Med dr. Laglnlo in dr. Korošcem na eni ter Stolanom Protičem na drug' strani te prišlo do ostrega sp ra zaradi nesoglasja v valutnem vprašanju. i SESTAVA USTAVNEGA ODSFKA. LDU Beograd. 16. Vlada namerava ponuditi opozicionalnemu bloku 14 sedžev v utavnem odseku enako število bi dobila tudi demnkrat-sko-socialistična zalednica. Z ozirom na zahtevo, nai bi ustavni odsek razen nove ustave Izdelal tudi novi volilni zakon, se govori v demokratskih krogih, da le naredba g le Je volitev že Izeotovllena. tako da ho ustavni odsek o priliki Izdelavatita nove ustave razpravlial tudi c'načelu za volilno pravo, na podlagi katerega se imaio vršiti volitve v kon-stltuaiito. Predvčeralšrtlvm so načelniki opozicibmalnih strank imeli v Beogradu sestanek, pri katerem so se posvetovali o vprašaniu vstopa v ustavni odsek. Posvetovanla so sc včeral nadaMevala. Kakor se zdi. meni večina članov onozicionalneg:« Moka da ie treba vstopiti v ustavni odsek. OPOZICIJA VSTOPI v USTAVNI ODSEK. Beograd. 16. (Izvirno poročilo 1 Opoziciiski Mok ic sklenil. Ja vstopi v ustavni odsek, ako mu dovoli vlada toliko med. kolikor lih bodo imele niene stranke. PRED TISKARSKIM STRAfKO.M V 74GRFBU. Zagreb. 16. (izvirno ooročilo.) Današnia pogafanfa med las»mki tiskarn in zastopniki stavcev sr- ostala seuspešna. Sporazumeti se niso nogi; niti toliko, da bi «e pogajanja nadnlievala. Zato le treba računati z verletnostio. da izbruhne v ponrte-IJek splošna tiskarska stavka bo celi Hvratskl. ARETACIJA VELEIZDAJALSKEGA Župnika. Zagreb. 16. (Izvirno poročilo) V Vojnem Križu ie bil aretiran župnik Jura! Tomac. Do aretacile ic prišlo radi tega ker le župnik na dan našega uiedinienia imel v cerkvi pridigo. v kateri ie r-ovdarial. la ie ta nalnesrečnelši dan hrvatske zgodovine. BI AOO IZ AMERIKE. Beograd. 16. (Izvirno ooročilo.i Semkai ie prispel velik del nlaga. ki ga |e svoiečasno naročil v Ameriki dr. Korošec in ki ie v pretežni večini neuporabno, ker so to izključno luksuzni predmeti in ženski čevU1 najmanjših številk. Blago je u naj-slabšega materiiala. Razna poročila. Boliševiško prodfranfe, Po poročilih Iz Rusije prodirajo boljševiki na vseh frontah. Po vesteh boljševiške vlade, se nahaja ra-zun naiiužnelših delov že cela evro pejska Rusija v oblasti sovjetske vlade. Le Denfikin. ki ima še menda nalbnlj disciplinirano armado, se še upira na jugu. Kaj je z Odeso, še ni nobene sigurne vesti. Sklepamo lahko, da se vrši boljeviško prodiranje proti Odesi zelo počasi. Boljševiške čete se nahajalo kakšnih 30 milj Južno od Dnjepra. 45 milj Južno od Jakterf-noslava so zavzeli Znamenko in Aleksaudrovsk. Ravno tako napredujejo v smeri proii. Novočerkasku, bivši stolici donskih kozakov. Da bi Deniikma oviral tudi v zaledju, je Lieninov komisar za zimanie posle Čičerin pozval Oer.rglio In tatarsko republiko Aserbeidžan na Kavkazu, da istočasno započneta operacije Denjikinu v hrbet. Admiral Kolčak. poveljnik siblr-.skih nrtriad je popolnoma poražen. Z njim je splavalo mnogo upanja ca-rlstov in reakci.iouareev po vodi. Sicer pa je sedaj odstavljen In n* njegovo mesto je stopil po nekaterih vesteh general Semionov, po drugih pa general Lukomskl. nekdanji verni sodrug generala Komikova. V Sibiriji so zavzeli boljševiki Totrisk. Kolčnkovo prestolico, a v Irkutsku vladajo sociialni revolucl- Oddaja premoženja ▼ Avstriji. LDU. Dunaj, 15. Jan. Kabinetni svet Je danes zaključil generalno debato o zakonskem načrtu, tičočem ^se oddale imetja. Sklenilo se je. pre-oložiti načrt v jutranji seji narodne skupščine. Zakonski načrt bo ute-melievai državni tajnik za finance dr. Reisch. Nemško avstrijski krščanski socljald proti oddaji premoženja. LDU Dunaj. 15. Ministrski svet Je razpravljal o oddaji premoženja. Državni kmetijski stfet Je sestavil danes resolucijo, v kateri odklanja oddajo imetja in pozlvlje krščanskosocialne agrarne poslance, naj glasujejo proti temu načrtu. Avstrijci ne bodo več vžlval! sladkorja. LDU Dunaj, 15. Glasom obvestila ministrova za prehrano se zvišajo cene sladkorja v Avstriji na 60—65 kron za kg. Dvoletna splošna Tojaška dolžnost na češkem. LDU Draga, 15. List ..Demo-kratie** javlja, da določa novi bramb-ni zakon kontingent 150 000 mož In dveletno splošno vojaško dolžnost brez praA'ice enolet-ega prstnvoli-stva. Meseca februarja se bodo štiri najmlalši letniki asentirali. Konec gospodarskega bojkota prof! Nemčiji. LDU Nauen, 15. Angleški ministrski svet Je sklenil, ukiniti vse gospodarske odredbe proti Nemčiji. Nemška valuta je na londonski borzi v pondeljek prvikrat zopet oficialno notirala. Boljševlško prodiranje. LDU. Anapolls. 15. jan. Associated Press javlja iz Pekinga, da so boljševiki zasedli Kiahto. Splošna poštna stavka v ItalUl. LDU Nauen, 15. Osebje poštne brzojavne in telefonske uprave Je proglasilo splošno stavko po vsej Italiji. StavkuJoči zahtevajo med drugim zvišanje vseh dosedanjih prejemkov za 1000 lir. LDU London, 16. Iz Rima poročajo. da se }e z današnjim dnem začela splošna stavka vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev v Italiji. Podkupljeni Slovaki za odcepljenje od Češke. LDU Budimpešta. 16. Madžarom prilazna slovaška ljudska stranka Je priredila snoči veliko ljudsko zborovanje. Sprejeta Je bila resobicila, kjer se naznanja vsemu svetu, zlasti pa antanti, da se hoče slovgfkn ljudsko za vsako ceno odcepiti od Češke. Mirovna konferenca. Razprava o grških zadevah na mirovni konferencL LDU. Lyon, 15. V torek popoldne so se sestali L1oyd Oeorge, Clemeneau in Nitti. Sestanka se Je udeležil tudi Venlzelos, ki Je podal poročilo o vprašanjih, ki se tičejo Grške* Mirovna pogodba izročena madžarski delegaciji. LDU. Pariz. 15: Jan. Danes Je bile madžarski mirovni delegaciji v ministrstvu za zunanje posle In v pristnosti Clemenceauja, Llovd Georgea, Nittija In Matsuila izročena mirovna pogodba z Madžarsko. Izročitev VUietna IL LDU Pariz, 15. Ministrski predsedniki zavezniških držav so Izgotovili besedilo note. ki se bo naslovila v imenu vrhovnega sveta na holandsko vlado in ki zahteva od nje. da izroči cesarja Viljema II. Nota, ki se bo izročila nemara v nedeljo, se nanaša na člen 220 versailleske mirovne pogodbe, ki predvideva obtožbo bivšega nemškega ce«aria. Zavezniki vatete FHandite -na; \7_ polni ta Čin pravičnosti. Nota ima prilatellski značaj. Izročitev povzročiteljev podmorske volne. Dunaj. 16. (bvi-nn poročilo ) Listi poročalo, da bo antanta zahtevala. da 1? nemške oblasti izročiio v prvi vr«tl vse krivce podmorske volne, predvsem admiral:« Umit/a. ker le ta način botrvnula odredi! in vse povellnike podmorskih čolnov. AH ho zahtevala tudi Izročitev Hindenburga in Ludendorffa, se še ne ve. Mir^vn* poorui za Madžarsko. LDU Pariz. 16 lan. Agence Ha-vas poroča: Mteovna pogodba, ki se je Izročila madžarski mirovni delegaciji. te sestavliena v enakem zml-slu. kot safntgemtanska mirovna pogodba Odstavki ki se nanašalo na zvezo narodov in na Interese Izven Evrope, nadalje na vojne uietui-ke. reraracMe. pristatešča, železni- ce Itd., se na obeh listinah glasijo enako. — Mirovna pogodba našteva nato natančnejše meje Mpdžarske. Madžarska priznava popolno neodvisnost Srbo-hrvatsko-slovenske In čehoslovaške države. Meje med Madžarsko in srbo-hrvatsko-slo-vensko državo ter Romu ;.te določi st-dmeročlariska komisija. Madžarska se na korist Italije, srbo-hrvatsko-slovenske države, Romunije in Čehoslovaške odreka vsem pravicam in naslovom do onih ozemelj, bivše Avstroogrske monarhije, ki so bda kot sestavni deli teh držav utelešena monarhiji. Cehoslovaška se obvezuje, da na desnem bregu Donave iužno nd Bratislave ne bo zgradila utrdb Madžarska se odreka vsem pravicam do Reke in sosednjega ozemlja bivšega ogrskega kraljestva v korist Italiii (!!) v okvirju onih meia. ki se določijo kasneje in se zlasti obvezuje, priznati, pogodbena določila, ki se bodo O tem sestavila. Vojaška določila se strinjajo z onimi, vsebovanimi v saint-genuanski mirovni pogodbi. Madžarska dovoljuje vsem zavezniškim državam opcijsko pravico do letne dobave gotove množine premoga Iz pečuških premogovnikov, in sicer za dobo petih let. Madžarska vlada bo poleg madžarskega iavne-«?a dolca morala 7mamčiH tudi še nlen delež avstriiskeea dolea kot prispevek k splošnemu dolgu Avstroogrske. — Gospodarska določila so slična onim v saintgermanskf pogodhi. izvzpmšl nekatdfe točke, kf se nanašate na gosnod:f<-im —^mer-te med Avstrijo fn Madža-sko. Gospodarstvo. NAČRT ZA F1NANACIRANJE EVROPE. Znameniti fmančmk. predsednik ene največjih ameriških bank Frank Vanderlip. ki je koncem minulega leta obiskal vse aliinme evropske države In se sporazumel s finančnimi ministri teh držav, je napravil načrt. kako bi Fvrora v najkrajšem času zopet zadobila finančno ravno-težie in kako bi se dalo pomagati onim državam, ki tako zelo trpijo na posledicah votee. »Corriere dclla Sera« prinaša štiri Vanderlipove točke, ki zadostujejo, da se Evropa finančno opomore: Točk* I. Je ustanovitev konzor-cila posoja ločili držav: med katere se prištevajo one. ki ekspnrtiraio v Fvropo Vsaka posojaioča država združi gotovo število bankirjev, ki imaio skupno določiti potrebe vsake države, kateri prlmanikule živil, surovin, stroiev itd. Posojajoče države razdelite blago te določate cene blaga na minimum. Na tel podlagi dovoliio nato potrebno posojilo. Točka II. Svota tega nosova se uporabi za to. da se nakupijo živila, blago, surovine itd., katere se po minimalnih cenah dajo onim državam, katerim tega ali one«a blaga prt-manikule. Točka III. Obligacije so preračunane na najmanjšo obrestno mero tn se morajo v 15 letih amortizirati. Vlade, ki se poslužijo tega posojila, se zavežejo, da plačajo ne samo ohresd otvorjenega kredita (blago in materija!), tern več tudi kot amortizacijo eno petnajstinko skupne sv ote. Točka IV. Posojilo se bo dalo samo takšnim drža\am, ki imajo zanesljivo davčno-carinski sitnem, ki služi kot hipoteka za garancijo, da se plača znesek za obresti In amcV tizaciio. 4- Ukrepi radi pomanjkanja premog« v Franclji. Da se olajša me-skrba s premogom v Francih, se .te sklenilo omejiti uporabe ».remoga, Delavni čas v tvornicah se bo skrajšal na pet dni. Ustavilo se bo večie število tovornih vlakov. Vozili bodo samo vlaki z živili in z ostalimi najvažnejšimi potrebščinami. 4- Tvornlca vžigalic se bo ustanovila v Rušah pri Mariboru. Predpriprave se že vršijo. 4 Kolonizacija zemljišča okott PlHvlčkih Jezer Ministrstvo za gozde in rudnike ie sklenilo, da parce-lira zemljišče okoli Plitvičkih jezer In ga razproda v svrho zidanja vil, in sicer na ?ak način, da lahko kupi vsaka fi7ična ali juridična oseba samo eno parcelo. 4- Povišanje cene soli. Po na« redbl uprave državnih monopolov kraljevine SHS tftd 9. t. m. in vsled odloka finančnega ministrstva da ie službeni kurz krone do nadaljnje odredbe: 4 krone je 1 dinar, se povišajo monopolne cene soli Iz državnih skladišč do nadaljnje odredbe na sledeči način: 100 kg zmlete In kamene soli stane 252 K. 100 kg bele morske soli 224 K. 100 kg sive morske srdi 196 K (za ribiče 168 K In 100 kg industrijske soli KS K. 4- Prost uvoz raznega blaga V Poljsko. Poliska vlada }e dovolila, da se skozi tri mesece carine prosto uvažajo najvažnejše potrebščine Iz inozemstva. Pokrajinske vesti. — V Ptuju Je umrl dr. Anton . Gregorec, kateri ie deloval 15 let ' požrtvovalno kot zdravnik v P*uj-škeni okraiu. Bil je vzoren narodnjak na težki postojanki nemške meje. Pokoinik zapušča vdovo in 4 nepreskrbljene otroke. Bodi mu domača zemljica lahka. Iz Ilirske Bistrice nam spbro-Čajo: V dopisu »Jugoslavije« z dne 13. t. m. se dela gg. Samsi in Tomšiču krivica, ko se jima prikrito očita, da sta Imela narodni časti nasprotujoče prijateljske stike z Italijani, ki imaio Bistrico zasedeno. Občani Ilirske Bistrice lahko pričajo. da je bilo postopanje imenovanih gospodov v narodnem oziru brez madeža. Sv Jakob v Rožu. Gledališko društvo nas je zopet razveselilo s predstavo, to pot s trodejanko »Špansko muho«. Za naše razmere je igra sijaino uspela. Čuti se že odmev po Rožu, v. tem, da se tudi drugod prirejate Igre. Veseli nas, ko vidimo, da se zbuja naše ljudstvo Iz stoletnih sa"J, SiovenJJgradec. Na meji smo, kter u lihoiaol dan In noč. Vendar menda nimajo orožniki drugega povelja. nego da preiskujejo ir preiskujejo po kmetih za raznim blagom, katero se ie plenilo pri Reitterju pro* slulega imena Le-ta Je namreč t drugimi pripel tal v Slovenjigradefl 8. malnika 1919 nemšoavstraiske .tolpe. moral pa se Je ž njimi vred umakniti tla za mejo. Iz ogorčenja so ud m takrat našincl v njegovo hišo tej razmetali in deloma odnesli posamezne koščke Iz niegove trgovine. Za tem blagom Iztikajo sedal po preteku osmih mesecev orožniki In delate kmetov iz okolice sitnosti la pota. Sai mora vsakdo dokazati, kja da ie kupil to ah »c cuute. da celo ta ali ta prstan, katerih Reltter spbvih; ves čas intimen in tralen politični informator policiie in Konopišta. "lobi val ie za to stalno plačo. Osmrtnica dra. Oregorca le bila vsled bržola vk? tako nokvarje-na. da hi se dair, na ne’ ate:h mestili nienemu smislu oporekati Zato priobčujemo nieno besedilo, ki smo ga Drejeli danes: Zdravniški krožek v Ptulu iavlia tužno vest. da le preminul naš dragi član. dr. univ. med. Anton (ireuorc. oo kratki in mučni bolezni. Pogreb pokojnika se le vršil .trn- ”b 4- un Popoldne na mestno pokopališče. Zaloloči dr. Jenko. dr. Vrečko, dr. Bela Štuhec, dr. i>ober. dr- Metzler. nek7a?, ,,ver,žn,h|- Sedmošolc! Skodrn^h 80 ustan°v«l? verižni-»ko družbo z o. z. za nabavo in iz- Dieniavo živil, manufakture, oblek petroleia sladkorja, tobaka itd. Pod S»,n0i Aedo’ so se zvezali, da o « k družbe'?e Povedo nikomur ni-u besedice. Trgovina ie bulno cvetela in se razviiala z velikanskim dobičkom. Promet le šel v tisočake in družba si le nabavila za nrevažanlc blaga — svoi lasten tovorni avtomobil. Po nakliučiu so seda) orileli Soferie. kr le bil prisilen izdati družbo. Povsod, v pedagoških krogih je vzbudila zadeva veliko senzacijo. z*odilo se je pa to na Dunaju, nr pa v Ljubljani, kjer mogoče dijaki ven-aar časte klasike in pošteno delo tn UUs 7a rnulant,ir et nos mutamur h»ia7 Ameriška darila. Ker nam do- kraip«1^02^0^3 vprašanja iz vseh ril-fa-L oveni,e radi ameriških da-„ ‘ ,akot11 v domovini, sporočamo t' , mteresentom. da se ie pošilia-”-v. ki ie bila prvotno Javljena, da PdPlove 30. novembra, zakasofla hi da le glasom ravno došlega pisma blago odplulo iz New Jo*-ka dne 16. decembra in ga vozi ameriška ladja »Nortii Pine*., kj pride direktno v Trst. Ko dospe pošiljatev v Ljubljano bodo vsi adresati obveščeni potom dopisnic. - - Novo olače za učiteljstvo IJud-»kih ln meščanskih šol. Ker se novih Preiemko*’ po zakonu z dne 23. Julija 1919 ne more izplačati, preden tnister prosvete ne odobri se mati učiteljev in učiteljic, ki nai se eio na nove oteče. višji »*« nrel-.-lL da si- »Domr • danes t6. Ln. Kakor pa y dravi«ar-u l' Slevilki m- SLmskih doklad izza 1. julija 1919 ne bomo deležni, temveč samo sedanja plača se bale zviša za 60 odstotkov. Vprašamo delegacijo ministrova financ, zakai se nam plača ne uredi sedanjim razmeram od-govarlaioče. Uradni Ust št. 125. velja menda za vse državne uslužbence. Prizadeti. — Nespametno Je ravnanle občinstva. da zadržuje denar d^nrn. namesto da bi ga nalagalo v denarnih zavodih, povzroča z.a ve? denarni promet velike neprilike. Zadrževanje papirnatega denarla slU na to, da se vsled zadrege za gotovino uvaža obilica bankovcev kar povzroča slabo valutr, in s tem — draginjo vseh pr‘rehnih reči Pozivamo občinstvo da ne ~adržiije denarja po nepotrebnem doma. temveč da nalaga odvišen denar v denarnih zavodih — Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavoj v Ljubljani. Marijin trg 8 ki se lepo razvija ter nudi vlagateljem pop dno varnost. Hranilne vk»ge In vtoge na tekoč5 račun obrestuje po 4%. lzvenltiibllanski vlagatelji dobe poštne položnice Opotarjamo na oglase v našem listu. Ljubljana. = Za dijake iz zasedenega ozemlja se je nabralo na Silvestrovo v kavami Zvezda IS6< K. v isti namer na debatnem večeru Primorske«; sokolskega krožka dne 15. i. m K 130.20 Denar }t bil izročen SolsKt-tnu odseku odbora za zasedeno ozemlje. = Tvrdka »Svetla* V.estnl trg. )e spontčiia grt-miju trgovcev, da ustanovi dobrodelni teden v pod-p* ro »Slov. križa« od če- trtka 15. t. m. do četrtka /2. t. m na ta način, da tk.* odstopila 5 cd-stotkr*v skupička v nadrobni raz prodaji v korist »Slov. rd' črn.c križu«. Oremij »rgovcev rnporoči ta sklep v posnemanje. Slovenščina v nekem tukajšnjem hotelu. Juha z nrckuhoj 1.20. 1 preejon niesa 5. enspats procja t 20. solata 2. pečenka tarnali pot conj. dunajski izven, tarnali porja. jace stane, ajersoals Itd. Mislimo, da Je komentar nepotreben. = »Sanje«. — Pogovor iz opere — »Mornar se gotovo ni uniianil pravega opija, ampak samo kakegi. »Ersatza«. — Zakaj?« — »No, da. ker Ima tako slabe sanje!« = Društvo hišnih posestnikov, gremll trgovcev In druge ?irokOAne in stanovske orgarrzacije przi\liajo svoje člane, da *e zanesljivo udeleže nedeljskega shoda v »J’nionu« (ob 10. uri dopoldne!. Ja zavjarr.ejo Stališče do valutm’ reforme. ~ Vojni dobičkar ln berač. Hc-rač Modrijan, brez strehe, jeia in odela, ie navsezgodaj zjutraj hodil po- veliki ljubljanski cesti. Na tlaku se mu ie zasmejala lepa, debela usnjata mošnja. Vsebina je bila - tisočaki. Beraču le zažarel obraz veselja In radosti. Sedaj je srečen, opu-lenten zalutrk. topla soba. novi čevlji. ah itd. »Čemu ta novec?« Začel je pregledovati vsebino in najde naslov Imejiteija. Tja jo odnese. V razkošno. udobno sobo strpi pred vojnega dobičkarja ln mu Izroči nlegrvo last. JVnbičkar ca premotrl zaničljivo In ogorčeno zakriči: »'lepec! Nič tl ne dam. ker si tako pošten, da mi nazaj nosiš...« Resničen dogodek na Gospodov dan 11. Januarja leta 1920. = Zaplemba tobaka. P. Fa'(!igl r.a Sv. Petra cesti 17 so zaplenili 600 cigaret in 153 zavojev Obsika za pipo. Faidiga je boiel tobak lzti-hotapiti v Nemško Avstrlo. = *N!Č ne olačam« je rek?! elek-tromonter A. S. gostilničarki Mariji Bizjak na Tržaški cesti 5. ker ni hotela sprejeti nekolkovanega bankovca. S. je ogorčeno zapustil gostilno ln ostal dolžan na pijači znesek 14 K. Sedal ie stvar na rolki;!. = Stlrle verlfn'šH nepridiprav! so se dne 7. novembra I. 1. dogovorili pred Prešernovim spomenikom, da odnese nekemu MikttliČu ln mlademu. elegantnemu Milami Srečnik 19 kg tobaka. Tvan Volčič Je prevzel vlogo »detektiva«. Stvar se Um 'e Posrečila in so neovirano odnesli na stanovnnhi Miknliča shranjeni tobak ler pa prodali neki verižriicl Mariji Zonta. Včeraj Jih le ljubljansko deželno sodišče sodilo fn obsodilo; Karola Lipovška ra pet. Josipa T ipov-ška na deset. Karola Zbašnika na šest In Ivana Volčiča, detektiva, na pet mesecev težke Ječe. .=• Pomaulkanfe kruha In 5 104. srb. k. z. Novembra meseca lanskega leta le bilo v l.lubUaul veiiko po-manikanie kruha. Za kruh so vodHe ubožne rodbine pravi boj. Ana Pokom, nudi petrih otrok, te Je doe 20. novembra od pol dveh do petih popoldne borila za hlebčke kruha Ker jo je neki stražnik nekoliko strogo prijel ie ona v razburjenosti vzkliknila: »Babe si še upate prijeti. Drugih verižnikov pa ne!« Včeraj Jo *e ljubljanske deželno sodišče obso dllo zaradi pre-greška po § 1°4 srb k. z. na 24 ur strogega zapora. Predsednik Nagode je dejal po končani kratki razpravi: »Doma naredbe prošnjo za pnmiloščenje!« rvt»>or 73 vrnitev volnlh ujetnikov v LinbMani. le oovoJom razpusta daroval K 500 »Slovenskemu Rdečemu križu« za zhirko za volne idetnike. =■ Opozarjamo na inserat nrme Fr Potočnik. ■ Gospodu Poto^cil1 se Je posrečilo, da Je dobil v svojo itroiaško delavnico prvovrstne mo čl zato upa da ho lahko cenjenemu občinstvu vsestransko ustregel. Maribor. Mariborskim Nemcem In nent-č*trjeni od dne do dne raste njih germanski greben. Na vljudno sloven-vkc- vprašanie te nahruliio: versteh nix! če pa lih vprašaš nemški se napravilo nevedne, da Jz tte ^.ore malenkostne usluge Slovencu. Vsakemu Mariborž.anu le znano, kle e bivši netnškl MSdchenheim. seda dekliški zavod »Vesna« M:tr«tkonm se je že prigodilo. da le spraševal kje te ta zavod, a ga Je ttre *n zaman Iskal, ker se mn je nalašč povedalo napačen naslov. Trebia bo. da se našim nemčurčkonj malo boli nategneio vajeti, da ne postanejo še bolj ošabni In predrzni, kot so že. Mariborsko mestno knjigovodstvo In blagajna sta odprta Izvzem ši redrlie in rraznike vsak dan do 12 ure dopoldne, na kat se interesl-rare stranke opozarlak). Načrt z* električno železnico Iz Maribora na Pesnico, od tam v Lučan« fn čez Slov. gorice v Prek-mnriip. fr fzrtetat Inf.rvtr Nsfff. ravnate! 1 falske elektrarne PrornGrr znaša 5.6 milijonov K. Železnica bi bila napeljana ob cesti. »Plesni venček«. Dalle služeči podčastniki garnizije Maribor rri rede dne 24 januarja t.l svoj pni plesni venček pod protektoratu! r gospoda generala Maistra v veliki dvoran pivovarne Clbss. Cele. Na pomoč! Občinstvu, ki utegne s svojimi prispevki podpreti kakšno dobrodelno druš*vo. se priporoča v ta namen Dikrika kutvnta v Celju. Dijaška kuhinia bo morala v slučaju, da ne d »bi v najkrajšem času potrebnih podn-ir. najmanj t>o-lovlco dijakov odpustiti ati pa svoje delovanie sploh ustaviti. Zato Je naša dolžnost, da se Dijaški kuhinji takoj pomore. Denarne prispevke sprejema prof. F. Mravljak, živila pa prof. J. Kožuh. Slovensko gimnazijsko podporno društvo ima svoj redni občni zbor danes v soboto, dne 17. t m. ob IB. uri zvečer v učiteljski zbornici realne gimnazije z običatnlm dnevnim redom, nakar opozarja predsedstvo podpornike Imenovanega društva. CelRkemu dramatičnemu društvu so poklonili kot novoletno pod poro- Zvp73 slov. trgovcev v Celju 1000 K. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celiu 500 K. Iskrena zahvala. Odbor. Poštni unid v Celin ima za predajo prip. pisem in ra prednjo vrednotnic uradne ure od 8.—12. ter nd 14.._1R. ure. ob nedeljah In praz-n;kih pa od S-—f®- ur®* v PODLEŽI. »Naprej« Je v št. 265. z dne 21. decembra 1919 priobčil pod naslovom »Podleži« dolgo poročilo o nekem sh idu dne 13. decembra mo v gostilni »Kreutzhof«. oziroma glasom »Napreia« v »Križevem domu« v Mariboru in trdil med drugim, da }e nek! poslušalec zavpil AVindische Scluvefne« in da so navzoči sodruvi ob prisotnosti vladnega zastopnika ugotovili, da le bil dotični »razbori-tež« Član Zveze jugoslovanskih železničarjev. Vzlic poz i vu iz Maribora v ».Jugoslaviji« št. 260 z dne 2.3 decembra, 'da nai navede ime do-tičnega Z veza rja, pocp(xla pri »Na-prciti« še vedno molči. Podpisano predsedstvo je uvedlo potom svole mariborske podružnice preiskavo In Ugotovilo sledeče: Mariborski rene-gatski, jugoslovanski in nemški komunisti, so dolžili nekega Dohaja. Pri Zvezi Je včlanjen samo delavec Dobaj, stanuoč v Selnici, občina Janževa gora, ki pa sploh ni bil na shodu, VzUc vsem poizvedovanjem ni bilo mogoče dobiti imena krivca, kar tudi komunisti niso konstafirall. ker so najbrže dobro vedeli, da Je bil klicalec njihov človek. Dokler go- spodje pri »Napreju« ne prinesejo dokaza za svoie trditve, nat se smatralo za naiboli kulturne in na'večje poštenjake — In sicer v smislu članka In naj ne mislijo, da bodo s takimi kulturnimi članki dokazali svol^ vzvišeno kulturo. Hlede glavnega takratnega govornika v »nenrikem Jeziku«, sodruea Kollerja, pa ugotavljamo pred celo. tudi »kulturno Jugoslovansko komunistično« Javnostjo. da je mo? tul državljan. In že davno premeščen v blaženo avstrijsko republiko na lastne prošnjo, a sp sedal brani IrJ. Marodlral je skoraj cel mesec december, da Je lahko po shodih v nemškem leziku uči! kulture slovenske proletarce. Kal ne to m komrcHa. to Je deJr za jugoslovanski p«-o1etariiat !n kulturo slovenskega naroda! — Predsedstvo 7 .1 t___________________________ Gledališče. Sanfe, balet v petih slikah s predigro In polgro. Sestavila baletni mojster P o h a n In kapelnik B a -1 a t k a. — Ne morem najti razloga ki nisc nikako glediško delo. nhi pomembno v baletnem, še manj pa v muzikalnem oziru, ker Je godba mešena iz vseh vetrov in nima (z fziemo slovaškega In španskega plesa) prav nobene zveze ? posameznimi plesi. Ce ni bilo mogoče uprizoriti prihodnje operne novitete, ki Jo že več tednov nestrpno čakamo, bi boljše, da nam je vodstvo v zadregi postreglo t baletnim večerom, na katerem bi nastopili posamezni dobri plesalci in plesalke v samostojnih točkah, kot pa da Je v naglici poseglo po »Sanjah«, ki Je za vsako gledišče luksus ln ga povsod goje le v toJiko. kolikor je res potreba se Je pri letošnjih opernih predstavah, dalje v C o p e M J1. ki je enotno In za mtizika v sel prebavljivo dela kot tudi v sicer glasbeno malovredni, dunajsko-sladk! »Kraljici lutk« dobro Izkazal. H. Pohanu lahko priznam uspehe njegovega truda, za g. Balatko pa vetr.. da 1e dober dirigent In mu le želim hvaležnejšega h. za-služ.nejfega posla kot ga Je opravil! 1 kot glasbeni aranžer In dirigent »Sanj«. — Občinstvo se Je deloma že prt predzadnji sliki predčasno prebudilo Iz »sanj« fn Je odšlo Iz gledišča. tisti ljudje pa. kf so ostali do konca so po predstavi v garderobi glasno Izražali svojo nevolj-J rad Izgubo dveumega časa 2a tako čudne In mučne sanje pod streho »Kraljevega« gledišča v Ljubljani. 7.. P. DijaŠtvo. Drugi dijaški transport T Prago odide Iz Ljubljane sigurno v pon-deljek 26. t. m.: natančna ura odhoda se bo Še pravočasno naznanita v časopisih Izvozna dovoljenja za živila nai si preskrbi vsak sam; kdor Želi, da se mu oskrbi vizum na potnih listih, nai dopošlje svoj potni list z vsoto 34 K za vizume naipoznele do 22. t. m Do teca dne nai sc dopoš-Ijejo tudi prošnje za polovično vožnjo »l.jublana-DunaJ« z ubožnirn spričevalom vred. Prijave sprejema Lojze N.ajce, stud. Ing.; Škofja ul. L I. nad«tr.. Ljubljana. Aprovizacija. Izkaznice za petrolej. Pravico do Izkaznic za petrolej v obče Imajo lt v Ljubljani! in v Spodnji Šiški stanujoče stranke, ki nimajo v svojem stanovanju ne električne ne piinove razsvetljave. Kdor ima v svojem stanovanju le delno električno razsvetljavo v stanovanjskih prostorih, dobi izkaznico B. Izkaznice se bodo razdeljevale po sledečem redu: 1. A karto za petrolej dobi vsaka rodbina z lastnim gospodarstvom, ki šteje vsaj 2 osebi. 2. B karto dobe samske osebe, ki lma'0 svojo sobo. Če se nahaja v eni so,v več samcev, se izroči le eno B karto tisti hišni stranki, ki oddala samcem stanovanje. 3. C karto dobe (poleg A ali B karte) obrtniki, kateri se izkažejo pri krušni komisiji z obrtnim listom. Med obrtnike ra ni prištevati pisarn hi prodaiain. ki ne prodaiajo živil, pač pa peke, mesarje, gostilničarje, krčmarje itd. 4. C karto dobe tudi posestniki hlevov, RTrimato govejo živino ali konje. Rološna gosoodarska zadruga za Slovenilo le izvolila na izrednem občnem zboru v sredo zvečer novo načelstvo in nadz.orstvo. Vollen! so v načelstvo gg. Iv. Hiter. Drag. Stepišnik, Iv. Zupan, L. Franke. Val. Fortič. v nadzorstvo na gg Fr. Vidic. Iv. Tavčar, A. Jernejčič, Mart. Her-cegnja. Jv. Rakove. Fr. Trtnik. M. Fnbiian, A. Pesek In A. Potokar. Na deželno vlado Je bila odooslana resolucija. v kateri se zahteva, naj že vendar enkrat preskrbi zadrugi prostore, ki sq Ji za poslovanje nujno potrebni m so Ji bili od stanovanjske komisbe že davno nakazani. Krompir In fižol. Splošna gospodarska zadruga le dobila novo in zadnfo poSiflatev kromnirta Krompir te odbran. Kdor članov si hoče krom-*pirja nahaviti. na! se zelasJ v splošnf gospodarski zadrugi tekom t dni. Kromrir stane kg 1 K 30 vinarjev. Prodala! se bode v poltubnl množint Obenem se bo v pollubnl množin! prodaial tudi fižol, kg po 4 K 20 viti. Načelstvo. Prodala kromnlrla. Mestna anro« vizacila ima v zalogi še neka! vagonov ktomplrla. ki ga bo oddalala v cerkvi sv. Jožefa po sledečem reaa in sicer: za stranke Iz 1. okrata dn« 17 lanuarla 1c?0 : iz 11. obrala 19.j Iz !!!. okrala 20.; Iz IV. okra’a 21.: iz V. okrala 22.: Iz VI. okrala 23 t iz VI! okrala 24 : Iz Vffb okrala ?A. Iz IX. okraja 27.: Iz X. okrala dne 2A. lanuarla 19?0 vsakokrat od 8 -j-i H. ure dopoldne In 2 do 5. ure ropojdn«. Ki'ogram krompir Ja stane 1 K 50 v. NSS. KVIŠKU! »Mladina je poklicana, da yodl narod v boljšo bodočnost.« — Prosti smo. strte so verige. Id so ovirale stoletja tugoslovanski narod v stremljenju za kulturo in napredkom. V tuji sužnostl se le vzeo« levaia mladina v pokorščini do tuleča gospodarja In v mlačnosti do la tneca naroda. Posebno v srcio delavske mladine se Je ubijala narodna zavest. Zaprli so šole *a tebe. mladina! pustili so « samo ulico. Vzeli so « možnost Izobrazbe. Sedaj Je na tem, da se dvigne? iz blata, v kamrev* so te pahnili in pokažeš, da Je bil nJL hov udarec prazen. Oradi se krasna stavba svobodne .Jugoslavije. Ne bodo le dozidali tl. ki 1o grade danes, ker nJmakl dovoh zmožnosti in moči. Tl mladina sl poklicana, da dovršiš ogromno delo narodu v srečo In ponos. Danes. ko nam Je laški Imneritallzeai ugrabil tretjino naizavedneJŠlh roja-V«»v: danes, ko Je večin! vohia nbi’a čm dolžnost! do naroda. Je sveta dolžnost mladine, da se postavi ’t prve vrste io pomaga ceflti težke rane. . . . . Dela!, mladina, ker samo v delu Je rešitev, samo v defu flvllenle: le z delom moreš koristiti domovini i« osrečiti sebe Uči se !n stremi z* smotrom: posta« vodlteltfca narodu in noriteljlca njegovih sodjahtih toženi. Dragotin Kosem, predsednik nar. soc. mladine. Ustanovno zborovanje krajevne organlzaclie Nar. soc. strank« z* dvorski okraj se vršilo preteklo soboTo ob številni udeleži)! na.ŠJh somišljenikov. ki sc z velikim zanimanjem sledili izvajanjem r*«nih govornikov. Tov. Kranjc Je ten: el ti tol obdela! politični položaj, v katerem se dandanes nahajamo m nato <"h« razložil načela NSS. ki se Je ustanovila tlz resnične potr«be za vsa Jugoslovane, ki hočejo z delom ustvariatl boljšo bodočnost v novf državi. Drugi govorniki so razlusnjff posamezne točke našega programa, naše razmerje do obstolečih strank In naše konečne dUs ki Jih pa moremo doseči le z vztrajnim in neumornim delom. Nato .ie ie izvolil odboT. ki mu predssdide dHave« mož tov. Korene in ravnotako 1« l7.bran tudi ves ostali odbor Iz samih agilnih delavcev nar soc. stranke. ki bodo delovali v največji prid dvorskega ok-a.a Pod geslom: »Mora je odšla, zato pa svota je prišla, v tiskovni sklad« so darovali R. 30 K. F. 20 K. J 20 kron. S. 20 K. P. 10 K skupaj 100 K za tiskovni sklad. Ncc. Drobiž. ; * O Stritarjevem sinu. Porot* se. da je bil sin pesnika Josipa Stritarja imenovan od avstrijske vk'0« za Izrednega profesorja kemile na dunajski poljedelski v!sokl šoli. Splošno znano je. da so otroci pesnika Stritarja vsi zagrizen! Nemci. Res žalostno je, da se tudi otroci slovenskega velikega moža Izgubljajo v nemškem morix • Zloglasni grof Berchtofd ln avstrijske krone. Zagrizeni avstrofU z Moravskega grof Berchtold, zloglasni avstriisko-ogrski zunanji minister. ima v Soluogradu vi!o, ki jo prodala za 156.090 švicarskih frankov. Avstrijskih kron ne mara. Pri-tiral Jih je,tore! tako globoko, da Jih' še sam noče več. Izdajatelj Jn odgovorni urednik: Anton Pesek. Tisk »Učit tiskarne« v Ljubljani. 10. štev. Za milijoni. Nadaljevante romana od JO. štev. — Da in bela kakor lilija; tudi nobena <1 ra Ra deklica v Soli nima tako modrih oCi. »In se imenuje?« — Jenny Rogers. Byrd se ie umaknil. »Mrtva Ima temne lase. torej ntsmore biti ista«, ie rekel Degravvu. »In vendar kako čudno — dve deklici istega imena in enega dne na naSem seznamu, in Se povrh —« Tu jih ie prekinil starejSi policijslci uradnik, čigar oster vendar dobiodušen pogled i.e vzbudil pri umetniku pozornost. »Potrebujemo vas.« ie zašepeta! mlademu tovarišu, »ure za važne novosti.« Bvrd mu ie prikimal in se ozrl na svojega tovariša. »Ali smem vzeti tegale gospoda seboj? To ie poosebljena molčečnost Tudi on poizveduje za izgubljenko, ki se Jennv imenuje in mu ie mnogo na tem. Ali sme slišati, kaj se godi, gospod Grvee?« Sum taini policist se ie nasmehnil na svej posebni način. »Dobro, dobro, naj le pride. Dobili smo pojasnilo o zagonetki — v resnici neka! čudovitega.« Stopila sta v sobo. v kateri le več ljudi obstopilo mladega moža. čigar dobrovolini obraz in odkritostčno vedenje vzbujata zaupanje. Grvee ie ostal v ozadju in položil prst na usta. Mladi mož ie povzel: »Pogodba ie kratka, ki jo prav rad ponovim- Nekako pred enim mesecem sem ležal pri odprtem oknu na postelli. Stanujem pritlično v šestnajsti ulici med 5. in 6. cesto. Polnoč ie minila in še nism spal. ker mi le bila glava polna raznih misli. Kar kaslišim bližajoče se korake in razločim nato dva glasa, moškega in ženskega. Ko le dvojica korakala mimo moiega okna. razločim lasno besede: »Ato; pa me na) prehiti katera druga Jennv Rogers. ka) potem?« — »Ne delajte si nad tem nikakih skrbi.« odgovori moški glas v hripavem, odločnem tonu. »Predno mine mesec, ne bo več nohepe Jennv Rogers v mestu, bodite overjeni o tem; glejle samo. da -—.« Odkorakala sto in nisem slišal ničesar več. Zadeva mi le vzbujala razne misli, tn ko sem včeraj čital v časopisu da le izgubil gospod Rogers. ki stanule v dvainpetdeseti ulici, svolo liubko Jennv po kratki bo- lezni, se me le polotil tak strah, da sem sklenil policijo obvestiti o talinstveni grožnji, ki sem jo slišal. Ako v resnici ohstoia kaka zarota proti deklicam tega imena, tedaj upam. i'a }j bo mogoče odkriti In preprečiti nadaljnje nesreče.« »Pravično nebo?« Je vzkliknil Degrau’ v strašnem razburieniu. Zbranim policistom se ie zdelo. I.akor da bi odkrili kak zlati rov. Zarota, katere trtev so tri. mogoče celo štiri deklice! Za vse r^ke dovolj dela in vsaki je odkazana posebna naloga. Degraw ni mogel več prenašati mučn? napetosti. potegnil ie Bvrda na stran in ga rotil, da mu vse razodene, kar misli ot ei stvari. Policist ga le skušal pomiriti, češ. da so zdaj obširne poizvedbe v teku in da se v kratkem do-žene ali se signorina tudi Jennv Rogers ime-nuie in če ii vsled tega grozi nevarni st. kakor ostalim deklicam istega imena. Zdai na ne more napraviti nič bolišeea. kakor da se poda na dom in zaupa policiji ter čaka potrpežljivo in molče na uspeh nieneea truda V nad? da se bo nteeov prijaielt lotil stvari po svoiif. nsiboll-ših močeh, le zapustil policijsko poslopje. Na povratku v atelie mu ie neprestano zvenelo po ušesih usodepolo ime Jennv Rogers. in neki glas mu ie šepetal: »Skoro se odkrite, da ie Jennv Rogers ime signore: tudi ona pns*ane žriev zarote, pogrešano bodo našli, toda — mrtvo!« SEDMO POGLAVJE. Zvečer istega dne ie policijski nadzornik pregledoval razna poročila svojih oodnradni-kov. Vsi nar ir ii. ki so se nanašali na vmčaj Jennv Rogers so ležali izločeni na velikem kupu. Ntih vsebina naj sledi tukai v posnetku, ker bi bila doslovna obnova preobširna. Prvič" Nevvvorška aslovna kniiga izkazuje triintrideset rodbin tega itnena. V štirnaj-sith slučajih s nahaiaio ženske osebe z imenom Jannv: izmed teh so trije še maihni otroci dve že rtiletni in dve poročeni. Ostane lih toret še sedem, ki bi iih po svoii starosti lahko označili kot mlade deklice. Ena izmed teh *e včerai umrla, namreč hčerka Abrahama R-.igersa v 52. ulici. Umrla le z aškrlatinko. po izjavi zdrav-nika in strežnice naravnim potom. Ena .»bolnost se pri tem vendar ne sme prezreti: Nekako pred treni' tedni ko sp -e ni«o r» iavib ni- kaki znaki bolezni, je ta Jennv sporočila svoji materi, da io zasleduje neki tuiec. ki ga povsod srečava, kierkoli se ona pokaže, na cesti v cerkvi. pred šolskimi vrati. Po svoii zunanjosti pripada mož imovitemu in izobraženemu sloju. Tuiec deklice ni nadlegoval, tudi ne nagovoril, ampak io le pazljivo motril, da ie mislila. da je imel pri tem poseben namen. Ne bob se ga sicer. vendar noče več sama hoditi — kar se od tedaj tudi ni več zgodilo. Dva tedna nato ie zbolela in včerai. na dan njene smrti, le prišel tul mož v njeno hišo. ki ie želel ž njo govoriti. Ko ie slišal žalostno poročilo, se le zelo prestrašil in takoi odšel. Sorodnica ki ga ie «iu-čainn videla odhajati, iziavlja. da le bil ta isti mož. ki ie dekle zasledoval. Nadalie so podrobna poizvedovanja v šoli Haddensove gospe glede malde Jenov, ki so Jo ziutrai pogrešili dognala sledčee: Dekle ie zad-nia potomka neke stare rodbine *z Detroit; njen varuh, zelo ugleden gospod istotam. oskr-buie njeno precejšno premoženie. dpkle ie krasno in dobrosrčno.' toda zelo svojeglavno. Do svoiih sošolk le odkrita in nežna, do učUcliev Pa oprezna, trmasta in neposlušna. Tud* n>o le zasledoval tuji gospod, in misel, da Je to njen ohoževateli. čegar strastno hrepenenje mu mora vračati, ie dekletu zmešala glavo Nleno koprnenie ie pri mnogih vzbudilo pozornost, in večkrat so io zalotili, da niše lepemu neznancu pisma in verze. Krivdo, da ie izginila, pripisujejo součenke spletkam tajinstvenega !hihimca. in pričaknieio. da bodo v kratkem slišale o po-rfiki ž njim. Drugačno mnenje o možnem poteku sta vri ima neka učiteliica. ki le deklico natančneje opazovala. Iz nieneg aiv'ročlla le razvidno, da ie bil dotični gospod navzoč pri zadnii šolski slavnosti in da se le boii zanimal za ime kakor za osebo. Popraševal *e namreč, ali se Imenuje katera učenka Jennv Roeers. in ko so mu to potrdili, ie opazoval označeno dekle z velikim zanhnaniem. toda no izjav’ uč te-liice ne z očmi zaljubljenca. — Medtem.so razpisali veliko nagrado za onega, ki sporoči sedanje bivališče deklice. Treiiič so spoznali na truplu, ki so ea našli v ulici slepcev, dekle z imenom Jennv Rogers. ki ie bMa zaposlena v veliki tovarni 2a s^Hice. Tovarnar In niegova gospodinia Io opisujeta kot pridno, dostolno dekle. Ker ie bila bolehna, le mogoče strah nad brezimenim pismom, k? so ga našli v njeni sobi, bil povod njene smrti. Dopis se glasi; Nevvvork. 25. mala 3887. Gospodični Jennv Rogrs. Dovolite, da Vas zvest priiatell svari. No da bi slutili, imate v mestu velikega sovražnika. ki se le zaklel, da Vas ugonobi in ima tudi dovoli moči. da izvrši svoio grožnjo At» izvira zlobna nakana iz neuslišane ljubezni aF iz sovraštva. en vem: toda izbral si ie Vas za svojo žrtev. Bodite pripravljeni v najkrajšem času na obisk lepega gospoda z izredno priletno vna-niostio. Kliub pritožnim besedam V au* h »če le škodovati. Da ga tako! spoznate. Vam ga opišem: Mož ie velik, ima sice oči. temne lase, temno brado in zelo vljudno vedenze. Kakor hitro zapazite takega moža. bežite — tole Vaša edina rešitev. Z najboljšimi želiami Vaš prijatelj. Po izjavi gospodinje ie preielo dcU'e to pismo prejšnji večer, ko se le vrnila iz tnv.irne. O tem ie sicer molčala, vendar ie bila vso noč tako nemirna, da so se pritoževali Ibntle v sosednji sobi. V jutru se ie zdelo gospod*«};, da ie bilo v sobi vse tiko. in ko ie vstopila, le bila soba prazna. Jennv ie vdšla in vzeto v-*Čino svojega skromnega imetja seboj. Gospa se le zelo prestrašila, ker ie živela ž njo v nailepšem sporazumu. Se boli pa se je začudila, ko le kmalu nato vstopil tuii gospod in prinesel deklici zavoi šivanja. Ko ie izvedel, da ie Jennv odšla, ne da bi povedala kam. se je zelo začudil. zakaj prišel ie. kakor sta si dogovorila. Pil ie velik, sivih oči. nosil ie črno brado in ie napravil prijeten vtis. Svojega imena ni povedal, pustil oa le zavoj. Med tem pa ie ubogo Jennv Rogers. ki mu le Itctela zbežati, dohitela usoda v ulici slepcev. Ali je bila srčna bolezen vzrok njene s »uti. to pokaže mrtvaški ogled. Siedniič še se ie dognalo čudno dejstvo, da je pravo ime signore Valdi — Jennv Rogers. Ko ie nadzornik ta raznovrstna pou čila, ki so ca nad vse zanimala, natančneje preiskal, le prišel do zaključka, da le zarota Droti dekli-čam teaa imena dokazana, in da ie tui> gospod v vseh slučajih, razen nri slgnorini. ista osrha. Zaukazal ie torel policistu, da mu izsled’ tega taiinstvenega človeka. (Dalie prih.) Mali oglasi. Proda se: Avtomobil od ca 40 konjakih sil, fabrikat Gobrnn & Briliie povsem uporaben in nepoškodovan pioda lakoj Kranjska tvornica železne i bravarake robe v Kamniku. 74 Proda aa prava bernhardinka Naslov: Bukovič, Hrenova u fca it. 12 I. Hiiia e vse H Mil M Proda se »troji za pekarno, blaga) a (aisem ..National"), l lov-Vi vos tn druge stvar, Poizve se pn kranjski stavbeni družbi v Ljubljani. Levstikova ulica šL 19. 78 Benetke gnslt 260 let stare tn 60.000 starih znamk so tukaj naprodaj, Naslov pove upravniMvo Jugoslavije. 29 Ognja In vloma varne blagajne vseh vm in velikosti, kakot tudi blagajne zn vzidati m wetihennove kasete priporoča tvrdka Franc Schell, L jugoslovanska izdelovalnica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popiavila se vrše hitro in tožno. Kupi se: Bencina (lahki benein) se kupi vsako količino in za v-ako eiro ali eventualno proti aamoajavi za moko. Ponudbe na upravo lega lista. 78 Gradbeni )e» vsake vrsto in vsako količino kupuje takoj domača tvornica v Sloveniji. Ponudbe na upravo t ga lista. . 71 Kupim salonsko pisalno mizico. Ponudbe z navedbo ceno na upravo ..Jugoslavije". 69 Službe: | Iščem za stalno delo in dobro plačo za boljša popravila mizarja. Naslov pri upravi ...Jugoslavije", Denarni zavod, v Ljubljani sprejme likvidatorja, ki je izvežban v vseh poslih denarnega zavoda. Ponu 'be z navedbo dosedanjega službovanja na poštni predal 138 pod ..Likvidator". KnJIgovodlo ali knjigovodkinjo, prvovrstno moč išče takoj večje Ivor-oiško podjetje. Oni, ki ima o le.i ro kopis, zna,o strojepis in govore slovenski in nekoliko hrvat-ko srbski eventueln - tudi nemšh intajo prednost. Pcnudite na uprn»o tega lista. 72 „Rep'ezentanea T boveljsko pre-moeokoiine družbe". Ljubljana išče gospodično. ki je pirftktn« dopisovalka in itsiioj.iska v s ovenskem m nem-kk» m jeziku. Sumo prvovrstno moč) z večlf tno prakso naj se umbnu predstavijo v p somi, KnafLeva ulica št. 13 in sicer dopoldne od 0.—12. uro in popoldne od 3 .1. ure. 75 ZAHVALA. Podpisana si štejem v svojo častno dolžnost, da ;»u. prof. | drju. 0!f Valentin-u izrečeni svojo prtoreno zahvalo za rešitev življenja. — Že. ko so vsi obupali so je g. prof. Olf vendarle z vso vnemo lotil zdravljenja in se jo njegovi zdravniški umet nosti po skoraj naodloveškem zatajevan,ju samega sebe, posrečilo ohraniti pri življenju hvaležno 60 pacijeniinjo. , (bobne), pločevinaste kupuje v vsaki množini ter po najvišji ceni I tvrdka BREZNIK & Ft lTSCH, ~ ;s:tvs;.K'l‘TilLiub|Jan8»S('kr'hu,sOT8 u,iea 6 L Krojaška delavnica za najmodernejše moške obleke in površnike im j novejše fazone. Izdeluje se natančno po želji in modelih. Cene zmerne. Pri ponovnum narotiu znatni ponust! SAMO 4 DNI traja zdravljenje irbrilre in garjev z novim, od veth dosedaniih mazil po Bestavi in načinu uporabe bistveno se razlikujočim sredstvom 2886 fV S ARKO Aft 'lite za trgovino a i eeerijskim in kolonijalntm blagom, dež. pridelki Itd. zanesljiv in ie iz mirnih časov popolnoma izvežban poslovodja (z večletno prakso) a la referencami. Ponudbe pod Stev. 68 na upravo lista. |V zalogi naifinoife angleško blago. Hill. getfgans, stenice ir. fterki ter m mrčes mora poginiti, če sc vporabljajo moja preizkušeno najboljša In povsod hvaljena .sredstva, kakor: za m ljske miži 7 K, za podgane in miši 7 K, za Ščurke 8 K, posebno močna tinktura za stenice 7 K, ' uničevalce moliev 6 K. p'3žek proti mrčesom 4 in 8 K, tinktura proti uštm pri ljudeh 4 K, mazilo za uši pri živini 4 in 8 K, prašek za uši v obleki m perilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 6 K. Pošilia po povzetju Zavod za otep ort M. JtlNKER, Zagreb, Petri niška ulica 8. Radi pieobilega dela v sezoni, prosim svoja naročila že sedaj oddati, da jih zair.orem pravočasno vpoštevali. iia is is M znamka „IT0\ Vsaka žkailja vsebuje .SARKO" mazilo št. 1. »BARKO* mazfls St. 2 .BARKO* prah za i osipanjc in natančni opis bolezni in načina uporabe^ katerega mora vsak natančno prečilaii, kdor hoče hitro in gotovo ozdraviti. Cena 1 škatlji .BARKO* 16 K, po poSti 18. — Izdeluje^ in razpošilja Lekarna pri srebrnem sokolu. Brežice. Obračanje in moderniziranje oblek in površnikov, salonskih sukenj, žaketov itd. Naročnikrm se čistijo in lika o obleke zastonj! 62 kupi večjo množino St. Janžki premogokop. i JUKIl, Krmelj. Dolenjih. UUHll UDE v zabojih po 1& kg. Kava tej Čokolada Kal: so K viti prhMek Konjah Rum Ltoerie Šampanjec Namizna vinu M ndrini Rozme Difcr e Paradižnike miidšilja po akin kraljestvu | cit 5 k* naprej paš nine prostoi JOS. F A BS ANI Ljubljana, PreLerr.uyaul.54 Medica &Comp. priporoča svojo veliko zalogo manufaktur, blaga na debelo LJUBLJANA, ! t*0DNA ULICA ŠT 7. Istotam se dobi večja množina praznih zabojev. i Razpolagam s prvovrstnimi močmi, izvežbanimi v ve-j lemestib Evrope. Dva strugajja za izdelovanje različnih držajev za svedre, spretni delavci, se za takoj Iščejo. Ponudbe z označbo družinskih razmer je poslati na Prvo jugoslovansko tovarno kopit !n drugih losu ib izdelkov 58 Loka pn Žuamu. Radhim vsebujoča vinovica (francosko žganje) je ^levator* edino pravo in patentirano ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnim boleznim splošno znana. Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo: F. ŠIBENIK, Hublja na. Gosposka uica 16. ZAHVALA. / Za vso izraze sočutja ob smrti našega predragega očetn, starega očeta, tasta in strica, gospoda ERNEST HEENG kakor tudi za časteče spremstvo na njegovem zadnjem potu izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Ljubljana} dne 16.januarja 1920. Rodbtnl Hlen-ltefln. Sevalca, 15 januarja »920. P. n. Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem prevzel v najem &©feS „¥?SiBavfi‘^ Sewu4ci ©b in bodem istega dalje osebno vodil, ter mi bode glavno skrb tudi v nadalje cenjene goste v vsakem oziru najboljše zadovoljiti. V upanju, da mo bode slavno občinstvo podpiralo, prosim za obilen obisk, z odličnim spoštovanjem 61 MATIJA ARH. Sevnica, 16. januarja 1920. P. n. S predstojeČim usojam ai al. občinstvu vljudno naznaniti, da sem oddal svoje gostilniško podjetje hoteS „¥rif Iav“ v Sevnici ©ž Savi g. M. Avh-u v najem, kateri bode istega vodil nadalje v jednakem obsegu. — Za tako mi v obili izkazano naklonjenost, se vsem cenjenim gostom srčno zahvaljujem ter prosim, da ostanete tudi nadalje naklonjeni mojemu nasledniku. Z Odličnim spoštovanjem KARL ZUPANC.